Slev. 157. v četrtek, dne 16. lo! 1925. posmnzm ksm ra m Leto LIH. Naročnina za državo SHS: aa mesec sa pol leta .. . celo leto . . . . . Din M . 1M 340 za inozemstvo: mesečno....... Din 31 Sobotna izdaja: celoletno D Jugoslaviji .... Din M v inozemstvu.... „ SO prilogo „ Ilustrirani Cene lnseralom: Bnostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1*50 in Din T—, večji oglasi nad 45 mm villne po Din 2*90, veliki po Din 5 — in 4 —, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din Pri večjem naročilu popust. Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. nrl zjutraj. PoSInina plačana v gotovini. Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/III. Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredništva teleion 50, upravništva 328. F olitičen list za slovenski narod ■ Uprava je v Kopitarjevi nllci 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.549 (za inserate) Sarajevo 7.565, Zagreb 59.011, Praga in Dunaj 24,797. Povratek kralja. - Pašič odstopil. RR Gospod Nikola Pašič mora te dni občutiti isto zadovoljstvo kakor ga je pred več koi pol stoletjem Franc Jožef, ko so pred njim klonili glavo in contumaciam na smrt obsojeni voditelji ogrske neodvisnostne stranke, ki so se odločili za to, da podprejo centralizem habsburške monarhije. Vendar je med njimi in pristaši »nekronanega hrvaškega kralja«, Stjepana Radiča, bistvena razlika. Ogri so si za svojo podporo avstrijskemu centralističnemu režimu izgovorili skoro popolno politično in gospodarsko neodvisnost svoje države, dočim je Stjepan Radič po svojem nečaku Pavlu vse zgodovinske in narodne zahteve Hrvatske enostavno žrtvoval za to, da ga režim oprosti obtožbe zaradi veleizdaje. Franc Jožef je bil dal košutovske voditelje po krvniku Haynau-u deloma pobesiti deloma po ječah pozapreti, toda ogrski neodvisniki se niso ustrašili skrajnega mučeništva, marveč so prav s tem moralno izsilili od Dunaja koncesije, ki jih je le-ta moral po dolgoletni junaški in vztrajni borbi Ogrom dati, ko so tudi druge vnanje in notranje razmere pred-stavitelje skupne monarhije pognale v brezizhodno zagato. Stjepan Radič — »hrvatski Gandi" so ga imenovali njegovi čestilci — pa ni zdržal, ampak je komaj dober mesec po tem, ko ga je Pašič dal zapreti, po svojem nečaku brez vednosti kluba ponudil svojemu silnejšemu nasprotniku kapitulacijo, ki je postajala dan za dnem popolnejša, dokler se m končala s popolno likvidacijo hrvatskega vprašanja, v kolikor je od radičevcev odvisna. Kakor je bilo skrajno nemoralno od radikalov, da so voditelja Hrvatov vtaknili v ječo, da računajoč na njegovo slabotnost od njega izsilijo sramotno predajo, tako je predaja sama vse kaj drugega nego izgled politične morale, odkritosti in junaštva. Kakšen demora-lizujoč vpliv mora imeti na naše politične prilike dejstvo, da je mož, ki je še lani slovesno zaprisega! stotisoče hrvatskih kmetov na zastavo » svobodne človecanske hrvatske republike!, sedaj kar čez noč zavoljo sebe pokopal tako hrvatsko republiko kakor avtonomijo Hrvatske, hrvatski sabor, hrvatsko vlado! In tako se z Radičevo kapitulacijo politične razmere v državi tudi na splošno bistveno niso izboljšale, marveč se je podal od strani predstaviteljev dveh najmočnejših stranic v naši državi zopet zgled tistega nemoralnega mešetarjenja za razdelitev oblasti, ki je že v bivši Avstriji duhovitemu parlamentarcu dal povod, da označi ves politični boj v monarhiji za enostavni »luogo di trafico«. Radičevci so, kolikor je to od njih odvisno, razvoj naših političnih razmer k boljšemu s svojo kupčijo s Pašičem samo zavrli. Vlada Davidovič-Korošec je bila prva postavila na dnevni red geslo velikega, resničnega in pravičnega sporazuma med jugoslovanskimi narodi. Radič, ki bi bil tedaj lahko prestopil prag parlamenta in postal deležen oblasti, ki je šla za uresničenjem tega sporazuma, je mesto tega vlado Davidovič-Koroščevo samo oviral, napadal in storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da jo pomaga strmoglaviti, in vse to pod pretvezo, da ni dovolj avtono-mistična, federalistična in demokratična. Bilo je treba, da ta vlada pade, da so vtaknili radikali Radiča v luknjo in uvedli v zvezi s samostojnimi demokrati režiin skrajnega nasilja ter korupcije, da je Radič svoj avtonomi-eem, federalizem in »seljački demokratizem« vrgel Pašiču pod noge in stopil sam na izpraznjeno mesto samostojnih demokratov, da bo zdaj radikalom pomagal brez Pribičeviča izvajati — program Narodnega bloka! Kajti Stjepan Radič ni samo vrgel med staro šaro hrvaške kraljevine, vlade, bana, sabora, marveč se je celo zavezal, da bodo glasovali njegovi za reakcionarni tiskovni, sodni in druge zakone, ki so se bili zvarili v kuhinji PP režima! Gospod opravnik Radičevih poslov, Pavle Radič, je čutil potrebo, da ta korak tako pred svojimi bivšimi zavezniki v opozicijonalnem bloku kakor pred zajedničarji, ki jih je s svojim postopanjem izgnjusil iz lastnega kluba, opraviči, dasi bi bilo veliko lepše, če bi bil molčal. Zajedničarjem očita, da so »doktrinam«, da se »držijo formule«, da zato >niso v stanu izvesti velikih stvari«, kakor sta jih Izvedla on in njegov stric Stjepan. No, »velika« pač ni stvar, ki sta jo izvedla Pavle in Stjepan, kajti na ta način kot ona dva se pač ni bilo težko z gospodom Pašičem sporazumeti, ki je vrgel radičevcem štiri manjvredna ministrstva, da so zatajili ves nacionalni dr-žavnopravni program Hrvatov, in bo državnemu pravdniku naročil, da ustavi proces proti Radičb ali na kak drug način »veleizdajalsko afero« likvidira. In kaj malo okusno je, če gospod Pavle Radič bivši program svojega strica, za katerega so Hrvati bili leta in leta ba-tinani in preganjani, označuje kot malovredno »formulo«. Ne »formule«, gospod Pavle, nesli ste na bazar načela. Bilo bi boljše, da je gospod Stepan Ra.-'i' vrgel v kot prazne »republikanske«, »člo\ ečanske« in »svemirne«, formule, s katerimi je bil program hrvatskega naroda izkazil, in sicer lani. ko «o mu previdni, pametni in zares realni politiki dali priliko, da se s svojih meglenih višin vrne na zemeljska tla in pomaga izvesti program resnične ljudske demokracije brez brezmiselnih primesi, ki jih je moral zdaj hočeš nočeš žrtvovati obenem s pravimi načeli, katera ne smejo biti nikoli na prodaj. In še veliko menj moralno je, če se po taki napol tragični napol smešni kapitulaciji g. Pavle Radič poslavlja od opozicijonalnega bloka s pismom, v katerem meče krivdo za krah »seljačke demokracije« ua — blok narodnega sporazuma, češ, da ni z dovolj ostrimi sredstvi podpiral njegove politike! To pravi on, ki je komaj dober mesec po volitvah, ko se je skupščina šele sešla, izmolil brez vednosti in odobrenja lastnega kluba pred Pašičem svoj konfiteor! Seveda ni mešetarija, ki so jo sklenili radičevci z radikali, brez dobrih strani. Izbac-njeni so, in bržčas za vedno, samostojno-de-mokratski korupcijonaši, dasi se način, kako so jih njihovi bivši zavezniki žrtvovali, s stališča morale ne da odobravati, saj so pridno in požrtvovalno vlekli voz narodnega bloka, pri katerem jih bodo zdaj bivši republikanci enostavno zamenjali. Kajti sistem se ne bo izpremenil, radičevci so prevzeli centralizem, in ga bodo morali pomagati pridno izvajati, za