Stev, 85
I/tima »sak dan 7julraJ, (udi ob nedfljah I ta pravnikih. — Ui.iin^Ho- Ulica tv. 1 rairiika AsiUn-;. I. na iNu Dopisi t,aj si' poillji.o nirdaiitM:. Nflrenkliaiia pismi: ><• ne tre-jt jokopiskM u<* vračajo. '• l*<jflj«t*lj m odgovorni nredri k. Mtljin (iodinj, — Issttuk konKiufj U«lu „Ed:m.sti". Ti»k tiskarn« Kdinost. Itlelcn urtdniAtva in Oprave »lev' 11-57 — •naročnina 7naia za kIo ltlo (0 K, pul feu ;:o K iri messce L& K - j a nedeljsko izdajo >., (t|0 i«to lj K, pd leta ti K
V Trstu, v četrtek, 27. marca 1919.
Letn ikXL
. MIROVNA KONH RI \CA.
Ppcočaio j/ Pariza. 24. t. m.: \'rhovni zavežniški odbor se je. sešel k seji danes od 4 U pop. Pretreslo seje \prUšniijc sovražnih podmorskih kabelov, ki so jih zaplenili zavezniki in se je določilo, komu bodo* pri-1 padli/ DotK-ne odredbe so se predložile vodokopnemu odboru. Potem se je spreel predlo« o edlč-iliii blasti tje.šinske komisije.
Statut za Zvezo oarmlov se popravi.
Kakor ;ayljajo iz Pariza, se je .'4. t. m. sestal odbor. 'z.i '/.vezo narodov v hotehi Cvillon. Ra/pravliato se ie o tiMRako se bo popravil pakt za Zvezo narodov.! Se ie že govorilo o raznih predložili/ kako naj se popravita cl. 9 in 10, tako da ste 2 tretjini prbjetka že i •protiče.iic. Komisija se N zopet sestala bodočo sredo. |
»K vadninivirot«.
Potočaio iz Pariza, 25. t. m., da so se sestali k seji' l liJVd (iet" UL'- Cleniciiccan in O rla n Jo., Xa-W)wCUl so, da se namesto " zt>ora d^seTorlce'.'"uvede 1 /•bor četvorice«, ker <e bo tako hitrejše doseglo mir. Predsednik ameriške republike, tri prvi angleški, francoski in italijanski ministri se bodo danes sešli k seli. ter se bodo shajali -vsak (Jan dopoldne in popoldne, dokler ne bodo definitivno dcločRi. in popolnih mi-< ro\ne pogoje. Najvažnejši, problemi, za katere se misli. da se J Ni lahko reši v kakih 12 dneh. se tičejo1 določitve traneosko-belgijsko-nemških in italijanskih' mej. Se gre končno ža leni. da se potrdi predloge po-' dane od razniji terit. komisijam da se z enoglasnimi zaklj'fiCk'i Izroči • dobljene kraje Iu da se potem na. razpravljanje o praznili iuteniacijonalnhli problemih. Opozicija pripravJHo kakor -se 'govori v parlamentarnih krogih, pose.ben odgovor na govor prestola.
Poiamtina Mevilka /a Tr«t in okolico 20vin., lunaj 20 vin, CJglasi trgova <iflLobrunkoy mm pi .ti vifi;. OMprmne, zahvale, pofUniče, vabita*i',0gws; deuiia'il] zavodov mm fb 50 v, -og'-isi \ trk&tu lisi.) do f> visi K, .i njiljljna vrsu - K. ali tj,a»»i pp t4 vin. Itsed.t, i aiinanj pa Si vi. Osla-. »p eje*: ■ mi-triattn-nddelek Edinoft . Naro'nina :i n	e . jo' o
i/*i;ufniJ%uprjvi .Edinosti*. t'pra .. ti i<t-i.itr*i oddetek na-liajata v iit:11 sv, TtanliSka A». .nt. — t,. aio ran. račun
jProglas, ki .ga ;L- i/dal sedaiiik Karolv./se glasi: vladali
Prevrat na Ogrskem.
odstopivši ministrski pred-ada ie odstoDija. Oni, ki so
(Ml
i^slej na podlagi volje ljudstva, podpirani „« »grškega proletarijata so razumeli silo moči položaja, 'redba zaščitne more hiti zavarovana, če ne prevzame proletarijat oblasti. Komisija eniente ie proglasila, naj demarkacijsku črta tvori apolitično mejo. viriltnričiia okupacija Odrske dokazuje, da hočejo iz »grških ozemelj napraviti polje za akcijo proti četam ovieia. Provlzorični predsedtHk ogrske republike se !>i ić« ko i li e renče \ Parizu obrača Jo proletarijata vsega sveta s prošnjo za. podporo in. izroča za .s4edai ' 'li^t \ roke ogrskega .ljudstva, Nova vlada je ukrenili razne sklepe. Mej temi tudi; ločitev cerkve'od države, rešitev gospodarskih in agrarnih problemov, »riprave volitev v svet po posebni komisiji. Dalje je revolncijonarna vlada ustanovila revoluciionanio so-iišče s sedežem-v lin Jim pesti. Revoliicijunaniii svet >e naloži'1 l-judsklun poverjenikom, naj sestavijo predlo-e za naci.ionaliziranie hiš, tvoruic, gledališč in umetnin, ki so v pojesti zasebnikov. Vsi listi so h H i po-, tzvani, naj priobčijo uradno sporočilo sveta. Izvršilo se] imenovanje 'ivlitjčnega poolklaščenc-i in enega gozdarskega ^irokovnjaka na Dunaiti. Vse banke so le vojaški zasedene. Ravnateljem so se izročile liste .tupnikov, ki imajo nalog, da vodijo posle. Zupan in •ibcinske oblasti so bile iiaproscne, nai ostanejo v svo-ih službah, 'irgvine \ mestu so zaprte. Krizo sla povzročila ideisivo, Ja je ententa sklenila poslati ekspe-licijo proti boljševikom preko Ogrske, in pa nezadovoljnost s prejšnjim .ministrstvom zbog malega .ugleda, {[ ga je uživalo, kar je videti na tem. da je mirovna konferenca sklenila, da ima sedanja demarkacijska črta lati politična meja. Francoska in angleška misija bili pozvani, tiaj se odstranite nemudoma. Kdino le inerikauska je. bila naprošena. naj ostane. Olasotu adnjih vesti vlada mir ipo vsej Ogrski.' Poverjenik za •o Jjalizacijo je odredil, .da se imajo zapreti vse trno-ne, izvzemši tiste, ki .prodajajo stvari najnujnejše otrebe, da se tako prepreči potajevanje . teli stvari, 'roti krivcem e določena smrtna kazeii. VVekerla so < april.
Demonstracije v Budimpešti proti eutentl.
Kakor poročajo iz Požima, je pripovedoval neki,čeki uradnik, ki je prišel iz Budimpešte, da so Madjari 'ostavljali Cehe in da so obse dali hišo francoskega likovnika, ki da je ranjen in zaprt. Vrgli :Ja sit po teh ententiue zastave. Položaj če.ško-slovaške komite je težaven. General Piecioni da je na banketu, ki a je drž.al v čast švicarskim zurualistom, govoril o adiarsMh dogodikih in rekel, da bodo leli še trdneje vezali enlento s Cehi. Junaštvo čeških vojakov da :<ljučuje vsako bojazen.
tis dogodkov na Ogrskem na angleško in traneoskn časopisje.
