Foitnma plačana v gotovini Leto LXXII., št. 27 a Ljntljana, petek j. februarja 1939 Cena Din i.- OTENSKI Izhaja vsak dan popoldne izvzemsi nedelje ln praznike. — Inseratl do 80 petit vrst a Din 2. do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, večji lnserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratnl davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IS UPBAVNTSTVO LJUBLJANA. Knafljeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22. 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon St. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 G."22itc-i cSprtsTal v Bukarešto: Tesati sodelovanje Jugoslavije in Rumisnije Obe državi hočeta z vsemi ostalimi, zlasti p zasnovani na miroljubnem in konstrtiktivn a s sosedi vzpostaviti in ohranili o&nošaje, ki bodo em sodelovanju Be.7gr.id, 3. febr. e. SncČi ob 22.45 je odpotoval .z Beograda, kjer se je bi na uradnem obisku nahajal dva dneva, rumunski zunanj minister Grigorij Gafencu s svojo soprogo. Na železniški postaji so se poslovili od njega min. predsedn k n zunanji minister dr. Milan Stojadinović s soprogo vojn minister genera] Milut n Ne-d ć finančni minister Letca, turški poslanik Ali Hajdar Aktaj, grški poslanik Raul Bibiča Roretti. češkoslovaški poslanik dr. Lipa rumunski odpravnik poslov Gebleseu, poljski poslanik Paul Cer\v nsk', rumunski b ograjski vojni at?.';e Jan Popescu. pomočnik zunanjega ministra dr. Ivo Andrić. pooblaščeni minister Vukotić. načelnik- raz-n h ministrstev in drug:. Soproga dr. Stoja .iinoviča je izroči a ge. Gafencu lep šopek rdeč h rež nakar se je rumunski zunanji minister prisrčno poslovil od dr. Stojadino-viča generala Nedića. dr. Let:ee in drugih Urr:M fcsonnlke o ras^3V3r!l Snoci sta min. predaednik dr. Stojadino-vč in zunanji minister Gaf'ncu sprejela domače in tujo nov:narje. ki sta j m pojasnila vsebino svojih razgovorov. Min predsedn k dr. Stojadlnov ć je prečita! ob tej orilik naslednje uradno poročrlo: »Obisk, ki ga je naredil rumunski zunanj? minister Grigorij Gafencu pri predsedniku vlade in zunanrem ministru dr Sto-ji-dinoviču v Beogradu 1. in 2 februarja r namenom, da stopi 7 njim v neposreden st:k ie nudil priliko obema državnikoma, da razpravljata o vseh vprašanjih ki zani- majo Rumunijo in Jugoslavijo. Pri tej izmenjavi misli sta ugotovila popolno istovetnost stališč kakor tudi obojestransko pripravljenost, da se tesne vezi med obema prijateljskima in zavezniškima državama ohranijo tudi v bodoče. Istočasno je bilo ugotovljeno, da sta obe državi. Rumu-nija in Jugoslavija, navdahnjeni z željo, da i vsemi ostalimi državami, v prvi vrsti s sosednjimi, vzpostavita in ohranita odnosa-je. zasnovane na miroljubnem i konstruktivnem sodelovanju.« GsSefflcava Izjava Ko ie ministrski predsednik dr Stoiadi-novif Drebral komunike je rumunski zunanji minister Orgorij Gafencu domačim In hiiitn novinartem dal izjavo, v kateri ie ••ekel »Želim vam izraziti globoko zadovoii «;tvo ki sem ga občutil v teh dveh dneh k' Nem jih prezvel v Beogradu Posebno ^pn> hvaležen Mi Vis knezu namestniku Pavlu ?a ljubezniv spreiem « katerim me ie blneovnlil jjo^acfiti Prav tako se toplo zahval iu jem predsedniku vlade dr Stoia Sinovi ču za prijateljstvo ki mi ga ie izkazal priatel^tvo ki mi ie toliko boli draooeeno ker priha-a od strani državnika velik'h eknioni in vel'ke nolitirne veliave V teh dveh dneh <=va mosla ueotoviti po-oolno soglasie ki ob-toji med odgovorni rn* §efi iusosloven^ke ;r\ rumunske zun?-njr politike sogla^ip glede te^a kako ie razumeti Dolitiko kakršno ie treba nada-Mevati Mi moramo in tudi hočemo v «voji poHt'čni akriit računati s j?.snMo eb javnost. Pr^ča^ov^ti ie, da bo sovjetst^o poslaništvo v kratkem zap'is'ilo nmdlJMSko prestolnico in da bo no. n*»i zapusti Rusijo in se vrne na Mfuftonr-sko. čeprav je bilo službeno obvestilo o prekinitvi diplomatskih odnošajev objavljeno pozno snoči, je izzvalo veliko senzacijo v vseh diplomatskih krogih in snuitrajo, da predstavlja ta sklen naravn« rezultat nepovoljnih odnošajev, ki so že dalje Časa vladali med obema, državama, verjetno pa je tudi, da .je pristop Madžarske k protikomu-n'stičnemu paktu pospešil prekinitev odnošajev. V praktičnem pogledu prekinitev odnošajev ne bo imela nobenih posledic, ker so bili tako politični kakor gospodarski stiki med obema državuma zelo majhni. Diplomatski odnošaji so bili obnovljen* I. 1934. Za poslanika v Budimpešti je bil takrat imenovan Begza«rian, ki pa je že pred letom dni odšel na dopust in se od takrat n; vrn'1 na svoje mesto ter je njegova usoda sploh neznana. Pokojni škof Janez Gnidovec je bil odi n -zmed najmarkantnejših