kar bo že skrbel gosp. Pašič, ki jim je izvil iz rok čisto vse orožje in ima pripravljene zanje še hujša presenečenja, če mu ne bodo parirali. Če bodo nove osebe boljše od starih, to pa ima bodočnost pokazali; na vsak način je dobra stran te malo slavne kupčije, da so izginili samostojni demokrati, ti tipični nasilniki in korupcijonisti, ki jih v politični nemorainosti in v neizbiranju sredstev gotovo nihče ne prekaša. Kar se tiče bloka narodnega sporazuma in ljudske demokracije, se je z radičevci izne-bil balasta in je postal s tem notranje še trdnejši in čisto svoboden. Radičevsko-radikalna koalicija je tak nebogljen stvor, da njegovega žalostnega konca ne bo treba predolgo čakati. Zato jamči dovolj vsa — dosedanja politična modrost in dalekovidnost gospoda Stjepana Radiča. Po tem eksperimentu mora priti edino prava rešitev našega državnega problema, rešitev v smislu velikega, pravega in zares na ljudska demokraciji slonečega sporazuma med narodi Jugoslavije. Za enkrat pa bodo nosili gotovo ne lahko in prijetno odgovornost za politiko v naši državi v prvi vrsti radičevci, in kakor sta dosedaj bila zanjo odgovorna v Sloveniji Žerjav in Pivko, tako bodo sedaj to odgovornost nosili gospodje Pucelj, Prepeluh in Kelemina. Mi jih za to prav nič ne zavidamo. KITAJSKO VPRAŠANJE- Newyork, 15. julija. (Izv.) Japonski zunanji minister Shidehara je v Tokiu izjavil, da se Japonska ne bi protivila konferenci, kakor jo zamišlja Amerika. Vendar pa bi bila po njegovem mnenju taka konferenca odveč, ker imajo sedanja pogajanja s Kitajsko vlado izglede na uspeh. Minister je dementiral vesti, da obstoji tajna pogodba med Anglijo in Japonsko, oziroma med Anglijo, Japonsko in Ameriko. AMERIKANCI PROTI JAPONCEM. Tokio, 15. julija. (Izv.) Tukaj je vzbudilo veliko razburjenje vest, da je v Toledu v državi Orogon (severna Amerika) množica pregnala 15 japonskih delavcev. Če se ta vest uresniči, bo japonska vlada poslala v Wasliingti>n energičen protest. GALICIJI GROZI NOVA POPLAVA. Krakov, 15. julija .(Izv.) Vsled novih močnih nalivov so reke Visla, Punajec in Raba zopet močno narasle, tako da grozi nova po plavna katastrofa. Skava je že prestopila bregove. Belgrad, 15. julija. (Izv.) Ob pol 11 dopoldne se je kralj vrnil z Bleda v Belgrad. S tem je stopila kriza v končno reševanje. Takoj po prihodu sta kralja obiskala notranji minister Maksimovič in zunanji minister Ninčič. Nato sta odšla na Topčider-sko brdo k ministrskemu predsedniku Paši- Belgrad, 15. julija. (Izv.) Danes je obiskal urednik »Politike« predsednika Jugosl. kluba dr. Korošca in ga zaprosil, da mu da izjavo o sedanjem položaju. Dr. Korošec je dal uredniku »Politike« sledečo izjavo: »Govorimo odkrito o dogodkih, ki so se '"•digravali pred našimi očmi. To kar so sedaj naredili radikali in radičevci, ni tisti veliki narodni sporazum, katerega pričakujejo Hrvatje in Slovenci. To je mali strankarski sporazum dveh parlamentarnih skupin za skupno vlado. V cilju velikega narodnega sporazuma pomeni ta arangement samo zastoj konsolidiranja razmer v naši državi in stabilizacijo reakcije za dobo, dokler se oba zopet ne razideta. To je za vsakega, ki misli na celo državo, jasno kot beli dan. Da se je to izvršilo, morajo računati i radikali i radičevci. Radikali hočejo kompromitirati najmočnejšo stranko, ki je nastopila za sporazum, da tako pridejo v bodočnosti ceneje do sporazuma. Radiičevci pa so privolili v ta sporazum, da rešijo svoje voditelje in s svoje stranke vržejo zakon o zaščiti države. Mi zamerimo radikalni stranki dvoje. Čeprav nam je iz političnih razlogov drago, da samostojni deraokratje niso več na vladi, vendar je način, kako se je to zgodilo, nedostojen ču. Popoldne je bil kralj pri Pašiču. V politi?> nih krogih se je zvečer trdilo, da je ob priliki tega obiska dal Pašič demisijo v roke kralja. Na ta način bi vlada nacionalnega bloka končnoveljavno končala in s tem bi se pričela posvetovanja in konzultacija za sestavo nove vlade. o položaju. in nekorekten. Nelojalnost napram stranki, k? se ni v ničemer pregrešila pri zasledovanju skupnega programa korupcije in nasilja, je vredna vse obsodbe. Nemoralno je tudi, kako se je postopalo napram radičevcem. Dokler so njihovi voditelji v zaporu in pod obtožbo m njihova stranka pod izjemnim zakonom, se jih prisili, da se slečejo do golega, da od vržejo ne samo ekstremne točke svojega programa, temveč celokupen svoj program. Noben pošten politik no more odobravati takega postopanja. To ni vzgoja naše politične javnosti. Ta nemorala se nam bo še bridko maščevala. Tako se vsak dan vedno bolj in bolj balkaniziramo. Da se dejansko ne misli ua narodni spo< razum, ie dokaz, da se z nami Slovenci v tej krizi ni vedno računalo. Slovenci za največjo srbsko in hrvatsko stranico ne obstojajo. Že pri določitvi delegatov parlamentarnih skupin za medparlamentarno konferenco v Washigtonu se je z intrigami doseglo, da Slovenci v delegaciji nismo zastopani. Slovenci držimo na svojo narodno čast in ponos in si bomo to zapomnili. Tolaži nas edino, da je to, kar so sedaj naredili, samo sporazum v frazi, nc pa v stvari.« PISMO PAVLA RADIČA D A VIDO VIČU. Zagreb, 15. julija. (Izv.) Današnji »Jutar-nji list« je priobčil pismo, katerega je Pavle Radič napisal Ljubi Davidoviču. Pismo se glasi: »Gospodu Davidoviču, narodnemu poslancu in predsedniku bloka narodnega sporazuma in ljudske demokracije, Belgrad. IISS napram bloku narodnega sporazuma in ljudske demokracije: IISS je stopila takoj po volitvah, 8. februarja 1925 v parlamentarno skupnost z Jugosl. demokratsko stranko (Davidovič), z SLS (dr. Korošec) in z JMO (dr. Spaho) z namenom,, da se cela država uredi na temelju narodnega sporazuma in v duhu ljudske demokracije. Predložila je takoj skupen okvir programa, ki je bil v glavnem tudi sprejet. HSS jc bila pripravljena boriti se z vsemi in najostrejšimi parlamentarnimi sredstvi, da se ta program oživotvori. Ona je to združenim strankam takoj tudi naglasila, odnosno predložila. Združene stranke deloma niso mogle, deloma niso hotele pristati na uporabo teh parlamentarnih sredstev. Medtem bi morali biti razveljavljeni vsi hrvatski mandati in bi bila tudi opozicio-nalna parlamentarna zajednica oslabljena za polovico. Vodstvo HSS je smatralo v teh razmerah za svojo dolžnost in za svojo pravico, da kot edini parlamentarni zastopnik hrv. uaroda poskuša tudi z vašim znanjem, da bi se takoj moglo pričeti delo za narodni sporazum in ljudsko demokracijo z glavno parlamentarno zastopnico srbskega naroda,' z radikalno stranko, s katero je bila HSS v danib razmerah sedem let v boju. To prizadevanje je uspelo in HSS more skupno z radikali pričeti vsestransko in uspešno delo za narodni sporazum in za ljudsko demokracijo. HSS ima namreč skupno s klubom NRS zelo jako, dvotretjinsko parlamentarno večino iu iz te večine je sestavljena pari. vlada v duhu narodnega sporazuma in ljudske demokracije. S tem činom prekinja HSS vse svoje dosedanje parlamentarne zveze z ostalimi strankami opozicije in ho obranila napram njim svoje spoštovanje in prijateljstvo. Na podlagi tega se Hrvatski seljački klub ne smatra več članom parlamentarne skupnosti pod vašim vodstvom in preklicuje vse svoje delegate v