. - ■ . ROSVETNID LJUBLJANA; 19. JUNIJA-1969 f LETO XX ST. 12 LIST DELAVCEV VZGO.INOIZOBRA ZEVA L- N I H Z A V O DIH Spet so nas obiskali o Slasbeniki iz Celovca Letos so že drugič gostovali ? Ljubljani mladi solisti in or-Kester Koroškega deželnega kon-^tvatorija iz Celovca, s katerim Jlasti sodeluje in izmenjava ^i&ke ljubljanski Zavod za Slasbeno in baletno, izobraževa-Koncertni nastop tega glas-J^ega kolektiva pomeni vedno [ r^etniški dogodek visoke kva-'tetne ravni. Letos so še nam v 'Slovenski filharmoniji pred-"avilj nekateri res odlični kon-centantski solisti, ki so s skrbno pranimi in izvajanimi deli ^ebra, Bacha, Mozarta in dru-opozorili na zavidljivo ra-tamkajšnjih glasbenih pe-^gogov, kot so Alois Jager, V. j randner, dr. W. Langer in G. pl^er. Orkestru je dirigiral di-®ktor Koroškega konzervatori-^ g. Norbert Artner. , Taka .gostovanja ne pomeni-samo umetniškega doživetja Ptt?e vrste, pač pa so koristna L^i zato, da se spričo njih lah- 'etn Primerja naša dejavnost na področju. Dan mariborskih Prosvetnih delavcev N, Tritedenske prireditve v Ma-nboru — ob 100. obletnici ob-Veznega šolstva na Slovenskem so bile za tamkajšnje pro-Mne delavce lepa. priložnost, se oživi pomen in vloga sionskega učitelja v preteklem Udobju in se mu kot enako-.rednemu soustvarjalcu naše ^ar>ašnje družbene stvarnosti da iJ^aj akcentov tega pomena tu-v danes. Mariborski pedagoški elavci so se skupaj z občinskim .‘hdikalnim odborom potrudili, bi bil spored prireditev čim-0o*3 Pester, bogat in učinkovit. j^Od 20. maja do 5. junija so ne,i mariborski prosvetni de-3Vci priložnost poslušati vrsto redavanj s področja šolskega nienja v preteklem stoletnem ^dobju, iz zgodovine šolstva pa /di o današnjih šolskih vpra-^djih. V študijski knjižnici so u.rnogli ogledati razstavo »De-v5 šolnikov severovzhodne Slo-j^ije v slovenski pedagogiki » —1969^, v soboto, 7. junija n. so imeli kot zaključno pri-ditev >^dan prosvetnih delav-^ v<< ki se ga je udeležilo veliko lvHo učiteljev. Ob tem slav- , stnem zborovanju je podrob-f spregovoril prof. Bogo ^Ply o političnih razmerah v k ‘Otih in ljudskošolskem zako-jjj,' bi je tedaj izšel, dr. V.ladi-otSt'' ®račič pa je nanizal nekaj ^ ^mističnih misli glede ureja-gaa materialnega položaja naše-j, Šolstva, pri, tem pa opozoril 6o tVe|dno večje zahteve, ki se y današnjem času «0 učitelje mladih generacij. Po slavnostnem zborovanju delegacije položile vence pred menike padlih talcev, borcev Sferno mejo in pedagoga H. iS^reinerja. Zvečer pa so na Su~?bnem večeru v hotelu Pros''etni delavci veselo Lučili svoja praznovanja, v Eniški muzej obvešča ^jj^HNiSK! MUZEJ SLOVE-irna sv°je zbirke v gradu og ,ra Pri Vrhniki, to je 22 km Oji ^mbljane. Odprti so nasled-lov Oddelki: gozdarski, lesni, bi, elektro-strojni in kova- L Og] klpkovalce vabimo, da si tudi muzejski park z s stražni stolp in gozd tbj Edinimi lovskimi naprava-VSL Muzejske zbirke so odprte 8, ^ dan, razen ponedeljka, od lio n ^ ure’ v četrtek in nede-od 3. do 18. ure. ,idrls1unetarij te v Palači ljubit univerze, Trg revolucije 1.’ j/bod z dvorišča, in je od ■i^vrT8'''3' 'd®!!6 zoper odprt za 51^. šolske ekskurzije in več kot 10 ljudi lahko dbuCeio planetarij vse dni v te-VSai’ ^®ndar je potrebna prijava V ^vadni pred zaželenim ča-V0 'Prijave pismeno na upra-teUf UZeja, Parmova 33 ali po 3l5383U na številko 317 588 ali . Revija otroških lri mladinskih zborov Ja Je bila občinska revi- fov foških in mladinskih zbo-Ott-A?® kateri je sodelovalo šest b ; Klb in trije mladinski zbo-Kresnic, tije’ P0lšnika, Šmartna in Li-lblari ■ ^ UPa-i ie sodelovalo 389 ^miz' Pevcev- Prireditev je or-^'etivV' 3 zveza kulturno pro-orS®nizacij in šole s Vorii, ^ Požrtvovalnimi zbord-Miloš DjUkič Da ne bosta v delavcev M- W * 111 i e coli re|fia Preds®^sty° ^ katerim operira sindikat v svop o./ ,r ort neto osebnin do- publiskega odbora sindikata de- Hnižheneen doenvariania hodkov za dopuste in druge iaVcev družbenih delavnosti in pa , druzbfnf^ ^ogovarjanja nhia-e retreeoHe in zn strn .la',c.e\ ai ®ZDeni® “•J®''nos;“n P® — katalog nekaterih osnov m me-obl.ke re^ieacije in za stro- izvršni odbor RIS, je poleg teh ril za vrednotenje dela v dmž- tock rečeni se sledeče: benih dejavnostih — navaja v »Predsedstvo in izvršni odbor postavki osebnih dohodkov prosi bosta prizadevala za popolno svetnih delavcev v 1. 1970 takele realizacijo družbenega dogovora vrednosti: učitelj na delovnem in sanacijskega načrta, pri čemer mestu, za katero se zahteva sred-z gotovostjo računata, da bodo nješolska izobrazba,' 1.450 din, na pristojni republiški in občinski delovnem mestu z višjo 1.740 din predstavniški ter politično-izvršil- in na delovnem mestu z visoko ni organi sprejeli enaka stališča izobrazbo 2.170 din.) »ih PRIZNANJA NAJBOLJŠIM kovno izobraževanje delavcev ter ža njihove skupne kulturna, potrebe. 5. Osebni dohodki — po katalogu nekaterih osnov in meril za vrednotenje dela družbenih dejavnosti. 6, Prispevki družbenih skupnosti — po predpisanih stopnjah ra pa smo na seji slišali — zlasti od predstavnikov prosvetnih de- z zahtevnost- tudi kritične pripombe, j0( obsegom in kvaliteto. — da mora dohodek šole res-nično pomeniti plačilo za oprav- ki h- Zčl .0 Na osnovi teh načel postavlja sindikat naslednje elemente, ki bi jih morali upoštevati pri vrednotenju dela vzgojnih in izobraževalnih zavodov v 1970. letu: 1. Materialne stroške je treba zagotoviti v takšni višini, ki bo lavcev ki niso brez osnove. Prosvetni delavci — kljub uresničenju Sanacijskega načrta — pravijo, da ne čutijo dovolj realizacije družbenega dogovora, da znašajo sredstva za vzgojo in izobraževanje v mnogih občinah še vedno'70 do 90 % od dogovorjenih postavk in da . .se je bati, da se bo’ še poglobilo nezadovoljstvo in nezaupanje v vrstah prosvetnih delavcev,. če se stvari ne bodo kmalu uredile tako, kot je dogovorjeno. Zaradi neurejenega rpaterialnoga, položaja šolstva, se tudi kadri pe prelivajo«, kot bi bilo treba, po posameznih občinah naše republike; opozorili so tudi na to, da prosvetni delavci, ki po zakonu nimajo ustrezne izobrazbe za določeno delovno mesto, zelo neredno in slabo opravljajo svoj izredni študij, to pa zato, ker ni urejeno materialno vprašanje njihovega študija. Skratka, vrsta neurejenih vprašanj še vedno vnaša nemir V delo šolnikov in na me-stu je ponovno opozorilo odgovornim dejavnikom, naj se spre- omogočila vsaki dejavnosti nor-jete točke dogovora izpolnjujejo, malno kakovost dela v uresniče-da ne bosta vera in moč prosvet- nem obsegu. Prihodnja številka Prosvetnega delavca: 3. julija — razpisi prostih delovnih mest! , Prosimo šole oziroma njihove razpisne komisije, da pošljejo razpise za objavo najkasneje do 24. junija! 2. Amortizacija zgradb in opreme naj se obračunava in vplačuje po predpisanih stopnjah. 3. Rezervna (obratna) sred- stva morajo znašati najmanj i udeležil njene seje. celotne mase dohodka (vsako.leto Ta dan je Kla v Kopru majh- nih delavcev še dalje zanihala. KAKŠNA BO SANACIJA V LETU 1970? Predstavniki sindikata so bili . . .. mnenja da je bilo sicer storjeno tonko časa, da bo ustvarjena re- na slovesnost. Posebna komisija najnujnejše za normalizacijo raz- zerv® v višini VS®J polmesečije pri TIS je sklenila, da bo od 14 mer v šolstvu — bolje rečeno: Potrošnje). predlaganih kandidatov nagradi- storjeni so prvi koraki k temu — 4- Normalna sredstva skladov la za vzgojnoizobraževalne uspehe zdaj pa se že postavlja vpraša- »kupne porabe so: v preteklem obdobju, in sicer za nje. kakšna naj. bo sanacija v — 4 % od bruto oziroma 5,9 %-■ delo v razredu in zunaj njega, 1. 1970? Sindikat je že izoblikoval mnenja svojega članstva o balnih občin Koper ačela nagrajevati učitelje za kakovostno delo Temeljna izobraževalna skup- lila učitelju telesne vzgoje na s® 3e zPJim®la hza r nost obalnih občin Koper 60di osnovni šoli Finko Tomažič v Ko- santa,Ps svojim aktivniininVr. ..ciiim hkrati z ljubljansko in maribor- pru Marcelu Burdeviču. drugo po odnosom do pouka v elementarnem sko temeljno izobraževalno skup- 1000 dinarjev učiteljicama Vilmi razredu, z aktivi in seminarji in z nostjo k tistim skupnostim, ki so Jenkovi in Almiri Marušičevi, pa3 * e° ve?i to prispevala ^ ?zboljšan°u doslej najbolje opravljale svoje obema iz osnovne šole Janko Pre- začetnega pouka branja in pisanja, delo. Ob vseh finančnih težavah, mrl-Vojko v Kopru, tretjo na- Nove oblike izražanja in pona-s katerimi se srečujejo tudi dru- grado po 700 dinarjev pa so pre- zarlanja ,er metodično iznajdljivost ge izobraževalne skupnosti, ji je jele: Ljudmila Pavletičeva, pred-ušpelo preusmeriti svoje delo tudi metna učiteljica angleščine na v obravnavo vsebinskih vprašanj, osnovni šoli Vojka Šmuc v Izoli, kar je za sfedaj pri večini TIS Rafaela Omanova, predmetna uči-še vedno redkoft. Kljub temu, da teljica likovnega pouka na osnov-je bila temeljnim izobraževalnim ni šoli Janko Premrl-Vojko v skupnostim namenjena v zakonu Kopru, Marija Pečaričeva, pred-o TIS in financiranju vzgoje in metna učiteljica matematike na izobraževanja precej drugačna osnovni šoli Piran in Danila Ku-vloga, so le-te povečini nehote nejeva, učiteljica na osnovni šoli posta'e dedinje nekdanjih skla- Janko Premrl-Vojko v Kopru, dov. TIS •obalnih občin Koper pa Marcel burBeviC je dosegel pri je uspelo-najti samosvojo pot: na Sspe^ne11 ^“epumffkem, temveč podlagi razraisljanj o vsebini pe- tudi v zveznem merilu. Vsi dosežki dagoškega de’a je, izoblikovala določeno politiko, povsem usklajeno, s politiko republiške izobraževalne skupnosti, s katero tudi kar najbolj sodeluje. Takšno priznanje je dal TIS obalnih občin Koper predsednik republiške izobraževalne skupnosti Ludvik Zajc, ki se je 7. junija so posledica visoke ravni pouka pri rednih urah telesne vzgoje in izredne delavnosti tega učitelja v sekcijah šolskega športnega društva. Poleg strokovne sposobnosti ga odlikuje doslednost, izreden čut odgovornosti, posebno pa neizčrpna energija in delavnost. Z novimi učnimi oblikami in metodami dela je posebno uspela učiteljica VILMA. JENKOVA, ki se je uveljavila predvsem pri skupinskem pouku (tega izvaja že od leta 1956). Njeni učenci se še posebno odlikujejo z znanjem, posebno iz slovenščine. V zadnjih letih se ukvarja predvsem z individualiziranim poukom, je mentorica raznih prostovoljnih dejavnosti, na več nastopih pa je seznanjala učiteljiščnike s skupinsko metodo pouka. 2e v začetku svojega službovanja se je poglobila v delo v elementar- je pokazala pri svojem delu predmetna učiteljica angleščine LJUDMILA PAVLETIČEVA. S kvalitetno razlago in uporabo izvirnih metod pritegne učence Jt pouku. Osnovna šola Janka Premrla-Voj-ka v Kopru je postala posebno znana po malih mojstrovinah, ki jih izdelujejo učenci pri likovnem pouku, ki ga vodi predmetna učiteljica RAFAELA OMAHNOV A. Njeni učenci sodelujejo z izdelki na vseh mednarodnih, zveznih, republiških in drugih razpisih ter so prejeli tudi mnoga priznanja. R. Omahnovo je poslalo Društvo likovnih pedagogov Slovenije tudi na mednarodno srečanje likovnih pedagogov v Benetke, kjer je z referatom in likovnimi izdelki predstavila likovne pedagoge obveznih šol. Kot odlični mentorici ji je uspelo kakovostno izboljšati raven likovnega pouka na šolah obalnega območja. Od leta 1947 je na piranski osnovni šoli vestno, redno in. sistematično opravljala svoje delo ravnateljica piranske osnovne šole in predmetna učiteljica matematike MARIJA PEČARIČEVA. Pri pouku svojega predmeta uporablja sodobne učne pripomočke (izdela jih sama ali s pomočjo učencev); j c Uk pravega prosvetnega delavca, ki živi s šolo in sodeluje z okoljem. •• Za težko, -^vestno in požrtvovalno 37-letno delo je prejela priznanje DANILA KUNEJEV A. ki poučuje od 1. 1953 slovenščino na koorski osnovni šoli Janka Premrla-Vojka. Ze prvo leto je dala pobudo za izhajanje šolskega časopisa in prevzela mentorstvo. Šolski časopis je dobil več pri- Šol. 1. 1958 59 stavčni metodi. za stanovanjsko izgradnjo, v znesku 1500 dinarjev je pode- začela poučevati Predsedstvo, republiškega od- , Po oceni predsedstva repub- potrebe po zboljšanju učno- Zaradi racionalnega trošenja bora Sindikata delavcev druž- liškega odbora je vzrokov več, vzgojnega dela na osnovnih šo- sredstev in enotnosti kriterijev benih dejavnosti Slovenije je na da sorazmerno' velik delež iz- lah ni mogoče odložiti roka, do je primerno, da sredstva, pb-seji dne 4. junija 1969 razprav- rednih študentov študira dokaj katerega si morajo učitelji pri- trebna za izredni študij, namen-Ijalo o strukturi pedagoškega neredno ali sploh ne. Izredni dobiti zahtevano izobrazbo. Za- sko zagotavljajo izobraževalne kadra na osnovnih šolah in o študentje niso razbremenjeni to meni, da je treba nuditi uči- skupnosti. problemih učiteljev, ki si mora- delovnih obveznosti v šolah ozi- teljem,- ki izredno študirajo, Izobraževalne skupnosti in jo z izrednim študijem pridobi- roma imajo nekateri le mini- ustrezno materialno in moralno šole bodo morale v bodoče vati izobrazbo, predpisano z zako- malne olajšave; stroški izredne- podporo v njihovih prizadeva- diti dolgoročnejšo kadrovsko ga študija so sorazmerno visoki -njih za pridobitev izobrazbe, politiko in na tej osnovi spod-in večina ne dobiva zanje ni- Zlasti je treba: bajati in usmerjati učitelje za nom. Pri tern je predsedstvo ugotovilo, da imamo v Sloveniji neustrezno kvalifikacijsko.strukturo učiteljev, ki učijo na predmetni stopnji. Od 4150 učiteljev jih leta 1968 4.4 % ni imelo zahtevane stopnje ali stroke izo* brazbe za predmetni pouk in si I jo torej morajo pridobiti do leta 1972. Predvsem je pereče pomanjkanje kvalificiranih učite-[ Ijev za matematiko in fizika, saj ima le 36 % učiteljev teh predmetov ustrezno izobrazbo. Po?...mevgnja niti: šole-niti-: izobraže- Škot) Ih-jih oprostiti plačevanja Iz objektivnih vzrokov ne bodtf -J dobno neustrezno je zapederi tu-, valhe skupnosti. Na študijske šolnine,- mogli pridobiti, je treba usmer- di tehnični pouk, pouk . telesne uspehe gotovo vpliva tudi dej- — razbremeniti izredne štu- jati v razredni pouk. vzgoje in nemškega jezika, stvo, da so .med izrednimi Mu- dente pri izvenrazrednem delu, v denti'v'Pečini žene, ki. — — kakršnega nadomestila. - Glede tega niso pokazale-dovolj .ragu- -dentom povračilo polnih' štrO- in predmetnih skupin, kjer je pomanjkanje učnih mpči posebno veliko. Učitelje, ki učijo na v * K * predmetni stopnji, pa za to hi- iVsu pomoč učiteljem, * ki morajo dopolniti svojo izob razbo časopisov pa se je posebno odlikoval Svetilnik, ki jfe prejel nagrado Luke. Njeni . učenci so pošiljali spise na razne natečaje, kjer so dobili denarne nagrade in mnogo priznanj. Tako je koprska TIS obalnih občin začela z nagrajevanjem kvalitete učiteljevega dela. Brez posebej zapisanih meril, temveč preprosto po priznanjih, ki jih je zapisalo delo teh učiteljev samb. Po priznanjih, ki jim ga dajejo poleg drugih 'udi prosvetno pedagoška služba, starši in učenci, ki mnogokrat presenetljivo hitro ocenijo učitelja. Kot je dejala predsednica koprske TIS Marija Na pedagoški akademiji v denii' v 'večini žene, ki so poleg Ljubljani in Mariboru Mudim v poklicnega ' vzgojno-izobraž.eval-Y‘ nega dela obremenjene tudi z družinskimi obveznostmi. Pri študijskem letu 1968 69 2633 iz rednih študentov, od tega jih študira . dokaj redno približno dve tretjini. V letu 1968 je na obeh akademijah diplomiralo 132 izrednih stud,entov. Izpadat nekaterih 'učiteljih in izrednih študentih pa se kaže tudi neodgovoren odnos do študija, saj študij odlagajo, ker menijo, da kov je mogoče ugotoviti, da del bodo, s tem .vplivali,- da se za-izrednih študentov študira do-., kanski rok za pridobitev- izo-kaj neredno in da je .med njimi brazbe podaljša ali celo prekli-znaten delež takšnih, ki nimaio. če. realnih izgledov, da bi študij . Predsedstvo republiškega od-končali do leta 1972. bora odločno vztraja, da zaradi zagotoviti izrednim štu- izredni Študij tistih predmetov $ Vogričeva »z nekaj desettisoči di — -k—-««»- - - *- ‘ riarjev ni mogoče poplačati dese- tine. in. desetine ur, ki so jih ti učitelji žrtvovali za dobro mladih, da bi jim pomagali do znanja, jim odkrili svet lepote, humanosti ih tovarištva,.Nagrada TIS. j« predvsem veliko moralno prizna--nje in hkrati pobuda vsem,-, ki šele orjejo ledino na, svojih delovnih področjih, pa. -tudi. onim, ki sd mordai vse življenje ostali neopaženi, ker niso dosegli bleščečih uspehov, svojim učencem pa sb dali vse, kar so jim mogli dati.« Marija Vogričeva je poudarila tudi drugo resnico, namreč »zakonitost«, značilno posebej za prosvetno stroko: da smo posebej skopi in sramežljivi, kadar je treba nekoga pohvaliti, nismo pa v zadregi, k;adar mu nalagamo novo breme. Pobuda ih zavzetost koprske TIS, M se je prva zavzela tudi za nagrajevanje kakovosti, je nedvomno vredna hvale. Lepo in prav bi bilo, da bi lahko šole vseh območij naše republike zapisale, v, svoje kronike čim več — študentom, končajo I. letnik, Štipendijo omogočiti redni štu- ki s uspešno primerno Predsedstvo republiškega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije predlaga vsem temeljnih izobraževalnim skupnostim, da upošte- d.ij v Ih letniku (Zlasti ža štu- ^teZ^rZnpsz!r va{o *«”**: ~ izrednim študentom, zlasti ™lne ™ P^Porc «&- tistim, ki so pred* zaključkom tel>em’ ki izredno študirajo, študija, olajšati študij s krajši- Predsedstvo poziva vse osnov-mi študijskimi dopusti. ne organizacije sindikata delav- - — zmanjšati učno obveznost cev družbenih dejavnosti v šo-iztednih-študentov na predpisa- lah, da se kar najbolj zavzame-no spodnjo mejo 20 učnih ur jo za uresničevanje navedenih tedensko, stališč. takih priznanj. M. KUNEJ DRUŽBENI VIDIKI VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA Stališča predsedstva in izvršnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Predsedstvo in izvršni odbor sta na skupnih sejah 6. in 27. .maja 1969 - obravnavala nekatera vprašanja vzgoje .v naši šoli. Klenila &ta, da je v. sedanjem času .potrebno ponovno opozoriti organizacije SZDL in druge družbene dejavnike, zlasti prosvetne delavce in. izobraževalne skupnosti na naslednje: Naša šola mora biti vrelec sodobnega znanja, hkrati pa žarišče socialistične vzgoje, oblikovanja- moralnih vrednot, patriotizma,. humanizma, .solidarnosti in drugih osebnostnih kvalitet. V _ oblikovanju ustvarjalne socialistične osebnosti mladega človeka imajo temeljni vpliv in odgovornost šole in druge vzgojno-izobraževalne ustanove. To odgovornost z njimi delijo tudi starša, družbeno-politične organizacije in skupnosti, samoupravni organi, tisk, radio, televizija in film. Pri urejanju položaja šolstva je bilo v zadnjem obdobju največ skrbi posvečene gmotnim vprašanjem. Ob neurejenem gmotnem in družbenem položaju je bila vse preredka skrb za sistemska, vsebinska in pedagoška vprašanja šole. Danes moramo vzgojo z vso ostrino in odgovornostjo znova postaviti v ospredje, ne glede na to, da materialna vprašanja še vedno niso zadovoljivo urejena. Celo v preteklih, dokaj manj ♦godnih letih so mnogi prosvetni delavci z zgledom pokazali, kaj mora biti socialistična šola. Drugod so bila vzgojna prizadevanja vse preveč potisnjena vstran ali pa so zbledela v poudarjanju zgolj učnih uspehov. Pozitivizem, historicizem, enciklopedičnost' in verbalizem še vedno močno prevladujejo v naši šoli. Vzroki zanje so prav gotovo v šolskem sistemu pa tudi v prosvetnih delavcih, v zaostajanju njihovega izpopolnjevanja. Brez zadostne gmotne podlage za sodobno opremo šol, brez sprememb učnih načrtov in njihove" prilagoditve zahtevam sodobne družbe, brez modernih učbenikov in druge literature, brez sodobne pedagoške službe in ustreznega napredka znanstvene misli ne bo mogoče izbojevati preobrazbe šole; Zato je treba sistematično povečevati finančna sredstva za šolstvo in ustvarjati med sredstvi za osebne dohodke in sredstvi za materialne izdatke takšno razmerje, kakršno označuje sodobno vzgojno-izobraževalno ustanovo v razvitih deželah. Glede na to ni mogoče več dopuščati prelivanja sredstev za materialne izdatke v osebni dohodek. Saniranje