prestavnikov naše cerkvene hierarhije. Rodil se je 29. septembra I. 1S73 v Velikem Lipovcu pri Ajdovcu na Dolenjskem. Gimnazijo je končal v No. vem mestu, bogoslovne Študije pa v Ljubljani. L. 1896 je bil posvečen v mašnika in je do 1.1S99 služboval kot kaplan v Idriji in Vipavi, odkoder je odšel na Dunaj študirat klasično filologijo. L. 1903 je bil promoviran za doktorja filozofije, nato pa je do 1.1905 služboval na gimnaziji v Kranju, odkoder je odšel v zavod sv Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano in postal njegov pivi ravnatelj. Zavod je vzorno organiziral, razen tega je izdajal slovenske učbenike za. srednje šole. Med vojno je njegov odločen nastop rešil zavod, da ga ni vojaštvo popolnoma zasedlo. Jeseni 1. 1919 je vstopil v misijonsko družbo sv. Vincencija Pavlan-skega, a jeseni 1.1924 je bil imenovan za škofa v Skoplju s sedežem v Prizrenu. Dne 30. novembra ie bil v Ljubljani posvečen in 8. decembra v Prizrenu vstoličen. Dr. Gnidovec je na jugu naše države organiziral versko zajednico Slovencev ln sploh vneto delal za verski ln umit eni dvig našega naroda. Katoliška cerkev Izgublja z njm vzornega svečenika, čigar življenje je bilo posvečeno narodu. Truplo pokojnega škofa so že dopoldne prepeljali v škofijski dvorec, kjer so ga položili na mrtvaški oder. PogTeb odličnega cerkvenega dostojanstvenika bo v ponedeljek ob 10. iz cerkve Srca Jezus s » na pokopališče pri Sv. Križu. Bitka 2T€d mskinti "n roandžursko-japonskimi otemzvninzi stražami S a n g h a j, 3. febr. br. Na mandžursko-| ruski mef so v r/vmiih dneh nastali novi hurli incidenti. Pr»š'o jo do spopadov med man'*žurskimi in janrnskimi črtami na eni ter ruskim* obirehrrol stražami na drturi strani. Zaradi teh ine'^^ntov je nastal tudi resen diplomatski spor. Gl-vn; incident se ie pripetil v b!:žni V^ndžnliia. k'er je po jr.non'rk'h informacijah o'*rog 100 roskOi obrne;n:h stražnikov vdrlo o^-^o »^e^e ln se več ur zivlrže-l>slo na msnTttuslil strmi. Eazvi! se je spo-I pad, ki je trajal cele štiri ure. Nazadnje so bili Rusi prisiljeni, da so se zaradi silne premori Mnndžurcev ni Japoncev umaknili nazaj na ni^ko ozeml'e. Na bojišču so pu-stiM pet ubit?h tovarišev. Po ruskih informacijah so incidente fz-7Vf»l' »aprnski obrne »ni stražniki ki so prvi vc'rli na rusko ozemlje, nakar so jih pr'čel' Eu^i zasledovati in so pri tem prekoračili mejo. M^ndžurska vlada je zaradi tega in ostalih nm*deBtw poslala v Moskvo energičen protest. istoi%ir«Hi pa ie ruska vlada- protestirala v Tokiju. Pokojnina m angleške poslance London, 3. febr. A_A. Snoči je bila v parlamentu z 204 srlasovi proti 103 sprejeta resoluc ja ki zahteva, da se osnuje za narodne poslance pokojninski fond ne da bi se obremenili davčni obvezniki. Pokojnino bi dobivali samo bivSi člani, ki je bodo potrebni Vsak član parlamenta naj bi v po-kojninski fond plačeval funt Sterling na mesec pokojnina pa naj bi znašala 150 funtov Sterlingov za bivšega poslanca in 75 fvntOV za Vdovo. Chamberlain je v razpravi o tej resoluciji dejal, da vlada sama nI zainteresirana pri zadevi, vendar pa smatra da se bosta z ustanovitvijo pokojninskega fonda dvignila ugled in dostojanstvo parlamenta. Letalsko oboroževanje Francije Pariz, 3. febr. w. Letalski minister La- chambre je izjavil v letalskem odboru poslanske zbornice, da je bila letalska pro-dukc/ja v Franciji že znatno povečana in da se bo še povečala. Izmed 50 letal, ki so bila nakupljena na Nizozemskem, so jih 35 poseli dalje v kolonije. To je bilo mo-oroče samo zaradi teg*, ker ima Francija sedai na razpolago Se hitrejša letala. V svoiem nadaliniem govoru je letalski minister poudarjal kljub že povečani pro:z-vortnji doma potrebo dobave letal iz Amerike. Zahteva po pregrupiranju »Južna Srbija«* ki izhaja v Skoplju in je glasilo JRZ za vardarsko banovino, je te dni objavila članek, v katerem naglasa potrebo, da se pregledr.jo \Tste JRZ in se ir. njih izloči vse tiste elemente* ki so se vtihotapili v nje iz spekuJ:<.tivnih pobud* ne da bi se dejansko strinjali s strankinim programom o narodnem in državnem edinstvu. List piše: »Volitve z dne 11, decembra so v nekem pogledu strgale krinko ljudem* ki so kazali dva obraza in -ive duši* vendar pa je ostalo v naših vrstah še veliko število nevrednih in nesposobnih kričaČev in dobičkarjev* ki mislijo, da je bila stranka osnovana samo za to. da služi njihovim samopalnim namenom, a ne narodu* dinastiji in državi. Po zgledu šefov velikih strank v drugih državah, zlasti pa v Nemčiji* Italiji in Rusiji se je treba periodično odločiti za pregrupacijo v strankinih vr-stah. Ustvarjajoče sile se dvigajo na površje, a vse one* ki so neplodne in predstavljajo samo breme za pokret se prepuščajo usodi* da pridejo na zadnje* na svoje edino pravo ležišče. Na ta način je stranka stalno in neprestanu v kietanju, se pomtaja in brez kakršnihkoli težkoč pričakuje in spremlja dogodke najusodnejšega značaja. Mi pričakujemo od svojega voditelja* da bo čim preje izvršil potrebno pregrupacijo naših vrst in izvedel obenem tudi potrebno selekcijo ali izbiro. Mi bomo te ukrepe pozdravili in naj zadenejo po zaslugi tega ali onega* ker smo prepričani* da se bo samo na ta način prerodil nai pokret.