predseduištvu odnosno v ožjem in širšem od l>oru bloka narodnega sporazuma in ljudske demokracijo. Sprejmite g. predsednik tudi ob tej priliki izraz mojega spoštovanja..: V Belgradu, 1L julija 1925. Pavle Radič 1. r. Belgrad, 15. julija. §izv.) Za karakteristik ko pojmovanja politične morale Pavla Radiča naj navedemo še to, da je Pavle Radič objavil to pismo v zagrebških listih že danes zjutraj, torej ga je dal listom na razpolago že snoči, dočim je Davidoviču to pismo izročil osebnu šele danes dopoldne ob 10. KOMUNIKE BLOKA NARODNEGA SPORAZUMA. Belgrad, 15. julija. (Izv.) Pavle Radič je vendarle storil kenonoveljaven korak in izstopil iz bloka narodnega sporazuma in ljudske demokracije, kateremu se ima hrvatski narod največ zahvaliti zato, da ni bil izpostavljen še večjim preganjanjem in zapostavljanjem. Pavle Radič je namreč obvestil predsednika bloka narodnega sporazuma, da njegova stranka izstopa iz bloka. S to zadevo se je danes bavil širši odbor bloka narodnega sporazuma inf izdal sledeč komunike: »Na današnji seji širšega odbora btoka narodnega sporazuma in ljudske demokracija je bilo vzeto na znanje pismeno obvestilo g, Pavla Radiča, predsednika HSS kluba, da »HSS klub ustvarja s klubom NRS, močno 2/3 parlamentarno večino, s tem pa večino stalne parlamentarne vlade v duhu narodnega sporazuma in ljudske demokracije. S tem aktom HSS stranka prekinja svoje dosedanje parla> mentarne zveze z ostalimi strankami opozri« oije.« — G. Davidovič je v imenu bloka od« govoril Pavlu Radiču s posebnim pismom. ODGOVOR DA VI DO VIČ A PAVLU RADIČU. Belgrad, 15. julija. (Izv.) Po soglasnem sklepu voditeljev bloka je Davidovič odgovoril Pavlu Radiču na njegovo pismo tako-le: »Gospodu Pavlu Radiču, , nar. poslancu in predsed. Hrv. selj. kluba v Belgradu. Čast mi je Vas obvestiti, da sem sprejel Vaše pismo, s katerim me obveščate, da HSS prekinja svoje zveze z blokom, ker je dosegla sporazum z radikalno stranko. Izvrševalni odbor bloka je vzel na zuanje Vaše obvestilo. Istočasno pa mi je stavil y dolžnost, da, obveščajoč Vas o tem, popravita nekatere neresničnosti v Vašem pismu. Izvrševalni odhor namreč ne more preiti preko Vaših trditev, da stranke v bloku niso /Stran % SLOVENEC, dne 16. julija 1026L Štev. 157. Kongres za proučavanje vzhodnega bogoslovja. III. DOPOLDANSKO ZBOROVANJE. V torek, dne 14. t. ni, popoldan se je nadaljevalo zborovanje o obredih in disciplini vzhodnih cerkva. Poročali so: P. Janin, ki je zaključil svoje dopoldansko predavanje, P. d'H e r b i g n y, ki je podal praktičnih smernic in navodil, ,in monsgr. C. Margotti, ki je govoril o odnosa jih med kodeksom ka-noničnega prava in disciplino vzhodne cerkve. Pater B. B o u r g e o i s , ki je imel predavati o duhu vzhodne slovanske liturgije, rj mogel priti na kongres. Njegov referat se objavi med ostalimi referati v prihodnji številki »Bogoslovnega vestnika« v Ljubljani. Toliko v dopolnilo včerajšnjega poročila. Včeraj v sredo, dne 15. t. m. se je vršilo dopoldne v Unionu tretje znanstveno zborovanje, ki se ga je udeležilo prav toliko občinstva, kot prejšnja dneva. Vidi se torej, da zanimanje za predavanja ni pojenjalo. Le par znainenitejših gostov je že prejšnji dan odpotovalo. Prvi referat je imel P. M. V i 11 e r D. J. o meniškem in duhovniškem vzora na grškem Vzhodu do IX. stoletja. Menihi so živeli do IX. stoletja pod zelo različnimi oblikami, bodisi kot popolni samotarji, puščavniki (kot n. pr. Anton puščavnik), bodisi raztreseni po Nitreji in Palestini, zlasti v 5. in 6. stoletju, bodisi kot redovniki v Ka-padociji ali v bizantinskem cesarstvu pod Ju-stinijanom; živeli so ali v redovih ali v samoti, zapirali so se v celice, ali pa so živeli javno. A vse t« oblike so imele en cilj, z različnimi sredstvi so vsi še tako različni menihi hoteli eno, popolnost v zmislu evangelija. Ta popolnost se lahko različno imenuje, vsak po svojem mišljenju in čutu, vsak s svojimi besedami, bolj ali manj fiolzofično. To popolnost lahko torej imenujemo neprestano molitevr, združitev z Bogom, gledanje Boga. In pri vseh imenih imamo tole obliko, tele skupne elemente: uboštvo, notranje oznanjenje, bičanje telesa, nedotaknjenost in čistost duše, ponižnost in pokorščino. V vseh teh še tako mnogoličnih oblikah imamo enega duha, enotnost in soglasje v tem, da je bičanje in trpljenje (martirij) najvišja popolnost. Zato se ti redovniki tudi smatrajo za naslednike mučen-cev. Zato žive ti menihi prvih stoletij življenje pokore; menih, ki sledi sv. Baziliju, ne pripušča ne slabosti ne razkošja. Kristusov martirij jim je vzor, vsaj duhovna smrt in i odpoved. Tvorijo družbo, ki jih veže križ in smrt, meništvo jim je takorekoč nov sakra- , ment. j Med ciljem in namenom meniha in duhovnikom je v prvih stoletjih bila neka antiteza. Menih ima namen, odpovedati se samemu sebi, beži pred svetom; duhovnik pa je sredstvo, srednik med ljudmi in Bogom in ima skrb za njihove duše, da jih vodi do Boga. Zato se je menihom odsvetovalo, da naj ne postanejo duhovniki. Beže naj pred žensko in častmi, nikar naj ne postanejo škofje. Duhovniki se ne sprejemajo v samostane, zato je v samostanih tedaj bilo malo duhov-nikov-mašnikov. Ti se sprejemajo, če se odrečejo svoji časti; zlasti za škofe je to veljalo. — Menihi pa niso bili v nasprotju s cerkvijo, vestno so se pokorili njenim zaukazom. Sploh je njihov pomen za cerkev bil tedaj ogromen. Vršili so veliki apostolat. Branili so prvič z veliko vnemo pravoslavne verske resnice, bodisi proti monofizitom bodisi proti ikonokla-stom, ki so hoteli odpraviti cerkvene slike. Delali so na karitativnem polju, za telesni blagor svojega bližnjega; a vršili so predvsem redni apostolat dušnega skrbstva. Nič čuda, če je v srednjem veku vse dušno vodstvo in dušno pastirstvo prešlo v roke menihov, in deloma celo v roke menihov, ki niso bili niti duhovniki. Baziljanci so bili dušni zdravniki, zdravniki z besedo; vzeli so v svoje roke tudi vodstvo lajikov. Vpfiv njihov je bil predvsem oseben, delali so čudeže, po osebni karizmi so odpuščali grehe in dobro vplivali na ljudstvo. Menihi so postali škofje; začetka je bil to le običaj, pozneje je postal predpis. A ne samo škofje, menihi so postali tudi m i -sijonarji. Sv. Metod je bil menih, menihi so bili tudi duhovniki, ki jih je Krizostom poslal v Fenicijo. Tako si je meništvo pridobilo velikih zaslug. Drugi referent je bil P. de M e e s t e r iz reda sv. Benedikta; priznani in sloviti poznavalec vzhoda je poročal o meniški disciplini pri Grkih in Slovanih po IX. stoletju. Predavatelj je najprej označil stališče, s katerega moramo gledati na vzhodno meništvo. Ne smemo toliko gledati na ljudi, gledati moramo predvsem na institucije in cilje, ki so si jih menihi stavili. Te nnorave so svete in nedotakljive, človeško bitje pa se more motiti in pasti. Slabi glasovi, ki so zadnje čase prihajali o vzhodnem meništvu, so zginili. Poleg tega pa treba še reči, da bo poznanje vzhodnega meništva pridobilo, če ga bomo primerjali z zapadnim. Med obema vlada v mnogem veliko soglasje. Tako si je predavatelj zamislil predavanje in ga tudi izpeljal. Primerjal je podrobno vzhodno in zapad-no meništvo, vpošteval je od zapadnih zlasti red sv. Benedikta. Najprej je podal sliko o