Vsi angleški In f^meoski časopisi dajejo veliko važ-t dogodkom na Ogrskem, Tcnips zahteva vojaško i sredovanie in pravi na konferenci vlada globoka l/acija, ker odrska revolucija Je vojski^, ki začenja .
Dallv Ne\vs pravi, Ja je Romunska obkoljemi / > tli strani od boljševii/.ma, na tretji strani pa ima -garijo. ki se nahaja v permanentnem revohuiio-lurnem stanju. 'Judi Ct;ka, d. h po. vri »ro-ta te
bo!jše\ iške , im:ltrae;;e . % . i<r ,	LmuiI fift&lki ■
\^da zelo '•levafitj) .za če^ko vladoi ter' zbnia' pi'1 e-, ljivost \\ sirije. I .i pdfi^i d i ■'ie mistal v'sied "z^inid ; mirovne koiitemiee, ki tri še dobila časa. da hi fari-i sala \saj glavne mirb\ne črte. na katere -nai bi it:;'' narodi centralne Hv'r'ope bazirali svojo trre4iit\. Nekateri pravijo.' da so dali prevvliku ,važnosti .iieinške-mu vprašani in ptišč.ili po strani v.prašanie centralne t.vroue, ki je ravno tako važ.no rjidi tega. ker so razšli elementi.ki so se stavkal i dvojno monarhiju. l-»a.Hv M,dil pripominja, da h' konierenca nahaja uaj isti točki, kakor sg je nahajal dunajski kongres leta MS. ko ie Napoleon prvi ušel iz otoka hilhe in začel j .krvavo dramo od sto ihii. Morda pariški kongres ne bo tako nlesai. kakor ie dunajski, ampak ne -približuje se svojemu cilju hitrejše kot oni. Ta položaj pravi j Uaily MaiT je pogubonoseit za Anglijo ju Franeiio. ki inoraio držali iwd orožjem toliko vojske. Zate/auje konference ie- krivo, da se ie Nemčija zopet jeJn grozilno dvigati; OaiJ\ Ne\\s. svari-pred revolucionarnim ognjeni. Sedaj da se ne gre z,a leni. da se pride v okmu političnim \ prašanjeiii. ampak se more priti \ okom poloi.uju, ki ie ustvaril oborožen narod. Kake ironije, pravi-Ust, nosi- zgoiloviiia seboj, i.uta 1>4S so Kozaki uničili t&grtfko slobodo. Sedaj gleda lui iinipe-štauski proletariiat v i,uskih 'Ivoljševikob svoje'resUt-lle
I/, države §HS.
Včerajšnji večerni I.avoratore prinaša iz Bel grada 25. t. m.: Tisk. urad poroča: Poročila švicarskih listov glede teriforijalnega konflikta z Italijo se ne po-trHtjejo.' Pt»sebno neverjetna se zdi vest, da bi zastopniki države SUS bili pripravljeni na kompromis, ki bi zelo šKadoval Slovencem. Hrvatom in Srbom.
Iz, Ljubljane, 25. t. m.: So prispeli semkaj generali Trest, Atnedkanec, Oordon. Anglež. Savy, lfrancoz. da se .informirajo o glasovitein iiieideutu \ Ljubljani. Italijanski general Segre ni še prišel.
Iz Zagreba, 25. t. ni.: Piiiančtii nivuister Nlnčič bo predložit narodni skupščini prvo bilanco, ki predvidi 110 milijonov dinarjev dohodkov. Administrativno leto se bo začelo /z 1. inajnikoin.
ali smrt kakšnega srbskega državljana, najstrože pa z.i liste ljudi iz krofov nase inteligence, ki o / u-janji, l besedami in s peresom služili neprnateljn. I ianteligcnti so narodu iti narodni stvari \eč škodovali, nego oni pokvarjeni življi, ki so svoje rujolr s-sv( ,ini deiiuuJiaciiatu: i/.ročili krvniku lu sviučenki. 7.w u- moralne škodljivce, ki so s svojim otrovom z.',siruplia.li
st-atuirati izjemne to tudi stori.fr.
nar(>d. ie tftba zakonodaje ie. d;i
Bivši avstr'iski c-sar \
Iz Herna javljajo: liivši cesar Karel spel na ozemlje liuclls. Potovanje se je' \ gleško zaščito. Prihodu ie prisostvovalo
kazni m dolžnost
z družino
sla.. - \
današnji seji narodne skup-
Iz B.elgrada 25. t. m.: V ščiue drŽave >HS so bili izvoljeni razni odbori, med drugimi tisti, ki ima nalogo sestaviti odgovor na govor prestola. Narodna skupščina pospešuje svoje seje, da se čim preje končajo razprave o .govorit prestolu
Ceho-Slpvakf mobilizirajo.
Iz» Berolina poročajo 25. t. m.: Kakor javlja Lokali Anzeigen iz Pra.ge, so Cehi poklicali 5 letnikov pod ;
o pou air-šte\ itno
činstvo. Cesarju so se .poklonili ind'i zastopniki s\ v. ske oblasti in vojske in cesar se je kake ;.ml ure ?. /.-govarjal ž -njimi živaJmo. Cesarska rodbina -e ie n stauila v gradu \ artegg. ki-je Jasi rodbine kif h Paru.ske. Cesar ni alidicihil. kakor se ie zahtes.,'. nj.ega. Pad pa, se štirje nadvojvode, ii ''i Nemški Avstriji, odreko vseh privilegijev do prestola.
Državni kancler Keimer o odhodu bivšega eesarja.
/. I.»,uuaj^ poročajo: Na več vprašaiii z.isi. -»uikov i -slov je državni kancelar dr. Renrrcr i/.javii o Kh; ; Kili v Eckartsau: Javnost si ni l>tItakoj na da se ie' ^'proglasitvijo republike v narodni skt ustvaril iteftđr/L'n položaj, ker ie Wvsi eesar s. i izluvil. da se 'ne bo umešaval v vladne posle. k. sL pa ni odrekel vladarskim pravicam. Ce h se bil . v-cesar odrekel vsem vladarskim pravicam, ne bi i:,... republika iprjsHjena Jo naualjuih odredb. Dejstvi«, se bivši cesar imenuje 'Veličanstvo* in da ima J\ • r. če, tudi skromen, je nevzdržen. S Meni dejstvom vznemirja javni red. Ce bi bilo )eptib!:ki -UrguC . trati bivšega cesarja za posameznika, ne bi bi' beuega vzroka, baviti se z njegovo oseht . Tak; gre za cesarjevo hišo, ki ima velikansko ndvov<, za katastroffo in za propadanje narodne blagii: e. sarska hiša se ne more sklicevat' ta ustav oprav in odgovornost, ker ie bila ustava v sled gospodar'e § 14. potivsniena \ ozadje, Omeniti moram še, . več članov cesaiske hiše, k! so bili v avstrn vojski višji poveljniki, zakrivilo hude napake )i '
L . -
ne-
je
v fi'nanciebiih stv arclt
v navadnih vojaških dob
javno kritiko, če /a ni spadalo to delovanje pod k; ski zakon. Državljan je vsled padca-naše valute bil velik del s\'o;ili prihrankov. Delavec ie m; Častniki in uradniki, ki so ogroženi \ svoji ek^ se upravičeno vprašujejo, ali bo ostalo tako deli brez kazni. Dvor v Eckertsati nasprotuje našim pisom. Ne smemo nuditi enemu stroge predpis-krušnih izkaznic, hrezuiesu h tednov in glede
•V Curili, javljajo iz \Veimerja: Govoreč.o do»odlkiii I \ l,??rabi |)1rcn"Juu;tl Jru«! a Ogrskem ie Scheldemanu predlagal sklep miru na kontrolc' X rmbhk\ m. samo enaki dr av'iau .