« Bruselj 3. febr AA. Tu bodo od 30. aprila do 14. maja velike mednarodne tekme v oblifei festivala narodnih plesov. Za tekme se je prijavilo že 16 narodov. Senator Borah nevarno obolel Washington, 3. febr. w. Senator Borah je hudo obolel zaradi hripe. Ker je že precej v letih in je že lani prestal hujSo bolezen, se boje za njegovo življenje ter so ga prepeljali zato v bomidnico. Sorzna Doroč;!a. Curih, 3. februarja. Beograd 10.— Pariz 11.71, London 20.72, New York 442.94. Bruselj 74.825, Milan 2330, Amsterdam 238.50, Berlin 177.62, Praga 15.15, VarSava 83.65. Bukarešta 3.40. •trnu 9 »SLOVBIf SCI If ARODc, pet*, S. Utarji IM. •tt*. 27 Turizem in naš Kozjak Lep« Izleta* totke vabi}* tariftte, kl p* ne aa|4*l# »rti do njUi Krilevd, 2. februarja Već let eem služboval na Konjaku in ie •edaj red posecam idiUcae vaaice, sredi šumnih gozdov, tem gori na najam Konjaku, po katerega grebenu tete meja ta loči mnogo naših ljudi od naše svobodne domovine Tudi lani o boaičnih počitnicah sem nekaj dni prebil med prijaznimi aoanci ne Kozjaku in videl sem, da je ta del nase dotn: ivine, ki je bil stalno in je se ogrožen po tuji ekspanaiji, selo sapu-Kn Kozjak, to krasno obmejno pogorje, je prazen. Le tamčšnje prebivalce srečaš, ki skrušeni od dela in skrbi hodijo, bodisi v doLno, bodisi navkreber. Tujca ne najdeš gon, ker ne najde poti tja gori, da bi spoznal dušo tega naSgm človeka, ki prav za prav bije boj za obstanek. Naši ljudje na Kozjaku so živi mejniki, tvorijo živo mejo, a gorje nam. če bi postali ti nafii mejniki trhli in bi se začeli majali. Te žive mejnike so vzgojili nasi predniki, ki 90 službovali tam gori in kovali usodo naših ljudi v dobi najhujšega pritiska. Sv. Duh na Ostrem vrhu, Kapla, Sv. Trije Kralji, Remfinifc, Ojstrica itd,, to so nese trdnjave, ki niso klonile kljub hudemu pritisku. Da omenim le Vzornega nadučitelja Alojzija Majcna, ki je dolga leta služboval s svojo družino na Sv. Duhu U je moral zaradi svojega narodnega de« lowan£a mnogo pretrpe-i, pe je vendar vztrajal. Da je danes Sv. Duh v narodnostnem pogledu tako trden, je njegcva za* sluga. On je v Soli poučeval le slovenski Ja kljub mnogim opominom in grožnjam takratnega šolskega nadzornika Treflaga is Upnice ni klonil. In njegov uspeh se kaže šele danes, ko že več let počiva v svobodni jugoslovenski zemlji. Takih mož, bodisi v osebah učiteljev ali duhovnikov, smo imeli na Kozjaku vč. To sem omenil le v toliko da sem pokazal delo naših zavednih ljudi v takratni dobi, ki so brez podpore delaU za narodno stvar. Le zavedni Ciriimetodarji so podprli to delo. In kako je danes? Nič drugače. Tudi danes opravlja nacionalno delo na meji ca Kozjaku le zaveden učitelj in zaveden duhovnik, s pomočjo Ciril Metodove družbe, dočim je širša javnost zaledja skoraj de-sdnteresirana na obmejnih problemih. Veliko se govori in piše o nasi ogroženi meji. Ta problem je na dnevnem redu vseh občnih zborov naših organizacij, a vsi ti problemi ostanejo nerešeni. Poglejmo na primer le turizem, ki je pri nas zelo razvit. Ali najdemo na Kozjaku turiste, ki bi z navdušenjem hodili tja gori? Zelo malo je takih idealistov, ki bi stalno posečali naš Kozjak. Pohorje je bolj privlačno, kljub temu, da v pogledu naravnih krasot in razgleda nikako ne prednjači Kozjaku. Vndar čitaš po časopisih in človek se tudi lahko sam prepriča, koliko ljudi noseča pohorske postojanke. Tudi smučarski tereni niso na Pohorju nič boljši kot na Kozjaku, vendar se po Kozjaku smučajo samo domačini, s skromnimi, doma izdelanimi smučmi Edino v enem pogledu prednjaci Pohorje hi sicer v tem, da je zelo gosto poseja- no a raznimi oakrbovaniiia tortama Take Koce bi umko smutili Uidl aa Koajaku, os bi turisti Smeli namen stalno posegati Znano je, da so v prejšnjih oielh turisti la Avstrije zalo radi prtkajak aa Kozjak, da so delali propagando. Torej so Imeli poleg uslvanja naravnih krasot tudi drug giobljl namen. Mi pa nočemo niti uživati tek naravnih krasot, kaj šale, da bi bas s turbanom nacionalno la gospodarsko utrdili naie obmejne postojanke. Ce bi se turizem