šolstva po letu 1970 bo moralo temeljiti prav na teh dejstvih in na uresničitvi izhodišč skupščine SRS o sanaciji šolstva. Odločno podpiramo republiško izobraževalno skupnost v njenih prizadevanjih, ko se zavzema za politiko kakovosti šolskega dela in vzgojnih prizadevanj šole. Občinske in republiška skupščina SR Slovenije so dolžne ob pomoči izobraževalnih skupnosti in drugih samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij zagotoviti uresničitev že sprejetega srednjeročnega družbenega plana, po katerem bi. do leta 1970 namenili iz nacionalnega dohodka za šolstvo 5,2 %. Hkrati pa je treba takoj pripraviti ukrepe, ki bodo vnaprej zagotovili izboljševanje celotnega šolstva, od predšolskega preko osnovnega, srednjega in strokovnega do visokega. V ta okvir sodi tudi akcija »Sto let — sto šol«. Občinske skupščine naj v krajšem času ob sodelovanju republiške izobraževalne skupnosti sprejmejo stvarne in konkretne programe izgradnje šol. To področje bo treba obdelati in zanj začrtati politiko tudi v dolgoročnem programu razvoja Slovenije. . Samoupravna socialistična družba se bori zoper vnašanje konservativnih in reakcionarnih idejnih vplivov v vzgojo in izobraževanje. Učitelj, nosilec sodobnega vzgojno-izobraževal-mega. procesa, mora ustvarjalno delovati po socialističnih načelih in na podlagi, znanstvenega socializma. Učiteljem morajo izobraževalne skupnosti in šole omogočati, da bodo trajno izpopolnjevali svoje . znanje ih usposobljenost v stiku z vsemi naprednimi dosežki njihove stroke in poklica. Učenec in študent prepočasi postajata subjekta vzgoje; treba ju je odgovorno vključevati v učno-vzgojni proces in samoupravne odnose na šoli. Direktorji šol morajo postati predvsem pedagoški vodje. Štipendijska politika mora bati sistematično uravnavana tako, da bodo v vrste novih, učiteljev prihajali nadarjeni mladi ljudje, ki bodo voljni in sposobni prevzemati nase Veliko odgovornost , za socialistično vzgojo novih rodov. To ni naloga 'samo družbenopolitičnih in-izobraževalnih skupnosti, rte. samo prosvetnih delavcev, pač pa tudi organizacij SZDL. Posodobi jan je učno-vzgojne-ga procesa, ki mora ■ potekati hitreje v celotnem šolstvu, mora biti uresničeno najprej v pedagoških kadrovskih šolah. Pedagoška služba je izredno pomemben dejavnik v nadaljnjem preobraževanju šole. Za to njeno funkcijo jo je treba kadrovsko in materialno - čim-prej usposobiti. Znanstveno raziskovalnemu delil na področju vzgoje in izobraževanja bodo morale nuditi družbenopolitične in izobraževalne skupnosti vso potrebno gmotno in kadrovsko pomoč. Dobiti mora večje možnosti, da bo lahko razvijalo sodobno pedagoško teorijo ter spremljalo in usmerjalo prakso. Brez znanstveno raziskovalnega dela, usmerjenega v našo šolsko prakso in oplemenitenega z- naprednimi pedagoškimi spoznanji v svetu, ne ' bomo mogli • doseči zadovoljivega in trajnejšega, vsebinskega napredka v šoli. Hitrejše in učinkovitejše, uresničevanje smotrov samo-' upravne socialistične družbe, v kateri naj bi delovni človek, uveljavljal vse svoje ustvarjalne sposobnosti, je mogoče doseči le z ustvarjanjem možnosti za stalno Izobraževanje. Vsakemu otroku je treba omogočiti, da bo uspešno končal osemletno osnovno ' šolo, ki je temelj za' nadaljnje šolanje in poklic. Vsem osnovnim šolam je treba zagotavljati v- nacionalnem okviru ob popolni angažiranosti občinskih in republiške družbenopolitične skupnosti osnovne pogoje za uspešno šolsko in varstveno delo (kvalificirani učite-. 1 ji in vzgojitelji, prostori, opre-, ma, učila, predmetnik Ud.).. Hkrati s rastjo narodnega dohodka se mora dvigati tudi poprečni standard šole, da bomo tako postopoma dosegli enake pogoje za šolanje otrok, ne glede na to, kje žive in kakšen je socialni položaj staršev. SZDL podpira prizadevanja republiške in temeljnih izobraževalnih skupnosti za oblikovanje enotnih meril pri delitvi sredstev za izobraževanje, ki prispeva k usklajevanju osnovnih materialnih pogojev za delo v šolah in drugih vzgojno-izo-braževalnih ustanovah in uresničevanju enotne nacionalne politike na tem področju. Slovenija zaostaja v usposabljanju mladega strokovnega kadra. Nujno je potrebno zavreti padanje števila štipendij. Vsem nadarjenim učencem in študentom je- treba omogočati s štipendijami in krediti šolanje na srednjih in visokih šolah. Uveljaviti moramo načrtno usmerjanje študirajoče mladine v domove in taka merila sprejemanja, ki bodo preprečila zgolj ekonomsko selekcijo. Učitelji so nosilci kadrovske politike. V tisku, RTV in filmu morajo delavci in organi upravljanja zaostriti lastno družbeno in osebno odgovornost pri oblikovanju socialistične osebnosti, še posebej pa velja to za vprašanja, ki zadevajo vzgojo mladega rodu. Da bi v večji meri omogočili, izdajanje družbeno angažiranega in teoretičnega tiska, so .potrebne tudi večje dr.už-, bene intervencije. Razvoju sistema vzgoje in izobraževanja,. . samoupravnim odnosom na tem področju bodo posvetili organi republiške konference SZDL Slovenije posebno pozornost. O njih bodo razpravljali na naslednjih sejah. Ljubljana, 27. maja 1969 Čemu odlašati s sprejetjem zakona o kulturi? Znanje, predstavljeno v vitrinah Aranžerska šola,'pojem vzgajanja dobrega okusa in estetskega oblikovanja prostora. Sola, ki deluje- v okviru Šolskega centra za blagovni, promet y Ljubljani in je postala, popolna .srednja 'šola ........ šele. 1, 1965, bo letos podelila di- Ena izmed akcij republiškega delo ustanov je ogroženo, če se pridobitev stanovanj, plo-me 15 aranžerskim tehnikom, odbora sindikata delavcev druž- stvari ne bodo uredile v najkraj- izobraževanje ipd.) temem° benih dejavnosti je bila konec šem času. Posebna komisija- šestavlia oo za ta poklic. ' - lanskega leta tudi sklenitev druž- , Sklad. SRS za pospeševanje jo tovar^ Slavko_Uohan .n Svojo sposobnost m znanje so KžsrtJTQlcf,Q. ^ kulturnih dejavnosti je pokazal Branko Berčič, Ivo Tavčar predstavniki v 17 »izložbah", po- nega. dogovora o redinotenju p^pravljeipost za takšno sodelo- Slavko Grčar — bp izdelala d stavljenih na' hodnikih aranžer- dela kulturnih dejavnosti. Čeprav vanje s sindikatom, zavedajoč se, lovni načrt in določila nofid ske šole na-Poljanski cesti. Raz- ni mogoče pričakovati, da bi bile da so potrebni skupni napori vseh nalog za realizacijo družbene^ stavljali so dijaki vseh letnikov, zahteve družbenega dogovora predstavniških organov in samih dogovora na področju kultur'-najbolje pa so se izkazali tisti, ureshičane že v pol leta, pa so delovnih kolektivov v kulturnih dejavnosti. Nekateri problemi, ki se letos poslavljajo od šole. rezultati vendarle spodbudni — institucijah, da bi se zagotovilo bodo prišli.,v okvir tega.naC^’ — - Arjr* +rvv> i * o+.no-« *-cr r - in bi bili sledeči i. -predlog, .IcaifcS;.- stroko^0 oo Huoicivijciju uu rezuiraii veinaane spoaDUoni — vnJ2j dnStr Sin^SedlpS manjkljivosti in napak učnega poSl^.eserVanje kulturnih dejavno- smeri je. Katalog nekaterih osnov normativov, razmejitev, kaj,-?™ načrta ali, samega načina dela, sti Predsedstva republiškega in meril za vrednotenje dela v bi financirala republika in s čimer pa se bo kasneje spopri- odbora sindikata delavcev druž- družbenih dejavnostih. (Gre za občinske skupščine, izdelava jela posebna komisija. benih dejavnosti v sredo 4. juni- zagotovitev sredstev za amortiza- gramiranja in-ocenjevanja ka®T »Za sodobnega aranžerja ni ja, ko so se sestali predstavniki djo zgradb in opreme v kultur- vosti dela v kulturnih ihstituO -i--,- ——i— *- . , • • nih instHtiriinh ra določena re- jah ipd. dovolj, da je zgolj likovno spre- obeh teh forumov, da bi se po- nih institucijah, za uuiueeua re- jau iy!u.......... ten in izobražen. ".Njegov'poklic govorili'o s tariiu in rezultatih ter zeTa sieds£,a- ki naj bi Aih p»^bcjj*, komisija, pdpg zahteva-mnogo več: poznati mora prihodnjih ukrepih imela vsaka delovna orgamzacria čila republiški .skupščini, • tudi,tehniko -prodaje in način eko- P uKrepih. m za ustrezna sredstva v skladih prej sprejme .zakon o kulturi ---- ■ ~ ' ^O ~ v ^ »e* r-d tudi,telmiko-prodaje*in način ekonomske propagande« — so nas Družbeni dogovor pomeni za poučili profesorji aranžerske šole. področje kulturnih dejavnosti za-Poklicu aranžerskega tehnika, ki četek daljšega procesa, ki ga ne ga je omenjena šola tudi vsebin- moremo časovno omejevati, je pa sko posodobila, v prihodnjo pa prvi korak k ureditvi osnovnih ga bo preimenovala v ekonomsko vprašanj delovanja naših kultur-propagandnega tehnika, se obeta institucij. Kultura je namreč — tudi kar zadeva zaposlovanje,— še edino področje naših družbe-•lepa prihodnost. Letošnji, abspl- nih dejavnosti, ki še do zdaj ni venti sp si že, zagotovili delovna sistemsko urejeno. Osnova za ta-mesta.. v trgovini in industriji, ki ko-nujno ureditev b4-bil-vsekakor je pokazala v zadnjem času za- zak°,n, ki bi urejeval odnos druž-nje izredno zanimanje. be do te dejavnosti. Predlog take- T , . . ., . , ga zakona je bil v skupščini SRS in7L|-°Si vplsanib v t° Solo že sprejet, sam zakon pa naj bi -07 dijakov, v prvi 'letnik pa so predvidoma začel veljati sli. fprf^llrrlam1°ii »O prijavijencev 1970. Vendar se vedno bolj z le 30. Tudi letos pričakujejo, da ostrino postavlja vprašanje če- ponudbe^in^ia6 neEbodo^mogli Z z.akoina. ko oKrog zz.uuu elanov — so se 10. z drobnimi problemi, pri re- ,, izdati toliko »dovolilnic«, kolikor rešitv ifici ,v. Festivalni^ n ju težjih vprašanj pa so'čakal bi jih želeli — m-nfesnrii in di- v, , VC1 v Kuituivun insti- rani v Ljubljani na svojem II. na resevame od zunaj, jaki Sprejeli bodo lahko le 25 vlač^ni^. S1«!® za- občnem zboru. Ugotovitve pred- Sindikalne organizacije soop* dijakov M K Benfllh3 J fe-Nlhowlh živ- sodnikovega poročila (predsednik zarjale na pereč problem učink'’: j ■ K’ ljf^sklh vprašanj m uspešno je tov. Miluti.i Mužič), razprave vitejšega reševanja Stanovanj^ ..1....."""'.............*..*........... delegatov in gostov so izzvenele vprašanj ' prosvetnih delavk jleP ... .— — . ------ , -i-.-j..,- —UVUU O .. skupne porabe, s katerimi bo de- osnutek naj bi bil izdelan .že lavcem omogočena rekreacija, 1. julija ti. - Kako zagotoviti prosvetni® delavcem stanovanja? Z občnega zbora ljubljanskega mestnega odbora sindikat* delavcev družbenih dejavnosti Delegati najštevilnejšega sin- Kritika dela sindikalnih, ofž®' dihalnega odbora — mestnega od- nizacij na območju mesta iŠW: bora sindikata delavcev družbe- Ijane je bila predvsem v nih dejavnosti Ljubljane, ki šteje da so se le-te preveč ukvarjar okrog 22.000 članov — so se 10. z drobnimi problemi, pri rešeV* Komisija za valitve in imenovanja ] SKUPŠČINE OBČINE IDRIJA L razpisuje delovno mesto RAVNATELJA 5 osnovne Sole jožeta Mihevca idrija Za ravnatelja je lahko imenovan, kdor poleg splošnih pogojev izpolnjuje še pogoje iz 26. člena statuta osnovne šole: srednja, višja ali visoka izobrazba pedagoške smeri, deset let učno-vzgojne prakse in strokovni izpit. Nastop službe: 1. septembra 1969. Kandidati naj' k prijavi predložijo dokazila o izobrazbi in kratek življenjepis o dosedanji zaposlitvi. Prijave pošljejo na zgornji naslov najkasneje 20 dni po objavi razpisa. “^‘ — O' ^ v UKJ v x j.v.-i.v-. v aocirij fJJ. C70 VN: cavriCX V “ : v duhu optimizma, da Sindikalne predvsem tam, kjer so zapoS!ej, organizacije počasi le prihajajo mlajši prosvetni delavci. Pod0^ do veljave, da prodira med člani bor za šolstvo im otroško varst' prepričanje, da bo s skupnimi pri mestnem odboru je dal pi^ akcijami v naši družbi mogo- za formiranje skupnega shV če urediti še tista vprašanja, g° namenskega stanovanjska ki zdaj motijo delo kolektivov skJf:da’.ki, W lahkot bil 'pri J j in da se bo končno sindikat lahko meljm izobraževalni skupnosti; lotil ne le urejanja materialnih I«11 skladom bi upravljal ,1« zadev, pač pa tudi vsebinskih ljerI upravni odbor rz vnd ,P^ vprašanj. Pododbor za šolstvo in sJetn h ^elavc?v' kl b! "f 0fC't otroško varstvo pri Mestnem sve- ?rf. 1 sklada in pravdmka o . .. , , ... deljevanju sredstev za nakup.;!, ^ • ®. v Poteklih dveh letih opo- fzgradn^ stanovanj uspel hitreJ ^M.na reditev materialnega regevati stanovanjske proble^ položaja vzgojno izobraževalnih kot doslei ko so JsredstPa ^ " j v t , kol aosiej, ko so sredstva zavodov in se zlasti strokovnega malna, povrhu pa. še razdrobi)®’ solstva v Ljubljani, opozarjal je, na_ g takim načinom fihancirap da so kliub enotnum merilom Te- jn reševanja stanovanjskega vp1^ skupnosti sanja prosvetnih delavcev so ?! da so kljub enotnim merilom Tel in reševanja stanovarijskeg vp meljne izobraževalne skupnosti šanja prosvetnih delavcev so,. neupravičene razlike v osebnih začeli v Kopru, Mariboru'nU dohodkih med posameznimi ka- Reki; slednjim je uspelo v V1'1. tegorijami prosvetnih delavcev ob teklem letu s takim načinom enakem delu, izobrazbi in delov- ranj.a sredstev rešiti kar 40 ^ Ulili nih izkušnjah. novanjskih vprašanj. Delavske univerze na razpotju Na rob razmišljanju o položaju delavskih univerz Slovenije Pred dobrim mesecem ste v vašem listu »Prosvetni delavec« objavili daljši članek o stališču republiške izobraževalne skupnosti do financiranja delavskih univerz ter o delovanju tovrstnih izobraževalnih.- zavodov za odrasle. Ker že-vsa leta .od njihove ustanovitve aktivno delam na tem področju, v občini Slovenjske Konjice,-želim povedati o tem tudi nekaj svojih misli. Po: podatkih Zveze delavskih univerz Slovenije je bilo -ob koncu izobraževalnega leta 1967/68 skupaj . 50, delavskih univerz in 3 zavodi, ki opravljajo tudi naloge delavske univerze. Iz tega lahko ugotovimo, da ima skoraj vsaka občina v naši domovini svoj izobraževalni zavod za odrasle, razen Vrhnike, Mozirja in Grosuplja; kjer so jih v zadnjih dveh letih ukinili. Mreža je torej dokaj gosta' ne glede na to, da so posamezne občine različno velike, da Imajo različno število prebivalcev in število zaposlenih, da se razlikujejo po njihovi sestavi in gospodarski moči./ Ko smo začeli pred desetimi leti ustanavljati delavske univer- ze, smo pač težili za tem, da bi imela vsaka občina svoj zavod za izobraževanje odraslih. Kot že zapisano, je takšno stanje razen redkih izjem ostalo vse desetletje nespremenjeno. Nimam na voljo številk o njihovem delovanju v tem obdobju, toda upam si trditi, da so v večini primerov upravičile svoj obstoj v različnih oblikah, vrstah In stopnjah izo-braževanja odraslih vseh kategorij in poklicev. Menim, da je treba tu posebej poudariti njihovo širino in kolikšno število ljudi se je izobraževalo v teh zavodih; sodelovali so v raznih oblikah izobraževanja kot učenci, gledalci in poslušalci ter se tako usposabljali za opravljanje vedno bolj zahtevnih nalog na vseh družbenih področjih. Skratka, prav ti izobraževalni zavodi so opravili ogromno delo z odraslimi, deloma pa tudi z mladino, pri čemer dostikrat niso bili deležni tiste družbene podpore, ki jim je za izvedbo konkretnih nalog pripa-dala. Tu mislim zlasti na materialna in finančna sredstva, Id 80 bila marsikateri delavski univerzi zelo skopo odmerjena, po- Prva revija slovenskih kratkih filmov V dneh 20., 21, in 22. maja letos je priredila ob pomoči predavateljev mladinska organizacija na Tehniški tekstilni šoli v Kranju v čast dne!« mladosti revijo slovenskih kratkih filmov. Sodelovali sta filmski podjetji Viba film (s 16 filmi) in Triglav film (s 3 filmi), zadnji večer pa TV Ljubljana s štirimi televizijskimi filmi. Prireditev, ki je bila v avli drugega nadstropja šolske stavbe, je vsak večer obiskalo več kot 300 dijakov tekstilne šole in tudi drugih gledalcev, največ iz vrst kranjskih srednješolcev. Revija je bila tildi nekakšen izpit za filmsko vzgojo, ki je na tekstilni šoli že pognala korenine, hkrati pa je hotela opozoriti na zapostavljeno mesto slovenskega kratkega filma, V sedemčlanski ocenjevalni' žiriji 'so bili -tisti dijaki iz različnih letnikov (njen predsednik'je bil dijak 4) č letnika Vid x*rajc), ki so med poukom filmske vzgoje pokazali največ znanja^ razgledanosti:, okusa in navdušenja' za film. Mentorsko vlogo' v žiriji pa je imel znani filmski delavec Vitko Musek/ Zlati tkalski čolniček je žirija prisodila filmu Maka Sajka STRUPI v produkciji'Viba filma. in sicer za »strogo realno idejo, ki zadeva. y -živo in ki jo filna režijsko in fotografsko odlično podaja«. Srebrni tkalski čolniček je «obil film SAM Dušana Prebila Viba fi’m), ki »zelo. dobro prikazuje ^ izgubljenost posameznika v današnjem svetu in beg človeka Pred samim seboj«. Bronasti tkalski čolniček pa »j e P”ejel film MLADA EVROPA režiserja Andreja Stojana (RTV Ljubljana), ker je »idejno ostra, doživeta televizijska reportaža, ki mlaSS1?3 Še P°S€bej bliZU Prireditev, za katero kaže, da bo postala tradicionalna, je bila deležna veliko pozornosti tudi v tisku (Delo, Dnevnik, 'Tovariš, televirijifaSSTANS04lmExNC ^ nekod pa se to dogaja še danes, zlasti če ni pravega vrednotenja njihove dejavnosti. Ce torej upoštevamo celotno prehojeno pot, lahko trdimo, da smo danes na določeni stopnji razvoja, na določenem križpotju, kjer se postavlja vprašanje: kam in kako naprej? V že citiranem članku je na to dan sicer zelo splošen ter časovno nedoločen odgovor s tem, da bi republiška izobraževalna skupnost »odmerjala denar tja, kjer naj bi bili centri novih delavskih univerz«. Toda, če izhajamo iz sedanjega stanja in mreže delavskih univerz ter njenega prihodnjega oblikovanja, se mi zdi primerno, da povem nekaj, besed o tem, za izobraževanje odraslih zelo važnem vprašanju. Menim namreč, da bo vsaka ^ sprememba organizacijske mreže nujno oosegla v njihovo vsebinsko delovanje, ki ga bo lahko obogatila ali pa tudi osiromašila. Sedanja mreža delavskih univerz je v veliki meri zagotavljala, da smo s poljudnoznanstvenimi predavanji, filmskimi predstavami in podobnimi oblikami praktično prodrli v vsak večji kraj, v vsako slovensko vas. Naj v ilustracijo povem, da je samo delavska univerza v Slovenskih Konjicah, ki deluje na območju konjiške občine (le-ta ima okrog 19.000 prebivalcev), v prvih štirih letošnjih mesecih izvedla več kot 60 različnih predavanj iz zdravstva, kmetijstva in spoznavanja naših krajev, ki jih je obiskalo več kot 3000 občanov. To pa je samo eno področje dela, ki ga v veliko hvaležnost ljudi opravljajo mnoge delavske univerze, zlasti v podeželskih občinah. Drugo, kar je treba poudariti. ■Ib dejstvo, da na razmeroma manjšem območju Izobraževalni zavod mnogo laže in hitreje ugotovi konkretne potrebe izobraževanja in usposabljanja odraslih. Res je, da .pri tem manjši zavodi ne uporabljajo kakšnih posebnih raziskovalnih metod, vendar' K to področje ni ustrezno urejetj tudi v delavskih univerzah, it imajo svoj sedež v večjih, nekdanjih okrajnih središčih- L del izobraževalnega procesa A stikrat nadomešča tvorno s° lovanje med političnimi in del° , nimi organizacijami, vendar A ga v nobenem primeru ne podcenjevati. Od njihove pripraej Ijenostj za sodelovanje je nafri zelo veliko odvisno, če bo bo, cena akcija uspela. Če si sedaj postavimo vpi'3^-nje, ali bi delavske univerz® ^ centrih lahko uspešno nadalje^ sedanje delo. na teh, pa tu# > drugih področjih, je težko d0i ^ no odgovoriti. Izkušnje pa so U kazale, da je vsako združev^, v večja središča navadno pbfjj nijo za, širšo okolico večje. ^ manjše osiromaš.enje tistega, ’ sar so prej. imeli, dovolj.. Zato menim, da bomo o sp*^ membi organizacijske mreže lavških univerz v Sloveniji tik, rali temeljito razmisliti, Predt.)'i se bomo za karkoli odločali,. čemer se mi he Zdi prav, da ^ izobraževalna skupnost odmer.# denar samo tja, kjer bodo nji1’,, va prihodnja središča. Menint,^ ga je treba dati tudi vsaki P0?« želski- delavski univerzi,-.