ne more zahtevati od nas, da bi imeli z.a eno rod posebno policijo. Republikanci poznajo .dce vel stvo naroda in zakona, ne pa veličanstvo posuniez :i
■v aio ; vali
orotle.
SocljaHstlčua stranka v Nemčiji proti vsakemu nasilju n» nemškem plemenu.
V Curili, javlji
tu*
podlagi VVlIsmiovIh načel, s čemer naj se iprepreči, da Nemčija ne pade v /roke boljševl«n»a, kar hi se moglo zgoditi, ce hi se tevrštln nasilje na pr.iv ci do samoodločbe »v-mšk-Hi ljudstev. Sprejeta je bila resolucija, ki protest nje proii vSšikemu nasilju na nemškem .narodu, sličnemu onemu, kivse iianieruie za Poziuini, z-a vzhodijp Prii-stjo in Slezijo, za Sč!u'ešv\ .',,-llo|sO>in. za ozemlje Sare. za ozemlje ob Rent in za Nemško Avstrijo. in s;ploh proti vsakemu bremenu, ki bi se hotelo nariniti Nejucein. Resolucija poživlja mednarodni proletarijat, naj' podpira Nemce v njih boju za svobodo in pravico narodov, (Nam se zdi, da ta resolucija zagreša precej hit Jo protislovij. Uoljševiki so menda danes predujaki v svetovnem socijalneni gibanju. Netn-ski socijalisti označaio boljševizem kot nevarnost. Ob enem pa poživlja resolucija ves mednarodni proletarijat, torej ludi ruskega, naj podpira Nemce v njih boju!!)
Iz Pariza javljajo; Vesli iz Španske poročalo, da je v Barceloni' izbruhnil generalni štrajk. Vse delovanje železnic in pri vseh industrijah se je zaustavilo pred-poldne. Pričakuje se tudi stavka časopisov. Ugoto-vivsi, da vse odredbe, ki jih je ukrenila vlada, niso imele zaželjenega uspeha, je predsednik ministrskega sveta Putiiaiiones izjavil, da bodo Imele druge odredbe morda povoljneišega uspeha. V Cordovu zadobivaju spori kočljivo ilice iu kažejo se črte splošnega gibanja. Nadaljiia vest iz Madrida javlja, da >e Po-manones vsled generalnega štrajka v Barceloni odstopil od svoje namere, da bi predložil kralju vpraša-
vojo dolžnost, da ne za-
ri z t,n. Stell. .
»v anie pred-glvie« ome-' brez. Nihče
Na vprašanje, ali se ho izdal zakon, da z. ibi prestol, ie iziavil dr. Reivner: To ostane stv.;-skupščine.
ku^ja Je hotela I krat podpisati separaten mir.
poročajo iz Curiha. 25 t. m„ 'avli. I\ i.lovd«, ida so ua.šii listine v arhivih zunanjega m strstva bivše avstro-oiKrske Uit.marlvije, iz katerih haja, da je ruska vlada predložila	mir • -i
državam: 10. okt. iyii>, L iebr. PM7. prvc dnrs.v; istem letu, nekaj duevov pred izbruhom revolucije 2u. marca po revoluciji, i'i predlogi so h pos! i članih carieve družine. Bolgarska zato. Jtimajska In herolinska vlada I ali vrhovno nemško poveiuištvo je vsaki predlog.
ter
IZ-im
m
130
je bila ve J. e bile poga'a! dločiio zavili
"Prva
Neue /iiteher rovna spomlad v sedanjem d^a l>(
mirovna pomlad v Italiji.
Zeihuig prinaša članek Italiji' ,ki slika gibanje i Italiji. Ljudstvo se opri
i v r jerul
svojega prejšnjega življenja, vse vre m se gu so polni vračajočega se vojaštva, sledovi v< njajo. Milan kaže svoje znano lice iz miriu Oovoz živil z.i velika mesta se e znauio zbol trgov nah dobiš ogromne množine perutnine, nikov, jajec, ju/nega sadja, sočivja, nobeno racljoiilrauo iu posebno lepega belega kruha
e v tro
i.i k i izg-i-
i po sla-< ni
nje zaupanja, t)iistl svojega
Kakor posu neki jugo slov Paragraf za je trebit |)ost(
oktiinicile Srl tem elementu hkStva. Ker i
ker sfuatra z mesta popre,J, nego bo
»Paragraf za vohune«,
emljenio iz Ziircher Že-
jo p
uli
SO
resen nov
>r.
c c 111
mlel
umov
se v
lir
•da
se
latni

na"
ipna iz vaj itriva list ci so se p v --tro-ogp
(ung-iitja:
jot K
n masi Jija p . znali . V K jrave po v se tu prt
Lene
jsi pit -I 7 a jc premalo, < ičakuie norim leiši meri v goriijeitai var na h pri Oenovi pr koristni mirovni prod n drugače kakor pori padanju in revoluciji
v isoKe po V } k olja Ltev.
liiimsk:
la i
iilO. > V 15H»!
iagc tke J J
. i 1 a
idui
>ke in slovanske tvrilke silijo v Švico?
lisii svarijo vlado pred tujimi tVfdl* Š\ .(. - um od <». ianuaria do I s. iebr
•ja
Stran II.
»EDINOST« štev, 85.
\ Trstu, dne 27. marca 1919.
Profesor L3IHIH3SCh V Parizu, sc do zadnjega časa prikrivali resnični vojni	Razven tega bo Francija, ki v Loreni zopet
položs} in fijegcvi svetovalci so storili vse mo-	ustvari ogromno in cvetočo kovinsko imtatri-
/no, da ni doznal resnice! V zadnjih mesecih	jo, donekle v odvisnosti od Nemčije, v kateri
pred razsulom so bili odnošajjmed Dunajem i«	se osredotoča premog.
Opetovano smo iiaglašali povodom katastrofe Avstro-Ogrske, da it; nje zadnjega ministrskega predsednika, prof. Lammascha, zadela uprav tragična usoda. Slovel je že davno kot politik zdrave, solidne strukture, ki se je najugodneje razlikoval od vrste povprečnih nemških politikov v bivši avstrijski državi — politikov, ki so bili večinoma le ali umazani se-bičneži, ali pa politiški pustolovci, ne meneči se za posledce svoje da bo lepše rečeno — poltike.