na Kozjaku razmahnil, bi od njega naie obmejno pretoTvalstvrj. Id sivi v stiski ln kadi, imelo marsikatero korist. Svoje pridelke sedaj salo težko vncvčujejo, ali j in pa morajo nositi dalee doli v dolino kjer jm prodajo pod povprečno ceno. Turizem bi konsumiral precejšen del teh pridelkov m tako bi nas človek na obmejnem Kozjaku dobil vir do-bcctDOV in si gospodarsko nekoliko opomogel. Razne organizacije bi lahko postavile svoje planinske domove, kakor so jih postavile na Pohorju, pa bi bil razmah turizma zagotovljen. Tudi komunikacije niso slabe in je dostop na Kcsjak lahSfec Posebno sedaj, ko je otvorjeno novo postajališče pri Sv. Ožbaltu v Dravski dolini, je pot na Kaplo ln Gradišče telo krat« ka, Z razmahom turizma na Kozjaku tn postalo tam gori tudi bolj živo, bolj razgibano in bi prenehalo sedanje monotono življenje. Ljudje, ki so že po naravi bolj melanholični, bi postali živahnejši. Kar je glavno, ti ljudje bi videli da se zaledje zanima za nje in da niso osamljeni. To je poleg gospodarskega pomena turizma se drugi važni problem, ki bi ga lahko bas naši zavedni turisti resili na Kozjaku. Tretji problem pa je v narodnostnem pogledu. S tem, da bi prihajali nasi ljudje na Kozjak med nage ljudi, bi te ljudi nacionalno bolj utrdili, kajti zavedajmo se, da je v obmejnih krajih tuja propaganda zelo močna. Ne smemo pa pozabiti in omeniti, da opravlja Ciril Metodova družba, kakor tudi mariborska, marenberžka in studenška Narodna odbrana ogromno delo glede nacionalnega vprašanja našega Kozjaka, pa vendar ta društva, te organizacije ne zmorejo vsega, Oe bi širša javnost, to se pravi sploh vsa naša nacionalna javnost, pričela redno zahajati na Kozjak, bi bil v tem pogledu led prebit in potem bi ljudje iz navade »nekako iz potrebe zahajali tja gori, kakor zahajajo sedaj na Pohorje. Sedaj pa na Kozjaku najdeš redkokje kakega turista in na§ edini planinski dom na Pankraciju služi le nemškim turistom. Sedaj nameravajo zgraditi tudi planinsko kočo na Košenjaku. Vse organizacije, nacionalne, narod no-obrambne in druge, bi morale na občnih zborih skleniti skupno akcijo in propagirati razvoj turizma na Kozjaku, da bi vsaj sedaj ob dvajsetletnici nase svobode popravili ono kar smo v dvajsetih lotih naie svobode, od silnega navdušenja, zamudili. —Vik— Dve prijetni clražabiii prireditvi Planinski ples v Sokolskem ln obrtniški ples v Narodnem domu sta bila dobro obiskana Maribor, 2. februarja Velika dvorana Sokolskega doma v Mariboru se je z vsemi stranskimi dvoranami in prostori spremenila v živopisno sliko našega Pohorja. Vse je bilo v zelenju, slikovitem okrasu, ki daje vsako leto temu veselemu, šumne mu in Valovitemu Vrvenju tradicionalnega planinskega plesa neko po. sebno potezo domačnosti, udobnosti in prijetnega počutja. To zares pristno planinsko družabno razpoloženje si je V Mariboru ustvarilo svojo tradicijo, ki leto Za letom privablja mnoz.co planincev in Mariborčanov k tej vsakoletni razigrani plesni prireditvi. Množica je napolnila vse prostore, razen tega še dvorano v II. nadstropju, kjer je imela svojca* mariborska »ilaraflja« svoje prostore. Planinski čar pa so ustvarjali bifeji, prirejeni po originalnem pohorskem vzorcu. Množica se je imenitno zabavala »Pri gad-jem gnezdu«, se je vsa razigrana ustavljala pri »Frdamanih policah« se navduševala za »Hudi kot«, temeljito izkoristila dobrote ^Habakuka«, se primerno založila pri »Zadnjih nedolžnih« in »Pri Zlodeju«, si ogledala »Ravbarske peči«, se pomudlla »Pod turnom« ter se do ranih ur prijetno razveseljevala na >P.sani trati« in pri »Črnem Jezeru«. Tako je znana iznajdljivost vrlih organizatorjev vsakoletnega »planinskega večera« Žela nov triumf. Občinstvo je bilo ob vsem prijetno presenečeno in je a svojim obiskom znova potrdilo zvestobo tradicionalni, svojstveni mariborski družabni prireditvi, kamor sme vsak v planinski obleki in najbolj vsakdanji opremi Današnji plesni večer tukajšnje, marljivo in vzorno delujoče podružnice spd so počastili tudi nekateri mariborski odličniki, med njimi mestni poveljnik general fi. Stanojlovič bivši župan dr. L1 p 01 d, magistratni direktor Rodo še k kot zastopnik mestne občine, sreski podnačelnik sa Maribor desni breg* dr. Brolih, poveljnik mariborskega vojnega okrožja polkovnik Radovanovič, poveljnik tukajšnjega bataljona šole za rezervne oficirje podpolkovnik Gaščič. Seveda so bili sredi množice navdušenih planincev tudi znani planinski voditelji ln pionirji z aailnim predsednikom mariborske podružnice SPD inž. d 1 a j m e r j e m, zaslužnim planinskim pionirjem dr. Senjorjem ln častnim članom dr. J. Tomlnškom. Vabilu naših planincev