-če # naloge dobro in uspešno opraV J Končno pa imam še Pre^ o tesnejšem . medsebojnem V- gO vanju delavskih univerz. ^ M11 je bilo na. tem področju že jenega, veliko nalog pa bo še opraviti. Gre za skupno izm, lovanje programov in p.ridPP- j/ nje predavateljev in ne nazaOj^ tudi za , končni. finančni .u*1--«': Mislim, da je to način, PQ rem bomo. postopoma, neysWj^ in po treznem razmišljanju #iteV. tudi prišli, do. konkretnib & Lffc’ in odločitev, katere delavsko o jii.' verze bodo prenehale. obstaJa,.g^ v katerih krajih bodo. novih ter večjih, tovrstnih i1#.A • ževalnih. zavodov, VINKO LANGERHOI# Vozači — posebna problematika osnovne šole? Nekaj zapiskov o vozačih osnovne šole Kobarid Dijaki-vozači v naši šolski praksi niso neka posebnost. Po raznih predpisih so vedno uživali določene olajšave v zvezi s stroški prevoza. V zadnjem desetletju pa se je močno povečalo število vozačev v višjih razredih osnovne šole, kar nas mora močno zaskrbeti, če pomislimo na omejeno fizično sposobnost mladega organizma, da bi prenesel vse napore, ki še dodatno nastopajo zaradi poti v šolo. Poleg tega je treba upoštevati tudi dejstvo, tla gre'pri tem izključno za otroke podeželja, ki so tako v dokaj veliki meri postavljeni v neenakopraven položaj glede na svoje vrstnike v mestih in večjih centrih, kar pa končno vpliva tudi na' socialno strukturo slovenskih izobražencev. . Šolsko leto 1963/64 47 % 1964/65 52 % 1965/66 50 % 1966/67 50 % 1967/68 27 % Povprečje za pet let je 42 %. Vendar je uspešno (brez popravnih izpitov) zaključilo VIII. razred v 8 letih le 34,3 % vseh vozačev, medtem ko je bilo v istem razdobju takih učencev med SOCIALNA STRUKTURA Kakšno je bilo socialno poreklo vozačev in nevozačev v šolskem letu 1967/68, nam prikazuje spodnja preglednica: ne- Ponudila se mi je priložnost, leti pri sorazmerno tako majhnem vozači sole Kobarid 59,6 %. *a sem lahko naredil obširnejšo številu otrok! Pri tem je zanimiv V šolskem letu 1967/68 je bil ftalizo o vozačih osnovne šole podatek za zadnje obravnavano solski uspeh vseh vozačev šole ^obarid. Pri tem so me zlasti za- šolsko leto — 1867 68, ko je 52 Kobarid slabši od uspeha nevoza-'mali učni uspehi, ponavljanja učencev imelo 57 ponavljanj! Čez čev. Tako je med vozači izdelalo . razred 67,5 % učencev, med ne- vozači pa 76,4 c/c. Pozitivno pa je bilo ocenjenih 55,6 % prvih in 64,1 % slednjih. Primerjava z indeksi je takale: Poreklo Vozači % Nevozači % Kmečki 33,3 9 Delavski 47,6 39,5 Uslužbenci 6,3 33.4 Obrtniki 2,5 3 Upokojenci 9,5 12,1 Ostali 0,8 3 V tej tabeli je predvsem zani- ^zredov, socialno poreklo in so-balne razmere teh otrok ter nji-ftov delovni dan. Te podatke sem Pbrnerjal s podatki, ki sem jih "0bil z analizo nevozačev iste šo- e. deloma pa tudi z rezultati v . “činskem ter republiškem meri-u- V danem prostoru na žalost s bom mogel opisati mnogih z - J aimivih izsledkov, ker se bom jboral pomuditi pri najpomemb-^eiših. Dobljeni rezultati se prav 5°tovo ne bi mnogo razlikovali od ^ih, ki bi jih dobili z raziskavo Ja drugih podobnih šolah, zlasti ® na Tolminskem. Osnovno šolo bi morala načel-V? uspešno dokončati velika ve-/‘ba. otrok, če so ob vpisu psihič-J? in fizično ustrezali standard-J1/!! normam in niso v teku šolajte duševno ali telesno oboleli. Jhano Pa- je, da je bil uspeh v atih pred šolsko reformo zelo .^tomen, saj je dobilo spričeva-J osmega razreda le kakih 30 od J? učencev. Reformna prizadevajte so ta procent podvojila, ni pa A dosežen uspeh, ki smo ga prikovali. Veliko število osnovnih šol z Jtejhnim številom otrok je bila JQsebna ovira za sodobno organi-kijo pouka. Zlasti je bilo mno-;0 takih šol na Primorskem kot Jatanek fašistične raznarodovalne Jolitike. Takih šol po vojni ni bi- mogoče preveč skrčiti iz poli-očnih razlogov. Izdelali Vozači Neve Sk. 100 112 Odlični 100 550 Prav dobri 100 237 Dobri 100 96 Zadostni 100 50 Z neg. 100 100 Pri tem je presenetljivo, da je komaj četrtina učencev ene in miva primerjava kmečkih in uslužbenskih družin, še posebno, če dodamo, da se večina delavskih družin vozačev ukvarja tudi s kmetijstvom in gre v večini za polproletarce. Podatki se nanašajo na poklic očeta. Porazen je podatek, da je samo dobrih 6 % mater vozačev zaposlenih ali upokojenih, matere nevozačev pa imajo redne dohodke v 53,5% primerih. Jasno je, da imajo nevozači višji življenjski standard. Poleg tega ima vsaj četrtina nevozačev enega roditelja z najmanj sred. izobrazbo, pri vozačih pa le kakih 5 cd sto. Ti dve dejstvi posredno ali običajno ta številnejša. To vsekakor kaže na negativen odklon, ki bi mu bilo potrebno poiskati vzrok. V tolminski občini je bil uspeh v obravnavanem letu v višjih razredih, kar je primerljivo z vozači, od 75,4 % do 82,1 %, pozitivnih pa približno 76 %. ski uspeh. V analizi sem namreč ugotovil, da so šolski uspehi otrok tesno povezani s socialnimi razmerami, v katerih živijo učenci. DELOVNI DAN 82 % vozačev vstane med 5. in 6.30 uro, 81 % nevozačev pa vstaja po tej uri. Sama vožnja ne tra- Koristno sodelovanje posebnih osnovnih šol Posebna osnovna šola na Hom- ovir, ki so se stavile na tej poti. cu je s svojim intenzivnim in Saj je moral kolektiv zaorati le-požrtvovalnim delom v kratkih dino, ni bilo ne učil, niti primer-petih letih že dokazala upraviče- nih prostorov, ne najpotrebnejše nost svojega obstoja in s svojimi opreme. Danes je šola preskrb-tako učnimi kot vzgojnimi uspehi Ijena z najpotrebnejšimi učili, ff p||uf“St 355»^V ubc/mi leta 196^ 64 do te ga leta imeli ^68,o ,c vseh pona/ njenim dosedanjim delom tudi milo z vsem potrebnim orodjem d reorganizacije solske mre- Ijanj nevozači tega leta pa^ le tovrstne šole drugod po Sloveniji, in s stroji za obdelavo lesa dru-6’^° -le PPsl° do .postopnega 46,2%, vendar tudi oni največ v Tako je šola Qb svoji peti ob. štvoza pomoč duševno nezadostno »tesolanja učenčev višjih razre- V. razredu. Tudi drugi izsledki letnici dočakala prvi obisk po- razvitim osebam obenem s pri-°snovne šole na pet central- kažejo, da je stalno vec ponav- sebnih osnovnih šol iz Zagorja spevki republiškega DZDNRO. ^ sol. Povsod, kjer so bile dane Ijavcev med vozači kot med ne- Trboveli Gostie so si oalerinli Jtežnosti, je bil za te šolarje or- vozači. Materialni izdatki za iz- učilnico in" tehnično delavnico Po delovni konferenci so gost-teniziran prevoz iz vasi v centre. - gubljena leta so precejšnji za po- prisostvovali delu v šoli se se- 3"e od*k v spremstvu domačega "^kazalo se je, da so prevozi pe- navljavce ene šele. v republiškem znanili z organizacijo dela šole. kolektiva na ogled Arboretuma v Jfgoško in ekonomsko utemelje- merilu pa to predstavlja velik de- Bib so presenečeni in so «e čudili Volč-’i Pot°k Pri Radomljah. V hitremu razvoju šole in res lepim zadovoljstvo vseh se je tako kan- ^ /-• o I t a r-i a Ir vir 1Q ^7o H m mI t _ ja dolgo, saj se vozijo najbolj oddaljeni učenci 15 km daleč. Pač pa izgubijo mnogo časa s čakanjem na pouk, po pouku pa na prevoz. To bi se dalo deloma od-pomeči z angažiranjem še enega ali dveh vozil — kombijev. Medtem ko učenci jutranje čakanje na pouk še kar smotrno izkoristijo, pa je čas po pouku v glavnem neizkoriščen. 55 % anketiranih vozačev je priznalo, da se uče neredno — kampanjsko, med nevozači pa 29 %. Pogoji za učenje na videz niso bistveno različni, posebno kar se tiče miru med učenjem, vendar na uspešno učenje vpliva čas učenja. Vozači se učijo in izdelujejo domače naloge predvsem zvečer, ko so fizično utrujeni ne samo po vožnji, ampak po delu, ki ga opravljajo doma, saj fizično delajo po večini dve do tri ure dnevno (razen v zimskem času), nevozači pa povečini do eno uro, redki pa čez dve uri. Glede na socialno poreklo pa lahko takoj ugotovimo, da opravljajo vozači predvsem težja kmečka dela, drugi učenci pa le hišno pomoč, nakupe ipd. Temu ustrezno pa imajo vozači manj prostega časa in časa za učenje. Le malo je vozačev, ki dobivajo občasno pomoč pri uče- :jj!ji!ii!!!iilll!lli!!l!lilllll!l!!!l!lll!ll!!i!llll/l!!i!!!!l!!l!li!!!i![l!lllilll!!l!ll!!liiill!l!il>!ll!l!!i'llil!ll!!!l!!illllllll!l!!!lllllllll!llllllllll!ipillllllllllllli 1 Komisija za volitve in imenovanja I SKUPŠČINE OBČJNE GROSUPLJE j razpisuje g ! prosto delovno mesto RAVNATELJA osnovne šole Grosuplje I Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še na- | I slednje posebne pogoje: — da imajo visoko, višjo ali srednjo izobrazbo, — 10-letno vzgojno izobraževalno prakso, — organizacijske sposobnosti in da so družbeno aktivni. g I Prednost imajo kandidati z visoko ali višjo izobrazbo peda- g I goške smeri, ki bi bivali v kraju, kjer je na voljo tudi sta- g j novanje. g I Kandidat bo sprejet na delo s 1. septembrom 1969. | Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o iz- jj ! polnjevanju zahtevanih pogojev naj pošljejo kandidati v roku j| 15 dni po objavi razpisa komisiji za volitve in imenovanja j| skupščine občine Grosuplje. il!i!ll!l!llilllll!!!!illllll!!!l!!llllllll!!!!l!ll!!!i!ll!lll!!!!!!!llllllllll!!!!!!llllllll!!!!llllll!l!!l![ll!!!!lilllll!!lllllllllll!l!llllll!!!!!llllllll!!!l!l!!l!!i!]!!i!illill!I!!!lllllllll!!!!lllllj!!!llllll!!!!IIll!!!!!llli nju, ostali pa niso deležni nikakršne pomoči. Pri nevozačih to ne izstopa tako. Za obe skupini je značilno, kako pomoč pada, čimbolj se učenec približuje osmemu razredu. Učenci vozači imajo povprečno 49 zamud, nevozači pa 28. Vozači so preboleli veliko več bolezni kot nevozači. Štiri petine vozačev omenja razne bolezni, ki so jih preboleli (gripa, angina, pljučnica, večji prehladi, operacija sinusov), med nevozači pa navaja obolenja le ena sedmina šolarjev višjih razredov. ZAKLJUČEK Iz bežno nanizanih podatkov lahko brez pridržkov sklepamo, da so vozači vsestransko v slabšem položaju in da to bistveno vpliva na njihove šolske uspehe. Šole in pristojni organi bi morali storiti vse, kar je v danih razmerah možno, da bi olajšali življenje in delo tem otrokom, ki smo jih z reorganizacijo šolske mreže skušali postaviti v enakopraven položaj z mestnimi otroki in jim tako nuditi enake možnosti za dosego vsakega poklica. Formalna enakopravnost je namreč nekaj drugega kot dejanska. Težiti pa moramo, da temu ne bo tako. BRANKO ROT !!!!»lilllil!!i«!!!!lll]l!!!!!!lllllll]!!lll»!l!l!;!!l PONAVLJANJE v V petih šolskih letih je določalo učno obveznost na osnov-^Joli Kobarid 169 učencev vo-ačev, ki so skupno ponavljali Jtered 151-krat; 38,4% teh pobijanj odpade na nižje razrede, .te ostala ponavljanja pa na čas, so se vozili v šolo. Lahko se nad 151 zgubljenimi ŠOLSKI USPEHI učnim in vzgojnih uspehom, ki čal ta prvi obisk. Svoje zadovoljstvo so gostje izrazili tudi pismeno v kroniki šole. Obenem so to tetnislimo jni kolektiv šole dosega s svojim V petih šolskih letih je konča- neumornim in požrtvovalnim de- kojektjv šoje na Homcu povabili cev vozačev v 8. razredu, kar bi izdelanim tehničnim izdelkom "" ” rr,’'K17 se skladalo z republiškim pov- otrok. Po ogledu učilnic je sle-prečjem za šolsko leto 1966/67, če dila ne bi veliko učencev obiskovalo kjer je ravnatelj šole opisal do- ,___. . . šole devet in celo deset let. Po sedanje delo in razvoj šole, orne- ° in osmih letih pa so uspešno ali ne- nil velike napore, ki jih je moral K 0 uspešno dokančali osmi razred: kolektiv šole premagati, nešteto na obisk v Trbovlje in Zagorje. Ob slovesu smo sklenili, da bodo skupna delovna konferenca, ^L01!5^ vKnaprej naša stalna Sni«, obhk.a medsebojnega sodelovanja. NACE VODNIK Kako smo Slovenci postali svetovni fenomen v šolstvu v5 včeraj sem na londonski uni-poslušal predavanje ugled-t!fSa Profesorja, ki se ukvarja s jgtetsrjalno vzgojo. Med drugim n Emtedal tole' »Kljub mnogim bučnostim v šolskih sistemih s"‘’stu, je mogoče najti neka-O® zakonitosti, ki veljajo za vse. Jte cd takih zakonitosti, ki ji v dvajsetletni praksi nisem b®' izjeme nikjer na svetu, je, t^, šolska obveznost povsod na-ftea ali da je vsaj konstantna. Ugotovitev velja za dežele, ki LvPletene v vojno.« itbusem imel prilike povedati ij5 ’ da je njegova trditev zmot-jsjj' 3- maja letos je namreč sto- veliavo zakon, ki skrajšuje (ib0 obveznost v deželi, ki se ikb^uje- to naaa mda teovina — SLOVENIJA. (jj?0 prejšnjem zakonu so mo-namreč učenci, ki niso kon-(Jgj osemletke, hoditi v šolo še 8 °to leto, če do konca svojega l^tejskega leta niso dopolnil; 15 V' zakon F'a določa, da je obveznost le osem let. M.b Sloveniji približno 50 % ne doko,nča osemletke v VijriO letih. Šole sprejemajo no- V ;s od starosti 6,5 do 7,5 let. času je čutiti celo ib1?11 Premik te časovne meje Nobenega posebnega nh da ne bi smeli do-da je generacija, ki vsto-/tb šolo, po datumih svojega V b enakomerno porazdelje-^ Po celotnem časovnem razpo- Jbega leta. ‘Hhv tfg"a lahko zaključim, da je ji. b° Polovica otrok, ki niso 'lUčili osemletke v predpisa- nem času, nadaljevala šolanje še deveto leto. To pa pomeni 25 % ene generacije. Velika večina teh ctrck je ponavljala razred le enkrat. In kar je še bolj pomembno: večji del teh učencev je kasneje uspešno končal osemletko. Eksistira namreč tud; podatek, da približno 70 % otrok vendarle konča osemletko. Ker je v osmih letih to uspelo le 50 %, bi lahko s precejšnjo gotovostjo dejal, da večji del od ostalih 20% to opravijo v devetem letu, ki jim ga je predpisoval stari zakon. Le majhno je namreč število tistih, ki so ostajal; v osnovni šoli dlje kot 9 let, Le vsak peti od ponavljalcev, ki so se imeli priliko šolati na osemletki še 9. leto, šolanja ni uspešno dokončal. V osmih letih pa ga dokonča le vsak drugi. Naj povem to še drugače. Ce bi skupščina namesto sedanje novele sprejela zakon, da morajo vsi tisti, ki ne končajo osemletke v osmih letih, hoditi v šolo še eno leto, bi namesto sedanjih 70 odstotkov imelo spričevalo o dokončani osemletki približno 90 odstotkov. Sedanja novela zakona pa četrtini populacije zniža dosedanjo učno obveznost za eno leto. Ker se nam rodi približno 30.000 otrok na leto, bo to pomenilo, da sedanje število otrok na osemletkah (230.000) zmanjšamo za približno 7000. To je lep prihranek, ni kaj reči. Teda od teh 7000 bi jih v devetem letu še okoli 5500 uspešno končalo šolanje in bj se lahko kot polnovredni delavci vključili v proizvodnjo. Sedaj pa jim bo večina potov v poklic zaprta. Skupščina se je torej odločila za zelo drago varčevanje. Za ublažitev teh številk bo poskrbelo določilo, da tuj jezik v zaključnem šolskem spričevalu ni potreben. Na ta način znižujemo težko priborjeni nivo osemletke. Prepričan sem, da bo temu v kratkem sledilo opuščanje tujega jezika v osmem razredu, za tiste, ki ga »ne zmorejo«. Kako drastična primerjava se. nam ponuja v Beogradu, kjer uvajajo tuj jezik od 1. razreda dalje. Pred nekaj dnevi so v ta načrt vključili spet več. kot deset osemletk. Novi zakon prinaša spet popravne izpite v višjih razredih osemletke. Toda z njimi nalaga učiteljem dodatne počitniške obveznosti in zanje ne zagotovi denarja. Posledice je lahko predvideti. Učitelji bodo znižali nivo zahtev, da jim ne bo treba poučevati še v počitnicah, in šolsko vodstvo jih ba v tem podprlo, ker jih nima s čim plačati. Z obema tema dodatnima določiloma se torej nivo osnovne šole znižuje in predlagatelj zakona je bržkone upal, da bo to znižanje izravnalo dodatni osip, ki bo posledica skrajšanje učne obveznosti za četrtino populacije. Poslanci so zakon sprejemali na vrat na nos pred razpustom skupščine. Zato mislim, da je za njegove posledice v veliki meri odgovoren, predlagatelj, ki je sprejetje forsiral. Z njim znižujemo nivo osnovne šole, povečujemo število tistih, ki se ne morejo vključiti v poklice in s tem brezposelnost in vnašamo dodatno socialno diskriminacijo v naše šolstvo. Otroci na podeželju, v šolah s kombiniranimi oddelki, vozači, tisti, ki morajo delati na kmetijah, bolehni in taki, ki so prepuščeni sami sebi in ki jih motivira le šola, ker doma nimajo nobene opore, izgubljajo še eno možnost. Kot posmeh vsemu temu je S. M. v Prosvetnem delavcu št. 10, zapisal: »Praksa je pokazala, da ni bilo smiselno prisiliti učence, ki v osmih letih niso uspešno končali npr. šestega ali sedmega razreda, da hodijo v osnovno šolo še deveto leto.« S številkami, ki sem jih povzel iz dnevnega tiska, sem dokazal, da je takih, ki ne končajo gESTEGA ali SEDMEGA razreda v osmih letih, zelo malo. Veliko več je tistih, ki ne končajo OSMEGA. Iz številk se tudi vidi, da je praksa pokazala, da je za mnoge dodatno 9. leto uspešno. Neupravičena je tudi generalizacija, da je treba te učence SILITI v šolo. Ne vem za domače statistike, vem pa za angleške. Izmed nekaj tisoč staršev v anketi vsi starši, ki ne opravljajo ročnih poklicev, žele, da otroci ostanejo v šoli 'čimdlje. Le 10 % staršev z ročnimi poklici pa želi, da njihovi otroci čimprej zapuste šolo in se zaposle. (Plowden Re-port, 1966). Kje je tu zdaj prisila? Novela zakona o osnovnih šolah je rezultat kratkovidne politike, porojene iz trenutnih finančnih stisk. Sindikat prosvetnih delavcev, ki je že pred sprejetjem podal relativne ugovore, bi se moral zavzeti, da jo čimprej odpravimo. V Londonu, 31. maja 1969 Janez Ferbar PISMA BRALCEV »Neopazni« temelji Ne samo v Prosvetnem delavcu — tudi v drugih časopisih lahko vedno znova prebiramo članke in kritike, v katerih opozarjajo pisci na nepravilne finančne razmere prosvetnih delavcev. Koliko odkritih misli, primerjav, utemeljenih dokazov! Ob njih nastajajo v kolektivih neskončne razprave, protesti, razburjenja, ob koncu pa se vendarle potolažimo z mislijo, da zaslužijo nekateri pomožni delavci v tovarnah še manj, pa vendar živijo. Tolažimo se — do naslednjega članka ali naslednje plače. Skoraj neresnične se nam zde ugotovitve, da dobi na primer inženir za en sam strokovni sestanek 750 N-din sejnine, da zasluži tehnik v neki organizaciji 1800 N-din, ne da bi sploh imel odrejeno delo, da je plača naših nogometašev večja od plače ameriških vesoljcev ... itd. O nas pa zelo veliko razpravljajo in pišejo — o vsakem dinarju — a.li nam bi ga odmerili ali ne. Zakaj smo prav učitelji vedno zadnji? Ker ne proizvajamo, trgujemo, izvažamo? Kaj je naše delo? Ali ni prav to temelj vsej zgradbi? V začetku je prav učiteljevo delo najvažnejše: gradimo pri temelju — ko pa je stavba dograjena, temelji seveda niso tako opazni. Zato smo vedno odrinjeni, upognjeni in ponižni, neizmerno srečni, če imamo priložnost slišati obljube o izboljšanju našega položaja, o izenačevanju z ostalimi delavci v industriji. In potem čakamo, čakamo: leto, dve ali več — do naslednjih obljub. Spominjam se humoristične oddaje na TV Zagreb — v kateri je bil prav izvirno prikazan učitelj zemljepisa, ki je pri svojih urah govoril o Parizu in Londonu, pa zaradi klavrnega finančnega položaja prosvetar-jev ni poznal drugih krajev razen svoje vasi in najbližjega mesta. Mar ni to naša podoba, naša kulturna revščina, saj velja prav to tudi za našega učitelja. Kako naj govori učitelj otroku o morju in tujih deželah, o umetninah, če jih je sam poznal le iz knjig? Pa gledališče, revije, koncerti, prireditve, izleti in drugo — kako? Pred leti sem govorila fantom, ki v šoli niso prišli dalje kot do 6. razreda, o težkem življenju, ki jih čaka, ker si niso pridobili ustreznega znanja — nekateri od njih šo zdelovali v vseh razredih z dvojkami — ali še slabše. Danes so zaposleni, svoje plače pa lahko primerjajo z vsakim učiteljem-začetnikom, z nadurami pa celo presežejo njegove mesečne prejemke. Tu-dA mi smo pripravljeni trdo delati — za pošteno plačilo. Tudi mi želimo prekiniti tradicijo Kačurjev iz Blatnega dola. Pred nedavnim smo bili z učenci na ekskurziji v TAM. Ob koncu smo se zanimali tudi za plače njihovih delavcev. Vodič nam je povedal, da je povprečna plača 1400 N-din — najnižja, torej plača nekvalificiranega delavca pa 800 N-din. In koliko dobi učitelj pripravnik? — Prav toliko. In petletni študij, zahteve po izpopolnjevanju in drugo? Izredni študij na PA je naporen in zahteva mnogo truda. Predstavljajmo si samo učitelji* co, mater, gospodinjo, kulturno delavko, ki naj bi bila poleg tega še vsaj nekoliko seznanjena s kulturno politiko doma in po svetu, kako študira ob pripravah na pouk, ob otrocih, gospodinjskem delu ter pripravah učencev na kulturne prireditve v kraju. Koliko pomoči ji nudijo predpostavljeni, ki zahtevajo njeno izpopolnjevanje? Če bi se toliko strokovno izpopolnjevala v katerikoli drugi stroki, verjetno njena plača ne bi dosegla le teh dinarjev, kot jih prejema sedaj. Ob koncu še vprašanje: Zakaj tako? Mar ni kultura nekega naroda tudi njegovo zrcalo, njegova