Lanimaseli pa je mož bistrega uma in kristalno čistega poštenja. Morda je imel tudi on o tem in onem nabiranja, ki bi jim mi ne mogli pritrditi kar tako; ali eno je gotovo: poštenjak je! Kot človek in politik. Prosvetljeni duh njegov si ustvarja svoje uverjenje, neodvisno od trvenja in strasti, ki vihrajo okoli njega, a v njem je tudi poguma, da brez strahu govori in zastopa to svoje naziranje. Zato se je vsikdar tako ugodno razlikoval od onih drugih, ki so stopali po nemški politični areni in igrali prvo vi-jolino v tistem divjem koncertu. In zato h> ga tisti drugi sovražili in padali po-njem s cepcem politične in uacijonalistične podivjanosti. On pa jim je odgovarjal, dostojno svoje plemenite osebno «ti: z rapirjein svojega uma! Neizmerna tragika ne toliko zanj, kolikor za propadlo državo - je v tem, da so takega moža pozvali na vodilno mesto šele tedaj, ko je bilo že prepozno. ko naj bi bil rešil, kar je bilo že definitivno izgubljeno! Tragično je, da mu je bilo usojeno, da svetuje bivšemu cesarju Karlu grenki korak, ki je bil neizogiben abdikacijo, ter da je moral poskrbeti za — pogreb države.
Nu. prišlo mu«je kakor javljajo listi — v teli dneh veliko zadoščenje, Vnanji državniki so ga pozvali v Pariz, da sodeluje na določevanju usode nemške Avstrije. Pozvali so ga, da bo in form Tal diplomate o narodnosnih in gospo JffrslNTlr rmrrcrali bivše monarhije, oziroma novih fMTjTv, nastalih i/, nje.'Ta poziv po-menja gldbo/k poklon pred osebnostjo Lauuna-schevo in najvišje priznanje njegovim kvalitetam.
t lotov o bodo zanimale naše čitatelje izjave takega moža, kakor jih je bil podal že vjnesecu decembru v razgovoru s poročevalcem'anglež-kega lista Daily Ne\vs . Sestala sta se bila v Solin gradu.
Profesor Lanimaseli je izjavil, da je bil in e\tremis imenovan ministrskini predsednikom z nalogo, da / zadnjim naporom reši Avstrijo! Bilo pa je že prepozno. V prvič mu ii dal ce-sar Karel dne 17. julija NI 7 nalog, naj doseže mir! Tedaj je bil položaj že kritičen. Ali, cesar je vedel, da je Lamasch za pomirjenje med narodi menarhije, ter da je bil vodim v dobrih od-nošajih z angleškimi in ameriškimi državniki. Zato s;i je cesar mnogo obetal od Lammasche-vega delovanja.
Lanimaseli je odgovoril cesarju, da je priprav ljen sprejeti to nalogo pod sledc'imi pogoji: Belgija naj se izprazni in ua naj se j< odškodnina /a i rovzročeue Sknde; Uzaeiji-Loreni naj se da popolna avtonomija v mejah nemške države; Treiitin naj se odstupi Italiji; ustvari naj se jugoslovanska država v mejah avstrijske države z enakimi pravicami, Kakor iili bodo imeli Nemci! Cesar je izjavil svoje sogUusje, ali zdi se, da je bil grof Czernin tedanji avstrijski minister za vnanje stvari drugačnega mnenja.
Ta razgovor prof. Lauunascha z angleškim /urnalistom je prišel na ušesa Nemčije in ta-;nošnja vojna stranka je bila ratli tega divja. Naslednjega dne (21. julija), ko je nemški rajhs-aK sprejel znano resolucijo, je cesar \ iljem formelno zatrdil cesarju Karlu, da so ruske in italijanske •grožnje odbite in premagane. \ januarju IU1N je bil Lanunasich v Švici, kjer se je razgovarjal z ameriškimi oficijelnimi osebami, ki jim je razlož i svojo misel. Izjavili so, da soglašajo, rekši.. da pogoji, ki jih postavlja Lamasch, bi mogli tvoriti podlago za sporazum.
O uspehu toga svojega potovanja je Lamasch sporočil cesarili Karlu. Ta je bil zadovoljen, ali nekaj ali nekdo je posegel vmes in iz stvari ni bilo nič. Mirovna ponudba z leta ll)l(>. je bila rezultat naporov cesarja Karla, ki jej je cesar Karel pritrdil z nevoljo. Besedilo se je sestavilo v nemškem glavnem >tatni; cesar Karel pa je želel bo<j koncilijantne ponudbe.
(iovoreč o notranjih problemih Avstrije ie rekel Lanuiiasch. da so zahteve Čehov in Jugoslovanov pretirane; doeitu so one zatiranih narodnosti na Ogrskem pravilne. Cesarju Karlu
Berlinom napeti. Dunaj je hotel mir, Berolin pa ni hotel cdneTiaU, poživljajoč neprestano k potrpljenji! in zagotavljajoč, da se je položaj /boljšal, ter da je zmaga zagotovljena v vsakem slučaju, Ni res. da bi bil cesar Karel stavil svojo mirovno ponudbo, ne da bi bil obvestil Nemčije. Karel je brzojav i I Viljemu ur poprej, nego je odposlal brzojavko Wilsonu, Viljem pa I je odgovoril, da hoče čakati in da niso še izgubljene vse ji ade nemške.
(ileJe bodočnosti nemške Avstrije <se je Lamasch izrekel za načrt federacije, ki jo smatra kot gospodarsko potrebo. Sploh ste za avstrijske Nemce le dve alternativu aLiu*u&d_eraeija • Cehi in .li!i^os|;;<vLLiiL-jiiii mu..i > Nuimumm tJn
bi sVOTval menda Nemcem prvo alternativo. <> * *
Ali ni historijat, ki ga je podal prof. Lamasch, velepoučen? Nar ua vnos t neizmerne znamenitosti je za bododocega zgodovinarja, ki naj bo zasledoval krivdo in krivce na razsul u Avstrije. Posebno izhaja jas/no iz njegovih izjav, kako resnično je bilo, kar se je vedno trdilo od slovanske strani: da je bil Dunaj v usodni odvis-nosti-od Berolina, kajti ta je Avstrijo pogubila. Pravi sicer, da so bile zahteve Cehov in Jugoslovani pretirane, vendar pa vsebujejo Lam-masclieve izjave priznanje, da bi bile mogle uiajniške deklaracije dati vsaj podlago ža pogajanja'o preustrojstvu Avstrije. Tu je soglasje: Lanimaseli je želel ustanovitve jugoslovanske države v mejah avstrijske države, a naša deklaracija je zahtevala • isto! Slepci na Dunaju pa me*to da bi bili posegli po tej zadnji priliki za svojo rešitev — ne le da so odklonili, marveč so še zasmehovali! in zasramovali. Bistro oko Lammaschevo je videlo, kje je rešitev:
Istina. Vse zahteve narodov na vsem svetu se vrte okrog sličnih točk. Zgodovina in narodno gospodarstvo, so mine v morju, ki se ne dajo nikdar izč'tsititi. Bog ne daj, da zapeljejo Francijo take mamljive izkušnje! To bi pomenilo trajno vojno v Evropi. — Francoska kri je tekla za pravico. Ce sedaj Francija preneha biti pravična, bomo morali obupati v bodočnosti nad vsem in visakim.