glavnih krajih, kjer je vzcvetelo asketično življenje; opisal je, kako se je razširilo, kje je prevladovalo. Nato je označil stopnje in vrste meništva ter njegovo staro in sedanjo disciplino. Ločiti je troje vrst meništva: redovnike, napol redovnike in eremite-puščavnike. Na zgledih in na zgodovinskem razvoju je referent pokazal, kako je začetka prevladovalo redovništvo. Sledil je opis ureditve samostanov, kako so urejeni hierarhično, kar se tiče pokorščine, odnošajev med brati, obljub, podrejenosti pod druge samostane. Med samostani vladajo določene zveze, predavatelj se je dotaknil predvsem kongregacije na gori Athos, kjer je sam živel več časa. Zanimivo in važno pa je predvsem življenje po samostanih; važni so nadalje principi, po katerih se goji nadnaravno življenje, po katerih se pospešuje in množi. Življenje se vrši v določenem ritmu in zaporedju. Zato je važno, kakšna je ureditev življenja v samostanu, kako sta molitev in kult urejena. Na vzhodu nahajamo uboštvo, stroge predpise glede posta in zadržanju telesa. Zlasti važni so predpisi glede dela; vzhodni samostani poznajo obširno ročno delo, intelektualno delo in delo na karitativnem področju za blagor bližnjega. Predavatelj je končno izrekel željo, da je meniško življenje na Vzhodu v resnici polno krščanske tradicije, da ga moramo bolje kot doslej poznati po njegovih početkih, po njegovi zgodovini in spremenljivosti. Zato naj se pobrigamo za asketične spise vzhodne cerkve, za življenjepise menihov, ki se odlikujejo po svojem pravoslavnem nauku in po svetosti življenja. Tako se bodo spletle nove vezi med vzhodom in zapadom. Kot tretji referent je govoril P. Ivan V i š o š e v i č iz sv. Bazilija Velikega o današnji meniški disciplini pri katoličanih grško-slovanskega obreda. Predavanje je bilo preglednega in informativnega značaja. Kratko navajamo najglav-nejše točke. 1. Število redov in meniških kon-gregacij grško-slovanskega obreda (red sv. Ba- zilija, kongregacija menihov sv. Teodorja, religiozne moderne kongregacije). Sledil je popis sedanjih naprav iu družb (2.) in 3. popis njihove današnje meniške discipline, ki jo jo predavatelj primerjal z vzhodno disciplino. Referent se je nato pečal z meniškim življenjem, orisal je meniške statute, način me-niškega življenja, obljube, klavzuro, novicijat in kandidaturo. Označil je predpise glede starosti in življenja samotarjev anahoretov in eremilov. Končno je sledil pregled o disciplini, vodstvu, izvolitvi predstojnikov in odno-šajih med samostani ter njihovem vodstvu. Popoldan ob 5. uri se je zborovanje nadaljevalo, vršil se je porazgovor o dopoldanskih predavanjih. Dom. Placid de Meester ln M. Viller sta pojasnjevala, da ni bistvene razlike med vzhodnim in zapadnim monastičnim idealom. P. d'Herbigny se je spominjal 1600 letnice prvega cerkvenega zbora v Niceji in pojasnil njegov pomen za tedanji čas in pomen ideje vesoljnih koncilov za vso cerkveno zgodovino. Naposled je predsednik škof dr. Njaradi izrekel zahvalo vsem, ki so se trudili za kongres, in zaključil kongresno delo. III. POPOLDANSKO ZBOROVANJE. V sredo popoldan je poročal dr. Snoj o delovanju Apostolstva sv. Cirila in Metoda med Slovenci. Od časa, ko je nastal razkol med zapadom in vzhodom, je bila vedno težnja, da se edinost obnovi. Posebno sedanji sv. oče se trudi v ta namen; silno je naklonjen vsem onim, ki so se posvetili tej nalogi, dokaz temu je prisrčno pismo sv. očeta kongresu za proučavanje vzhodnega bogoslovja v Ljubljani. Da bi se tudi širši sloji pritegnili k delu za edinstveno Cerkev, se je ustanovilo »Apo-stolstvo sv. Cirila in Metoda pod zavetjem Device Marije«. V Ljubljani obstoja že od leta 1909. dalje. Mnogo udov je včlanjenih od tedaj, mnogo prispevkov je bilo že odanih v namene Apostolstva sv. Cirila in Metoda. Naj bi bil eden od mnogih uspehov tega kongresa tudi ta, da bi se oni, ki so do sedaj dvomili e uspehih Apostolstva, z vso vnemo zavzeli za ideje sv. Cirila in Metoda. Lansko leto so se na velehradskem kongresu napravila za Apo^ stolstvo nova pravila, ki bodo sedaj potrjena v Rimu. Naj omenim važnejše točke teh pravil, posebno pa one, ki se s slaritni pravili ne vjemajo. Apostolstvo sv. Cirila in Metoda pod zavetjem Device Marije je organizirano kot cerkvena bratovščina s sedežem v Velehradu, obenem pa je osnovana tudi kot društvo., Apostolstvo sv. Cirila in Metoda pri nas je za našo državo samostojno društvo, obenem pa je cerkvena podružnica velehradske centrale Apostolstva sv. Cirila in Metoda. Namen te bratovščine je, pospeševati versko življenje in pa delati za cerkveno edinost. Sredstva za ta cilj pa sta molitev in miloščina. Letna članarina za posameznega uda se po novih pravilih zviša; za Slovence bi znašala letno 6 dinarjev. Siromašnejši udje plačajo tudi manj, če pa sploh ne morejo plačevati, se sprejmejo kljub temu in potem sodelujejo pri bratovščini le z molitvijo. Apostolstvo sv. Cirila in Metoda se upravlja od centralnega odbora v Velehradu, ki je voljen po poteku 3 let. Vsakokratni predsednik tega odbora je vedno olomuški nadškoi Poleg tega centralnega odbora obstoje še škofijski odbori v vsaki škofiji. Odbornike tega pa imenuje tudi po 3 letnem roku škof posamezne dieceze. Da more poslati delo bolj enotno ter uspešno, določajo nova pravila za škofijske odbore posameznih narodov skupno središče. Vsi škofijski odbori bi imeli na ta način svoje skupno glasilo, skupno propagan« do, kar bi silno olajšalo težavno delo. Poseb« no pri nas bo to prišlo v poštev. Ljubljanskemu škofijskemu odboru Apostolstva sv. Cirila mogle ali pa niso hotele v parlamentarni borbi proti dosedanjemu režimu vporabiti naj- ostrejšili sredstev, kar Vi navajate kot nekak razlog Vašemu približanju radikalom. Qdboi je soglasno ugotovil, da od podpisa s po ta zlima dalje v bloku niti Vi niti Vaša stranka niti nihče drugi nikdar ni stavil nobenih predlogov v gornjem smislu in da glede na to ostale stranke, ki so zastopane v bloku niso mogle ničesar odbiti. O teh vprašanjih se ni sklepalo. Razgovarjalo se je samo enkrat v našem bloku, ko smo stavili vprašanje, kaj Vi in Vaša stranka želite, da bi storili mi kot Vaši zavezniki, ako bi radikalna stranka v resnici razveljavila Vaše mandate. Vi niste nato dali nobenega odgovora. Istotako je neresnično, da nam je bil znan značaj pogajanj, ki ste jih vodili z radikali, ako ste hoteli s tem reči, da ste nas obveščali. Ne maramo ocenjevati umestnosti in pravilnosti Vašega postopanja. To prepuščamo ljudstvu in javnosti. Moramo pa ugotoviti, da ste Vi z našim znanjem, četudi ne z odobrenjem, pričeli razgovore z radikali samo o eventuel-uem njihovem pristanku na izvršitev programa narodnega sporazuma. Kdaj in v katerem trenutku ste prešli na pogajanja o zapuščanju bloka, in k prehodu na stran nasprotnikov, to nam je še danes neznano. V bloku smatramo, da je potrebno navesti te trditve v Vašem pismu. Sprejmite izraz mojega spoštovanja. Belgrad, 15. julija 1925. Ljuba M Davidovič. Danes m vsak četrtek l8nadovr\u hotela »Južni kolodvor« - Mildič, KONCERT. - Priporoča sc novo zidano kegljišče. 