moč in ugled? Mar nismo vsi člani ene družbe, enega naroda. In končno: v sociologiji piše marsikaj drugače o enakopravnih odnosih v socialistični družbi. Kdaj bo dobilo naše delo tisto priznanje, ki mu gre? P. KMETEC St U Delo in problemi pedagoškega inštituta v Ljubljani SOCIALNA PATOLOGIJA Njegov pomen in vloga za Slovenijo Znanost nasploh in pedagoška znanost posebej postaja vse bolj pogoj za uspešni nadaljnji gospodarski in družbeno-kulturni razvoj. To velja za vse dežele na svetu, še zlasti pa za manj razvite države. Brez načrtnega, dolgoročnega vlaganja družbenih sredstev v kompleksna pedagoška raziskovanja ni mogoče izboljševati našega šolstva in ne vidneje napredovati v naši pedagoški teoriji, ki naj gradi na specifičnih družbenih pogojih samoupravljanja pri nas. Če je mogoče v večji meri direktno prenašati tuje znanstvene izsledke in izkušnje v naravoslovnih in tehniških vedah k nam, pa to ne velja za družboslovne vede. Zato je še toliko bolj potrebno, da zlasti družbene vede in s tem tudi pedagogika, psihologija, filozofija, sociologija itd. dobijo ustrezno mesto v okvirnem dolgoročnem jugoslovanskem načrtu družbenega razvoja in posebej v srednjeročnih razvojnih načrtih v posameznih republikah. Glede na to, da je zlasti področje kulture, znanosti in šolstva stvar nacionalnih skupnosti znotraj posameznih republik, je razumljiva neobhodna potreba razvijati znanstveno-raziskovalno delo za potrebe nacionalnega družbenega razvoja. Ker gradijo republike svoje šolstvo na lastnih tradicijah, potrebah in možnostih razvoja v jugoslovanskem okviru, je jasno, da ne rešujejo enako različnih problemov šolskega sistema, izobraževanja učnih kad-drov, učnih načrtov in tako naprej. Zato neobhodno potrebujejo lastna pedagoška raziskovanja. Prav zato je ustanovitev in razvoj pedagoških inštitutov po republikah realna nujnost, če želijo sistematično na znanstvenih osnovah izboljševati svoje šolstvo in tako hitreje napredovati. Obstoj in delovanje samostojnih pedagoških inštitutov po republikah pa nikakor ne izključuje možnosti ustanovitve zveznega inštituta za raziskovanje pedagoških vprašanj. Res pa je, da ne bi mogel eden še tako močan zvezni inštitut nadomestiti delo republiških inštitutov in v prihodnje pokrivati vse potrebe posameznih nacionalnih skupnosti po pedagoških raziskavah. Zato je potrebno še naprej in še v večji meri razvijati skupno koordinirano planiranje raziskav in medsebojno sodelovanje pri izvajanju raziskav. Pedagoški inštitut v Ljubljani je pred 4 leti ustanovila skupščina SR Slovenije. Pedagoški inštitut je •popolnoma samostojna ustanova in sedaj ni organizacijsko vezana na univerzo, njegov ustanovitelj je Skupščina. Inštitut ima uradno priznan status znanstvenega zavoda in je član Zveze raziskovalnih organizacij Slovenije. Ljubljanski pedagoški inštitut je edini v Jugoslaviji, ki mu je priznan status znanstvene ustanove. Poglavitne naloge inštituta so: — da opravlja fundamentalne in aplikativne raziskave s področja vzgoje in izobraževanja, — da s pridobljenimi izsledki razvija našo pedagoško teorijo in prakso, jpWIIIWIWIIIIIIIIIIIIij)IIWIIIIIIWIIWIWillillMIIIII< — da razvija in izpopolnjuje pedagoško metodologijo, — da organizira in vodi eksperimentalno mrežo oddelkov in šol, — da objavlja izsledke svojega dela, — da predlaga pristojnim organom uporabo dobljenih rezultatov v pedagoški praksi. PROGRAMIRANJE ZNANSTVENO RAZISKOVALNEGA DELA NA INSTITUTU Pedagoški inštitut v Ljubljani izhaja pri svojem planiranju raziskovalnega dela v glavnem iz naslednjih izhodišč: 1) iz spoznanih težav in problemov v obstoječi vzgojnoizobra-ževalni praksi z namenom prispevati k njihovemu uspešnejšemu razreševanju; 2> iz potreb nadaljnjega gospodarskega in družbenega razvoja republike Slovenije in 3) izhaja iz potreb pedagoške znanosti, da se nekatera še nerazčiščena teoretična vprašanja bodisi prevrednotijo, bodisi na novo osvetlijo. Tako ima inštitut izdelan srednjeročni načrt dela, v okviru katerega se giblje po posameznih letnih programih. Pri ustvarjanju delovnega plana in njegovem uresničevanju pedagoški inštitut sodeluje zlasti z republiškim sekretariatom za prosveto in kulturo, z republiškim zavodom za šolstvo, z zavodi za prosvetno pedagoško službo, s šolami ter drugimi vzgojnoizobraževalnitni zavodi. Dobro sodeluje tudi z Jugoslovanskim zavodom za proučevanje šolskih in prosvetnih vprašanj. Se posebej intenzivno sodelovanje pa je doseženo med pedagoških inštitutom in oddelkom za pedagogiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ki poteka v različnih oblikah in je izredno pomembno tako za inštitut kakor za oddelek v smislu nadaljnjega razvoja pedagoške znanosti na Slovenskem. Naš inštitut ima plodne stike tudi z nekaterimi podobnimi inštitucijami v tujini: s pedagoškim inštitutom v Budimpešti, Padovi, [IllllllilllHIIIinilllllllllllllllM ZDRUŽENO ŽELEZNIŠKO TRANSPORTNO PODJETJE LJUBLJANA Turistično transportni biro LJUBLJANA, TITOVA 32 telefon 311-851 Poslovalnice: MARIBOR, Partizanska 50, tel. 21-217, CELJE, Titov trg 3, tel. 34,48 POCENI DOPUST lahko preživite v lepi Kaštelanski rivieri v Kaštel Starem pri Splitu Cene dnevnega penziona so: I. kategorija do 10 dni — 37,00 N-din nad 10 dni — 35,00 N-din H. kategorija do 10 dni — 35,00 N-din nad 10 dni 34,00 N-din V začetku šolskega leta bo spet vozil vsak dan posebni vlak za obiskovalce JESENSKEGA VELESEJMA v Za- J grebu. Za šolsko mladino bodo veljali posebni popusti. 1 l!!lllllUli;illlll!ll!llillllliniOUIM^ Dunaju, Frankfurtu, Oslu, Stockholmu, Berlinu in Rostocku. REZULTATI DOSEDANJEGA RAZISKOVALNEGA DELA Pedagoški inštitut v Ljubljani je mlada znanstveno-raziskovalna ustanova, ki se šele postopoma razvija. Na inštitutu dela sedaj šest stalnih raziskovalcev ter precejšnje število zunanjih stalnih in občasnih sodelavcev. Zasedba po sprejeti sistemizaciji delovnih mest znaša le 43 odstotkov. Zato je ena izmed glavnih prihodnjih nalog inštituta, da se solidno kadrovsko okrepi. V prihodnjih dveh letih bo inštitut pridobil 4 do 5 novih raziskovalcev, ki bodo stalno zaposleni. Rezultate znanstveno raziskovalnega dela pedagoškega inštituta v Ljubljani je treba presojati glede na število raziskovalcev in glede na razmeroma zelo kratko obdobje njegovega, štiriletnega delovanja. Zato je razumljivo, da je bera opravljenih raziskovalnih del bolj skromna. Doslej so delavci inštituta opravili 9 empirično zasnovanih raziskav in nekaj manjših študij. Po problematiki obravnavajo 3 raziskave predšolsko vzgojo, 5 raziskav osnovno obvezno šolo in 1 raziskava šole II. stopnje. To so predvsem aplikativne raziskave. Delavci inštituta so v preteklih 3—4 letih objavili 23 znanstvenih razprav in strokovnih člankov v pedagoških in drugih revijah v Jugoslaviji, kjer so popularizirali predvsem rezultate dosedanjih raziskav. Razen tega je Pedagoški inštitut izdal 3 publikacije s področja svoje dejavnosti, pri čemer nismo šteli 6 del, ki so jih člani inštituta samostojno objavili. Prav je, da v tem kratkem pregledu ne zanemarimo tudi sodelovanja na različnih seminarjih, simpozijih in posvetih, katera so prirejala predvsem strokovna društva, zavodi za pedagoško službo in republiški zavod za šolstvo. Delavci pedagoškega inštituta so v tem obdobju aktivno sodelovali s svojimi prispevki na 70 takih prireditvah za pedagoške delavce, kar je bilo dokaj pomembno za afirmacijo mlade ustanove med pedagoškimi delavci. V letošnjem letu pa teče na inštitutu 7 raziskav, od katerih bodo 3 končane letos, ostale pa prihodnje leto. Tematika raziskav je naslednja: — metode neposredne priprave otrok na šolo, — učinkovitost priprave za vstop v 1. razred osnovne šole, — uspešnost celodnevnega bivanja učencev na stopnji razrednega pouka, — obremenjenost učencev osnovnih šol. — pedagoški smisel prostih sobot, — razvijanje učnih navad in tehnik na šolah II. stopnje, — pedagoška vrednost šolskih služb. Razen tega intenzivno potekajo tudi priprave za dve obsežni fundamehtalni nalogi: razvoj šolskega sistema SR Slovenije in naloga: šola kot dejavnik idejno-družbemega oblikovanja srednješolske mladine. INTERDISCIPLINIRANO SODELOVANJE PRI PEDAGOŠKIH RAZISKAVAH Na področju družbenih fenomenov so pojavi zelo sestavljeni. Zato je nevarnost, da družbene vede, ki se vsaka s svojega aspekta ukvarjajo s posameznimi raziskovalnimi vidiki ter sestavljenih pojavov, ostanejo pri raz-parceliranih rezultatih ali pa zlasti pri interpretaciji rezultatov prekoračujejo meje svojega območja. Interdisciplinarno sodelovanje na inštitutu je bilo zelo očitno tako pri planiranju raziskav, pri interpretaciji rezultatov in pri izvajanju raziskav. V znanstvenem svetu, kjer sodelujejo pedagogi, filozofi, sociologi, psihologi kot profesorji z univerze, kakor tudi člani pedagoškega inštituta, je to omogočeno. Kljub temu pa je Jasno, da bi bilo inštitutu omogočeno še boljše interdisciplinarno sodelovanje zlasti tedaj, če bi bil inštitut pri univerzi, kjer bi se lahko povezoval ne samo v okviru filozofske fakultete, temveč tudi širše (npr. z ekonomskimi ustanovami, z medicino, s pravom itd.). Ob razmišljanju in ukrepanju za hitrejši razvoj raziskovalnega dela na področju vzgoje in izobraževanja v Sloveniji sodimo, da je treba možnosti za tak hitrejši razvoj iskati v integracijskih procesih. Ti naj vodijo do racionalizacije dela, do širšega planiranja, do smiselnega in polnega angažiranja kvalificiranega kadra in dolgoročnega planiranja pedagoškega znanstvenoraziskovalnega dela. Zato si tako na inštitutu kakor na univerzi prizadevamo, da v najbližji prihodnosti postane naša ustanova samostojen univerzitetni pedagoški inštitut. FINANCIRANJE ZNANSTVENO RAZISKOVALNEGA DELA Celotno delo pedagoškega inštituta je financirano izključno po posameznih pogodbah. Doslej je imel inštitut 4 vire financiranja: 1) poglavitni financer in naročnik raziskav in študij je republiška izobraževalna skupnost, ki ima mnogo razumevanja za našo dejavnost; 2) posamezne raziskave je v preteklosti financiral republiški sekretariat za prosveto in kulturo; 3) v manjši meri sofinancira nekatere raziskave tudi Zvezni fond za financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti v Beogradu in 4) sklad Borisa Kidriča v Ljubljani, kjer pa pedagogika še ni dobila svojega prostora na soncu in kjer sredstva pritekajo z izredno zamudo in drugimi motnjami. Treba je jasno poudariti,. da so dobljena finančna sredstva zadostovala le za nujne izdatke izvajanja raziskovalnih del in za skromne osebne dohodke, niso pa omogočala strokovnega izpopolnjevanja kadra, ustvarjanje priročne knjižnice in dokumentacije ter potrebne tehnične opreme inštituta. Popolnoma točna je ugotovitev, da sedanji sistem financiranja znanstveno-raziskovalnega dela nasploh in pedagoških raziskav posebej zagotavlja sicer vpliv družbe na izbiro raziskovalnih problemov in racionalno porabo sredstev, toda ne omogoča razširjene reprodukcije. Tako financiranje največkrat prisiljuje znanstvene ustanove, da se omejujejo zgolj na take aplikativne raziskave, ki dajejo hitre rezultate, sicer pa nimajo širše teoretične vrednosti. Razumljivo je, da »-neposredni porabniki« podcenjujejo rezultate fundamentalnih raziskav in tako ostajajo odprta nekatere zelo pomembna teoretična vprašanja, ki so bistvena za nadaljnji razvoj naše pedagoške znanosti. Prav tako sedanji sistem onemogoča razvijanje mladih znanstvenih kadrov in dolgoročnejše planiranje znanstvenih raziskav. Zato je tržna logika, zlasti za družboslovne vede, ne le pomanjkljiva, temveč v bistvu nesprejemljiva. Tak sistem financiranja je samo (navidezno svoboden, v resnici pa seka roke ustvarjalnemu znan-stveno-raziskovalnemu delu. Kajti vsota potrošnikovih želja in zahtev še ni in ne more biti program znanstvenega dela institucije! Nujno torej je, da čimprej spremenimo sedanji način financiranja raziskovalnega dela v tem smislu, da dobe ustanove pomemben del letnih sredstev od ustanovitelja za razvoj svoje znanstvene institucije in drugi del sredstev za konkretni program raziskovalnih nalog od morebitnih drugih naročnikov. Najti moramo učinkovit način in pota, da o teh odprtih problemih ne bomo govorili le sami sebi, temveč da bomo združeni prepričali naše družbene činitelje, da spremenijo sedanji nevzdržni sistem financiranja znanstveno-raziskovalnega dela. Naj zaključimo z naslednjo mislijo: menimo, da je najhujše obdobje prvih začetnih let za nami in da so nadaljnje perspektive pedagoškega inštituta v Ljubljani dobre. Zavedamo pa se, da bo potrebno tudi v prihodnjem obdobju razreševati še vrsto problemov in težav, kot so pridobivanje in formiranje znanstvenega naraščaja, ustvarjanje eksperimentalne baze na terenu, šolanje zunanjih sodelavcev v pedagoški praksi, nastavljanje šolskih pedagogov in psihologov na eksperimentalnih šolah, izdelovanje sandardizi-ranlh merskih instrumentov, reševanje vprašanja dokumentacije in nazadnje ureditev stabilnega in resnično vzpodbudnega sistema financiranja znanstveno-raziskovalnega dela. Roman Oberlintner Neutrudno snovanje in udejstvovanje strokovnih delavcev Instituta za ' kriminologijo pri Pravni fakulteti univerze! v Ljubljani, ki zajema pedagoško delo ter sodelovanje na strokovnih posvetovanjih, simpozijih, seminarjih itd., učiteljem na osnovnih, srednjih in strokovnih šolah ni preveč znano. Vendar imajo eni kot drugi marsikaj skupnega. Spomnimo se npr. samo raziskave omenjenega inštituta z naslovom »Kriminalna prevencija in osnovnošolski otroci« (Ljubljana, 1964), v kateri je inštitut podal nekaj okvirnih sugestij za pravočasno spoznanje ter vodenje tistega dela osnovnošolskih otrok, ki že nakazujejo nekatere odmike od normalnega socialnega razvoja svojih vrstnikov in za katere obstaja nevarnost, da bodo sčasoma prešli na težje neprilagojen način obnašanja kot sovražni in škodljivi člani naše družbe. V zadnjih letih se je Inštitut za kriminologijo s sodelovanjem zunanjih sodelavcev lotil obsežne Študije s področja negativnih družbenih pojavov, ki jo je financiral Sklad Bo. risa Kidriča sofinancirali pa Republiški sekretariat za notranje zadeve, Republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo. Javno tožilstvo SR Slovenije in Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo. Knjigo z naslovom »Socialna patologija«, v kateri so zbrane znanstvene ugotovitve te obsežne raziskave, je založila založba »Mladinska knjiga« v pjubljani. . „ Celotna študija' ima tri dele. V prvem nas ' avtor dr. Ljubo Bavcon uvede v splošno problematiko socialne patologije, opredeli raziskavo ter njen namen in nas seznani z uporabljenim gradivom in sodelavci. V drugem delu, katerega avtor je prav tako dr. Ljubo Bavcon, sta obdelana narava socialnopa to Joških pojavov ter družbeno reagiranje zoper te pojave. V tretjem delu pa se zvrste študije o posameznih socialno-patoloških pojavih: — alkoholizem sta obdelala dr. M. Kobal in dr. Ljubo Bavcon. Pripravila sta tudi nekaj predlogov za učinkovitejši boj zoper alkoholizem; — brezdelje, potepuštvo in beračenje je proučila dr. K. Vodopivec s sodelavcem dr. M. Kobalom in dr. A. Štihovo, Avtorji so podali tudi oceno ukrepov in možnosti za ome. jevanje teh pojavov; — mladoletniški nemir je v svoji študiji zajel dr. M. Kobal ob sodelo- vanju B. Udermana in V. Skalarf^ Študija sklene z opisom in. oce“ sredstev za obvladovanje mlado* niškega nemira; ^ — nekatere seksualne deviacu so obdelali; homoseksualnost dr. Kobal in dr. Lj. Bavcon s sodeia oecn B. Udermanom; eksždttcioniz^ posilstvo in incest dr. M. Kobal sodelovanju B. Udermana; promis*-iteto dr. M. Kobal in dr. D. Krtzrif ob sodelovanju B. Udermana, dr. Bavcona in V. Skalarja; prostituOJ dr. M. Kobal in dr. Lj. Bavcon s ^ delavcem B. Udermanom; — problematiko samomora in “r momorilnih poskusov je v poseP’ študiji prikazal dr. L. Milčinski sodelovanju B. Udermana; pri sta opozorila,. da je samomor g1®”, na Jugoslavijo razmeroma nepom® R ben negativni družbeni pojav, ki * je v Sloveniji šteti že za toliko normnega, da mu Je treba posvev ti posebno pozornost; « — dr. Milčinski je s sodelavcem Udermanom prispeval tudi poglavje družbenih aspektih duševnih abn® mnosti. Le-te so razvrščene v " ,, ganske« motnje, endogene psihoz® ^ »psihosocialno« skupino. « Avtorji, ki so svoja izvajanja °P’ na najnovejše domače in tuje zn* , stvene izsledke, so nam v »Socja7„ patologiji« — prvem tovrstnem “ venskem delu sploh — podali zaoic ženo podobo o obsegu, gibanj u( Pl javnih oblikah ter družbenemu Pl menu naše patologije. Zato upr* čeno pričakujejo, da bodo njJhC' ugotovitve našle pot tudi v delovr prakso ustreznih služb ter PrisPrlg le k oblikovanju splošne družben politike glede na deviantne družb* pojave. . ,,, Čeprav je študija namenjena Z -sti pravnikom, sociologom, socla-nu delavcem, specializantom na poč ju socialne psihiatrije ter kot vo za dopolnilno izobraževanje kri«! nalističnih In penitenciamih del* cev, menimo, da Jo bo z zanimanj* prebral tudi marsikateri pedag®|, zlasti pa še defektolog — ortops^f, gog, ki se ukvarja z vzgojno pr®( lematično mladino. Zahtevnejše*; bralca usmerja v poglobljen štu ,, problemov, ki ga še posebej z*!,, majo, ustrezen seznam domače in je strokovne literature. *a Cena knjige (262 strani) glede L velike stroške izdelave študije ‘nji ni pretirano visoka; knjiga stane N-dinarjev. _ VIATOS ISi IlillUlliniJUBB Po sklepu sveta Vzgojnega zavoda Janeza Levca v Ljubljani, Karlovška 18, naknadno razpisuje za šolsko leto 1969/70 naslednja delovna mesta: I. 3 PREDMETNE UČITELJE — ORTOPEDAGOGE Pogoj: diploma PA — spec. pedag. odseka ali absolvent istega odseka; II. PREDMETNEGA UČITELJA — ORTOPEDAGOGA ZA TEHNIČNI POUK III. PREDMETNEGA UČITELJA — ORTOPEDAGOGA ZA LIKOVNI POUK Pogoj: diploma PA na oddelku za tehnično vzgojo — fiziko oz. na oddelku za likovni pouk s pogojem, da opravi ortopedagoško specializacijo. Navedena delovna mesta razpisujemo za nedoločen čas, I Kandidati z nedokončano ortopedagoško specializacijo s« sprejmejo za določen čas. I Stanovanj ni. Pravilno kolkovane ponudbe (2,— din) z dokazili o strokovnosti sprejema svet zavoda najkasneje 14 dni po objavi. iBIIIIIIIIIIIHMIIIIIIIIIBIIllllllil llllilllllllllir llllillllllllllllBlllllllllllillHIilll WWIIIIIIIIIIIIIIinillllllll1llllllllllllT^*<^ iifiiiiMMiiiiiiifiiniiiisiiiiiiMiiiiiiifn OSNOVNA ŠOLA RIMSKE TOPLICE razpisuje delovni mesti: — POMOČNIKA RAVNATELJA ZA OSNOVNO SOLO RIMSKE TOPLICE Pogoji; Kandidat mora imeti vse strokovne kvalifikacije :n najmanj 5 let učno-vzgojne prakse. Prednost ima kandidat, ki je tudi aktiven družbenopolitičen delavec. — UČITELJA ZA RAZREDNI POUK NA PODRUŽNIČNI SOLI LOKAVEC Kandidat mora imeti ustrezno pedagoško izobrazbo. l!!!l!l!ilinilll!!llllnillllli!iil!l!ll! llliliUllliiillllllll miraiiaiiiiiiiiiH limiiK MISLI A. LJEVSINA Pojdite v učilnico, pogovarjajte se z učenci, opazujte jih, koliko so duševno razviti, koliko načitani, kako razmišljajo, kako pripovedujejo, kako rešujejo naloge, v kolikšni meri se zavedajo svojih ravnanj — pa boste videli ves učiteljev trud. Vrednost učiteljevega pripovedovanja in metodike podajanja učnega gradiva ter uporabe ponazorihiih sredstev določamo Po tem, v kolikšni meri je učitelj uspel navesti učence na razmišljanje in mu je uspelo raz-gibati njihova čustva. Svet osnovne šole »Peter Kavčič« Škofja Loka razpisuje za šolsko leto 1969/70 naslednja delovna mesta: — UČITELJA ZA TEHNIČNI POUK IN FIZIKO, PRU — UČITELJA ZA TEHNIČNI POUK, PRU — UČITELJA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO, PRU — UČITELJA ZA ANGLEŠKI JEZIK (delna zaposlitev) PRU Za vsa delovna mesta je potrebna popolna strok, izobrazba-Prijave bomo sprejemali 15 dni po objavi. Svet GIMNAZIJE V KOPRU razpisuje naslednja delovna mesta: — UČITELJ FIZIKE IN MATEMATIKE, P — UČITELJ BIOLOGIJE IN KEMIJE, P — UČITELJ SOCIOLOGIJE IN FILOZOFIJE, P — UČITELJ GLASBE, P — za pouk glasbene zgodovin« in teorije ter klavirja in vodstvo pevskega zbora Na voljo je družinsko stanovanje. Raz-pis velja 15 dni od objave. i Kil! Illlllllljllllllllllillll lllilililillllUliHIlillljlMira !iiiifflii®n st. 12 v odKoSSegativa^eLv Na r0b P^dvojaške VZgOjC ^ ^ V četrtem razredu neke gim- Da bi delo v tem smislu pra- kjer je dovolj orožja. Sicer je ko- Zavod za prosvetno pedagoško službo v Ljubljani je na so ga obravnavale različne druž- nazije v Ljubljani je bilo ob kon- vilno zastavili, naj merodajne ob- ristno, da se odpro za dan JLA; pobudo republiškega zavoda za napredek osnovnega izobra- beno politične organizacije sveti ferenci Precejšnje število neza- lasti s pomočjo predavateljev bilo bi pa še bolje, če bi dijaki ževanja Hrvatske organiziral strokovno posvetovanje o 1»- in mestna skupščina Rezultat dostnih ocen iz predvojaške vzgo- predvojaške vzgoje sestavijo na- prišli bolj pogosto v vojašnice, daljšanem bivanju učencev v šoli. V prostorih osnovne šole teh obravnav in razprav je zelo ^e- Vzrok za to je bila zahteva črt, katera orožja bi morali znati kjer bi se poleg spoznavanja orož- Ketteja in Murna smo se dne 31. 