Kje je pravičnost? Štiri leta so nam govorili o njej. Nahaja se v občutku narodov in v njihovi samoodločbi. Toda kotanja Sare je stara francoska zemlja? (iotovo da; tako, kakor je Ukrajina nekdaj bila poljska, kakor je PoLMka bila nekdaj litviirska, kakor je Češka po zgodovini sto in sto let bila avstrijsa in kakor smo mi Švicarji sami posedovali ob naših mejah celo vrsto mest, ki jilnsedaj več ne zahtevamo. Koje Francija izgubila Saarbriicken, je mesto imelo 2().ii(H> prebivalcev, danes jih -ima 140.000. Kdo bi trdil, da so to Francozi?
Formula nove ureditve je zelo premetena. Našla naj bi se »meja«, preko katere ne bi \vei-marska vjada mogla izvrševati nobene avtoritete. Ali je brest-litovski mir nesrečnega spomina bil bistveno kaj drugega? Takrat je gosp. Jean H er bet te napisal v »Tempsu«: Ali je s tem rusko vprašanje rešeno? Ne, marveč nemški 'Juh je s tem zastrupljen«.
Nič manj ni bolj tuje, nego namera braniti Nemčijo ali Nemce. Oni nas ne zanimajo. Odgovornost, ki jo je Nemčija prevzela s svojimi zločini, bi upravičila proti njej vsakršno brezobzirnost. Toda tu ne gre za Nemč'jo, marveč za bodočnost sveta.
Ce nalože zavezniki Nemčiji tako strog mir. kakor to žele, bi to bilo upravičeno, toda vsa pomirjenju in zadovoljenju narodov. Slepci I finančna bremena še ne upravičujejo namere.
niso videli. Sedaj pa ti nimajo belsede v Parizu, pač pa so pozvali Lauunascha. In gotovo je, da bo poštenjak Lannnasch deloval tam v smislu svojih naziranj, da bi pridobil za svoje Nemce to, kar želi dati \ViIson vise m narodom! Če bi Avstrija še obstojala, smeli bi Lammascha iine-
da si pridrže zaprto kokljo z zlat'mi jajci. Višaj imamo široke mednarodne garancije za nadziranje in porabo produkcije v kotanji Sare, mogoče je popolno razoroženje na levem bregu Rena in precizne vojaške garancije. Naj se to izvede in mi bomo čestitali, ker bi to bila ko-
novati VVilsona v ožjem avstrijskem okvirju, rist celemu svetu. Toda nikdar se ne sme po-Danes imajo busedo prosvetljeni duhovi, mrač- siliti pravica naredov, ako res želimo svetovni njuški zakrknonci pa so pahneni v temo, iz ka- mir.
tere ne vstanejo vec.
Francosko-nemška meja.
Prihodnji dnevi bodo odločilni za francosko-neiuske odnošaje bodočnosti ih morda za bodečo svetovno zgodovino. Od te odločitve in od duha, ki bo vodil odločitev, bo odvisna stabilnost bodočega razmerja med Francijo in Nemčijo in mir ua kontinentu morda za celo stoletje, končno pa tudi za notranjo smer političnega razvev Nemčiji, za odkritosrčnost demokratičnega pokreta in končno za odkritosrčnost Zveze narodov.
Alzaeija Lorena. Levi breg Rena. To so občutljive točke, okrog katerih ise je (kakor okrog Balkana) vrtelo vprašanje o vojni in miru v prošlosti. Morda skuhajo sedaj novo krivico, toda vse medinardone ureditve in najtočnejše pogodbe ne bodo niogle. zadržati volje narodov. Tam med Metzom in Tre,virom se bo napravil morda odločilen precedens, ki bi, če ga res napravijo, zvezi narodov za dolgo dobo preprečil borbo proti imperializmu. Ce se ustvarijo sitrategičue meje, se morda strmoglavi svet v j bodočnost, polno osiguravanja, zvez in oboroževanj.
Neko nasprotje leži med temi namerami in med osmo točko \\ ilsonovo, ki so jo zavezniki svečano sprejeli \ so obsodili krivico, ki se je zgodila Franciji 1. 1N71.« Ta krivica je frankfurtski mir in poprav te krivice je povračilo mej od leta ls7(>. Franciji.
Januarja 1917. je g. Brland v okrožnici francoskim veleposlanikom zahteval prvikrat za Francijo mejo od leta 17()U. in vlada tf. Clemeo-
Moglo bi se reči, da ta vprašanja ne intere-sTajo nas nevtralcev. Toda čez nekaj tednov bomo poskušali, da pristopimo k Zvezi narodov, ki bo garantirala teritorialni integritet svojih Članov nasproti vsakemu napadu od zunaj. S tem lahko inplicite podpišemo odločitve pariške konference in lahko se zgodi, da bomo nekega dne v zmis)n podpisane zvezne pogodbe uiornli prelivati svojo kri za io pogodbo. — Pa da bi mi ne imel i" pravice povedati svojo besedo, dokler je šj čas in ua edini način, ki nam je danes mogoč, namreč v čaisopisju?
Razven tega pa soglašamo z ogromno večino francoskega ljudstva. Socialisti in pacifisti niso edini, ki govore tako, istih misli so tudi vsi oni. junaški vojaki, ki so daroval svojo kri in še mnogo več, da se končno ustvari definitivni mir in da se odstranijo vsi zametki bodočih vojn. — Po Journal de Goneve YY. M.
Kako so z nami postopali!
V zapisniku je izpovedal poročnik v rezerv \ndrej Korent celjskega pešpolka, ki se je vrni iz neiuško-avstrijskega ujetništva na Koroškem glede ravnanja z ujetniki sledeče:
Kmetje so z nami vjetuil ravnali v celem precej dostojno ari korektno. Ko smo pa prišli pod vojaško patruljo,isimo bili izpostavljeni javnemu Versaillcsiu novembra, ko|zaničevanju, psovanju in pljuvanju.
Vojaki so klicali civiliste vkup. kazali na nas in vpili: Schauts diese ttunde, diese Sehuften. Rauber , ter tako ščuvali civiliste, da so ravnal z nami, kakor so hoteli, pljuvali so po nas, patrulja tega seveda ni zabranjevala, ampak nasprotno še h uj skal a k temu. Poročnika Kristana je v Št. Andražu eskorta šiloma potisnila k eeaita ni nikdar skrivala svoje želje, da bi Fran- odprtemu oknu železniškega voza, ščuvala ci-
cija dobila mejo od IM4, ki se nekoliko razlikuje od meje iz 179H in vsebuje tudi še Laildau na Bavarskem.
Seveda lahko s stališč darstva navaja Francija | men te. Saj je tudi res, t ! formalnem ozirii svojo < godbo od 30. maja 1814 ! loreuske meje daleč ua
viliste. da so po njem pljuvali.