so se številno odzvali tudi člani mariborske zelene bratovščine v svojih lovskih oblekah s predsednikom tukajšnjega Lovskega dru*tva ravnateljem Bogdanom Pogačnikom. Vso množico je ves čas navdajala izredna živahnost ki SS je pO polnoči VSS bOij stopnjevala v ra jalno ognjevitost, M sojo novzdigovali poskočni zvoki neumorno svi-rajočih godb. Tako Je tudi letos planinski plesni večer doživel popom uspeh ter poglobil svojo priljubljenost. Za uspeh gre toplo priznanje spretnemu pripravljalnemu odboru % iznajdljivim ms. Jelencem na Mil. Mariborska planinska bratovščina jkn iS za prijetne urice selo hvaležna. Družabni Maribor pa se je odzval tudi povabilu naših mariborskih obrtnikov. Ma- riborska obrtniška društva si Že več let prizadevajo, da bi položila temelje uspešni akciji za gradnjo Obrtnega doma v Mariboru, ki naj bi bil zbirališče naših obrtnikov, sedež obrtniških stanovskih organi, zaci j. V korist posebnega sklada za ta dom gre tudi čisti dobiček Obrtnega plesa, ki je bil v vseh prostorih Narodnega doma. Tudi tukaj je bilo prijetno, zabavno in veselo. Poleg odličnikov so prihiteli na to svojo družabno prireditev obrtniki vseh naj različnejsih strok m našemu vrlemu obrtništvu naklonjeno Številno občinstvo. V slikovitem in pestrem plesnem Sporedu je potekal prijeten večer do ranih tU*. Bifeji so bili bogato založeni z okrepčili, z okusno jedačo ln izborno kapljico, tako da SO tUdI najbolj razvajeni in najizbirč-nejSl prišli na svoj račun. Veselje in zabavno razigranost je povzdigovalo sodelovanje vojaške godbe pod vodstvom kapelnika Jiraneka, ki je podžigala navdušene plesalce in plesalke k neutrudnemu vrtenju. Okusno okrašeni in prirejeni prostori so dajali tej tradic*onalni prireditvi našega obrtništva, ki si je tudi ustvarilo že precejšen sloves, slovesno obeležje. Za uspelo pr" redite v ima številne zasluge ve sel Leni odsek Slovenskega obrtn skesa društva v Mariboru z agilnim in 23.-sluzn*m njegovim načelinikom g. P. Se m- kom na čelu. Tudi temu pripravljalnemu odboru gre priznanje in hvala, ker je mariborskemu obrtništvu in mariborskemu občinstvu, ki se je odzvalo vabilu našega ^brt ništva, pripravil v letošnji predpustni sezoni nekal veselih in lenih uric tja do ranega jutra. Pa tudi drugod so bile še razne pred-Pustne prireditve in veselice. Po gostilnah, slasti ob mestni periferiji, se je ob živahnih zvokih godbe predvsem mlad na temperamentno razgibala v najrazličnejših plesih. Konjunktura datuma in vse večja blizina predkarnevalskemu zaključku sta razvneli Mariborčane k višku pred pustnega dirindaja, rajanja ln vrtenja. Maribor je ves v pričakovanju pusta, ki mu sledi res-noba življenja. Razmeroma kratko je predpustno veselje, je Intermezzo razposajenosti in razigranosti v težavah in skrbeh vsakdanjega življenja. Radi tega hoče Maribor tudi letos kratki presledek zabave in veselja temeljito iskoristiti. Pri tem mu tudi precejšnji izdatki, ki so a taksnimi zabavami v zvezi, ne delajo nobenih skrbi. Mariborčan je po svojem značaju družaben, vesel in razigran. Tega veselja si tudi letos ne pusti Vzeti, četudi niso življenjske prilike posute z rož-cami in četudi niso na obzorju povsem izginili oblaki težkih gospodarsk h in socialnih prilik, ki se v zadnjem času poostru. jejo spričo množečih se delovnih odpovedi in krčenja obratovanja v posameznih ma-rib. In okoliških tvornicah. kar prinaša zlasti delavskim ln šibkejš m socialnim slojem mnogo trpkega razočaranja in boleče bridkosti. TI se tal ne morejo v letošnjem predpustu primerno porazve seliti s svojimi soobčani in rojaki, ki jih n prizadela krutost gospodarsko saeSažask tegob. Mariborske in okoliške novice DM 7. t. so, ko predaval v tukajšnji Ljuistal univerzi g. dr. Toplak o temi »Sena v klimakteriju«. Za predavanje se speta v krogih mariborskega sanetva živa« — oaprea noč la Na PobreaJU v Nasipni ulici 4 je umrl upokojeni talearicnJ limon Vrhovšek, star 70 let V Einsrialerjevi ulici je umrl upokojeni sprevodnik državnih saiesnic Ignacij Kristan star 70 let. V J sada raki ulici 8 Je preminil upokojeni nadttčiteij Adolf Pnher, star TI let ialujonim naie iskreno satnije. proslavi Od« kritja Cankarjevega spomenika v vesti-bulu ljubljanske drame in proslave fO. obletnice Cankarjeve smrti sta se udeležila kot predstavnika Narodnega gledališča v Mariboru upravnik dr. Radovan Brenčič in g edaneki igralec Kdo Orem kot zastopnik tukajšnje organizacije gledaliških igralcev. S seboj sta nesla krasen venec tukajšnje gledališke uprave, oziroma organizacije gledaliških igralcev, ki sta ga položila na Cankarjev spomenik. Tako je tudi mariborsko gledališče po svojem zastopstvu