5. srečali pedagoški sveto- pozitiven. Mestna skupščina je iz Predavatelja tega predmeta, da dijaki srednjih šol, a tudi učenci ja seznanili še z vojaškim nači- valci, ravnatelji osnovnih šol in nekaterimčitelji, ki se po- proračunskih sredstev dodala za morai0 dijaki poleg ostale snovi višjih razredov osnovnih šol, če nom življenja; obenem bodo tudi glabljajo v te probleme in so pri svojem prizadevanju zelo šolsko varstvo 150 milijonov S- zn.ati tu ampak tudi ceiotna zarm- prostorov in opreme prehrane in €nakomei'no Javnost, prosvetni delavci in se pa to bolj in bolj izpopolnjuje omenjena tekmovanja najprej v sek počitka otrok ^metodične nroble ni ^ °bren“en-1 oklastni forumi dajejo tej vzgoj- jn nastajajo vedno nova in nova razredih, med razredi, nato šolska ZAKAJ NE me učenja in rekreacije učencev dovolj čaSTza rekreaUvne dejav- priplujejo Tzr^erdiSninp^ 0r°Žja’ ni d°y.olj]> da se sPoznamo tekmovanja in končno še občin- MINI-STRELlSCA ovojni stopnji, nostii ^ m^^osednhTenuMfM "se ^ Poleg znanja sestavljanja orož- didaktičnega in drugega materiala za sprostitev otrok, evidenco _ ___ ^ _ _________ _ ja je važna tudi njegova dobra ranega oddelka (6.—8. r.) na temi problemi. (V naši republiki nost in vpogled v dinamiko stro- Ta tekmovanja bi dobila pravi uporaba. V tem pogledu je navzlic Neli Potočnik, vodja kombini- ^štab« ljuai strokovno ukvarja, s neko splošno tehnično pripravlje- Jugoslavije. jev, ker bi nam to pri spoznava- smisel šele s tem, če bi merili naiboljši volji malo storjenega v ’ okviru srednjih sol, ker imajo nersnna 1 inpr?.gram*ko in OSTlovnj šoli Mirana Jarca, je po- Pa lc dva pedagoška svetovalca: kom in delom v oddelkih samo- ro^a^ao sv°j'h pozitivnih izkuš- x Ljubljani in Kranju.) n ju novih orožij dobro služilo. čas sestavljanja raznih orožij s . . ..... ’. ^mo- niah; kako si s sistemom točko- v razpravi so zagrebški peda- . , ... .„ . . stnnariro ker hi na ta nat-in lab- Premalo sredstev, možnosti in ca- upravo učenčev, vprašanje pro- van;ja in tekmovanja učenci oce- priznali, da smo v Sloveniji . K,ljuc do ,resltve tega vpraša- štoparico ker bi na ta načm lah- sa za to Ker pa je obramba dr. ■ „_'0, ■,e 0tkielka m strokovnega njujej0 kvaliteto opravljenega dosegli znaten napredek, da se nP.a ie?,1 Predvsem v reorgamza- N . J. a . ... ’ zave oziroma njena vojna pri- P po njevanja teh učiteljev. dela in kako jih tak način sti- nam že kažejo obrisi metodike f 17znam^ na katerem bi lahko vsak Pravljenost v interesu nas vseh, Referat, ki je obdelal splošne mulira, da dosegajo kljub manj- te vzgojnoizobraževalne oblike, ki v lnQustnjsko smer. To je bilo ’ ... . ,. . . . bi morale vse množične organiza- probleme vzgojnoizobraževalnega Šim sposobnostim znatne vzgojne ustreza našemu otroku in našim Jzcn?no 7,T0bra+n^v?.nO V m0',e|ri „7 P ’ rezultati real- ^ p0skrbeti za to, da bi imela gUpš smššm f#šll Karla Urekar, vodja oddelka 77° "0n™Lanja in evidentiranja oblike in vsebino za oddelke^™ nifeih spretnosti, ki temeljijo na Vsak te^valec naj bi Suš^^v^Sto/h p^oTtorih 1. razreda v vzgoj no varstvenem -aSa ^ na!ogo. P1*1 sameznega razreda oz. stopnje. razv«^ sposobnosti v razstavlja- imel dovc^lj časa za to, kakor tu- _ nobenih možnosti za urjenje v zavodu Angelce Ocepek, je n^ ^ 7enci navajajo na te- Oblikovali nai bi enotna stališča nJu.in sestavljanju modelov in d, ^ najug«inejso razpor^itev streljanj ki bi moralo biti brez. kazala originalne in učinkovite meIJlto del°- . . ° Posameznih pedagoških vpra- strojev, ki učence in dijake uspo- kpogojno množičen šport, če gleda- metode za moralno vzgajanje v Zvonimir Koraj ravnatelj sanjih in jih tudi tako reševali, sablja za hitrejše m tocnejse spo- p , nrfnrav^ knnrari7 hi mo nanj z zornega kota narodne skladu z učno snovio ter razUf- »snovne šole Avgust Senoa v Za- Izmenjavali naj bi si izkušnje in znavanje njihovega delovanja. bile. vse te priprave končane, bi ne postopke s katerimi se učenci §rebu> -je vodja aktiva učiteljev literaturo. Njihove predloge smo Vse to je osnova za boljše 'stocasno na znak zaceli vsi se- ^ Be , ob igri vadijo obvladovanja in 1 PB; Poročal je o razmerah v sprejeli Objavili bomo tudi vse uspehe pri tistem delu predvoja- 7?7 i3 ki°^kni^n77 in Prostori z.a lču-vcuhu« oblikujejo kulturne in socialne ,Zagrebu> .kjer ^ J® do letošnjega prispevke učiteljic s tega posveta, ške vzgoje, ki zahteva znanje o ci športe, kakor so: mini-golf, keg- navarie leta razvijala dejavnost v orne- Po 5-urni zelo plodni razpravi čim hitrejšem in točneišem se- m to nakaze s tem, da se dvig- baJinanje in podobno, se oamerm uporsoiiGiii č3S ’ * _ «.. _ .* redno pozablja na gradnjo mini- strelišč. Z njimi bi bilo dano obrambe. Ko se grade športni stadioni za razne razvedrilne s se- SPECIALNE SOLSKE SLUŽBE V ZDA navade leta razvijala dejavnost v ome- Po 5-urni zelo plodni razpravi čim hitrejšem in točnejšem se ■B« I«« PB« mm BS® mmm z njihovo zmogljivostjo, dnevno 7771U7777 ! 1B smermce za 7aln0 mesto, 7 tačno žtevil° ur- p^TreSu^u "tSa^TekmSec cen izgIed in razne slikovite tar- vsem^izrabl ,ene v t7Umen° P°' izPade iz tekmovanja. Tega stali- & z zvočnim ali kakšnim drugim vsem izrabljene v ta namen. morali breznoeoino dr- eiektom v primeru polnega zadet- 77 ne samo zato ker nam v ka' pa tudi gibljive tarče, borbi koristi le delujoče, orožje, Poskrbeti bi bilo treba za pri-ampak tudi iz vzgojnih razlogov, merno publiciteto v časopisju, ra-Vsak dijak mora namreč dobro diu in televiziji ter pritegniti k premisliti, kako bo razporedil de- streljanju dobre partizanske strel-le razstavljenega orožja in po- ce- Mislim, da se bo naša mladi-trebno orodje, ki ga pri sestav- na Prav rada kosala z njimi in Ijanju potrebuje, da bi izgubil čim primerjala svoje rezultate z nji-manj čaša za njegovo točno se- novimi. udarek je nadalje na grupni di- stavo, ker ga v to sili tekma s Tudi šole bi lahko k temu pri- namiki in še posebej na po- sodijaki. Torej ni pri tem nič spevale svoj delež s tem, da bi membnosti formiranja osebnosti barantanja ali polovičarstva, mo- občasno kompletni razredi obi-v grupni interakciji ipd. ra se tudi povsem obvladati, ker skali ta mini strelišča. Gotovo bi Svetovalčeva neposredna vlo- ga vsaka zaletavost- in površnost prišlo kmalu mnogo učencev in ga je delo z otroki in ne z uči- sama kaznuje s tem, da zaostane dijakov iz teh razredov ponovno telji, z njimi le sodeluje. Sve- za vrstniki. Torej naj dijak toč- in ponovno na ta strelišča, poseb-tovalec dela z vsakim otrokom, no ve, da si more priboriti uspeh no še, če bi se dobri rezultati v s katerim so kakršnekoli težave edino le z dobro vnaprej premis- streljanju objavljali v šolah, v šoli. Tako npr. s p rt več na- ijenim in organiziranim delom, Prirejati bi morali razne iz-padalnimi učenci, s preveč sub- kar je velika vzgojna prednost. birne in finalne tekme v strelja-misivmmi, s asocialnimi, osam- Na tekmovanjih širšega obsega nju, razdeljene po starostni dobi, ijemrni, kar tu še posebej po- naj bi se postavila splošna lista, a tudi splošne tekme, kjer bi lah-udarjajo, m podobno. Pogosto ki bi vsebovala ob točno določe- ko sodelovali vsi, ne glede na sta-dela svetovalec tudi s starši, če nem času točno določeno stopnjo, rost ali spol. ugotovi, da je starše potrebno S seštevkom stopenj in z izraču- Javno naj bi se vodili spiski pritegniti. Tako pomeni sveto- navanjem količnika na enega di- najboljših strelcev _ neprofesio- valec neke vrste, vzgojno posve- jaka bi ocenili do neke mere vred- nalcev iz določenih področij a tovalnico na šoli, kar najteže nost šole v njenih uspehih v mo- tudi iz vse Slovenije. Zato naj’ se nitlTai slab0- . talno politični vzgoji, a tudi spo- nič več ne zapostavlja mini strel- Kdor se za področje zanima, sobnost njene mladinske organi- skega športa in se naj mu da isto bo seveda vprašal, kaj je z vlo- zacije, katero bi s tem spodbu- vrednost kot drugim športom, ka-go psihologa m psihiatra na ta- dili, da bi usmerila svoje delova- terih rezultate vidimo stalno ob-ki soh. Tako vprašanje sem po- nje v priprave za ta tekmovanja, javljene v vseh dnevnih in šport-stavii tudi jaz m dobil zelo kra- Povsem naravno je, da sem nih časopisih, obenem z velikim tek odgovor. Psiholog se ukvar- vprašal dijaka, ki mi je povedal slavljenjem najboljših predstav-ja predvsem s težjimi primeri m o slabih ocenah za predvojaške nikov. * uporablja več diagnostičnih me- vzgojo, kako je njemu uspelo, da Vsem tistim, ki bi dosegli vi-tod, z ekstremno aberantnirm pa je dobil dober red. Odgovoril mi soko stopnjo v sestavljanju in v ve ukvarja še psihiater. Vloga je, da si je skupaj še z enim so- uporabi orožij, bi bilo treba zni-sociainega delavca pa je zelo šolcem izposloval vstop v vojaš- žati dobo kadrovske službe, ker fd, atna v7?gl. socialnega de- nico, kjer so ga naučili razstav- so že dobro usposobljeni v eni od avca,r*a nasjh s°lah> le da mu Uati in sestavljati mitraljez. veščin vojaške službe in ker bi vel‘k° la2je',ke,r fe mu ni Iz vsega navedenega sledi dvo- gotovo postali v tem roku tako eba boriti za elementarno pri- je: ali naj dobe gimnazije več dobri vojaki kot drugi z daljšim znanje potrebnosti. orožja na razpolago, da se bodo rokom, ki nimajo predhodnega Elede„ stevlla Popebmh sol- dijaki laže spoznali z njim, ali pa znanja o orožjih. SKih služb povedo, da v princi- naj se malo bolj odpro vojašnice, ZDRAVKO OMERZA Pu ima vsaka šola te službe, število pa zavisi od potrebnosti. ffmmmmmmmmmmmmmmrnmmmmMmammm x r::; Y predmestjih, kjer živijo pre- §f Razpisna komisija pri krivuljo storilnosti, s potrebami je izdelal obširpn elaborat o po- nadaljnje delo v PB. po sproščenih igrah in individual- trebah 1X3 varstvu učencev, ki TONČKA METELKO nem uveljavljanju v skupini. Ema Logar, vodja oddelka 4. razreda na osnovni šoli Ketteja in Murna, je navajala probleme z vedenjsko in čustveno motenimi otroki in uspele postopke z njimi v sodelovanju s starši in razrednimi učiteljicami. Betka Sobočan, vodja oddelita 5. razreda na isti šoli, je obdelala »•pedagoški list«, tj. dosje za zbiranje podatkov © napredku učencev v več letih, tako da bo slika o otroku kompletnejša in ga bo laže usmerjati in voditi. Marija Mesarič, vodja kombiniranega oddelka (4.-8. r.) v vzgojnovarstvenem zavodu Malči Beličeve, uspešno organizira že več let samoupravo učencev: skupnost oddelka sodeluje, ko planirajo delo, pri prireditvah, nastopih, pri oblikah dodatnega izobraževanja, pri rekreaciji, v skrbi za učni in vzgojni napredek posameznega učenca in pri oceni lastnega dela. Ko pri nas ravno nekoliko več razmišljamo in tudi že uvajamo šolske svetovalne službe, bo morda zanimivo, kako imajo urejene te službe v Združenih državah Amerike, tej najbolj razviti državi na svetu. Tako kakor vsaka druga organizacijska struktura v ZDA, je tudi organizacija specialnih sk-Jb neenotna, vendar v bistvenih okvirih nebistveno različna, zatb mislim, da je mogoče tudi s krajšo ilustracijo posredovati tisto, kar je za nas poučno in zanimivo. Pri nas se je že udomačil izraz »-šolske svetovalne službe«, medtem ko imajo Američani za lllllllllll!llllli!iiM.!IIIIIIII!lll!ll!!llll!IIIM^ 1 Komisija za razpis prostih delovnih mest pri svetu OSNOVNE ŠOLE LITIJA razpisuje naslednja prosta delovna mesta prosvetnih delavcev: - UČITELJ RAZREDNEGA POUKA NA MATIČNI SOLI 1 U — (za nedoločen delovni čas; stanovanja ni) — UČITELJ RAZREDNEGA POUKA NA PODRUŽNIČNI I SOLI KONJSICA, U — (za nedoločen delovni čas; sam- J sko stanovanje) — UČITELJ RAZREDNEGA POUKA NA PODRUŽNIČNI | ŠOU VAČE, U — (za določen delovni čas; samsko sta- 1 novanje). ==f = | Rok prijave 15 dni po objavi razpisa. K8«W!lllllli«l!!lillllll!!lllilllllllllllllllIIIIIIIIBIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIira Svet OSNOVNE ŠOLE METLIKA razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. POMOČNIKA RAVNATELJA za nedoločen čas z 10—15-umo obveznostjo. Pogoji: predmetni učitelj z 10-letno prakso, profesor — po mož- 1 nosti diplomiran pedagog s 5-letno prakso, pri obeh | opravljen strokovni izpit. 2. UČITELJ ZA ANGLEŠKI JEZIK za določen čas (od 1. 9. 1969 do 30. 6. 1970). Pogoji: predmetni učitelj ali profesor, v slučaju če ne bo teh, J tudi absolvent PA ali filozofske fakultete. Samsko stanovanje je zagotovljeno. 3. UČITELJ ZA RAZREDNI POUK na podružnici Božakovo. Stanovanje zagotovljeno. Prijave sprejema ravnateljstvo osnovne šole v Metliki. Razpis i velja do 30. 6. 1969 oziroma do zasedbe delovnega mesta. il!lll»l!IIIIIUIIIIi:ilii!ill!![||llllil|[ll!lllllll!l[[||||||[||l!lilll![:;ill»ii!ll!!l!llllll!!m I isto dejavnost izraz »Special school Servicies« in če torej rečemo po naše »-specialne šolske službe, bo najteže kar odgovarjalo vsebinsko in jezikovno za nas. Zanimivo je, da tudi v ZDA te službe še nimajo daljše tradicije. Pomembneje so se razvile v zadnjih 10 letih, kakor so mi povedali tukajšnji šolniki. V teamu specialnih šolskih služb pa imajo vključene: psihologe, socialne delavce, pisihiatre in še posebne »šolske svetovalce«, ki jih tu imenujejo »counselors« oz. school counselors«. V dobesednem prevodu pomeni »šolski svetovalec« in taka je tudi vsebina njegove vloge na šoli. Ta svetovalec bi torej lahko bil po naše pedagog in zelo podobna je tudi njegova vloga. Ker sloni teža specialnih šolskih služb prav na svetovalcih, naj ga nekoliko podrobneje predstavim. Konkretno na eni šoli (Ju-nior High School — po naše: višji razredi osnovne šole) s 1200 učenci imajo zaposlene 4 svetovalce, enega soc. delavca, enega psihologa in honorarno psihiatra. Torej je število svetovalcev daleč največje, hkrati pa menijo na šoli, da jih potrebujejo še več. Vsi učitelji na šoli morajo imeti najmanj 4-letno fakultetno izobrazbo, svetovalec pa je lahko tisti, ki se odlikuje v praksi, ne oziraje se točno, katere predmete je študiral na univerzi, nato pa mora nazaj na univerzo za eno leto. Prav to leto pa so podaljšali študij za svetovalce na 2 leti. Univerza je seveda tukaj zopet nekoliko drugače organizirana, tako da morajo vsi, ki se odločijo za učiteljski poklic, delati izpite tudi iz psihologije, pedagogike, sociologije itd., tako da so dejansko pedagogi na šolah za razliko od naše prakse, ko ljudje študirajo v glavnem samo svoj ožji predmet. Zaradi tega me tudi niso razumeli, ko sem spraševal, če imajo pedagoga na šoli. Odgovorili so mi, da so pač vsi pedagogi, svetovalec pa je tisti, po katerem sem jaz spraševal. Tukajšnji svetovalci imajo torej dobro pedagoško predizo-brazbo, nato morajo imeti nekaj let uspešne prakse in nadalje 2-letni poseben študij za svetovalca. Ta tako imenovani post-diplomski študij pa je osnovan v glavnem na poglabljanju psihološkega in pedagoškega znanja. Svetovalec mora študirati psihometriko in znati uporabljati najrazličnejše tekste, tudi projektivne tehnike. Poseben po- možnejši ljudje z višjo kulturo, izobrazbo in standardom, običajno rabijo manj teh služb, v 1 centru, v mestih ali drugih rev- 1 nejših predelih (zlasti kjer živijo črnske manjšine in redko tudi S indijanske) pa imajo večje šte- ij vilo ljudi v teamu specialnih 1 služb. Vodilo torej ni, koliko je 1 bogata komuna, temveč kolik- §§ Sna je potreba. Vendar je zopet g omejeno na državoJ konkretno g na Minnesoto; to je ena od dr- J zav s približno 2 milijona pre- S bi val cev, ekonomsko med naj- S močnejšimi v ZDA. Nič jih ne | zanima, če imajo v Alabami 1 dovolj šolskih služb ali dovolj 1 denarja za razvoj take dejavno- H sti. Morda je posebej pomembno B Sf 7’ da država zelo podpira te H službe in še posebno vse vrste socialne dejavnosti. Čeprav ima-■lo celo vrsto privatnih socialnih lnstitucij in tudi nekaj prival • mh šol (v Minnesoti cca. 8 od stotkov, a jih mislijo postopom-Popolnoma opustiti) je prav?--Prav privatna le iniciativa! vc Po7ebna finančna sredstva da jo država. JOŽE TRČEK osnovni šoli Tone Žnidarič Ptuj razpisuje naslednji delovni mesti: 1. učitelja tehničnega pouka — fizike za nedoločen čas; 2. učitelja za matematiko — fiziko za določen čas. Pogoji za sprejem v službo so naslednji: 1. učitelj tehničnega pouka — fizike: PRU z ustrezno stro- jj kovno izobrazbo. Posebni pogoj: dober pedagoški delavec, ki bo sposoben | opravljati delo na hospitacijski šoli. 2. Učitelj za matematiko — fiziko: PRU z ustrezno stro-kovno izobrazbo za določen čas od 1. septembra 1969 i do 30. junija 1970. Kandidati naj pošljejo ponudbe z ustrezno dokumentacijo B (diploma, potrdilo o strokovnem izpitu, življenjepis). Rok za prijavo je 14 dni po objavi. Stanovanj ni. :illi ii!aii!li;illllllll!IIBIIIlllllllllllll!lllllllilllll (IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM^ JOSIP RIBIČIČ Dopolnilo se je razgibano življenje Josipa Ribičiča, mladinskega pisatelja, urednika in založniškega organizatorja. Njegov vedri optimizem, nenehen stik z življenjem in njegova trdna primorska konstitucija so pripomogli, da se je udejstvoval skoraj do zadnjih dni, delal, svetoval, pomagal in spremljal naše kulturno dogajanje in snovanje, posebno tisto, ki je bilo posvečeno mladini. Rodil se je 3. novembra 18S6 v Baški na otoku Krku. Tam ze preživel tudi otroška 'leta, od tam pa je odšel z materjo in očetom v Visco v Furlaniji, ki je spadal takrat pod Avstrijo. Ko je dorastel za šolo, ga je mati poslala k stricu učitelju Križniču na Lig (v kanalskih hribih, da bi se vzgojil čisto slovensko. Tam je hodil tri leta v osnovno šolo, potem je šel njemu svetu že zelo odmaknjeni. Mnogo njegovih krajših prispevkov pa je še raztresenih po raznih časopisih in revijah. Od prve knjige »Kraljestvo čebel«, ki je izšla v Ljubljani, leta 1912, pa do zadnje publikacije, tretje izdaje »Miškolina«, ki je pravkar izšla v novi izdaji in opremi pri Mladinski knjigi v Ljubljani, je skoraj £0 let nenehnega dela. Razen mladinskih iger, ki jih še vedno uprizarjajo, .posebno na Tržaškem, bo ostala živa med mladino še vrsta pripovednih del, kakor Čirimurčki. Nana, mala opica, Miškolin, Trije na pohodu, Rdeča. pest in druge. Pomemben korak pri razvoju slovenske mladinske književnosti je napravil Ribičič s svojim sodelovanjem in urejevanjem pri tržaškem. Novem rodu, ki je izhajal od 1921 do 1926, ko ga je znova k staršem, ki so prišli ta uničil fašizem. Novi rod je uve-čas v Gorico, kamor je bil pre- Ijavil na Slovenskem novo smer meščen oče. Obiskoval je gori- pisanja za otroke, uveljavil je ško realko, nato pa učiteljišče v stališče, da mora biti tako pi-Koprv. sanje umetniška stvaritev v kar Postal je učitelj in služboval najpopolnejši meri. Hkrati z v Murovcih na Goriškem, po- Jankom Samcem in Jožetom tem v Krminu, med prvo sve- Pahorjem mu je uspelo zbrali tovno vojno pa je šel leta 1915 okoli Novega roda vse tedanje v Trst, kjer je nato poučeval pomembne slovenske pisatelje deset let na slovenski zasebni in pesnike. Cirilmetodovi šoli. Razgibano Po umiku iz Trsta je to delo življenje v Trstu, tako politično nadaljevala leta 1927 Mladinska kot kulturno, je mnogo vplivalo matica v Ljubljani, začela je na njegov razvoj in udejstvo- izdajati pod Ribičičevim vod-vanje. Iz Trsta pa se je moral stvom mladinski časopis »Naš umakniti pred fašizmom v Ju- rod« in serije mladinskih knjig, goslavijo. Učil je štiri leta na Ribičiču je uspelo s taktno pri-ocr.ovni šoli na Rakeku, nato zadevnostjo in pravo zavzetost-pa je bil premeščen v Ljubija- jo pritegniti k listu najširši no v šolskoupravno službo. krog pesnikov, pisateljev in li- Drugo svetovno vojno je pre- kovnih ustvarjalcev. Naslonjena živel tako, kot se je spodobilo na organizacijsko silo takratne-za slovenskega pisatelja, na- ga slovenskega učiteljstva se je Vrednega vzgojitelja in narodno Mladinska matica s svojimi zavednega, človeka. Vsi Ribiči- knjigami in Našim rodom raz-čevi so aktivno delali za narod- širila do zadnje slovenske vasi noosvobodilno gibanje, najbolj ter s svojimi publikacijami v seveda otroci, pa tudi Jože in nemajhni meri oblikoiiala dora-r icpova življenjska družica Ro- ščajočo generacijo v zavednejšo, N, čeprav šla ‘bila razmeroma naprednejšo in bolj razgledano ;f' v letih. Zaradi dela za OF ter bolj razumevajočo bližajoče sin bila obe obsojena in odpc- se dogodke. J\:-* v italijanske zapore. Vr- Po osvoboditvi še je iz kali r.p.n sta se leta 1944 in nadalje- nekdanje Mladinske matice, Novela z delom. Ob prihodu par- vega roda in Našega roda žp v il?'