\ \VolMiergiu so nas vojaki, podčastniki in častniki zasramovali, med drugimi naju je po-a zgodovine in gospo- ročnik (ieniitzer psoval Raubu'bandc 'itd., mi za sebe odi K ne argu- grozil s sabljo in pištolo, rekoč: lelt schiess ..a je Pribija požrla v dich gleich nieder! Malts Mani! Sunil me je i'bljubo s pariških po- pri teints pestjo pod brado. Prosil sem tam navili je prenesla ai/a^ko-, zočega stotnika, naj me ščiti pred tem člove-zapad svojo korist, i kom, odgovoril mi je pa: Leider, habe ich
V Trstu, dne 27. marca 1919.
■EDINOST« siev. 85.
Stran HI.
keine Maclit! Ta stotnik je bil namreč podrejen -nekemu drugemu poročniku. Vojaška organizacija je popolnoma preotornjena. N. pr. vso oblast imajo vojaški sveti v rokah, poveljnike si volijo vojaki sami in če jim ne p r rja jo, jih odstavijo. Zato tudi nismo našli kompetentnega mesta, kjer bi se lahko pritožili.
V Celovcu smo bili začetkoma, to je prve štiri dni zaprti v celicah okrožnega Sodišča. Pred zaslišanjem smo bili zaprti skupno z nekim konjskim tatom. Slamnice so bile zanemarjene, polne uši, zrak smrdljiv, kot v stranišču. Po zaslugi nekega oticijala smo vendar potem dobili sveže perilo, ker smo se*mu smilili. Nato smo buli prestavljeni v Breže, kjer smo dobili nekoliko boljša stanovanja, bolj zračno in svetla. Hrama je pa bila pod vfto kritiko. Vedno le na vodi kuhan ričet pa kislo zelje. Naši stražniki so lahko ravnali z nami čisto po svoji volji, če so hoteli, so nam lahko marsikaj dovolili, če pa ne. nam pa tudi najmanjše olajšave niso pri-Pilatih'. Izrabljali so nas pa pošteno in naše žepe. Za ogrske cigarete n. pr. smo plačali 25 kron za loo komadov.
Ko smo uvideli, da ko nam zmanjka denarja, ne bomo mogli živeti ob samem ričetu in zelju, smo Skusili u'ti. Pri prvem poskusu t-ta se rešila samo poročnik Kristan in štabni narednik Miri s liuldjanMkega pešpolka. Dva druga častnika pa so popolnoma zinueena zasačili, ter jti priti ral i nazaj. Pri drugi ugodni priliki nas je ušlo vseh ostalih deset, toda prišli smo samo do Eberpireina, kjer snio po nesreči prišli žaivdar-tnerijski patrulji v roke,.ki pa je z nami jako epo postopala. Peljali so nas zopet v Celovec, vjer so nas vtaknili v neko nesnažno sobo za moštvo. Tam sem drugič dobil uši. Prvi dam -.mo se odeli s celimi slamnicanii, ker ni bilo odei.
Domače vesti.
Smrtna kosa. Včeraj je preminula ga. Jožefa vd. Kocjan roj. Cerne jdavarica širom znane rodbine Kocjanov iz Žirij pri Sežani. Preostalim naše sožaljc! Civilne obleke bivših vojakov. Ako se vpošteva, da je svetovne vojne udeležilo vsaj 15U.000 mož iz slovenskega ozemlja, kateri so skoraj vsi ob nastopu vojaške službe oddali v vojaška skladišča svoje civil-le^obieke. ako se upošteva, s kako težavo si nabavijo Jpnes obleko in koliko stanejo, saj bi 150.000 civilnih !>l£k stalo najmanj 40 milijonov kron je že iz narod-o-sjospodarskjh ozirov potrebno, da se vsem bivšim jakom. ki so svojo civilno obleko res oddali, te vr-ejo. Vojaške oblasti na slovenskem ozemlju si prizadevajo. da pridejo civilne obleke iz skladišč v roke? astnlkov, kar je mogoče seveda le glede -tistih oblek, a se nahajajo na slovenskem ozemlju. Slepec hoče govoriti o barvah! N,davno je prilika tva-iesla. da smo se z nekim Nemcem razgovarali o se-itijih dogodkih in o poslcdieah vojne. In tudi ob tej ■rilik: smo se morali uveriti, da je povprečni Nemec stal Nemec vkljub vsemu iu vsemu ter da se ne zna iičesar naučiti in ničesar pozabiti. Ne pozna narodov, :e pozna rijflioVe zgodovine, a vendar hoče drzno soditi o; njih. Ni mogel razumeti, kako da n. pr. Dalmatin-:i hočejo imeti besedo tudi v pomorstvu, češ. saj niti ega ne vedo, kaj je to — krmilo! Ali je bedak to in ne-veduez! Niti tega menda ne ve. da Dalmatinci žive ob nor ju. Kako naj bi ,potem vedel, da «o Dalmatinci od iradavnih časov pomorski element par e\cellence?! s'ot taki so se uveljavljali v beneški republiki, a dubrov-•lcr. republika je bila prava pomorska vlast, da je bil '»ubnviiik nekdaj, skozi štiri stoletja, središče zname-::te industrije in trgovine. Ne ve. da Dalmatinci slove udi v sedanjih časih po vsem svetu kot najlzvrstneii 'Omorsviaki. Povsod jih radi jemljejo v službe. Rojen je b morju, živ ob in za morje. Morie ie njegov element, iedasti Nemec pa mu hoče podtikati nepoznavanje — rniila! Ali naj se človek smeje ali jezi?! Smejati se — o je težko v sedanjih časih. Da bi se pa jezili? Ne. Pravimo le: Dalmatinec ne pozna Ie krmila, marveč ga na tudi spretno isukati, takov le Nemec pa ne pozna
►ameti fn ie zato tudi ne more rabit!____! Slepci so to.
/a vendar hočejo govoriti o barvah!