dostojno sodelovalo pri Cankarjevi proslavi v Ljubljani. — Osnutki za spomenik kralja. Aleksandra v Mariboru. Danes dopoldne ob 10. se Je sestala svojčas izbrana žirija, da sklepa o predloženih osnutkih spomenika kra« lja Aleksandra v Mariboru. Razglasu razpisa od strani tukajšnjega pripravljalnega odbora sa postavitev spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. se je odzvalo 14 umetnikov, ki so predložili svoje osnut- | ke. Ob času poročila sklepanje žirije še traja. — Tragikomični zakonski zgodbi. Ni malo razburljivih prizorov v življenju naših zakoncev. Toda te stvari ostanejo navadno v ožjem rodbinskem aH bližnjem sosednem krogu. Mariborsko okrožno sodišče pa se je moralo sedaj pečati s primerom, kjer so se doma&e razprtije med zakonci končale s krvavim koncem. V prvem primeru jo je skupila žena, v dru« gem pa mož Dne 17. oktobra 1938 je nastal v Leskovcu pri Vidovičevih razburljiv zakonski spor, ki se je končal tako, da je 301etni posestnik Josip Vidovič navalil s kolom na svojo ženo in ji zlomil desnico. Radi tega je bil pred tukajšnjim sodiščem obsojen na mesec dni strogega zapora ne. pogojno. — Dne 11. oktobra 1938 pa sta se sporekla na Strmcu 46'etna posestni-kova žena Neža Krajnčeva in njen mož Janez. Krajnčeva je zgrabila za sekiro in udarila svojega moža po glavi, da je bil dva dni v nezavesti. Krajnčeva je bila obsojena na 2 meseca strogega zapora, po* gojno za dobo 2 let, četudi se je skušala pri razpravi razbremeniti z zagovorom, češ da jo je tudi mož pred tem poškodoval z gnojnimi vilami. — poroke. V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Alojzij Mohorko, kurjač drž. Žel. in Ana Klembas, zasebnica. Kaci janerjeva ulica 17; Stanko Andrej, pekovski mojster, in Marija Dorenčič, posestniška hči, od Sv. Jurija ob ščavnici; Josip Dobnikar, posestnik, in Jožefa Le-skovar, posestnikova hči; Leopold Lesko-var, posestniški sin, in Marija Lipuš, posestnikova hči. Oba para iz Cadrama. Franc Kapun, elektromehanik, St. Ilj, in Olga Zunkovič, natakarica, Betnavska ulica 39; Matija Holc, posestnik in gostilničar, in Terezija Kocbek, mesarica, oba s PobreŽja. ObUo sreče! — Na smučarski zlet mariborske sokolske župe v nedeljo 5. t. m. je odhod z vlakom ob 5.40 iz Maribora; vodstvo tekem potuje v soboto z vlakom ob 13.38 in pre5 noči v smučarski koči pod Guštanjem. Tekmovalci, ki pridejo že v soboto, prenočijo v Sokolskem domu v Guštanju, kjer bo zanje tudi prehrana po 5 do 6 din. Po prihodu jutranjega vlaka je zbor pred Sokolskim domom, nato odhod v Rimski vrelec k tekmam. Tekma v smuku prične ob 10., za moške tekmovalce Ob 10.30. po po'dne ob 13.30 oz. 14. je tekma v smu-ških likih. Po tekmah je zbor vseh sodelujočih v Sokolskem domu v Guštanju. Odhod z vlakom ob 18.46 — »Jaz nisem pes___« Na Glavnem trgu se je pr:pet:i razburljiv incident, ko je stražnik ustavil ključavničarja Mafca H. Iz Gozdne Ulice 3. Opozoril ga je na predpise cestno policijskega reda. Kclesar pa se nI mnogo zm"-ni! 2a to opozorilo. Pričel se je S stmr-.nkom pričkati in je nazadnje ce-o iz kričal: »Nisem pes, da bi VOZll pO oni p"-ti. ki jo precrp'suje rx>Iici-ja.« B~jevitež je rn^ral nazacmje vendarle na policijo, kjer so ga zaslišali in kjer so mu srv>roMIi. da bo za ta svoj nastop nagrajen s primerno globo. Slični primeri se v zadnjem času množe. — Lepa premiera. Predsnočnjim je bila v Narodnem |>leJaIišču premiera znane 6>imčeve dramske reportaže v b Slikah ->Avtomelct. Ilj, Franc Alt iz Carja v Maribor, Klemen t Oomil-šček iz Maribora v Ljubljano, Franc Breznik iz Tezna K postaji Maribor-studenci, strojevodja Franc Pelko iz tukajšnje kurilnice na Susak. Matevž Jerina z Sušaka v tukajšnjo kurilnico. _ Grob pri grobu. Umrli s°: Upokojeni SOlski upravitelj Adolf Paher, star 73 letf Ivan Tomazič .trgovski zaLsti.pnik, 35 let star. Mlinska ulica 39, Karel Šuštar, zvaničnik državnih železnic, star 63 let, stanujoč v Princi povi ulici 9, Rudolf Novak, zasebnik, star 37 let, stanujoč na Koroški 43, Jera Kranjc, zasebnica, stara &6 let, stanujoča v Strossmaverjevi ulici 26» Franc Čai, viničar ,star 76 let, Janež Kaj-šler, viničar, s^ar 78 let. Ignacij Novak, posestnik, star 69 let, stanujoč v Sokolski ulici 2 na Pobrezju, Ivan Klinger, zvaničnik državnih železnic, star 39 let, stanujoč v Kejžarjev; ulici 9. Tako številnih smrtnih primerov v enem dnevu Maribor že d:>lgo ne pomni, žalujočim svojcem naše globoko sožalje! Tezenske novice _ potreba dnevnega zavetišča. Te dni je bilo skupno posvetovanje članov krajevnega šolskega odbora in učiteljs:va, ki je imelo namen, kako odpomoči deci, ki zaradi siromaštva in drugih vzrokov stalno