!.'}ov v t-jubljartp jc Jože Ri- prvih mesecih razvila založba biiic v imenu Osvobodilne fron- Mladinska knjiga. Ze septembra te 'Ljubifaac pozdravil našo pr- 1945 je začela izdajati mladin-■vo. narodno vlado, z balkona ski list »Ciciban«. Njegov prvi univerze. _ urednik je bil Jože Ribičič, ki Po osvoboditvi je delal do je s svojimi izkušnjami pripo-leta 1950 na takratnem ministr- mogel, da se je mladinski tisk stvu za prosveto, nato pa je šel začel razvijati v veliko umetni-v pokoj, kjer se je lahko še bolj ško in vzgojno silo. posvetil 'slovstvenemu delu. Med njegovim uredniškim Ribičič pravi. da.-mu je lju- delom je treba omeniti sodelo-bezen do knjig in zgodb, vcepila vanje kot tudi samostojno ure-mati, ki je sicer hodila samo jevanje raznih publikacij. Po-. en.o leto v šolo, pa se je izo- sebno je znamenita zbirka »Se braževala pozneje ob otrocih, pomnite, tovariši«, ki je nastala Rad je prebiral knjige in poslu- s sodelovanjem več tisoč otrok šal zanimive pripovedi matere pri pisanju spominov iz narod-in preprostih ljudi na Ligu. Pi- noosvobodilne vojne. Nanjo je sati za mladino je začel v prvih bil posebno ponosen, saj je: tu-letih učiteljevanja. Razvijal se di predstavljala večletno napor-je pod vplivom moderne, ven-, no delo. Kot šolski praktik in dar je ostajal stvaren in tre- vzgojitelj je požrtvovalno sode-zen realist, saj je napisal naj- loval pri sestavljanju slovanskih več stvari za najmlaiše realiste, beril za osnovne in strokovne katerim je predstavljal v svojih šole. Pomembno je tudi njego-delih vsakdanje življenje, doga- vo uredniško delo pri Prešerno-janje v naravi, zlasti v žival- vi družbi, zlasti pri urejevanju skem svetu, mnogokrat z nadi- njene revije Obzornik, ho m rahle satire ali prijetnega Ribičič je prav gotovo pri-humprja in svežine, kar je .po- speval k slovenski kulturi velik sebno pritegovalo mlade bralce, delež. S svojim uredniškim de-7,ato so bili najmlajši tako do- lom, z organizacijskimi uspehi vzetni za njegov svet in ga in s svojimi knjigami se je razšel n upoštevali. Odbijal je pre- vil v osrednjo osebnost sloven-živo vzgojnost in poučevanje, skega mladinskega slovstva, pisal pa je tako povesti kot Opravil je več kot svojo dolž-kratke zgodbe in tudi mladin- nost. Znal je vzgajati, vzpodbu-ske igrice. Napisal je okoli 40 jati. svetovati. Moramo 'trni biti knjig, med katerimi sta tudi hvaležni za njegovo nesebično dve knjigi zanimivih spominov, skrb za zdravo rast mladega sloki segajo v čase, ki so današ- venskega rodu. V. W. Dr.Iva Šegula: Etična stališča petnajstletnika nesti ukvarjajo z vzgajanjem do-raščajočega človeka, saj bodo — .zavedajoč' se pomembnosti in odzivnosti svojega pedagoškega dela ie-temu posvetili še večjo po- skovanj v drugih deželah, pogrešamo pa tudi navajanje ustrezne strokovne . literature, ki bi lahko Mladina je bodočnost vsakega, svoja etična stališča na podlagi naroda; na njej ostaja svet. Zato > dveh izhodišč: prvo zajema nor-doslej še v nobenem zgodovin- me, ki jih človeku posreduje druž-skem obdobju in v nobenem druž- ba, drugo pa predstavljajo njiho- benem sistemu ni bilo vseeno, ve lastne dosedanje življenjske — lc-,*u,u pusve^u vceju pu-kakšna je ta mladina in kaj bo izkušnje. Študija je jasno poka-, zornost. Zategadelj bodo dobljene iz nje postalo oziroma kako po- zala, da anketirani mladostniki ugotovitve pomemben kažipot za teka njen telesni, umski in nrav- dobro vedo, kaj je prav in kaj smotrnejše poglabljanje moralne stveni razvoj. Spričo tega so pri- ni. kar je brez dvoma pozitiven vzgoje ter prispevek za nieno zadevanja, temeljiteje spoznati ■ rezultat dolgotrajnih in številnih večjo učinkovitost, mladino, bila vedno deležna ne- vzgojnih prizadevanj doma, šole Žal študija ne navaja izkušenj majhne pozornosti in iskrenega in drugih dejavnikov v o.troko- ter rezultatov iz podobnih razi-■ zanimanja. V tovrstna prizade- vem življenjskem okolju, kjer se ' vanja sodi tudi študija naše znane je rodil, kjer se razvija in kjer pedagoške in javne delavke dr. se udejstvuje, čeprav s tem še ni Ive Segulove. rečeno, da bo osebkovo ravnanje služila kot sugestija in pripomo- Avtorica, : jo je pred kratkim vedno tudi v skladu z njegovim ček za podobne raziskave, ki jih, predsednik republike za njene poznavanjem etičnega kodeksa, kadar gre za našo mladino in za zasluge pri organiziranju znan- Vsekakor pa je na podlagi izvr- bodočnost našega naroda ni ni-stveno raziskovalnega dela na šene raziskave treba poudariti koli preveč. področju vzgoje in izobraževanja ugotovljeno ži ’0 zanimanje rnla- Cena knjige kjer je objav-odlikoval z redom republike s dih za različne etične probleme, Ijena študija dr. Ive Segulove srebrnim vencem, se je svoje — pri čemer so pokazali dokajšnjo »ETIČNA STALIŠČA PETNAJST-sedaj že objavljene — raziskave mero notranje diferenciranosti ter LETNIKA« (120 strani), stane z naslovom »ETIČNA STALIŠČA občutljivosti. To pa je vsekakor 22,40 N-din. Založnik je Državna PETNAJSTLETNIKA« lotila z dragocena spodbuda za vse. ki se založba Slovenije v Ljubljani namenom, da bi iz različnih zor- po svoji naravni ali poklicni dolž- VIATOR nih kotov osvetlila nekatere poteze moralne podobe, kakršno dobi mlad človek na življenjski prelomnici, ko konča splošno šolsko obveznost in se posveti delu na kmetiji ali v tovarni, se usmeri v uk ali pa nadaljuje šolanje na naslednji višji stopnji. Študija je bila izdelana v okviru Pedagoškega instituta ob pomoči za- Zavod za izdajanje učbenikov potrebno vodov za_ prosvetnopedagoško SR Srbije v Beogradu je pred ne-službo in šol ter s finančnimi davnim izdal pomembno strokov-sredstvi, ki jih je dal na razpo- no delo Slavoljuba Radonjiča lago republiški sekretariat za »Uvod v psihologijo prosveto in kulturo. !u: »UVOD U PSIHOLOGI JU — Kot sredstvo za ugotavljanje STRUKTURA PSIHOLOGIJE etičnih stališč petnajstletnika je KAO NAUKE«), ki ga je avtor školu i pedagoška akademija« avtonci sluzu posebej v.ta namen napisal predvsem za študente psi- Beograd, Zavod za izdavanie sestavljen anonimni vprašalnik, hologije. Le-ti, kakor tudi drugi, udžbenika SR Srbije 1966' ki kjer je bilo notranje razmerje katerih na«nen je globlje seznaniti mu bo koristno služila za ponav-člmmški ^ 3? s temelinimi Poglavji psiholo- Ijanje in utrditev že doslej osvo- ImlJrtHm • nosl. 36 ’*’■ "dnosi v ske znanosti, so s tem dobili delo. jenega znanja s področja psiho- koiektivu m odnos do dela po ki ga ne bodo mogli niti želeli ’ " f1 {° te.r Patriotizem, značajske prezreti. V njem so namreč zajeti lastnosti in življenjski cilji po bistveni sestavni deli znanstve-7 /č Na vprašalnik je odgovorilo 2469 učencev osmega razreda na empirična ‘osnova^ 'pojmi, za- '-a“‘u *lasw sreanjesoisKim uči-csemletk ustrezne kronološke sta- koni, hipoteze, teorije in sistemi telije.rn psihologije. V njej bodo rosti iz pretežno upravnih, indu- ter razloženo njihovo medsebojno nasli tudi obsežen bibliografski strijskih in kmetijskih področij učinkovanje odvisnost in dopol- S€Znan ustrezne Slovenije. njevanje. Rezultati raziskave so zelo za- Ker gre za resen visokošolski mmivi. Petnajstletniki izgrajujejo učbenik, je za študij te knjige Radonjič, S.: Uvod v psihologijo temeljito predznanje psihologije iz srednje šole, zaradi česar priporočamo ukažeijnemu bralcu, naj se poprej dodobra se-(v origina- znani s knjigo dr. Nikole Rota »Obča psihologija« (v originalu: »Opšta psihologija za učiteljsku legije. Knjigo S. Radonjiča »Uvod eni sestavni aeu znanstve- .. , .; “ nega sistema psihologije, tj nje- Psihologiju« (326 strani) priporo-—'L -- camo zlasti srednješolskim uči- . domače in tuie strokovne literature. Cena knjige je 37 N-din. VIATOR Projekcijski kompleti za grafoskop Nedavna objava »Premalo denarja za opremo« (Delo, 12. 8. 1969) nas je seznanila s prizadevanji tovarne Vega za uvedbo novega projektorja — grafoskopa (pisalnega ali nadglavnega projektorja) v naše šole in s problemi šol, ki so predvsem finančnega značaja. Nobenega dvoma ni, da je grafoskop učilo, ki bo v bližnji ali daljnji bodočnosti sestavni del naše šolske opreme. O pomenu grafoskopa pri pouku najdemo zadnji čas vedno več strokovnih člankov tudi v naših publikacijah (prim. T. Weber, Grafoskop v naših šolah; Sodobna pedagogika, št. 5/6, 1969). Vendar pa ne smemo prezreti, da grafoskop sam po sebi še ne predstavlja kompletnega učila, podobno kot je tudi običajni projektor brez zaloge diafilmov in diapozitivov mrtev pripomoček. Grafoskop omogoča sicer učitelju določeno samostojnost: pisanje in risanje ter uporabo lastnih, že vnaprej pripravljenih risb na prozornih listih. Vendar pa je nabava in uporaba grafoskopa rentabilna in uspešna v polni meri le, če uporablja učitelj posamezne projekcijske liste (prosojnice) in projekcijske komplete (sestavljene iz več listov), ki so izdelani strokovno in zelo kvalitetno. Takšne slike pa nastajajo le v okviru specialnih ustanov, ki razpolagajo s stro- Kako organizirati počitniške dejavnosti Zaključni številki revije TIM Z dvojno številko je zaključen letošnji letnik TIM, revije za tehnično in znanstveno dejavnost mladine. Uredništvo se je odločilo za združitev obeh številk zato, da bi z vsebino pomagali pri organiziranju počitniških dejavnosti mladine, še preden bo utihnil vrvež v šolskih učilnicah. Več kot polovico strani je namenjeno tistim, ki bodo potovali, taborili ali pa pridobivali znanje in sposobnosti v šoli v naravi. Serijo intervjujev, ki jih je privlačno zapisala Anka Vesel, zaključuje na prvih straneh pogovor z naravoslovcem dr. Dragom Lebezom, našim vodilnim raziskovalcem kač in živalskih strupov. Drago Mehora ob številnih slikah popisuje, kako so nekoč potovali, Ivan Sedej razlaga, kako je mogoče ugotoviti starost hiše, ob kateri se ustavimo na potovanju, mladim geologom pa je dal napotke Rajko Pavlovec. Obilico gradiva za delo bodo našli tisti, ki so se odločili za platneno streho v vročih poletnih dneh. Samo nekaj naslovov: Počitniško igračkanje, Čoln iz gumijaste blazine, Šotor za najmlajše tabornike, Ročne in prstne lutke, Načrt za izdelavo jadrnice. Večino prispevkov je napisala stalna sodelavka Marija Andol-šek. Mladim fotografom amaterjem odgovarja mojster Vlastja in jih obenem obširneje seznanja z aktualno temo: Kako fotografirati nebesna telesa in s problemi astrofotografije. Tej rubriki je Drago Mehora prispeval za praktično delo načrta za leščilnik in načrt za obrezovalni nož. S to številko je končan tečaj za poznavanje osnovnih elementov radiotehnike. Vukadin Ivkovič opisuje sestavo in delovanje tranzistorjev in za uporabo pridobljenega znanja dodaja osem shem za vezja z dvema tranzistorjema: tranzistorski sprejemnik, multivi-brator, oscilator, dve luči utripalki in tranzistorski voltmeter. številko dopolnjujejo še zanimivosti in napotki za mlade kemike ter fizike ,in TIM tehniški slovarček, ki ga je vse leto urejal Lojze Prvinšek. Ob sklepu letnika smemo zapisati, da je revija s pestro in kvalitetno vsebino zavzela trdno niesto v sistemu tehniškega vzgajanja v šoli in izven nje. V jeseni bo TIM obogaten z novimi rubrikami. Predstavljena bodo naša značilna industrijska podjetja in delovna mesta v njih. Prispevki bodo zelo dobrodošli pri pouku in pri poklicni orientaciji učenčev. Na starostni stopnji primeren način bo obdelana avtomatizacija in objavljeni načrti za modele avtomatov. ..Svojo stran bodo dobili »ko-njiekarji« različnih zvrsti, kjer bodo sodelovali s svojimi izkušnjami tudi mladi zbiralci. Razširjena pa bo tudi vsebina, kj.. U. ■ k0 mogoče neposredno vključiti v podrobne učne načrte obeh stopenj osnovne šole. TM kovnim kadrom za vsebinsko in tehnično izvedbo in za razmnoževanje, ki jamči za enotnost učila na vseh šolah. Tuji proizvajalci imajo že večletno prakso in precejšnjo izbiro takšnih kompletov. Vendar se znajdejo naši naročniki pred dvojnim problemom: finančnim in didaktičnim. Tuji kompleti so vezani na uvozni režim in so precej dragi že po originalnih cenah (komplet 4 listov stane okr. 75 din). Didaktični problem pa je vsebina, ki mnogokrat ne odgovarja našim učnim načrtom. Za specifično slovensko in jugoslovansko snov pa tujih predlog sploh ni. Logičen je torej zaključek: izdelovati je treba domače projekcijske liste in komplete za grafoskop. O tem sta razpravljala Zavod za šolstvo SRS in Sava film, zavod za šolski in poučni film, že v minulem letu in skupna prizadevanja so rodila odličen uspeh. Imamo že prve poskusne, zelo kvalitetne komplete, ki jih bo Sava film kmalu proizvajal v polni nakladi. Postopek seveda ni posebno lahek in cenen. Tako avtorji kot sodelavci Sava filma so pokazali mnogo prizadevnosti in iznajdljivosti. Republiška izobraževalna skupnost je imela polno razumevanje za določeno finančno pomoč v začetni in nadaljnji fazi dela. Tako se bo dosedanji načrtni proizvodnji diafilmov pridružila, v okviru Sava filma, nova dejavnost z daljšo perspektivo — proizvodnja projekcijskih kompletov za grafoskop. M. Kambič NOVE KNJIGE Pavle Zidar — Stanja. Med književniki srednje ge^ neracije, ki so tvorno nastopili s knjižnimi deli od šestdesetih let dalje, je Pavle Zidar opozoril s svojimi svojskimi slogovnimi prijemi, še bolj pa z izrazito težnjo, da v okviru široko pojmovanega realizma odseva sodobni čas in prostor.. Kakor je Zidarje\m pripovedništvo v knjižnih izdajah lahko različne vrednosti, pa ostaja nesporno, da je njegov kratki roman Sveti Pavel še vedno osrednja umetninaj ki jo tudi v poznejših delih doslej ni presegel; še več, umetnina je eno tistih del, ki je v okviru domačega pripovedništva presegla povedno in problemsko raven ne le v okviru kmečke tematike, marveč na nivoju odprte angažiranosti v bitnih vozliščih eksistencialnih in moralnih problemov sodobnega domačega prostora. Zidarjeva dela zadnjih let opozarjajo na plodovito ustvarjanje, ki mu ni moč odreči aktualnosti, najsi bo prikaz podan skozi lastno prizmo. vendar tudi ohlapnosti površinskega odražanja niso neopazne. Ne glede na pregibe kakovosti pa Zidarjeva dela vselej naletijo na zanimanje bralcev. Pri Cankarjevi založbi izišla zbirka kratke proze Stanja znova potrjuje, kako odzivno je Zidar navezan na drotmi svet vsakdanjosti domačega človeka in prostora. Stanja obsegajo 18 črtic. Taka oblika nudi pisatelju možnosti, da s svojim značilnim slogovnim prijemom približa tisto drobno, včasih skoraj neopazno poenostavljeno vsakdanjost, ki se razodeva v tipiki ljudi, njih mentaliteti in posredno tudi v njihovi miselnosti. Čeprav pobliže kraj in čas nista določena, je očitno, da ne more biti drugače: sedanjost v obmo-.čju slovenskega prostora se razodeva skozi tako odbrane ljudi, pri čemer pač moramo upoštevati. da črtica daje po eni strani posebne možnosti za drobno osvetljevanje, po drugi pa hoče govoriti celotna zbirka v kritični obsodbi malomeščanščine, karierizma, topoglavosti. Tudi tokrat se srečujemo z značilnim slogovnim prijemom Zidarja: preplet LLrizma z izvirno metaforiko in nasproti vulgarizmi, ki trdo udarjajo; k tej dvojnosti lahko potegnemo še drug paralelizem: zdaj realno, umirjeno podajanje, potlej ironično priostrene bodice, že karikirano osvetljevanje. Zidarjev smisel za poetično učinkovito besedo mu daje svojsko barvitost, kakor je po drugi strani očitno, da se ni odpovedal vulgarizmom, kar govori o hoteni izrazni možnosti — pa tudi o pretiravanju zaradi učinka. Čeprav so črtice dokaj raznolike tematike, pa jim je skupno to, da je v njih pisatelj razgrnil male ljudi v njihovih vsakdanjih odnosih do drugih. Zdaj je to drobna kuharska klepetavost (Sončna tihota), zdaj pritlikave radosti ob dobljeni športni stavi z mentalno tipiko (Alahova ribica), potlej ostrica zoper malomeščanščino učiteljic in njihovo pojmovanje umetnosti, seveda s karikiranim prizvokom (Kramljanje o umetnosti). o starosti, ki ne pomeni več življenja in zato pomeni smrt odrešenje (Mein Lieber), o zgrešenem aktivizmu, ki ima korenine v karierizmu in lazi (Revolucionar), o naključnem erotičnem aktu (Njeni prostori), kjer hoče podati slavospev erotiki, o boleči podobi prostitucije pri nas (Sifilis), itd. Kljub vsebinski raznolikosti pa ohranja Zidar v večini črtic skupni imenovalec: kritiko in ironijo zoper malomeščanske pojave raznih stopenj in oblik, trganje laži izpod navideznega, zunanjega, zaprtost v sebični svet in posmeh topoglavosti in duševni siromaščini. Črtice v Stanjih so morda po načinu in dosežku nekoliko neenovite, le mestoma prigodniške. anekdotične, povečini pa ubrane v resnobno ali * posmehljivo pripoved,, kjer se zunanje in notranje dogajanje veže v drobne, a značilne podobe naše male vsakdanjosti. G. mili ■iiiiiiiiiiiiiBiimiiiniiiiiimmiiiimiitmmiii* NOVI DIAFILMI Sedaj je ugoden čas, da dopolnite svojo zbirko diafilmov z novimi 30 diafilmi, ki jih je izdelal Sava film v letu 1968-69. Prijetno bo pričeti novo šolsko leto z že urejeno in dopolnjeno zbirko. Diafiim je še vedno klasično učilo, združeno z majhnimi stroški in z velikim uspehom. Diafiime naročajte pri naših akviziterjih ali neposredno na naslov: Sava film LJUBLJANA — GROŠLJEVA 4 ti&AlliliMBBKM IlilillililllllllllllilillllillllllillllllllllllllllllllliilllllllllllllllliP1 St. 12 IZJEMNA OSVEŽITEV MED NAŠIMI UČBENIKI MILA VLAŠIČ-GVOZDIČ: SRBOHRVATSKA VADNICA ZA 6. RAZRED OSNOVNE ŠOLE k SPREGLEDANE VREDNOTE Zapisek ob izidu mladinske Šimi, v zbirki sploh ni. Naj ne ■Pravljica za malo kurirko« je o tako hudih stvareh, kot je vojna našem knjižnem trgu vseka- na. svojem kor nekaj izjemnega. Že zato, ker Oblikovno je zbirka dokaj raz- va.ne Šrbohrvatske ^adnice za^ ki štiri skupme metodičnih enot, ci sistematično, pa vendarle na niti vsi učitelji materinščine še ne pesniške zbirke Milene Batičeve bo kriv tiskarski škrat!) Never-razred, ki io ie nanisala Mila Via’ knA*. irfJ^UpaA-66’ praY .tolA° Po1 prodrli v zakonitosti upoštevajo. Pravljica za malo kurirko, ki ga jetna se mi zdi trditev, da je šič-GvozdLeva sodelavka neda- zn predplsanih jezika, ki se ne more šteti k »tu- Skoraj vse metodične enote do- je objavila v deveti številki zbirka napisana tako preprosto, goške akademiievLiuhHani Pnn 1 Metoaicne enote se jim«, a se od domačega v mnogo- segajo razen učnega tudi vzgojni Prosvetnega delavca Berta Golo- da nas ta preprostost sprva raz- zvezek zato da so si šnL L po šolskerr* koledarju in čem razlikuje. Od slovničnih po- smoter, pa naj gre za odnose med bova, me je spodbudil, da napi- očara. Mislim, da je umetnost na letSm Šolskim letom nomaS.t vso snov> k‘"ukazuje glavij obravnava le sedanji čas ljudmi ali za ljubezen do domo- šem nekaj besed. preprost način govoriti otrokom ž“niim; rnodikm v-- kL u „ nfcrx' „ , glagolov biti, hteti in moči v de- Vine, »Pravi«ea za r kft'jiga izšla do Začetka nrihodnie nrvf 1 obsega veti enoti. Vse drugo, za začetni- Srbohrvatska vadnica Mile V. šolskega leta in bo ta zvezek skutino 2? ppi^ lpe^dlčmh enot> ka potrebno znanje o glasovih, Gvoždičeve, kot se kaže v svojem . . _ , bjen sestavni del ccr,a^ (-rVa'Skuplna 1ITlaAla" besedah in stavku, si učenci pri- prvem zvezku, pomeni med naši- je to prva slovenska in do zdaj gibana, saj najdemo v njej od '_1:'_; : , . . uceoce z nekateri- dobivajo primerjalno s slovenšči- mi učbeniki izjemno osvežitev: edina pesniška zbirka za otroke klasičnih oblik tja do prostega , .