4616 ZOPET POLITIČNI UMOR NA BOLGARSKEM. Sofija, 15. julija. (Izv.) Bivši komunistični poslanec Gabrovskii je bil v Cirnavi od neznane roke umorjen. KRVAV NARODNI PRAZNIK V PARIZU. v Pariz, 15. julija. (Izv.) Na včerajšnji narodni praznik je v delavskem predmestju Belleville prišlo do spopada med policijo in kakimi 300 mamfestanti, ki so hoteli osvoboditi dva pijanca, ki jih je policija bila aretirala. Od obeh strani se je streljalo, pri čemeT je bilo 6 pol i ni sto v in 6 civilistov deloma težko ranjenih. ANGLEŠKA POVEČUJE SVOJE BRODOVJE. London, 15. julija. (Izv.) Vlada je sklenila zgraditi še 19 lahkih križark v teku prihodnjih 5 let. NESREČA PRI VOJAŠKIH VAJAH. Praga, 15. julija. (Izv.) Včeraj je pri vojaških vajah v milo viški okolici eksplodirala granata in ranila 1 častnika in 4 vojake, med temii enega težko. POŽARNA KATASTROFA V ČEŠKI TOVARNI. Praga. 15. julija. (Izv.) Kakor javljajo iz Kraljevega gradca, je v skladiščih tovarne bri-ketov izbruhnil požar in uničil 400 vagonov briketov. Gasilcem se je posrečilo rešiti vsaj tovarniško poslopje. Škoda znaša 4 milijone čeških kron, a je krita z zavarovalnino. ŠTRAJK TURŠKIH TELEGRAFISTOV. London, 15. julija. (Izv.) Glasom vesti iz Carigrada je vlada štrajkujoče telegrafiste v Erzerum, Samsunu in Adani dala zapreti pod obtožbo veleizdaje. Nemški prevod novega Carinskega zakona je izšel. Cena 120 Din. Naroča se pri založništvu »Minerva«, štamparija d. d., Subotica, in v vseh knjigarnah. Dr. Joža Glonar: Onstran šmarne gore. Kew, 8. julija. Kew! — Ne vem več, od kedaj mi je mano to ime in kedaj sem začel sanjati o tem kraju, vsekakor že davno, davno prej, ko sem prvič obiskal ljubljanski botanični vrt, to ubogo, zapuščeno in skrito pepelko, vklenjeno v mrko obzidje tam na oni strani Gruberjevega kanala, med Dolenjsko in Ižansko eeirto. Danes pa se mi bo izpolnila davna želja, tiha sanja bo postala resničnost: danes bom videl Kevv, enega največjih in najlepših botaničnih vrtov, kar jih ima »vet. London mi za to slovesno priliko postreže z najlepšim vremenom, ki ga zmore, in z vodnikom, da si ne morem želeti boljšega. Moj ljuljeznivi vodnik je docent za botaniko na londonski univerzi, mlad mož z izrednimi človeškimi čednostmi. Posebno dve ga odlikujeta: duševna uravnovešenost, ki bd lahko dičila največjega antičnega stoika in hladen mir, nekaka obilica časa in potrpljenja, oh kateri se mu prav nikamor ne mudi. Prijetne in neprijetne stvari kvitiTa z veselim nasmehom, ki mu večkrat prigrgra globoko iz pljuč, prav od srca, ob vsaki prijetni malenkosti se ustavi in jo užije prav do dna, ke«r »e mu, pia\ jiiinm nietsi tukaj v Londona, n&arrsor ne mudi. Seznanila sva se snoči — ali pa je že bilo davi? — ob izredai prilfti. Po s*etn je že tako urejeno, da se pošten Slovenec popolnoma ne posolidi niti v Londonu, kjer ob polnoči brez usmiljenja lin brez izjeme vse lokale zaprejo. ( Vprimeri z Ljubljano je London v tej stvari pravi purgareki filister.) Tako smo torej posedli v moji sobici, kjeT se je dalo, za razgovor je bila na razpolago najrazličnejša tvarina, samo kozarec je moral prinesti vsak iz svoje sobice in ga je po končani seji zopet vzel s seboj. To pa je postalo usodno zame. Bog vedi, kak obfaz je naredila Miss, ko je zjutraj v moji sobici zagledala na kaminu celo baterijo steklenic najrazličnejšega formata, ob njej pa en sam osamljen kozarec — namreč mojega. Brez dvoma veljam sedaj v njenih očeh za strahovitega pijanca. (To reč — s kozarci namreč bo treba vsekakor kako drugače ure diti.) Ob tej priliki sem se seznanil z Mr. Chap-manom. Ob devetih zjutraj kreneva na pot. Kaj pravim: kreneva? Stvar ni tako preprosta. Kew je daleč, izven Londona, do tje je cela ekspedicija, kakor v Wembley. Zato treba stvar temeljito razmisliti. Po temeljitem premisleku se spusiva nizdol z našega Champion Hilla an zlezeva na visoko streho avtobusa. Kako se temu hudimanu presneto mudi skozi London! Hvala Bogu, da nama ni treba tako tekati! Dobro uro se že voziva, ko zapustiva mejo Londona — nekje po ulicah ali dvoriščih teče — in prideva v Richimond. To je mesto zase, izven Londona, pa 9e ga drži kakor Poljane Ljubljane. Veliko za kako Ljubljano, vse v zelenju, čisto in silno prikupljivo; človek bi se kar tu naselil, pa je baje silno drago. Pod klancem zlezeva iz avtobusa in kreneva počasi na višino, da si ogledava Windsor Park', v katerem stanuje visok gospod — Duke of York. Najin pomenek teče v štirih ra» ličnih jezikih; jaz mu razlagam, kako se tej ali oni reči pravi po nemško,on se mi revan-šira z angleščino. Tako prideva — počasi — še pod klancem do okusno angažirane trgovine s sadjem. Botaniko je treba tudii praktično študirati, torej se založiva z oranžami in jabolki, da bova imela v parku kaj opravka. Glej ga no! Pa sva res prišla na vrh klanca in sediva celo že v parku na klopi. Pogled na park, skozi katerega teče Temza, je krasen, oranže so okusne, jabolka naravnost fina, najfinejši užitek pa je, takole sedeti naldo p i in brez skrbi prisluškovati,kako poteka čas. Če si dovolj spreten, lahko ujameš vsako posamezno sekundo in jo izsreblješ prav do dna. Višek užitka, ki se komaj še da popisati, pa je v tem, da tega napornega posla ne opravljaš sam, ampak ti pri njeni z naravnost znanstveno temeljitostjo pomaga ljubeznivi Mr. Chapman. Nama se prav nikamor ne mudi. Pač sedaj je poldvanajste, ob eni morava čakati pri Temzi dva prijatelja, ki prideta za nama. Torej iz Parka, s klanca in na avtobus. Avtobus brzi mimo dolgega zidu, v visokih železnih vratih se zlato zablestijo grbi in napis »Royal Botanic Gardens, Kevv«, avtobus hiti z nama mimo in naprej. Pred mostom se ustaviva in si ogledava teren. Najprijetnejše se bo menda čakalo tam le na onem travniku. Trata je sicer od suše, ki traja že par tednov, ožgana, vendar najdeni pod lipo prijetno senco in nekaj zelenja, on se iztegne kar na solncu. Jaz opazujem igro, ki me spominja >pastartla< iz dijaških let (Angleži ji pravijo »rounders«, Amerikanci »baseball«); on se greje na solncu kakor martinček in mogoče celo spi. Naj spi! Nama se nikamor ne mudi. Ob eni doženeva po kratki, toda temeljit! konferenci, da so zveze z avtobusi v Londonu nerodne, razdalje velikanske in da treba iz teh in enakih razlogov, last, but not least, tudi iz razlogov uljudnosti oba prijatelja čakati vsaj do dveh. Dobro! Z ene strani naju preko zi-dovja pozdravlja visoko drevje lx>taničnega vrta, ob drugi strani se sveli dolga vrsta prijaznih krčem in čajnic, kamor bova pameje krenila na »luneh«. Lepa reč! Luneh sva v resnici zamudila. No, kakšna malenkost se bo vendar dobila. Res pride čez četrt ure »malenkost«, ki 6e je naravnost ustrašim, tolika je. Ker je »Lager« mlačen (Londončani ne devljejo piva na led!), voda — ki jo !x>ndon porabi poldrugi tisoč milijonov litrov na dan! pa iz Temze, ki sva jo pravkar ogledovala, si privoščiva Me doc! Po takem obedu treba nekoliko počitka. On so zleknc po kanapeju, jaz iztegnem noge pod Btev. 157v SLOVENEC, dn© 16. julija 192». Stran S. in Metoda se bo priključila bratovščina svetega Cirila in Metoda v lavantinski škofiji, ki pa bo obdržala kljub temu svoj stari naslov. Bratovščina De nalaga udom velikih bremen, treba pa jc, da se razširi med ljudstvo v veliki meri, da se na ta način smisel za ideje av. Cirila in Metoda res uvede med široke sloje naroda. Dolžnost Marijinih družb je, da