berači in se potepa po mestu in okolici ter je prava nadloga šcli in svoji okolici. V večini teh žalostnih pojavov je vzrok borba za obstanek družine. Starši, oče in mati, hodita na delo, Če ga sploh imata, deca je prepuščena sama sebi, sama iš£e na svoj način zaslužka, da kupi kruha. Soglasno je bil sprejet predlog, da se skuša najti sredstvo za zidavo dnevnega zavetišča, v katerem bi bila ta deca pod stalnim nadzorstvom. V to svrho se je izvolil iz članov Šolskega sveta odbor, ki bo to zamisel, ki je iz vzgojnih pogledov ne samo lepa, temveč nujno pogrebna, skušal v najkrajšem času uresničiti. — Ustanovitev Rdečega «riža. v torek zvečer se je v sabedrovi gostilni na Ptujski cesti sestal pripravljalni odbor za ustanovitev Rdečega križa. V pripravljalnem odboru vzajemno delujejo za čim večje razumevanje te potrebne ustanove zastopniki vseh slojev prebivalstva. Upamo, da bo tudi uspeh temu primeren. — Ponovitev burite »I^untipacij vagabund«. Ma spteAno željo bodo naši najmlajši diletanti v nedeljo popoldne ponovili burko 3>Lumpacij vagabunde. Prva predstava je žela velik uspeh in tudi za ponovitev je veliko zanimanje. Bo obilo smeha! Dobiček je namenjen Sokolskomu domu. — Občni zbor. S:koli bodo polagali letni obračun v nedeljo 12. t. m. dopoldne v Soli. Udeležba obvezna. Zdravo! Petek, 3. februarja: Zaprto. Sobota, 4. februarja, ob 20. uri; ?Avto-melodv«. Rea B. ★ Gostovanje ljubljansko drame v Mariboru. Dne 10. februarja vrne ljubljanska drama s Cankarjevimi »Hlapci« na mariborskem Odru gostovanje mariborske drame 3 Cankarjevim * K ral jem na Be-ajno-vic na ljubljanskem odiru dne 7. februarja. Ker je povod in namen teh prvih izmeničnih predstav proslava Cankarjevega spomina in je žc zdaj gotovo, da bo mariborska dram s: v Ljubljani temu kulturnemu degodku primerno sprejeta, je umestno, da se tudi Maribor že zdaj pripravi na čim lepši sprejem ljubljanskih gostov, ki prihajajo V Maribor kot predstavniki kulturnega središča vsega slovenskega naroda. Kaj je z javnimi deli? Ljutomer, 2. februarja Po naši okolici se je hitro raznesla vest, da je gradbeno ininistrstvo obvestilo vodno zadrugo v Dolnji Lendavi, da ji je odobrilo nad 5 milijonov din za razna iz-boljševalna dela in regulacijska dela na njenem področju, ki se bodo izvršila v treh Oddelkih. Tudi naš srez je bil ob zadnji veliki povodnli hudo ~~*zadet, ker je bil ogromen del lepega rodovitnega opija poplavljen zaradi neregulirane Mure in Sčavnice. de danes se močno občutijo poplave, saj so se njih posledice globoko zas rezale v naše narodno gospodarstvo. Ni mnogo manjkalo, da nismo pred tedni doživeli nove poplave. Tu bo tedaj treba čimprej začeti, ker si Mura dela svoje postranske struge vedno globlje in bo dela vedno več. Saj se je pred meseci vršila tudi o tem ie anketa, ki so ji pripisovali poleg gospodarstvenikov tudi drugI, ki bi mogli po svojih visokih položajih mnogo doprinesti, da bi tudi naša vodna zadruga dobila sredstva za regulacijo Mure in sčavnice, s čimer bi se obljube vsaj deloma Izpolnile. Pri tem bi dobil marsikateri naš delavec dela doma, da bi mu ne bUo treba iskati v tujini. Čeravno prevaduje v našem srezu polje, vendar vidimo, da je pri tem poljskem delu vedno manj poljskih delavcev, ker si v zadnjih letih opravi kmet čim več sam s svojo družino. Naši poljski delavci so tedaj vedno bolj brez dela doma, da morajo v tujino. Isto je z viničar jI. Tudi teh odide mnogo na sezonsko delo. TI ln neza-posljenl poljski delavci bi se morali za. poslitl doma. kjer Je de'a dovolj. 2 regulacijo Mure, sčavnice in nekaterih moderni promet ovirajočlh cest, bi bilo dovolj dela, nas človek pa bi ostal doma, zaslužek bi ostal pri naših ljudeh, dočim prinese iz tujine itak samo prihranke, a dve tretjini vsega porabi tam, kjer je na delu. Naštetim delom bi sledila druga dela, kakor regulacija manjših potokov, uie-jevanje cest. njih razširitev, ter naprava novih. Pri tem moramo omeniti, da Je že zadnji čas cla se tudi naša metropola Pr-lekije zgane, ki je pač vedno na Isti višini. Vprašanje bolnice spada med nujna in Važna vprašanja. Okrožno sodišče smo izgubili, S katerim bi Ljutomer mnogo pridobil. Tedaj nismo brez potreb in to zelo nujnih, pri čemer naj store svojo doltnost tisti, ki jim e dana prilika, da bo naš kmet rešen vsakoletnih povodnji. k4 mu zagrene marsikatero uro zimskega počitka. Iz Celja —c Sodba v tatinski aferi v trgovini »Ti-var« v Celju je bila razglašena v sredo n« okru/nem sodišču. Glavni obtoženec, 19-let- ni trgovski pomočnik Ivan K. iz Celja je bil zaradi tatvin blaga v vrednosti do 57.680 din obsojen na 7 mesecev zapora in 1000 din denarne kazni, 24-letni mesarski pomočnik Karel Ribič iz Celja pa za adi nakupa in prodaje ukradenega blaga na 2 meseca zapora in 300 din denarne kazni, izmed ostalih 12 obtožencev so bili trije oproščeni, 6 pa jih je bilo zaradi nakupa ukradenega b'sga obsojenih na denarno kazen. Trije obtoženci so bili zaradi haza diranja odnosno zaradi dopustitve prepovedane hazardne rgre prav tako obsojeni na denarno kazen. —c Upokojeno učite!