ALBERT SIC: ^Narodni okraski na pirhih in kožuhih". Narodna ročna dela so ljudska umetnost. so odsev narodnesa življenja in raišl.ienia narodnega značaia in njegove kulture. Narodna ročna dela so svetinja, katero ie dolžan narod hraniti svoiim potoracem. Ko so pohajali v šolo naše matere in naši očetie. iim nikdo ni pokazal bogatih zakladov narodne umetnosti, in ker je sami niso poznali, smo ostali nevedni tudi mi, njih otroci.Tudi v dobi našega šalanja ie bila narodna umetnost še pastorka. Šele v novejšem času, v času. ko se ie bil največji bo.i za narpdno osamosvoiitev. smo iskali s posebno liubeznijo vse, kar ie specifično našega. Kar smo našli, nam ie bil Ijub sporain na naše prednike. Imeli smo čut, da je to nekaj dragocenega, nekaj svetega. Kako pa to zanamcem ohraniti, kako razširjati zmisel in čut za to. tega nismo veddi. Te naloge. dane celokupnemu narodu. se je poprijel prof. A. Sič. Rešjl jo ie s svoiimi publikacijami »Narodne vezenine na Kranjskem« in »Narodni okraski na pirhih in kožuhih«. Za to mu naša hvaležnost! Odkril nam je domačo krasilno.umetnost, podai nam lepo zbirko narodnih vzorcev, ki jih ie zarisala v davnem času rnehka slovanska duša in izdelovala spretna roka naših prednic. . *-! • Kar se tiče »Narodnih okraskov na pirhih in kožuhih« si usoiam pristaviti sledeče: Komentar k narodnim okraskom na pirhih ie spisan z veliko natančnpstjo in liubeznijo. Lahko kar sedeš in delaš. Drueače »Narodni okraski na kožuhih«. Komentar ie spisan sicer z veliko Liubezniio a z manjšo natančnostjo, ki pa je nam. ki hočemo stvar vsestransko_ proučiti prav tako potrebna kot ljubezen do dela. Kar se tiče vezenih okraskov na kožuhih bi nas zanimalo zvedeti, s kakšnimi ubodi. oziroima s kakšno tehniko se ie izvajalo vezenje. Vzorci z velikimi srci (list 15. 16) so pač bolj prikladni za aplikacijo kot za v_ezenje. Ce pa so se res vezli, bi bilo .iako zanimivo zvgdeti. kako? Naibrže se ie gojilo ploščato vezenie. V tem slučaju bi bila spet smer niti prav zanimiva. Kar se tjče aplikacij vemo samo da so jih prišivjali krznarii na kožuhe in obrobljali z rdečo. črno ali drugiobarvno debelo volneno nitjo. Kako so se prišivale aplikacije. s kakim ubodom obrobliale. nam ni znano. Mogoče so se pritrjevale kar z obroBno nitjo? Ali z verižnim ali z zanjkalnim ubodom? Se ie ra_bil na istem kožuhu vedno isti ubod? Odsovor na navedena vprašanja bi bilo vsaj par velikih in natančnih fotosrafii vezenin in aplikacij. G. profesorja. ki je že žrtvoval tej lepi stvari toliko časa in truda. prosimo, da nam poda prilično že teh par -zaželjenih informacii. Irma Šeligova.