krog udov razširijo, obenem pa nabirajo malo članarino. Iz mnogih krajev pišejo, s kakim veseljem se to delo opravlja. Seveda je vse to precej odvisno od razmer. Nekateri pravijo, da se ljudstvo ne zanima za Apostolstvo sv. Cirila in Metoda, kar pa ni res, temveč manjka samo pouka. Ljudstvo s silnim zanimanjem zasleduje delo za cerkveno edinost. Dokaz temu je, da je bila stolnica v nedeljo, pri pridigi o Apostolstvu sv. Cirila in Metoda, polna, da je bila v torek dvorana Ljudskega doma pri predavanju o »sveti Rusiji« polna, itd. Ljudstvu je treba le pouka, posebno primerna za to so skioptična oredavanja. V preteklem letu je Apostolstvo (■v. Cirila in Metoda v Ljubljani priredilo več tafejfr predavanj. Sedaj ustanoviti poseben znanstveni list v ta namen, je pri nas skoraj nemogoče. V bodoče se bodo znanstvene informacije o tem dajale v »Škofijskem listu« in v »Bogoslovnem vestniku«. Med Slovenci se je posebno razširil »Apostolski molitvenik«. V tem so izredno lepe molitve za edinost Cerkve. Molitvenik je skoraj pošel, misliti bo treba na nov natis. Delajmo, da se razširi v ljudstvu Apostolstvo sv. Cirila in Metoda in dvignili se bomo versko, obenem pa bomo živeli za ideje sv. Cirila in Metoda. O delovanju Apostolstva sv. Cirila in Metoda na. Hrvatskem je poročal dr. 0 b e r š k i. Kot je pri Slovencih znan po svojem delu sa ideje sv. Cirila in Metoda škof Martin Slomšek, tako je pri nas veliki S t r o s s -mayer navdušil hrvatski narod za lo misel. To hrvatsko zanimanje sega že 20 let nazaj. Centralni odbor Apostolstva sv. Cirila in Metoda v Zagrebu je vedno delal na to da se propagira ta misel med hrvatskim narodom. Apostolstvo je vpeljano v vseb župnijah zagrebške nadškofije. Vršila so se tudi razna predavanja v ta namen. Z listom »Glasnik sv. Cirila in Metoda« nismo dosegli v celoti uspehov. Pri nas je še premalo zanimanja in tudi neznanje o važnosti lega pokreta. V bodočnosti bo morda boljše. Dobro je, da se praznuje god sv. Cirila in Metoda na slovesen na-?in, da se poudari tudi pri ljudstvu pomen teh svetih mož. Mladino bomo morali vzgojiti v CirilMetodovem duhu. Naši časopisi naj bi reč storili Za te namene. Predvsem pa bo treba zagotoviti trajen obstoj našemu »Glasniku«, ki potrebuje najmanj H—10 tisoč naročnikov. Msgr. Kozak je govoril o delu Apoitol-rtva sv. Cirila in Metoda na Moravskenv Govornik je Čeh, vendar je predaval slovensko Dr. Stojan, ki je pri nas ustanovil to bratovščino, se je moral zelo boriti, da je dobil od avstrijske vlade dovoljenje za ustanovitev te »panslavistične« organizacije. Bratovščina se je ustanovila na Morav-rtcem in se je potem razširila na Češko, Polj-3&0 in celo pri ameriških Čehih. Prvo pozornost je bratovščina naklonila Bolgarom v Ma-eedoniji, ki so trpeli pod Turki. Ob svetovni vojni je imelo Apostolstvo obilo dela z vsemi Slovani — begunci. Mnogo je storil tu naš dr. Stojan. Sedaj zopet je treba paziti, da se ne razširi odpadništvo v naši državi. Sredstva za vse te ogromne izdatke pa smo dobivali od naših rojakov v Ameriki. Z božjo pomočjo bo naše Aposlolstvo svojo nalogo vršilo tudi naprej. Veliko odobravanje je sledilo poročilii- Končno je poročal o delovanju Apostol-rtval sr. Cirila in Metoda v Pragi prof. Pe-b o ž k a. Lansko leto šele se je v Pragi ustanovilo Apostolstvo sv. Cirila in Metoda, ki je pričelo trdo delo z vso vnemo. V Tragi se vrše razna predavanja o vzhodnem misijonstvu, o idejah sv. Cirila in Metoda. Vsak mesec se vršijo tudi razne pobožnosti, ki so jako dobro obiskane. Praznik sv. Cirila in Metoda se slovesno praznuje. Slabše pa je v tem oziru v drugih čeških škofijah. Z božjo pomočjo ra-stemo počasi, toda gotovo. Prof. Pehuska je bil burno aklamiran za svoje poročilo; izredno veliko je on storil tudi za naše dijake v Pragi, kjer je marsikomu omogočil Študiranje. PREDAVANJE O «SVETI RUSIJI« V LJUDSKEM DOMU. V torek ob pol devetih zvečer je odlično občinstvo do zadnjega kotička napolnilo dvorano in galerije. Navzoča sta bila dva škofa, več poljskih pTelatov, odlični inozemski znanstveniki in več ruskih univerzitetnih profesorjev, generalov in drugih. G. župnik Aljaž eden najodličnejših in najvztrajnejših sluša-teljev kongresa, je rešil celo prireditev s tem, da je s petjem zabaval občinstvo, dokler se ni popra- il električni lok. Inozemski gostje so bih izredno zadovoljni, da so mogli biti priča tako intimnega ljudskega koncerta pod vodstvom častitljivega Marč-ka duhovnika. G. predavatelj je mirno čakal da se je električna naprava p- pravila, potem pa je v jedrnatem predavanju pokazal -14 slik iz ruskega verskega življenja. Občinstvo je z napeto pozornostjo poslušalo predavanje. Odlični inozemski gostje m predstavitelji ruske inteligence so predavatelju iskreno čestitali. SKLEPNE SLOVESNOSTI V STOLNICI. ' V sredo zvečer je imel knazoškof g. dr. Ant. B. Jeglič v stolnici lep govor. Orisa! je zgodovino žalostnega razkola, ki se je s Poti jem dejansko pričel in se v 11. stoletju končal s prelomom med pravoslavno in rimskokatoliško cerkvijo. Prevzvišeni jc opozoril na Apostolstvo sv. Cirila in Metoda, ki deluje za zedinjenje zspada in vzhoda. Prosimo Devico Marijo, ki jo častijo tudi pravoslavni, da nas združi v euo cerkev. Zatekajmo se tudi k presv. Rešuj emu Telesu in ga prosimo, da usliši naše želje, in gotovo je, da bo Bog svetu to milost tudi izkazal. Govoru je sledil slovesen Te Don ni. s katerim je kongres zaključil. Kuliurni zgodovinar pa more o naŽeui slovenskem narodu zabeležiti, cia je zopet enkrat pokazal svojo zmožnost in moč, svojo duševno dozorelost in moralno resnost. Kajti kongres, ki se je te dni vršil v Ljubljani, je bil mogoč z-do, ker imamo mož, ki so sami delali na tem področju, je bil mogoč, ker imamo med sabo krog ljudi, ki so prišli kot slušatelji za ta kongres vpoštev; je bil končno mogoč zato, ker smo bili dovolj močni, da smo ga tudi zunanje tehnično organizirali. S tem nikakor ne zmanjšujemo zaslug naših bratov in vseh onih, ki so s svojimi žrtvami in svojim delom sodelovali. To bi bila nepotrebna prevzetnost in bi tudi ne soglašalo z namenom, ki ga je kongres imel. A z zadoščenjem gledamo tudi lahko na svoje delo. Dr. A. Gosar: Borba nn rečni del 0« več ; i rani Aobiv&m poročila, da socialni demokrati in komunisti trosijo okrog vest. kakor da sem umaknil svoj predlog, ki sem ga bil stavil v zbornici za odpravo lako-zvanega 2% davka na zaslužek ročnih delavcev. V tej zvezi napadajo potem mene in ves Jugoslovanski klub, kakor da smo mi krivi tega davka. Za tiste, ki hočejo stvar razumeti in po-steno soditi je bilo vse to že do sedaj v »Pravici« in v »Skvencn dovolj pojasnjeno, tako da ne mere bit j nobenega dvoma niti o tem, kdo je tega davka kriv niti o tem, da smo z naše strani stor i i vse, kar je vobče bilo mogoče rosno storiti, da sc ta krivični davek pepob noma odpravi, ali pa vsaj znatno omili. Vendar računiti moramo s tem, da gospodje okrog raznih soeliaističnih in komunističnih listov vsega tega namenoma nočejo razumeti. S?e manj pa seveda moremo od njih pričakovati, da bi v svojih listih predočili zadevo tako kot v resnici je in bi na? podprli v tej neenaki borbi za sivar, pri kateri, ne gre samo za koristi naših članov, marveč vseh de. Tavcev