^ojjžico je zelo prikupno ilu- . . ^v®1?inl1. laznkami med sr- no oziroma ob množici praktičnih dosledno upošteva predpisani uč- s tematiko NOB. Da je delo na verza (pri pesniških zbirkah za stnjala aliademska.slikarka Roža i,r,rnIT5 SH im ln sloyenskim jezi- vaj. ni načrt in didaktična načela, z dostojni umetniški ravni, priča otroke smo navajeni predvsem na iscanceva, tekste je akcentuiral g ec", na ekavski in ijekavski Vsaka melodična enota obsega umetniškim posluhom rešuje me- tudi več nagrad, ki jih je pesnica štirivrstične kitice). Danes, ko se t . ^n.ko Vukelič, za odlično ® or’ v d,1 U®1 pa -ie sedem enot dve strani učbenika, ob koncu pa todske probleme pouka določene- dobila na festivalu »Kurirček« za nekateri avtorji izživljajo z iska- ekAično izvedbo pa je poskrbela a enjemn postopnemu obvlado- je dodanih nekaj strani črk (Slo- ga predmeta v določenem razre- pesmi, objavljene v tej zbirki, njem novih oblik, hočejo biti po ^dita Kobe. Za pozivu tet pouka Varv^pC1L111+c^i-A t a l'arica^ ki se lahko izrežejo in du ter polaga trdne temelje na- Opazila sem, da avtorica ni dala sili originalni in zato izgubljajo **>-.:V učbeniku tudi note, in sicer . . , menične enote so med uporabijo na flanelografu ali na daljnjemu učenju. Takih učbeni- natisniti teh priznanj na platnice bralca za bralcem, pač ne kaže besedila avtorice same, ki je ■ . L. A, P01e2ane, vendar pa klopi, kadar je treba utrditi novo kov pa nam nasploh primanjkuje, (danes na veliko natisnejo vsako, vnašati eksperimenta zaradi eks- akrati pesnica. Pesmi je uglasbil j . a zase za°Krozena ce- črko (latinica, cirilica) ali besedo. Med svojim poklicnim delom še tako skromno pohvalo). To je penimenta tudi v otroško poezijo. Drof. Jakob Šegula jn so bile že A v . . Ilustracije, ki zavzemajo najmanj imam dostikrat priložnost videti morda izraz skromnosti, še bolj V »Večeru« smd brali in slišali °bjavljene v Grlici. „ Cvozri''1 ^6016111 rne ope Ml.le dve petini knjige, so neločljivo uspeh učiteljev, ki poučujejo po verjetno pa ponosa. K »zapaženo- smo, kako so prosvetni delavci na Metoda, ki jo je v švoii lastni Niirn so nantenfen^toviino^'!?' povezane s tekstom, so smiselni metodi Mile V. Gvoždičeve. Zato sti« pa menda to res ne prispeva Štajerskem zbirko ugodno spre-Učhi praksi džobtikbvala Mil? v! strarije od prTe stranfdaUe ak-' SeS» _del.v.sake lekc?^: . si..želim’ da bi. ceIotni učbe- kaLpridaL.saLkaže’ da ?* pri da' ^li in pokazali svojo,solidarnost in slovarček bolna izvirna' in jo že vrsto let šanja (Razgovor) bSpsžno uporabljajo, vsi, ki šo se novimi besedami pri vsaki meto- tekst Tako J5Lh„ nroH zanje ogreli, bodi med študijem dični enoti ter naloge (Zadad), ki tekst"- Tako svetuJe tudl pred ba PA, bodi-na seminarjih, ki jih se povsem razlikujejo od nalog, tllllllllllllll.llipiipiiB organizirala pedagoška služba kakršne sicer srečujemo po jezi-^Ljubljani. Prj delu so si’doslej kovnih učbenikih. Avtorica v na-Pomagalf. s ciklostirano brošuro logah neprisiljeno vodi ne samo (Metodične enote za pouk srbo- učenca, ampak tudi učitelja, saj hrvatskega jezika^ PA, Ljubljana, svetuje, kdaj uporabiti fianelo-1967), ki pa ni imela tolikšne na- graf, kdaj gramofon ali magneto-Made, da hi jo mogli dobiti v ro- fon, kdaj zemljevid, kako naj se ke tudi učenci. Zaradi.pomanjka- učenci uče doma, kakšne govorne bja.teh brošur so se nekje na Go- vaje naj pripravijo, kaj naj nari-fenjskem-r celo na svojo pest — šejo, kaj dramatizirajo itd. brez, vednosti , avtorice — lotili Vsebina vseh metodičnih enot Razmnoževanja učbenika v neko- je zajeta iz življenja, ki je Šolar- hko spremenjeni obliki in ga pro- jem blizu: dom, šola, na morju, dajali, učencem. Kakorkoli že je Plagiatorstvo sramotno, pa je v tem. primeru pospešilo redno iz- ____________ da,?b učbenika, saj je kriče doka- ša, bogati besedni zaklad in se zalo, kako sprejemljiva je učna navezuje na znanje, ki si ga učen- taborjenje, na avtobusni in železniški postaji, na pošti, jesen itd. Neopazno postaja vse zahtevnej- bv toda Mile V. Gvoždičeve in kakšno vrzel mora njena srbohrvatska vadnica za 6. razred izpol-W,i. Katere so torej odlike novega Učbenika? - . .. ci pridobivajo pri drugih predmetih (npr. Rodendan republike). Vmes so tudi preproste uganke in pesmi, vse pa je delo avtorice. Zgradba prvega zvezka Srbo-hrvatske vadnice kaže izredno za- POT V FILMSKI SVET Nov priročnik za filmsko vzgojo Filmska vzgoja danes ni več V dodatku nam knjiga spre-vprašanje, je pa še mnogo nere- govori še o nekaterih pomemb-senega okrog nje. Tako se je nejših vprašanjih v zvezi s fil-lotevamo ponekod z levo roko, mom, kakor so filmski festivali, včasih spet z vnemo, ki hitro kinoteka, obveščanje in propagi-splahne. Manjka nam še pri teh ranje itd. V tem poglavju navaja Prizadevanjih prave sistematike, tudi bibliografijo slovenske lite-Ne glede na vse to pa ostanejo rature o filmu, navede slovensko slejkoprej vedno bolj jasna ne-, filmsko periodiko in doda tudi katera izhodišča in spoznanja. bibliografijo srbohrvatska litera-- Film je , privlačen in mladina ° filmu. Bralce bo zanimal ga gleda. Ce to želimo ali ne, film tudi kronološki pregled sloven-Prihaja v naše stanovanje preko &kih dolgometražnih filmov, ki televizije, govorica filma in slike obsegajo našo filmsko produkcijo se nam vedno bolj vsiljuje od »d filma Na svoji zemlji do fil-vseh strani. Moramo se torej na- ma Bedančeva past iz leta 1968, Pjo pripraviti, da nam bo služila skupno 44 filmov, te nas ne bo okupirala preko me- Knjiga Pot v filmski svet. je te. Postavlja se vprašanje vzgoje opremljena z izbranimi ilustraci-Za film in s filmom. Treba je z jami, ki spremljajo tekst. Pre-Uj.o začeti pravočasno in ji v gledno nas informira o tem po-okviru estetske vzgoje odrediti membnem . področju estetske Ustrezno mesto in obseg. Škrat- vzgoje, za podrobnejši študij pa ka, vprašanje je treba obravna- navaja ustrezno literaturo. Za riiti urejeno in kraju in stopnji vsakogar, kdor se kakorkoli sre-tezvoja mladega človeka pri- čuje v vzgojo, bo nepogrešljiv merno, priročnik. Odlika knjige je v V naših šolah se vedno bolj njeni preglednosti in v jasni | vel j avl ja spoznanje, da to ne orientaciji. Zato bo dober sveto- I teoi-e biti stvar samo enega čiove- valeč tako učitelju kakor tudi i ka v učiteljskem zbora, ampak učencu, zadeva vseh, ki naj po svojih teočeh pomagajo tistemu, ki naj te. vzgojo Vodi. o.O filmski vzgoji je v sloven-*k*n jeziku , že precej strokovne te&rature, ki bolj ali manj 'po-ktebljenp obravnava posamezna vf>rašanja, kakor ' zgodovino fil-tea, kako otrok doživlja film, kaj • ^ bistvene naloge filthšfce vzgoje „„ , _____ w ._ ________ p teli itd. Pogrešali pa smo pri- učbenika »Zgodovina za VI. raz- = ocnik, ki bi na hitro in pre- red«. Pripravlja se nova izdaja, jj Jtedno informiral bralca, kaj je ki bo usklajena s sedaj veljavnim I so jijegovi učni m. načrtom, vsebinsko in me- g ka^'3® njegov razvoj od todično izpopolnjena. Iz objektiv- 1 .tetka do danes, tako v svetu razlogov ne bo mogla iziti v 1 •or pn nas. _ . začetku novega šolskega leta, am- g iaP?te'da k5?J:lzl^a pak nekaj mesecev pozneje, svet ^ • ®irnenca p?t v filmski priporočamo šolam, da si v 1 kni/o k- ',0 "i6 ^adtea. Mladinska prvjh mesecih pomagajo s knji,- m te te ko pr‘roc^lk pn- gami, ki so jih učenci VI. razre-: I vK n3, Za SOlS,tVa° SR S1°- da uporabljali doslej. 1 ®mje. Delo nas pregledno sezna- jte z osnovnimi pojmi, kaj je film, ----- —---------------------- j AS° je njegov izvor in kako na-f Stene. Pregledno‘.navede in pojas- popravkit. te filmske zvrsti,.- nato filmske v Svetu modeme umetnosti CPD jj shle in poda kratek zgodovinski žt- H) ie treba popraviti: g spregled filmske umetnosti v Ju- I. kolona, 17., 18. vrstica se glasi g ššSoslaviii nri čemer nrvsebei oriše Pravilno: prt čemer velja poudariti g 'SW^T’ , P°SeD6J ,0nsf ’ zlasti slogovna izrazila ... “Vensko filmsko ustvarjalnost. v 56. vrstici je izpuščena beseda, g V Pod poglavjem, kako gledamo vrinjeni stavek se glasi pravilno: se- g te-ocenilliemri filrrf mam OreuleH veda tudi posamezna obdpbja ne vred-. = no „ J 0 rttm, nam pregiea- e ko umetniških dei določene = razgrne vprašanja, kaj je doue - 1 umski jezik, kakšna so filmska V zadnjih treh vrsticah je vsebina s zrazna sredstva, kakor izrez sli- pravilna: pa je trebanaglasltlpotre- g ke =1i: __i ho, po svoji specifik! razumljivo — a ni i 1 .Pten, gibanje kamere, zor- za spoznavanje domačih umetnostnih g ,!* koti ali rakurzi, dvojna osvet- pojavov in dosežkov. il'tev im ločila Dalie nninsni v v prilogi Filmske beležke je tre- s cem je smiselna analiza filmskega ba iP°komna. ^ -nstica se^fasl “pra*- J jezika, kaj je ritem V filmski vllno: pri nas prav vsak film dosto- jg Pripovedi in končno obdela Pen mtedinlr _ 1 ^rašanje, kako torej gledamo in pra^ »pfgm MM 1 wv-eUjUjeimo film. da je število reprodukcij kaj skromno; !l!lll||i Anton Aškerc Opozorilo vodstvom osnovnih šol in učiteljem zgodovine! Pri Državni založbi Slovenije in v knjigarnah bo pošla zaloga . . - . sposoben zagotoviti kar najboljši log je navodilo: Naučite čitati pouk. PETRA DOBRILOVA, Pesmi Milene Batičeve so me bo prišla povsod tja, kjer bi jo pedagoška svetovalka prevzele. To je lirika, ki otroke radi brali in uporabili v šoli in si čustveno razgiba, plemeniti in zato prosvetni delavci ne bodo etično vzgaja. In ravno v, tem vi- mogli ustvariti lastne sodbe. Mar dim največjo vrednost pesniške ne bi mogel Prosvetni delavec zbirke Pravljica za malo kurirko, najti nekaj prostora in ponatisniti Toliko razpravljamo o kiču, ki pesem ali dve, kot je to že storil ga tako množično proizvajamo, o pri izidu pesniške zbirke za od-manjvredni literaturi, s katero rasle, čeprav ta ni imela posebne krpajo založbe svoje finančno zveze s šolo in vzgojo v njej? stanje, in razglabljamo o mladini, Tatjana Marolt ki jo posiljujemo s takim tiskom. Ko pa gre za dejanja, zmagujejo Članek tov. Maroltove me je trgovski interesi. razveselil, čeprav je napisan Da stanje ni normalno, potr- predvsem zaradi moje »površne« juje vedno večja skrb družbe za sodbe o pesmih Milene Batičeve. rešitev teh problemov. O njih je Naj mi avtorica članka dovoli sa-razpravljal VI. kongres ZKS in v mo nekaj pojasnil: resoluciji beremo: »Z družbenimi 1. Knjiga bi zaradi vsega, kar sredstvi moramo spodbujati pred- navaja tov. Maroltova in česar se vsem kvalitetno mladinsko lite- tudi sama zavedam, zaslužila sir* raturo, ki posreduje mladim etič- šo obravnavo. ne vrednote.« Podobno smo po- 2. Za recenzijo mi je bilo od-slušali na IX. kongresu ZKJ, kjer merjenega malo prostora. Kratek je to problematiko poglobljeno sestavek pa je na nek način ne-prikazal pisatelj Oskar Davičo. popoln in marsikaj se lahko raziti v teh okoliščinah so izšle ume dvoumno, ker je zapisano pesmi Milene Batičeve, izšle — v prezgoščeno. samozaložbi. To pa je druga iz- 3. Da je moja recenzija »po* jemnost te zbirke, izjemnost, ki vršna« (preskopa), je res, ni pa so jo zapazili, jo obravnavali in niti malo omalovažujoča. se ji čudili vsi kritiki — razen 4. O plaži in o vrednotenju le* ocenjevalke v Prosvetnem delav- poslovnega dela sem že precej cu. Medtem ko marljivo pišemo o napisala in vztrajam pri tem, da vsaki številki nekaterih mladin- je treba otroke nenehno knjižno skih listov, teoretično obravnava- vzgajati. Na tem mestu me naj-mo vlogo mladinske literature, še prej zanima, zakaj je pesniška zlasti poezije, pa celo v strokov- zbirka Pravljica za malo kurirko nem glasilu prosvetnih delavcev izšla (ali pa morala iziti) v samo-pokažemo tako ohlapen odnos. založbi, hkrati pa ponovno spra-Zapis Berte Golobove je po- šujem javnost, zakaj je v sociali-vršen in morda celo omalovažu- stični državi dovoljeno z ničvred-joč. (Pesmi Otrok in vojna, ki jo no plažo kvariti mladino! ocenjevalka navaja med najbolj- Berta Golob IZ RODA V ROD DUH IŠČE POT Izbor slovenske umetne pesmi od začetkov do današnjih dni Pod naslovom Iz roda v rod leta po vojni. Posebno bo dobro-duh išče pot je izdala založba došla učiteljem in dijakom sred-Mladlnska knjiga antologijo slo- njih šol, saj jim bo odlično na-venske umetne pesmi, ki jo je domestilo za tovrstni učbenik, uredil Janez Menart »vzorno in kakršnega se nam kljub prizade-s toplim odnosom do izbora pe- vanjem doslej še ni posrečilo do-smi«. Tako je ocenil pravkar izšlo biti. Ob kvalitetnem izbora bo delo dr. Anton Slodnjak na ti- srednješolec vsekakor moral spo-skovni konferenci, ki jo je ob znati, da je takšna bera mogoča izidu antologije pripravila Mia- le pri narodu z dolgoletno ustvar-dinska knjiga. V zbirki, ki je na- jalno tradicijo, menjena najširšemu krogu bral- Te in podobne misli in hvalo cev, najdemo najbolj značilne in smo slišali na tiskovni konferen-umetnisko najbolj uspele pesmi, ci, urednik pa je ob tej priložnosti Razdeljena je na devet poglavij, odgovoril tudi na očitek, da bi Msako obdobje uvaja urednik z moral bolj pogumno izbirati med esejističnim uvodom, ob^posamez- ustvarjalnostjo mlajših pesnikov, nih pesnikih pa postreže tudi z »Ne čutim se sposobnega ocenje-bistvemmi informacijami o ustvar- vati poezijo mlajše generacije,« jalcevem delu. . ie dejal Janez Menart, »ker je Posebna zanimivost knjige je, čustveno ne dojemam, nimam pa da so v izboru upoštevani tudi miselnih izhodišč. Pri knjigi ki prvi začetki slovenske poezije — izide v 10.000 izvodih, na moraš religiozne pesmi iz 16. stoletja. biti previden. Ne smeš si naprtiti Omenjena antologija je z iz- krivde, da si naložil tferu ro«jo-borom umetniško najprepričlji- vom delo. da bodo morali znova vejsih pesmi nedvomno tudi eden odbirati tisto, do česar je bil člo-najbolj vabljivih priročnikov. Ta- vek preveč dobrodušen.« kih, kakršne smo pogrešali vsa m. K . Jul- mednarodni grafični bienale v Ljubljani pomeni bržčas eno najbogatejših prireditev v okviru kulturnih dogajanj. Po svoji vsebini in namenu bienale grafike daleč presega-zgolj slovensko, jugoslovansko doživetje gra-fične umetnosti ■sodobnosti j vrednost te manifestacije je znova dobila potrdilo o mednarodni veljavnosti sodobnih umetniških dosežkov petih kontinentov. Hkrati pa se je znova ponudila možnost, da se grafika jugoslovanskih urnetrukov polnovredno in z nenarejenim priznanjem vključi v svet mednarodnih dosežkov. Tudi VIII. bienale je ohranil vodila prejšnjih let: Pritegniti raznotere umet-n. v e .s Ponazoritvijo raznoterih hotenj sodobnega gra-fičnega^izražanja predočiti, kakšen je videz, dosežki zdajšnjega časa doma in po svetu. Obsežna in skrbno pripravljena razstava nudi grafike petih celin, vse od široko pojmovanega realizma, do raznoterih abstrakcij, nadreali-sticmh teženj in pop-artističmh dosežkov. Strokovna žirija je dodelila častno nagrado Giuseppu Capogrossiju, Veliko premijo Janezu Berniku, premije pa so prejeli Jifi An-derle, Lourdes Castro in Frank Stella. VIII. bienale bo odprt v Moderni galeriji do 31. avgusta. Nadežda FHškova (CSSR): »Triptih-, suha Igla (zgoraj). Kiar Meško: »Dokument o človeških rokah, monumentalna dekoracija dvorane za pomembnejše sprejeme« (spodaj). — Barvna suha igia IIIWiillllllllll!lllilllllllllllllllllllIM lliiW!:ililliilillllllllll[|||||[lllllllliillllillllilllllliiiiilllillllllllllM .. | Razpisna komisija Šolskih delavnic tehniških šol v Ljubljani, Gorupova 6 razpisuje prosto delovno mesto učitelja praktičnega pouka za livarstvo za nedoločen čas, poskusna doba 6 mesecev. Pogoji : izobrazba poklicne šole livarske stroke in ustrezne srednjetehniške šole ter 5 let prakse v stroki; — stfokovni izpit za učitelja. | Osebni dohodki po pravilniku. | Nastop delavnega razmerja 1. septembra 1969. | Ponudbe z ustreznimi dokazili o izpolnjenih pogojih pošljite g navedeni komisiji. 4 Razpis velja 15 dni od dneva objave v časopisu. !!!ll!!!l!lllllllllllllll! V"... iliiiiiiiiliiijiinniiniisiiiiiiiiiiiiiii Vprašanja in odgovori Vaši počitniški tečaji Zavod za šolstvo SR Slovenije, Ljubljana, Poljanska 28 je razpisal tečaj telesne in prometne vzgoje Od 53. junija do 2. julija za razredne učitelje in tečaj za pedagoge telesne kulature od 3. do 10. julijai Gba VPRAŠANJE: gogov 'telesne' 'Suture ' Klirileve^žeU^odgovore'’na^asie^'- 3o,-.-e ^ Popada' ptotonTeitoi se mora7 ta Izpit opraviti. nila tako, daje brez prekinitve nasto- študij kakega dodatnega semestra na piia delo. za določen cas s 1. 9. 1968. filozofski fakulteti in v kolikem času ^5&ife^:.n,a ^a5_a«a= le^ii dopust? -• g. : - - : ' Hiranjem, telesnim razvojem, funk- 1. Zanima jih, ali za zaposlenega^ O®GOVOR: -----,-4—4 ----------- kartonom strokovnega učitelja za telesno vzgoji f : *er'dru- jbV's'končano sredhjo šolo za telesnd . 1. Delavec ____________ w.. _____________ ________ telesne vzgojo v Mariboru'-in 5-letno prakso dopusta po enajstih mesecih nepretr- 0 srednjem šolstvu (Ur. 1. SRS, št. o .-„1;^ dpla in ima nraTrinrt i7rahiH —s ___________ j___ °o Mi Delavec pridobi pravico do letnega ODGOVOR: Če hočete sprejeti delo na srednji šoli za nedoločen čas, morate pač-izpolnjevati pogoje 37. člena zakona. . eicnalnirrd sposobnostmi, telesnega razvoja, meritvami ter 'dru- gimi perečimi vprašanji telesne- - —o^j^ «&-««« u «.^• * . " . ■ 7—.— —--- »icu.nj-cxii .ovaouv.u \\jx. j.. oo.,;- vzgoje pri razrednem pouku, a prav v pedagoški službi,, velja določilo 11. gShega dela m ima pravičo • izrabiti 18/67). Ker pa pogojev ne izpolnjujete ' tako s programom, metodami in člena zakona o spremembah zakona Š3- pri isti delovni organizaciji, v vsa- glede pedagoške izobrazbe, si jo mora-drugimi vprašanji prometne vzgoje, o osnovni šoli (Ur. 1. SRS, št. M 63),: JlP koledarskem letu. Če pa pride te pridobiti na način, kot to določa ■ Pedagogi telesne vzgoje fee bodo &e- 'ter . kdaj začne veljati to določilo ali:: a#avec iz ene delovne organizacije v__ pravilnik o načinu pridobitve pedag-znanili z novim kartonom ' telesnega; morda določilo - 97-7- člena -zakona d, ln presledek med dvema zapo- g^e izobrazbe itd. (Ur. 1. SRS, št. 40/68) razvoja in- žunkcionalnih sposobno- osnovni šoli? ' , f . vt : ■- sJ^yama ne znaša več kot tri delovne to je z ustreznim študijem ih z oprav- - \-»»»•■»•»»—.n*■a.s; 8?«u.?ss».,raK.žS3SI^S§ 7Z. — a.». tetsAvstf-jsti kitituri, dokumfintaciti^an. rgmeiju za dilolen čas. imate tira: 'tepit._OTgamžtiaJ;o za osebe z visoko. ------ -- orodju ter plavanja, mombah in dopolnitvah zakona «8 d-U Delova OTgaSzatil izpita, kakor tudi glede tratenja &tu- z vajami na Vsakdo, ki. se iupini, bo lahko položil tuai začelo veljati 8. dan po objavi z____ izpit za plavalnega učitelja.. :i tj. 3. maja 1969,; vendar se upo# - ■ . i, „n A :ih-fi(S Pričakujemo, da bodo tečaji pol- rablja le za tiste strokovne učitelj el va~™er\*- 'h«* 30‘ 6‘" 4989* no izkoriščeni in. da bomo na ta ki poučujejo predmete: telesna vzgoji VPRAŠANJE* ' ' : način pripomogli k napredku telesne -ja, glasbeni, likovni in tehnični poukf vzgoje tako pri razrednem, kakor ter gospodinjstvo in ki imajo naj man ji E. L.'iz Ljubljane je tudi pri ostalem pouku na vseh io let učno-vzgojne prakse v tej ■ stro-E pravnik Ti C h - - —” —-------„ r-r ** -i—---------------------* —5 bitev •pedagoške • ižobr-azbe.- 24 leti službe diplomiran upravi kot Janko Rrunet, dipl. pravnik stopnjah, a prav tako pomagali bolj k., za te strokovne učitelje namreč n# pravni, referent in. bi želel sprejeti načrtnemu razvoju prometne vzgoje velja, da si morajo v petih letih, tjv- službo na srednji šoli. Ker nima ne- > .nHrirKitd TaVitctivnnn ct-nn*-? ’ i-7 n tir a ■zn o bi ci in , pe v osnovnih šolah. do 1972.: leta-pridobiti zahtevano stop-:: dagoške izobrazbe, bi si jo rad pri- Vsi stroški-za:vsakega udeležen- njo izobrazbe, temveč lahko ostanejo: dobil, toda v pravilniku o načinu priča so izredno nizki, saj znašajo za na teh delovnih mestih, če so. do 3i debitve pedagoški'izobrazbe za uči- SRS, razredne učitelje v celoti le 260 "N' 5. 