Zoleznlčarskl shod. Predvčerajšnjem se je vršil .-.hod železničarjev. Poročali so g. Bianchi In g. Pas-igli o dosedanjem poteku dela. Bianchi je naglašal iz-ljučno ekonomično stališče gibanja železničarjev, ki o čakali že nekaj tednov, da bi se vendar že enkrat ešllo io preporrio vprašanje. Govornik se je glede tega večkrat obrnil na načelnika za civilne zadeve v Trstu m na kom. Seranija. To je imelo uspeh, da so tr-aški »blasti obljubile rešiti to zadevo v osmih dnevih i) o predložitvi listin, po katerih se bo sprejdo nazaj v užbo vse razen tistih ki so odpuščeni in ki jih se bo moralo odpustiti. Bianchi je dalje poročal o svojih kolkih pri koinpetentnem ministrstvu in je zagotovil, - i ne bo represallj. Nato je govoril Passigli, ki je tudi "iglašal čisto ekonomični značaj železničarskega gi-b tnja, ki ga je Passigli in njegova stranka podpirala, ':er >e ie postavila na Internacijonalno stališče, in je tem, da je podpirala slovenske delavce, podpirala tudi ekonomske interese svoje narodnosti. Sprejela se
je resolucija: Cuvši skupščina železničarjev poročilo g. Blančhia in Passiglia in vzeruši na znanje, da so se oblasti — v namerni, da rešijo pravično preporno vprašanje — izrazile, da se bo osem dni potem ko bodo liste predložene, začelo s sprejemom v službo t. vsemi -pravicami, ki so se dosegle pod prejšnjo upravo, -čestita svoji komisiji na njenem delu in povdaria ponovno namen, da hoče delati popolnoma solidarno z nameni sindikatne organizacije, popolnoma po strani od nacijonalnrh bojev.« Predscdništvo je predložilo še .drugo resolucijo. »Zveza železničarjev se veseli do-brega rešitve vprašanja, ki se je vleklo že 7 tednov, potrjuje svoj pristop k italijanskemu železničarskenui sindikatu in želi da bi sindikat sam v svojem bodočem sestanku v Turinu zaključil pristopiti k delavski Udrugi, ki predstavlja enotno in internacijonalno gibanje in ki je tudi kar se tiče stavke železničarjev v Julijski Benečiji pokazala, da jo obvladuje duh razredne solidarnosti radi triumfa proletarskega vprašanja.« Glede zastanih plač za časa stavke se bodo še pogajali. Kaj bo s pokojnino in kdo jo bo plačeval, se tudi še ne ve.
Shod metalurgičnili delavcev. Predvčerajšnjim ob POl treh pop. je bil v Politeama Rossctti sho,d metal-urgičuili delavcev. Govorili so gg. Cliiussi, Bianchi in Passigli. Sprejela se je resolucin: Cuvši shod tržaških metalurgičnih delavcev dogovor glede novih pogojev za plačo in urnik, pritrjuje glavnemu sklepu in dotičnim dodatkom, čestita obem komisijam, glavni in omejeni — na trdem in energičnem delu, in poziva delavce naj vedno bolj krepijo simdakatno organizacijo, da bo imela večjih pridobitev in končno popolno pro-letarno emancipacijo.«
Izgubljeno. V nedeljo, dne 2.?. t. m., se je pri popoldanski predstavi v Nar. domu izgubila listnica, v kateri je. bilo nekaj slik iu voznih listkov, kakor tudi listek Delavske Organizacije. Se prosi, da bi pošteni najditelj oddal .listnico pri blagajni v Nar. domu. ali pa v našem uredništvu prosti ev. nagradi. Lastnik listnice, Babic Bonifacij, je ubogi delavec, za katerega ima listnica, čeravno ni bilo v nji denarja, veliko veljavo.
Mestna zastavljalnica. V četrtek, dne 27. t. m. se bo predpoldne prodajalo razne že zapadle dragocenosti serije 1-1,1 ki so bile zastavljene meseca oktobra 191« iu popoldne nedragoceue že zapadle predmete serije 142 št. 98(101 do št. 98800, ki so bili sprejeti meseca septembra 191 s.
Prodaja kuriva ua nudeče izkaznice po 21) kg, po 40 v za kg. razprodaja 27. Sv, Vid: 141—350 (4fi) Fab-bri 3. Novo mesto: 3001 324)0 (30) Geppa 10, 3201-3000 (36) Belvedere 23. — Stara mitnica: 1401—2200 (30) Scorzeria 8, 2301—2700 ( 30) Rivo 10. — Rocol: 251 400 (21) Media 52. — Sladko oglie po 10. Stara mitnica:' 2201—2300 (30) Scorzeria s.
Kdo ve kaj? Ce bi kdo iz Rusije vračajočih se ujetnikov kaj vedel o. Karlu Lozeju iz Ivanjegagrada Pri Komnu, ie naprošen. naj sporoči, kar ve. ženi gori
imenovanega v Ivanjegradu št. In. pri Kominu. Karla Lozeja so Rusi ujeli dne I. januarja 1915. zadnjic pa je Pisal dne 17. novembra 1917 s Kozaku talija Nikituvič, Kurkiuiska stanica Gorlovska O. B., okrožje Domski.«
Utonil je. Včeraj so našli v Barkovljah truplo Vin-•ceuca Turka, ki je po noči v temi padel v morje. Zdravnik, ki so ga poklicali, je konstatira! smrt.
Nevarne igre. Včeraj ob o pop. so telefonirali zdra\-niški postaji, da se je neki Mario Germeck, S let star, v ulici GaHeria 5 ranil v glavo. Igral se je z neko eksplozivno stvarjo, ki je pa epsplodirala iu ga težko ranila. Zdravnik je prihitel, ga obvezal in ga dal nato prepeljati v bolnišnico, kjer so ga sprejeli v sedmi dermatološki oddelek.
Darov].
- Gdč. Mar. Mozetičeva i/ ulice Valdirivo je darovala ženski podr. C M D K sir . Vrli rodoljubki iskrena hvala.
HALI OGLASI
ItfD CD ""-'blirana, evenluelno Idlb J v prazna aoba z hraiiO pri dohri družini. ronudtfc .Dentist" Galtlco Oalitei 8. IV.	3513 a
• n rabljeno kuhinjsko po-liistvo in razne čevlje,
Proda
IČPOni Pou^evnlca za 1 ii*-IjIlIII vutski jezik s pomočjo italijanskega ali nemškega jezika. Ponudbe na
Oalileo Oalllei IV.	8513' b
Drnrfn to 5ivulni str°i -H,|,Rer"
rlUUU it v nI. Areala 10, 3514 11 mm m sprejema popravila ur vaih UlUl vrst; tlelo točno, eene zmerne. Velkavrli, ul. Ttgor 5. III. -Rr>7
Flndiko vsnke vrstc 160 K
LlUJlinC kg In orkostron se pro-ila. Od pol 1 -3. Ul, Traversale al Hosco 4, vr. 7.	34<Hi
ins. odti. Edinosti pod „Po-urevalec".	1» 112
Ište
Železni
fnln skorainnv IUI1I,I1- pri-
bližno 10 m /. motorjem benzino (8 konjskih sili se proda po nizki ceni radi od-potovanja. Kje, pove inser. odd. 1-Minosti pod Stev. „P \T.\\	P 17:1
se stanovanje obstoječe i z kuhinje in 'J ali sob za takoj. Ponudbe □ a ins. odd. pod rTakoj .
Lo France litterolre
od I, llerrijia. I.šcem to knji-go, tudi raldjeno. I I. ('oni-merciale fJ, lil, levo, II SS
|ffDm gospoda ali gosib»-IdlCIll dično za pou^eva-vanjfi Italijanskega s pomočjo nemškega jezika. I I. Geppa SA, vr. 17.	P m
novo posrebno podjetje — Trsi
Corso 47(pri Trgu Piazza della Legna) Tel. 1402
Preskrbuje vsakovrstne pogrebo, prevoz inrlirev na vse kraje države. Zaloga in razprodaja mrtvaških predmetov, krst iz kovine in vsakovrstnega lesi v raznih oblikah, vencev, svt'č itd. po zmernih cenah. Skladišča v lastnih prostorih via dellu, Tesa 31. — Mr/ojuvi \ovo pogrebno podjetje — Trst.
z u
i *
Potrti neizmerno žalosti naznanjamo Vsem soiodnikom. prijateljem in aricem prežalostno vest, Ua je naS ljubljeni soprog, ore brat 'in svak.