brez i;;;?me. Ljubše jim je napadati »klerikalce«, če tudi trpi pri tem cela. akcija, ki bi jo bili dolžni podpreti. Zaradi tega se mi zdi potrebno, da govorimo o stvari zopet in zope'c, dokler so ne bodo odprle oči vsem tistim delavcem, ki so še zmožni samostojno misliti in presojati. Najprej še enkrat, kdo je kriv tega davka? Tega menda ni treba nsgialaii, da dela zakone in nalaga davke vedno le vlada in njena večina, n® pa manjšina. Na vladi pa so bili. ko se je ta davek uvedel, radikali in samostojni demokratje. med slednjimi slovenska poslanca dr. Pivki In dr. Žerjav, ki je bi! taferat celo minister, torej odgovorni član vlade, ki je ta davek uvedla. Če je torej kateri izmed slovenskih poslancev kriv tega davka, sta ga. kriva dr. Pivko in dr. Žerjav. To poudarjam zaradi tega, ker so si nekateri naši CJtzo ia tako premišljujeva ob pomenku, iti curlja redko, kakor da je -vsaka beseda cekin. Res! Saj sva namenjena v Kew, ki je tu pred nosom! Dobro pa pojdiva! Med potom SMiJuti v meni brkaču ljubezniv starček boga tega tujca in z ljubeznivo gesio in besedo povabi v svoj prijetni vrt na čaj — toda teh sudnjdh trideset korakov do botaničnega vrta morava vendar enkrat prehoditi. Kew! Ob načrtu pri vratih prideva do sklopa, da ne moreva vsega danes absolvirati, ampak da bova iz te prelepe in slastne potice pobrale samo par rozin. Odločiva se za praproti, kakteje, orhideje iu palme. Vrt je en sam prekrasen park; še poti so lake, da si niti pljuniti, ne upaš. Pozdravi me »Geuista dal-ma*ica«, pozdravi me naš oskoruš, star moj nec, toda tako pozabljen, da sem ga spoznal eele po latinskem imenut Zakaj je to plemenito drevo pri nas postalo taka redkost? Praproti so velikanske kakor drevesa, na neka-torih vidiš semena za cele žlice, toda kaj 11 (Ki j naga, ko se teh rastlin niti dotakniti nc -meš. V tropični vročini paviljona za orhideje te meri njihovim opojnim duhom sume v nos -operni smrad šrninke in pudra, Id se mu v teb ozkih hodnikih niti ogniti ne moreš. Toda, kaj je to? Kaj mi je tako ljubo dehnilo v obraz 'n m« tako nežno pobožalo po licu, da me je tažcemelo v očeh, še predno sem se ozrl? Kaj — ali w tudi tukaj, ti skromni roženkravt? t(aj iščeš tu? Mart bi cvetel v kakem oknu v Slovenskih goricah ali se zibal na kakem klo- buku na Gorenjskem. Več časti bi užival ko tukaj, kjer se ljudje, kakor tudi jaz, lovijo za eksotičnimi orhidejami in visokimi palmami, ki silijo s svojimi vrhovi pod steklene strehe, ped katere bi lahko postavil nektero slovensko cerkev z zvonikom vred! Ob eksotični tujini si napasel oci, spomin na dom te je zgrabil za srce —r dovolj bo za danes. Klop je za počitek preirda, tordj kreneva preko travnikov in leževa v travo med divjo črešnjo in ogromno cedro. Nihče .sc za naju ne zmeni, tudi drupi delajo tako. On se iztegne in sladko zaupi, jaz se naslonim na komolec in gledam v svet Vifoko in nizko, staro in mlado, bolno in zdravo se šeta po poteh m preko travnikov, med njimi pa mnogo otrok, ki te spominjajo vzklika, s katerim je v srednjem veku neki papež pozdravil depu-tacijo angleških otrok: >Angeli, non Angfik Radoveden vrabec me ogleduje zdaj z desnim zdaj z levim očesom — preko pota se beli cela ogromna greda belih fajgelnov — moj prijatelj Mr. Cbapman spi — nama se nikamor ne mudi. 0 ve ljubljanske gospe in gospodične, ki čakate, da vam iz tega vrta pošljem cvetlic, \ saj na pisanih razglednicah, le čakajte. In prijatelji pri Oddeninu, kjer smo nocoj zmenjeni, čakajte tudi vi. Nama z Mr. Omproanom se nikamor ne mudi! Nama se iz tega blaženega miru in iz le nebeške leoote nikamor ne mudi. socialistični listi celo drznili očitati nam glavno krivdo na tem davku, samostojne demokrate pa so pri tem komaj rahlo omenili. Jasno je menda tudi to, da more biti izmed poslancev, ki stoje v opoziciji, sokriv kakega zakona ali n. pr. v našem primeru davka samo tisti, ki ne stori vse?a, kar bi mogel storiti, da bi se stvar preprečila aH vsaj izboljšala in popravila, kolikor se izboljšali in popraviti cia. Jaz in drugi naši poslanci smo v tem pogledu storili v polni meri svojo dolžnost. Predvsem ne smemo prezreti, da so bile dvanajsti ne za mesece april—julij, s katerimi se je uvedel omenjeni davek, sprejete po skrajšanem postopanju, ki je predpisano za nujno predloga. Vlada in njena večina očividno nista hoteli dopustiti, da bi se o njunem predlog dvanajstin podrobno razpravljalo. Naša člana finančnega odbora dr. Kulovec in Pu-šenjak, sta kljub kratkemu času, ki jima je bil za govor na. razpolago, med drugim odločno protestirala (udi pro«i novemu delavskemu davku. Finančni minister je seveda na vse te proteste molčal. Nate sem jas -> zbornici nanovo protestiral v svojem georu proti temu davku. In zopet je finančni minister molčal ter ni zinil na to niti besedice. Končno je ves. poudarjam ves Jugoslovanski klub glasoval proti Avanaj« slinam in v tem tudi proti omenjenemu dav. ku. Za ta davek pa sta glasovala dr. Žerjav in dr. Pivko, ki je kakor sem čitel v listih, pozneje na shodih sam govoril p-oti temu davku. S tem mislim da je za vsakega, >e tako preprostega človeka, dovolj pojasnjeno, kdo je zakrivil ta davek. Meni in mojim tovarišem se v tem pogledu pač ni treba niti najmanj opravičeval. To bi morali vsaj molče priznal tudi naši socialisti in komunisti, če bi bili količkaj pošteni. Toda zadeva s tem še ni končana. Ko je bil delavski davek uzakonjen, nisem držal rok križem, češ, kar je, je, sedaj se ne cla nič več storiti. Nasprotno zanimal sem se za stvar še naprej. Kakor hitro se mi je posrečilo dobiti v roke navodila, ki jih jo izdal finančni minister o pobiranju novega davka, sem jiii preštudiral. Nato pa sem predložil narodni skupščini znani nujni predlog, da sc dotični člen zakona n dvanajstinah, ki govori o tem davku, razveljavi z dnem 1. aprila 1925. Ta predlog sem v zbornici obširno utemeljeval in to namenoma ne samo s stališča, delavcev, mereč tudi delodajalcev, z!as'i obrtnikov in kmečkih gospodarjev, in končno tudi z vidika našega nerodnega, gospodarstva. S tem sem hotel pridobili za svoj predlog zastopnike vseh prizadetih krogov, in reči smem, da se mi je to posrečilo vsaj v toliki meri, da mi je finančni mini f ter sporočil po skupščinskem tajniku, da pristaja na to, da se moj predlog odkaže kot nujen pristojnemu finančnemu odboru. Jaz sem nato svoj goror skrajšal in pristal nn to, da je bil moj predlog ob pričetk« prihodnje seje takoj odkazati finančnemu odboru. Smatral sem. da je bolje tako, kot pa da bi morda še cel dan govorili o nujnosti tega predloga, nazadnje pa bi večina nujnost, odklonila, kot se to navadno zgodi. Mislim, da je bilo tako ravnanje edino pravilno, zakaj če je upanje, da se kaj doseže, potem no smejo biti glavno besedfe in govoranco, marveč je prvo stvar sama. Samostojnim demokratom je bil moj predlog seveda neljub, Se bolj neljubo pa jim je seveda bilo, ker je bilo videti, da se bo dalo vsaj nekaj doseči. Zato so stvar lepo zavili in napisali v »Jutro«, da sem svoj predlog umaknil, namesto, da bi pošteno poročali, da sem odnehal le od nadaljne razprave o nujnosti svojega predloga, to se pravi, da pristal <■>« J.. t.Kiimu imnotaahnih besedi, marveč, bi se rajši čimprej lotili stvari sam« in