1969 ihieli^hajmbhj 10 l^t • učno|| tel j e srednjih šol in* vzgojitelje v do-din, a za pedagoge telesne-kulture vzgojne prakse.- -- - - ^ movih za učence teh šol (Ur. 1. J samo 210 N din. sarneznlS^^ahko ne^>sredno°na na- v?gojo ..srednjo šem zavodu, zavodih za nT,„. ____ _______ __ prosvetno učnovzgojne prakse, ki toa predmeti! plto^.-Zanima ga neriagoško službo ali = pa svetih pri- h1 pouk, veljajo torej določila 97. čl&: ^ - teli^o^jo in lollvo na zakona^o osnovni ^^(U, 1. SHS, Ker se; y. .zadnjem času obračajo bralci na uredništvo z željo, da se na postavljena vprašanja ne dajejo odgovori y listu, temveč pošljejo osebno »o pošti, sporočamo, da na takšna :*'£ gosKa izoorazoa priaooi z usirezmin .. • , ■ , . študijem in opravljenim posebnim iz- vprašana v bodoče ne bomo več • od-če je zato potreben govarjaii po pošti. izobrazbe, temveč, lahko estanejče dobil, t.pda v pravi teh delovnih mestih, če so. do debitve pedagoški (*** ii^eli ■'najmohj • 10 lit • učno|| tel j e srednjih ščl i i prakse.- --š - - § movih za učence 1 . , ■ ^ . M št. 40 681 je določeno le. da se peda- strokovnega učitelja za tetesno goSka iZObrazba pridobi z ustreznim S srednjo izobrazbo in o let ttij-jnpTT-, in «nraT7lieniin nnRr-hr»im iz- ^tssa.-aafSA rt ms® k prejeli razpise. Sole razpisov niso brazbe, dotlej pa ostane v delovnem: dobile razmerju za nedoločen cas. = S polnoštevilno udeležbo ter so- okrožnica .republiškega sekretariat delovanjem vseh dejavnikov, ki jim ta za prosveto in kulturo št. 61-16/68 z je pri srcu napredek šolske telesne dne 25. 4. 1968, po kateri se. je za na-vzgoje bomo pripomogli k uresnice- vedehe-strokovne učitelje ..štelo.-..da vanju duha resolucij, ki nam naia- izpolnjujejo pogoje 61. člena zakona gaj o tudi to pomembno nalogo. 0 osnovni šoli in zanje ni veljala dolžnošt. izpopolnjevati si izobrazbo, _______ - je sedaj spremenjena s 14* členom zakona o spremembah ZO‘Š v- toliko-, da to velja le za strokovne učitelje, ki so imeli do 3. 5. 1969 .najmanj 10 let učnovzgojne prakse in torej ne za vse. kot je določala cit. okrožnica. liil!llflljj|I!l!lll!!llllill!llll!lll|j!!!l!l!liyi!l!:ill]l!!lllHIIll!l!illt!l!!li!!!ll!l!!t!!!!!lll!l!!!llt!!jflI}|illi^iijj|lllli!!Jlljllllllfll1tliti{]illlltpi!lill OSNOVNA SOLA VENCLJA PERKA DOMŽALE razpisuje za določen čas del. mesto — UČITELJA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO, PRU ali P Prijave pošljite v 15 dneh osnovni šoli Venclja Perka — Domžale. VPRAŠANJE: H. P. iz Podlehnika pravi* da je s 1. 9. 1968 sklenila delovno razmerje za določen čaš do 30. 6. 1969, ker ni izpolnjevala zahtev v razpisu. Pred tem pa jč bila že dve leti v delovnem razmerju in ga niti en dan ni preki- RAZPIS Upravni odbor rZveze pedagogov telesne kulture SR Slovenije razpisuj e mesto UPRAVNIKA za taborni center v Rovinju s. polnim delovnim časom od 1. VII. do 1. IX. 1969 za to leto,, oziroma za več let. Pogoji: - 1. da je prosvetni delavec; 2. da je samostojno vodil tabor; 3. vse drugo ustno pri predsedniku Zveze TTK.SRS Ediju Serpanu (odgovornost, stanje tabora, finančna situacija itd.); 4. prijave pismeno do 25. junija ali pa se zglasite pri predsedniku Delovna skupnost OSNOVNE SOLE PODBOČJE razpisuje prosto delovno mesto — UČITELJA ZA RAZREDNI POUK za nedoločen čas na podružnični šolLBrezjp;,. prosto delovno mesto - UČITELJA ZA RAZRJEONI POUK na matični šoli Podbočje za nedoločen čas (od 1. 9. 1969 do 31. 8. 1970) Razpis velja do zasedbe. Teta Žita — Francoski, ■ režiser Robert Enrico'' (pred■ letf; šmo -gles? dali njegov film Lepa ;življ-enj e) j e/ v filmu oblikovni z izrednim poetičnim čutom osnovno pravilo dia-lektika-življenje. V noči; ko umira teta Žita, se v srcu njene mlade nečakinje lomi ih trga - vse, - kar "je pomenilo njeno najglobljo intimo. Beži od resničnosti. Išče samo sebe. Sreča fanta, ki ■ ga vzljubi. Poraja--joče čustva zmanj-šuje bolečino,; iz-zavesti izpodriva strah in obup-, pušča prostora :le za lep in sončen spomin. Enrico je uspel ustvariti poetičen film--o čustvih in občutkih. Film :zelo* priporočamo- ža pogovor v srednji šoli. Lamiel — Francoski -režiser Jean Aurel je ekraniziral nedokončan Stendalov roman. Tema romana in filma je večna: iskanje sreče- in ljubezni. Postavljena pa je v okvir zgodbe o mladem dekletu, ki se je od služkinje povzpela v sam vrh aristokratske družbe. Ekranizacija.bi prav lahko zdrsnila v osladno nie-lodramo. Interpretacija. Anhe Ka/riT ne, Jean-Člaiida Brialyja in še nekaterih ter' režija sama pa dajčjb filmu Čar, kakršnega redko najdemo’ v ekraniziranih romanih. Jean Aurel je večno prisotno človekovd elementarno potrebo po sreči, 'Iju-“bezni, svobodi obarval s poeziio 20. stoletja. Vendar je premladi gledalci ne bodo dojeli. ' Veliki Meaulneš je prav nenavaden filmski poizkus: realnost'Ih irealnost upodobiti že po vizualni plati nevsakdanje. Sanjarjenje šo deformirane. ’ podobe resničndšti. Spomini pa sb tisto, kar nosimo' s seboj in kar nas žene naprej. Spomini so tudi tisto, kar nam ne db- voijuje, da bi uživali v. lastni sreči,' če prehojene poti • niso ostale čiste za nami. Spomini so Zopet tisto, kar nas usposablja za-spopad z življenjem.- S Čutom- -za poetičnost obdelana misel. Film je zanimiv. Vendar zahteven. Priporočamo ga za pogovor v srednji šoli. Tat iz Pariza — Ekranizacija romana Georgeša Darlena je nudila režiserju - Jeanu Malleu zanimivo gradivo.' Krasti- zaradi maščevanja,, upirati se neki morali na eni strani, na drugi pa iskanj e: osebne -sreče in lastne morale na drugi, je snov za filmi ki naj- bo; prav gotovo nekaj :več r kot navadna kriminalka. Temu primerna -je tudi realizacija filma, ki prav gotovo sodi med zanimivejše te zvrsti, ter igra Jean-Paul Belmonda. ki igra tatu. Filma premladi gledalci ne bodo dojeli. Dekle Georgie — je film, ki ga je v Angliji posnel italijanski režiser Silvio Narizzani. Angleški humor in mediteranska lahkotnost se prijetno prepletata. Zgodba o dekletu, ki hoče vsem dobro in ki živi za druge, a ji nič ne us^e, je že sama po sebi zanimiva.3 Filmska realizacija uvršča film . med najbolj zanimive angleške proizvodnje. Filma premladi gledalci ne bodo dojeli. Dva moža ene žene — Ponovno vidimo ia filmskem platnu Fernan-' dela. Ljubezen, zvestoba, nezvestoba, norčevanje iz ljubosumnosti in Človeškar toleranca sb Vtkani v film o možu, ki se je celih deset povojnih let potuhnil pri ljubici v tujini in se ob vrnitvi domov skuša ponovno uveljaviti. Prijetna zabava ob situacijah jpa nudi gledalcu več kot le smeh. Vidi samega sebe v situacijah, katerim je le redko kos. VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD SEŽANA razpisuje prosto delovno mesto vzgojiteljice Pogoji.: srednja vzgojiteljska šola. Stanovanja ni. OSNOVNA SOLA DRAGO LUGARIČ LENDAVA razpisuje naslednji prosti del. mesti: — UČITELJA ZA MADŽARŠČINO, P ali PRU — UČITELJA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO P ali PRU Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Prošnje pošljite na svet šole Drago Lugarič.. ' Stanovanj ni. in na televiziji •.. iii iiiiiiipiiiiiiirais iiiiiiiiiimi* Komisija za volitve in imenovanja pri skupščini OBČIMA GORNJA RADGONA ■- • r. . -• • • ..' J. s : :.,.s ■ .... /... razpisuje na podlagi 12. 'člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona 6 osnovni .šoli (Ur. list SRS 14-108/69) delovna mesta ..... . RAVNATELJEV naslednjih šoli 1. osnovne šole v Gornji Radgoni 2. osnovne šole v Negovi 3. osnovne šole pri Vidmu ob Ščavnici Pogoji.; : - — za ravnatelja osnovne šole G. Radgona: višja strokovna izobrazba, 10 let vzgojno-izobražčvalhe prakse in opravljen strokovni izpit; ..... WINNETOU — nemško-jugoslo-vanski — nedelja, 29. VI. Serija indijanaric, posneta v koprodukciji med Nemci in Jadran filmom, je bila kar dobro sprejeta, pa smo nekatere odbrali tudi - za spored v nedeljskih popoldnevih. Filmi predstavljajo prijetno zabavo predvsem za mladino od 10. leta naprej. JAJCE IN JAZ — ameriški, 1947 — petek, 20. VI. V glavnih vlogah: Claudette Colbert, Fred Mc Murray. Film je posnet po priljubljenem romanu Betty Mc Donaldove. Komedija. o zgodah, in nezgodah-, na piščančji-farmi. Zaradi njegove 'nepomembnosti in celo velike preproščine filma ne moremo priporočati, lahko pa ga gledamo kot docela neškodljivo zabavo za najširši krog gledalcev. Svet I. osnovne šole Celje razpisuje za šolsko leto 1969/70 delovno mesto - UČITELJA ZA ANGLEŠKI JEZIK pogoj: PRU ali P. Prijave sprejema svet šole dni po objavi razpisa. 'tpii LETEČA VRAGA — ameriški, 1939 — nedelja, 22. VI. Režija: Edward Sutherland. Igrajo: Stan Laurel, Oliver Har-dy, Jean Parher, Reginald Gardiner. Ze glavna junaka Stan in Olio nam zagotavljata nekaj več kot uro prijetne zabave — v kateri bi pač zaman našli kakšno presenečenje. Film je primeren za vse- gledalce od naj mlajših do najstarejših. PLASC — italijanski ~ torek, 24. VI., 1952 Režija: Alberto Lattuada. Igra: Renato Rascel; Alberto Lattuada, ki ga pozna-rno po dobrih neorealističnih filmih (Brez milosti), V zadnjem času pa po manj uspelih koprodukcijah, je s filmom PLAŠČ ustvaril morda svoje najboljše delo in obenem predstavlja, zadnji vzpon pravega neo-realizma pred svojim dokončnim zatonom v filmih drugačne kvalitete, kakršno predstavljajo dela Fellinija, Viscontija, Loya, Gregorettija in drugih. Film PLAŠČ je posnet po istoimenskem krajšem Gogoljevem delu, ki ga je Lattuada posodobil v okvir neorealizma sodobnega italijanskega velemesta. Zanimiva bi bila primerjava s sovjetskim filmom, ki je posnet verno, po originalni predlogi, z odličnim L. Bikovim v glavni vlogi. V italijanski verziji pa je zablestel- Renato Rascel, sicer znani, popevkar — in tudi podal svojo najboljšo filmsko kreacijo. ODISEJA DR. MUNTHERJA — francoski — petek, 27. VI. V glavni vlogi: W. O. Fischer.' Zgodba zdravnika Axela Mun-theja. Oddaljena inačica knjige San Michele — namenjen predvsem nezahtevni zabavi. — za ravnatelja osnovne šole Negova: višja strokovna izobrazba, najmanj pet let vzgojno-izobraževalne prakse in opravljen strokovni izpit; — za ravnatelja osnovne šole Videm ob Ščavnici: višja strokovna izobrazba, najmanj pet let vzgojno izobraževalne prakse in opravljen strokovni izpit'. ; Rok za prijavo je 15 dni po objavi. Kandidati naj vložijo ponudbe, kolkovane z 2,06 din, ter prir ložijo: življenjepis, dokazila o strokovnosti in vzgojno-izobra-ževalni praksi na naslov: Komisija za volitve in imenovanja pri skupščini/občine Gornja Radgona. ■ ; Razpisna komisija-na osnovni šoli »Janez Trdina« v Stopičah pri Novem mestu razpisuje naslednja prosta delovna mesta: — UČITELJA ZA TELESNO VZGOJO — UČITELJA ZA TEHNIČNI IN LIKOVNI POUK — UČITELJA ZA SLOVENSKI JEZIK — UČITELJA ZA NEMŠKI JEZIK Kandidat mora imeti končano PA. Rok. prijave je 15 dni od dneva Objave. - - Na voljo je samsko stanovanje za učitelja telesne Vžgojer" Kandidati naj prošnji priložijo kolek za 0,50 din, dokazila o strokovnosti in življenjepis. Ulili! IBIB illilil V slovo kolegom Vedno manj je tistih mariborskih zaslužnih mož, ki so s svojim ustvarjalnim, pedagoškim in znan-, st v enim delom prispevali, da sta postala naše obmejno mesto in vsa naša domovina znana daleč preko meja. ... -Profesor IVAN MRAVLJAK, prvi organizator srednjega šolstva v Mariboru, po osvoboditvi, predavatelj, glasbenik, pevec in igralec — je bil kot šolnik odbornik šolske družbe- sv. Cirila in Metoda, Planinskega in-Dramatičnega društva. Po razpadu Avstro-Ogrske se je udeležil črnogorske in ruske -fronte. . . Kot profesor je poučeval na mariborski klasični gimnaziji in pozneje na realki.. Že pred^ II. svetovno-vojno- je -postal pomočnik .ravnatelja in -dvakrat po osvoboditvi tudi ravnatelj klasične gimnazije (leta 1-945/46 ter 1949/50).. Pokojni Ivan Mravljak je bil rojen 8. avgusta 1881. leta v Vuzenici ob Dravi. Po domači utrakvistični šoli je odšel na mariborsko klasično gimnazijo, kjer je maturiral leta 1901. Potem, ko je odslužil vojaščino v Gradcu, je študiral klasične jezike in francoščino na dunajski univerzi. Tu se je seznanil z dr. Rajkom Nahtigalom, dr. Ivanom Prijateljem, dr. Nikom Zupančičem, Otonom Župančičem in s slovensko-nerpškim slikarjem Oskarjem Pistorjem. Bil je član narodno radikalnega akademskega društva Sava. Pozneje se še izpopolnjeval v francoščini v Parizu in Ženevi. Veljal je za odličnega romanista in metodika, posebno pa še pedagoga. . Med okupacijo se je moral umakniti pred gesta po m v Ljubljano, kjer je poučeval na I. gimnaziji. Nesebično in požrtvovalno je podpiral OF. Profesor Ivan Mravljak je bil upokojen 1- 1950; umrl pa je 31. decembra 1968. V mariborski kroniki je zapisan kot impozantna osebnost in odličen pedagog. Profesor JAN ŠEDIVY je bil prav tako znana mariborska osebnost, znanstvenik in pedagog. Rojen je bil 11. septembra 1899 v Linzu kot sin zavednega Ceha in Slovenke Terezije Tropove. Po smrti staršev ga je. vzgajal. stric, posestnik v Godemarcih pri Mali Nedelji, ki je dal leta 1911 nadarjenega Jana študirat. Maturiral je na klasični gimnaziji v Mariboru, po osvoboditvi pa je bil profesor v Celju. Težko bolan za TBC je odšel 1. 1916 na zdravljenje v Hoergas pri Gradcu. Oktobra 1. 1917 je moral kljub temu v češki polk v Jindfichovo na Češkem, od tu pa so ga zopet odpeljali v vojno bolnišnico v Prago. Napol ozdravljen je z močno voljo napravil izpite čez šesti gimnazijski razred. Ker pa je kmalu zatem razpadla avstroogrska država, je nadaljeval šolanje v Mariboru, kjer je maturiral 1. 1920. Nato je prvo leto študiral na univerzi v Ljubljani, na filozofski fakulteti v Beogradu pa zgodovino in zemljepis. Tu je sprva živel zelo revno, dokler ni zanj poskrbel njegov univerzitetni pro- fesor dr. Anastazijevič. ki je spoznal njegovo posebno.nadarjenost za zgodovino in jezike. Jeseni 1. 1924 je odšel kot češki državljan študirat še v Prago (1924—1928). Tu ga je univ. prof. Rydlo, ki je predaval zgodovino slovanskih narodov, posebno navdušil. Zato se je' lotil še st a r oslo van ščine, ruščine, poljščine in bolgarščine. Navezal je stike z Lužiškimi Srbi, Ukrajinci in Belorusi. Zaradi naprednosti je imel precej nasprotnikov med nekaterimi domačimi klerikalnimi, voditelji. Zaradi pomanjkanja, naporov in intenzivnega študija, kar je vse premagoval z občudovanja vredno silo in odpornostjo, je moral spet na zdravljenje. Univerzo je končal 1. 1929. Naslednje leto. j e postal profesor zgodovine na klasični gimnaziji v Mariboru. Veljal je za strogega profesorja, ki pa je imel kot zelo socialen človek vedno odprto srce in roke za svoje dijake. Med okupacijo je odšel prostovoljno v vojsko, vendar so\'ga v Višegradu ujeli. Posrečilo se mu je ubežati Nemcem in se vrniti 'v Beograd. Do osvoboditve je bil profesor na velikobečkerečki srbski gimnaziji. Tu je s svojo brezkompromisno nacionalnostjo in vero •v: zmago pravice ter kot vesten in objektiven 'profesor, najboljši vzgojitelj in metodik užival splošen ugled. po osvobdditvi • j e najprej poučeval'na klasični gimnaziji v Mariboru, nato pa zgodovino in ruščino na gimnaziji in učiteljišču v Celju. Zavrnil je profesuro na praški uni- verzi, 1. 1950 pa so ga zopet prestavili na II. gimnazijo v Maribor, kjer so ga maja 1. 1953 upokojili. Tudi P° upokojitvi je sodeloval pri Slovenskem krajevnem leksikonu in v Zgodovinskem društvu ter njegovem glasilu. Zaradi- svoje kritičnosti m poštenosti je doživljal mnogokrat nesporazume, ki so mu počasi spodkopavali njegovo, že tako razrahljano zdravje, tako da je podlegel 1»* maja 1969 v Mariboru. Njegovo življenjsko delo je zelo obsežno. Poleg neštetih člankov v Mladiki, Socialni misli, Pedagoškem zborniku (o bolgarskem, češkem in slovaškem šolstvu). Mariborskem za--družnem koledarju (o zadružništvu v slovanskih državah). Kroniki, Slavistični reviji, 'Jeziku in- slovstvu, Časopisu za zgodovino in narodopisje, v Večeru, je izdal tudi samo* stojne publikacije,'kot Češčino- za-sa mouke (1938 — 200 strani) ter- Oris zgodovine Jugoslovanov 11935 — strani). Bil je tudi sodelavec in predavatelj Pedagoške centrale, Ljudske univerze idr. ter vodil več tečajev iz slovanskih jezikov. :Naše ljudi je seznanjal z vzhodnimi in severnimi slovanskimi narodi, njihovo deželo ter njihovo po-Itično, kulturno, gospodarsko ih li' teramo zgodovino. V Časopisu za zgodovino in narodopisje je poleg drugega orisal. 200-letno zgodovino mariborske klasične -gimnazije io klene t ter zelo dobre karakteristike oziroma življenjepise njenih ravnateljev ter drugih osebnosti iz naše preteklosti. Bil je tudi znan kot eden najboljših bizantologov pa tudi izvrsten stenograf in. poznavalec zgodovine slovenske. stenografije. Profesor dipl. inž. JOSIP PRIOL, znanstveni svetnik in pomolog evropskega slovesa, je umrl v sredo 21. maja 1969. Ob svoji 80-letnici,-letošnjega 19. februarja je prejel najvišje odlikovanje predsednika Tita in čestitke iz vsega znanstvenega sveta. Učitelji, ki smo se med obema vojnama in še dolgo po osvoboditvi* zbrani iz vse Slovenije, udeleževali počitniških tečajev na nekdanji Sadjarski in vinogradniški, zdaj Kmetijski šoli v Mariboru, se spominjamo s posebnim spoštovanj em n j e-nega bivšega ravnatelja Josipa, Priola. Spominjamo se, s kolikšno ljubeznijo in prizadetostjo nam je predaval o sadjarstvu, kako je znal obširno problematiko sadjereje prikazati kljub znanstveni poglobljenosti teoretično in praktično tako nazorno, da je bil vsem tečajnikom vzor rojenega učitelja. Poznajo ga po širni domovini tudi Iz njegovih številnih člankov, največ v ugledni reviji Sadjar in vrtnar ter Slovenski čebelar, katerima so dali Priolov! članki — saj jih je nad petsto iz pomologije in apiariologije Še posebno tehtnost. Inozemski strokovni listi so dajali omenjenima revijami visoko priznanje kot najboljšima tovrstnima revijama v Evropi. Josipa Priola pa so poznali predvsem strokovnjaki iz vse Jugoslavije, Evrope in celo iz drugih kontinentov, po njegovih izvrstnih strokovnih lih. Mednje sodi predvsem njegovo znanstveno remek delo Biologija cvetenja, oplodbe in rodnosti pP jablanah, prevedenega tudi v ,tuje jezike. V delu »Jabuka«, ki je izšlo L 1963 v Beogradu, ima obširno znanstveni članek iz pomologijo-Pisal je tudi v druge jugoslovanska in tuje strokovne in znanstvene r6^ vije iz svojih dolgoletnih izkušenj in poskusov, sodeloval z okrog štiridesetimi inštituti (mariborskega je vodil dolga leta) vzhodnih in zahodnih držav. Vzdrževal je tudi osebne stike z znanstveniki biologi in. mologi, največ angleškimi, avstrijskimi, češkimi, francoskimi. janskimi, nemškimi in švicarskimi' Predaval je v Berlinu, na Dunaju, v Londonu in Pragi. Profesor inž. Josip Priol j e hu rojen v Morju pri Framu ob vznožju Pohorja kot sin malega kmetj* Študiral je na sadjarski in vinarsk šoli v Mariboru, v Jenbach-Rclholz^ na Tirolskem, v Klostemeuburgu ptij Dunaju ter na kmetijski fakulteta v Zagrebu. Leta .1919 je postal strokov ni učitelj in kmalu nato sor in ravnatelj sadjarske in vinarske šole ter vodja inštituta za Sadjarstvo. Za svoje delo je prejel vet visokih odlikovani in Kidričevo ma' grado. Za njegovo 75-letnico je St ' dijska knižnica v Mariboru prirecm razstavo njegovih del. OGLAS Maturanti mariborskega učiteljišča 1949 bomo proslavili obletnico matur 27. junija 1969 zvečer v hotelu Belier vue na Pohorju. Udeležbo sporočite Marici Cernci > Maribor. Goriška ulic*. 19 b. | PROSVETNI DELAVEC ] 5 List izdaja republiški odbor sin- j j dikata delavcev družbenih delav- ; ; nosti SRS. Izide štirinalstdnevti0 S 2 med šolskim letom. ; Ureja uredniški odbor. ode<*r | i; vorni urednik Draeo Ham. •j Naslov uredništva: L1trbllan^‘J J Poljanska S-II. telefon 315-585 __ j ; Naslov uprave- Ljubljana. ^ J 5 zorjeva 1. telefon 22-984 S ; Vo5tni preda!: 355-v n | 2 Letna naročnina; 12 din za » 5 sameznlke. za šole lr> druge ust i i nove 30 din " Štev tek računa: S0I-8-26-F j V Tiska CZP Ljudska pravica. [ *