/stio iz Celja in okolice se bo sestalo v soboto 4. t, m. ob 16. v prostorih uradniške zadruge v Celju. —c V zvezi s statistiko o umobolnih ose-bah v dravski banovini potrebuje mestno poglavarstvo v Celju podatke o umobolnih in duševno zaostalih osebah, ki so v domači oskrbi. Prebivalstvo naj prijavi vse umobolne ali duševno zaostale osebe, ki so v domači oskrbi, do 10. t. m. mestnemu fizi-katu. Za ugotovitev bolezni zadostuje potrdilo lečečega zdravn.ka ali pregled na mestnem fizikatu. —c Usoden padec v sobi. V torek je padel petletni posestnikov sinček Jože Pla-skan v Št. Pavlu pri Preboldu doma v sobi tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo pod kolenom. Otroka so prepeljali v celjsko bolnico. J| —c V celjski bolnici je umrl v sredo 53-Ietni Franc Lukanc, rudar brez posla in stalnega bivališča. —c V notico o smrti g. Ivana Železnike se je vrinila napaka. Pokojni, ki so ga položili včeraj popoldne ob zelo veliki udeležbi prebivalstva, gas-ilcev, lovcev ter zastopnikov drugih organizacij na okoliškem pokopališču v prezgodnji grob, se je z veliko vnemo in ljubeznijo udejstvoval pri gasilski četi v Gaberju in ne pri celjski gasilski četi. Iz Murske Sobote — Zborovanje učiteljev JU U za srez Murska Sobota. V ponedeljek 6. t. m. bo ob 9. uri v Sokolskem domu v Murski Soboti zborovanje učiteljev JUU za srez Murska Sobota. Na dnevnem redu je tudi zelo lepo predavanje, ki bo zanimalo vsakega obmejnega učitelja. Knjižnica bo poslovala na dan zborovanja od 8. do 9. ure v starem poslopju drž. ljudske dole na Aleksandrovi cesti. Ob 8. uri je tudi sestanek odseka učiteljic istotam. Naproša se, da se učlteljstvo polnoštevilno udeleži zborovanja. Zlasti pa so vabljeni učitelji novinci. Iz Ljutomera — Imena naših ulic. Cesto čujemo na. še Ljutomerčane, kako nazivajo eno ali drugo ulico, cesto ali trg Ko slišimo tako ime, gremo gledat, kje naj bi bila ta cesta ali ulica ter hiša, ki jo iščemo, dele potem vidimo, da lahko hodimo po Ljutomeru ves dan pa ne bomo naSli niti ene napisne table za to ali ono ulico, cesto ali trg. Ne samo to, de pravili tablic hišnih številk ni nikjer. Na hišah najdemo le majhne papirnate tablice, ki jim je deZ spral Številke. Kaj šele, da bi bilo ozna, čeno pod številko ime ulice, ceste ali trga. Pa pravimo ln pravijo, da smo meščani. Povrh pa smo tudi v seznamu tuj-skoprometnih krajev. Kje smo Ae mi za zahtevami tujskoprometnega kraja Občinski očetje, oglejte A malo to stvar, da bo tudi tu red, da se bomo spoznali z našimi ulicami, cestami in trgi, da nas ne bodo tujci spraševali, kje so imena naših ulic, cest in trgov, ki so do sedaj samo na papirju v kaki pisarni. V vsaki vasi imamo tablice s številkami, v Ljutomeru niti tega ni, čeravno je mesto. K drugim zahtevam našega tujsko prometnega mesta se ob priliki še povrnemo. Za tatvine denarja obsojen Ljutomer, 2. februarja Pred okrožnim sodiščem v Murski So, boti se je zagovarjal na Murskem polju znani 361etni delavec Anton Murtič lz Se- jancev, ki nima stalnega bivaliftCa, Ker je bii stalno na cesti ter iskal plen od vasi do vasi, se je znašel jeseni tudi na dvorišču posestnika Jožefa S'aviča v Bunča-nih. Domači so puščali ključ od stanovanja na hlevskem oknu, ko so odhajali delat na polje. Ključ je našel MuršiČ ter odnesel iz stanovanja 1500 din gotovine. Mimoidoči vasčanl so MuršiCa videli, kako jo je mahal s Slavičevega dvorišča. Ta plen mu ni bil zadosten. Pri Mariji Kosi je vi na Grobah je našel pod vezno omaro tudi ključ od spalne sobe. Tu je odne5 sel is vlomljene omare 1.200 din. Ker so tatvino hitro opazili, bi ga na Grobah ujeU, če bi je ne bil urno popihal. Slednjič so ga oblastva dobila, ker jim je bil dobro znan. Muraič je tatvine tajil, deloma pa jih je priznal. Obsojen Je bU pred malim kazenskim senatom na 3 leta robije, ker je bil ie prej kaznovan radi sličnih prestopkov. PRED SODIŠČEM Obtoženec je tedel nt zatožni klopi ob-dolžen, da je pretepal svojo ženo in da Ji je celo odgriznil košček uhlja. — Vaš mož je ravnal z vami zelo grdo, kal ne? — vpraša sodnik ženo kot glavno pričo. — Ah ne, gospod sodnik, — odgovori žena, — Kaj vam nI odgriznil košček uhlja? — Nikakor ne, gospod sodnik, gama sem si ga odgriznila,