Vincenc Turk
Ifr0?t1 pridno služkinjo /a IjlUlI domara drla. Mak> IJulič, ul. Petronio I. J)lil
posestnik v Barkovljah
v 39. letu svoje starosti nenadoma izdihnil svojo bla^o dn>o.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil V petek, t. pop. i/ mrtvašnice pokopališča v Harkovljab. BARKO V L. I K. ^ti. marca l!Uy,
Marija, s..proga. Vincenc, sin. Julija, Marija, Antonija, hčere. brat.
zet je, nevesta in vnuki.
Novo pogrebno podjetje. Trst, Corso V, V.. ITI,
Fotograf Ant. Jerkič
Trst, ul. dellr Poste št. 10. Gorica, , Vorso št. 3(1, na dvorišču,	l:>;t:i
PFAFF
•Stroj za šivanje in vezanje pravi nemški uzorci,
Seitlel & Neumnim in ,Singer' Oast & Gasser.
Rogata zaloga vsrh potreb sčin. Mehanična delavnica z:
vs.iko [»opravljanje Tvrdka ustanovljena 1. ls7S.
FRANCESCO »tDNAR
Trn, ulicu < anipanile 1!».
Brez posebnega obvestila.
Potrte družine Kocjan, Dujc, Gaspcrčič in Turk naznanjajo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je njih ljubljena mati, babica, prababica itd,
Jožefa Kocjan roj. Černe
veleposestnikova vdova
danes, 26. t. m. v Žirjah pri Sežani mirno zaspala v Gospodu.	_
Pogreb se bo vršil v petek, 28. marca, ob 10 zjutraj v župno cerkev ^ v Povir.	^
Žirje pri Sežani, 26, marca 1919.
Stran II.
»tDINOST« šićv. 85.
V Trstu, 27. marca 1M9.
Kava Santos superlor K 34 S. Soluador K 36
S. Đomlnso 1 K 36
i)
1 K 36
M
»I
„ Guatemala
prodaja
Ivan Hlabse
ulica Comrnerciale 21.
Za preprodajalce popust.
Umetni zobje It^Mbk!"!
VILJEM TUSCHER, Konc. zobotehniK
Trst, ul. 30. oktobra (ex Caserma) št, 13, il.
— Ordinira od 9 piedpoldne do 6 zvečer. —
Pošla je
velika iiiiiožina najboljšega vina, ŽGANJA, RUMA, KONJAKA, in ŠPIRITA po najnižji ceni.
TRST. ulica Amalla 10, ali pa direktno Iz ekspoziture molo Gluseppina.

Tropinovec, konjak, rum,pelinko-vec, Vermouth Cinziano, maršala, >T Florio, hruškovec in razni likerji se dobijo po znižanih ccnih pri
tvrdki
Jakob Prti, Trst, ul. ii lm 6.
II Trsoulna manifahturnegTI
== h asa ==
GEHTILLI * KRIZHANČ1Č
Trst, Via Nuova 38 vogal Via S. Lazzars.
^Prodaja na drobno in na tlebelo^j
8 tisoč steklenic
vina Chianti iz Frato di Toscana glasovite tvrdke Tvrdka APOLLONIO. Badioni, t. j. najboljšega italijanskega vin i, prodaja ■■■■■^■KSBnu^MHHHMHasHBU! v 2literskih steklenicah, po konkurenčnih cenah
tvrdka J. PARČINA v Trstu, ul. Torre bianca | ^ \ inski se prodaja po K 3.60 na	štev. 20, telefon 29-53.
drobno, na debelo ceneje. —
Vino italijansko, opolo, črno, ■ „^.^„hii, ^ , B belo briško poceni. loUozflraillllk Dr. Mraiek
Posebna vrsta po kron 4.80.
Zalogu vina Ula Petronlo Z, GULIČ
Telci o u štev. 19 32.
Trst — Corso 24 — L n« — Trst.
Ordinira od 9—12 dop. in od 3—6 pop.
Brezbotestne izdiranje zob. iliikiriRjt in »metni zobje.

Pauletič & C.
Trst - ulica Commarciale 1-1, Tel. 832.
— Zaloga vina v veliki množini, —
Vino belo 9 stopinj. Vino črno 13 V. stopinj. Žganje 50 stopinj.
Semenski krompir rnzliM vrst in pristen med.
Ctirlo DenK & Giov. LieiMt
Trst. u Campanile 5. Komisije in zastopat ^a.
Via zaloga lillii
Pito hA.IA NA "DEBELO :■ Zcpbir, U.\ionl, iinulapoian, bomba/evina, /epni robci, trKiiče i. t. d, od najboljših tvrdk. Vsaki d.tn j-rihaja iiovu blajru.
Zlato, srebro in dragulje
kupuje po najvišjih cenah dobroznana urama in zlatarna A. Povh, v Trstu, Harriera vecchia 3
Izobozdraunik DR 0. MORPURGO
v Trstu. ul. fiioafliino Rossini 12 vogal ul. delle Poste
Izdiranje zobov brez bolečin. Plombiranja Umetni zobje.	Umetni zobje.
Umetni zobje. :: Umetni zobje.
Zobotehniškl mnbulotorij
••
it tt
Opčine 378, I.
v hiši lekarne.
9—1 in od 2—5
Umetni zobje. :: Umetni zobje.
i
JADRANSKA BANKA
- TRST -
m Casso di Risparmio 5 - Via S. Hicolt 9,
Podružnice: Dunaj, Dubrovnik, Kotor, Ljub-ijana, Metković, Opatija, Split, Šibenik, Zadar. Ekspozitura: Kranj.
Obavlja vse v bančno stroko spada-(lajoče posle.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun
•ar v lirah in kronah "164
po najkulamnejših pogojih. 4 — Uradne ure blagajne od 9 do 13. —
VINO
iz prvih istrskih, italijanskih in dalmatinskih kleti, v prosti Eukl in v zalogi, kakor tudi iganje in raznovrstne likerje prodaja po konkurenčnih ~ cenah tvrdka RACE & C. Trst, Psazza Giuseppina 1. Riva Grumula 2. Tel. 24-35. — Postrežba točna.
F
P
I
TnU PoniE \ml ul. Hm 13
opozarja svoje cenjene odjemalce jia bogato zalogo pristnega
'^ieisp volnene i
i p
»M«
3'
L i> t

IBI
( ene iako usodne.
m\ dan noul dohod!j MT Vsaki dan novi dohodi
Dobroznana trgovina manifakturnega blaga
G. N. RAVAUCO
u Mu, nI. Uincenzo Bellini štev. 13 (golu cerkve Si.
ima veliko izbero sledečega blaga:
Zefire za sraice, sukno za gospe, izgotovlieno žensko perilo, moške in ženske nogavice itd. vse sjo konkurenčnih cenah.
Si dan novi dohodi 1	! Usakf dan novi dohodi