kolikor mogoče popravili. Ravno tako kot samostojnim demokratom, je bil moj predlog kajpada neljub tudi našim socialistom in komunistom. Zato so najprej o njem lepo molčali, kakor, da bi šlo »h pesek v Sahari in ne za eno najvažnejših in najtežjih delavskih zadev, potem pa so prepisali Jutrovo neresnično vest iu začeli napadati mene in klerikalce', kakor da smo zagrešili nad delavstvom največji zločin. Namesto, da bi zastavili vse svoje moči in podprli našo akcijo, kar bi bi!e njihova dolžnost, če hočejo veljati kot resnični prijatelji delavstva, pomagajo raj^i kapitalističnim krojtoni okrog »Ju. tra«. S tem mislim so dovolj jasno pokazali, da jim je ljubšo, da delavec strada in da mu država vse pobere, kot pa da bi mu klerikalec« pomaga! in odvrnil od ntega krivična davčna bremen«. To si velja zapomniti. Zakaj čc jfe bila kAaj dolžnost vseh delavskih glasil in voditeljev, d« bi kot en mož »nstopili v obrambo delavskih interesov, tedaj h« bili r tej priliki dolžni te steriH. To se ml je zdelo poteobno pribiti, da nrs bo kdo v svoji kratkovidnosti mislil, da smo zadržanje naših socialističnih in komunističnih »delavskih prijateljev kar enostavno prezrli. Mene iti tovarišev vse to seveda ne ho motilo, da ne bj svoje akcije nadaljevali. Nekaj četudi skromnega uspeli n že imamo. Finančni minister je že pristal na »o. da davek na zaslužek ročnih delavcev omili. Dosedanja navodila o pobiranju lega davka se bodo iz-premenila in omilila V glavnem gre predvsem še za to: 1. da se uvede tudi pri lam davku enak eksistenčni minimum kot pri osebni dohodnini. Ta minimum pa bi moral >eved» znašati najmanj 20.000 Din letno. 2. Novi delavski davek se mora i;;vz nd samoupravnih doklad, kakor je izvzeta od t«, ga osebna dohodnina. 3. Nabiralni prejemki, kakor hrana, slas novanje itd., sc re smejo vračunati v tem davku podvrženo nrejemke. 24 i. aprila 192-5 se nc sme iztirjavati, kor bodo drugače delavci morali še prihodnje teto plačevali za tri mesece dohodnino. (Od 1. aprila 1925 dalje pa so delavci, ki plačujejo novi davek itak prosti dohodnine.) Če se nam posreči, da prodremo * navedenih 4 točkah, potem bi delavci vsled novega davka vsaj nc bi bili na slabšem negi) -o bili doslej, ko so morali plačevati osebno dohodnino. Ako pa bi SC M Id i eksistenčni minimum zvišal na omeneno višino (°0.000 Din), kakor smo to zahtevali v posebnem zakonskem predlogu, ki se tudi že nahaja pred finančnim odborom, potem bi večina delavcev sploh ne plačevala tega davka. Ali in koliko bomo trenutno dosegli, lepa seveda ne moremo naprej obljubovati. Gotovo pa je, da bomo svojo akcijo dosledno nadaljevali. Pretočeno soboto sem stavil v zhorniei vprašanje na predsednika, zakaj moj predlog 5e ni prišel v finančnem odboru v razpravo in zahteval naj se stvar pospeši. Na to s®m še pri finančnem minfstru o stvari o«ebno interveniral ter ga opozoril na omenjene štiri točke, ki jih je treba v finančnem odboru posebej rešili. Minister mi je zagotovil, da bo za* devo proučil in se bo stvar potem v finančne ni odboru odločila. Glede iztirjavanja osebne dohodnine m lansko leto sem že prej stavil na min. finnn« tozadevno vprašanje, na katero pa še nisen dobil odgovora. Istočasno sem protestiral pr ministru financ, ker h komisiji, ki je razpravljala o olajšavah pri delavskem davku, ni po vabil delavskih zastopnikov, marveč !r za. stopnjke trgovskih in obrtnih zbornic iu Cen tratile zveze industrije v Belgradu. Končn< smo te dni vložili na min. financ vprašanj« radi neopravičenega odtegovanja delavskeg; davka velenjskim rudarjem, ki dobivajo plačr od države in so tega davka prosti. Tako sem podal objektivno sliko našegs dela ler naštel celo vrsto važnejših korakov ki sem jih storil sam, ali pa so jih storili moj tovariši, zato. da bi omilili davčno breme siro mašnim delavskim slojem. Kdor bo to pošteni presodil, bo menda pač priznal — tudi 'te \* drugače nasproten — vsaj to, da smo v pote' meri storili svojo dolžnost. Več zase tudi m pričakujemo. Zdi pa se mi, dn imamo pravic« zahtevali, naj nas pri tem delu podpirajo T Jutro c pa še nek ali o norčevati, ker smo mi po svoji poročevalski dolžnosti beležili tudi udeležbo vladnih dn mestnih zastopnikov na kongresu, in reproducira med usesci nase zabeležitve, da se je e strani vodstva-kongresa povdarjala naklonjenost, ki jo je vlada izkazala prireditvi, dn izrekla zahvala tudi mestni občini ljubljanski, ki je šla kongresu na roko. Menda >Jutru« ni prav, da smo to zabeležili (po njegovih nazorih bi bili mi morali gg-. Baltiča in Likozarja, ker nista »klerikalca-;, ignorirati) ali pa mu ni prav, da sta ta dva gospoda sploh prišla h kongresu, oziroma da sta vlada in mestna občina Sld kongresu na roko. Vlada in mestna občina sta storili s tem svojo dolžnost in pokazala na ta način tujim gostom tudi s svoje strani, da so prišli v kulturno državo in med kulturen narod. Saj >Jutro« jim s svojim obnašanjem tega ni pokazalo. >Jutrov« nepotrebni obup. »Jutro« je čiste obupano, da radikali sklepajo sporazum brez samostojnih demokratov in naglašujoč, kako požrtvovalno je bilo delo samostojnih demokratov v takozvanih prečanskih krajih (ki so zato tudi žrtev tega dela!) roti Pašiča za božjo voljo, naj tudi SDS vzame noter v spo-icazum, ker da je njeno sodelovanje v novi Vladi »državna potrebne In tako-le žuga očetu Pašiču: »Dosedaj je Radič še vsakogar uničil, kdor se je ž njim lahkomiselno vezal. TJničil je Protiča, uničil Davidoviča, uničil Na-stasa Petroviča, uničil dr. Korošca. Sedaj grozi ta opasnost pa še državotvorni fronti. .< Zdaj ko vidimo, kako je »Jutru« žal za dr. Korošca, da ga je uničil Radič, je tudi nam žal, ako bi uničil tudi dr. Žerjava, in zato smo le hvaležni g. Pašiču, da je vrgel g. Žerjava iz vlade ven in ga tako rešil gotovega pogina. JJaj gre vse k vragu, samo da nam g. Žerjav živi in zdravi ostanejo! Največja zasluga SDS. Naš poziv, naj poete kakšen konkreten dokaz za svojo trditev, da se je naša država konsolidirala iu to po zaslugi SDS, je spravil Zerjavovo popoldansko glasilo v tako zadrego, da na to sploh molči. OglasOo se je pa zato > Jutro c z ugotovitvijo, Ha je poleg neštetih drugih (ko bi le vsaj eno naštelo!) največja zasluga SDS ta, da je ravno z njenim sodelovanjem in na njeno inicija-tivo razbita avtonomističnoseparatistična fronta, česar nihče ne more tajiti. — Mi ne vemo, katero fronto tu »Jutro-: misli, ki da jo je razbila SDS. Če misli s tem fronto Davidovič--Korošec-Radič, potem vendar ni razbila te fronte SDS, ampak radičevci in radikali. Saj vendar niso k sporazumu RR dali inicijativo niti ga skovali samostojni demokratje, ampak je vse to izključno delo radikalov in radičev-cev, pri čemer so bili samostojni demokratje popolnoma prezrti, in se je ta sporazum izvršil torej popolnoma brez njihove udeležbe in proti njihovi volji. Dokazati nekaj ravuo nasprotno temu, kar hoče dokazati, to zna » Jutrom res imenitno. Kaj pa še! >Slovenec:: si utvarja, da bi SDS sedaj morala reševati sv ojo situacijo, piše >Jutro<. Na to mu odgovarjamo, da si mi kot Slovenci sploh ne moremo in ne znamo nič »utvaTjati.-, ampak samo domišljati. Da bi si pa mi domišljali, da moTa SDS rešiti svoj položaj, ko nas njen položaj prav čisto nič ne briga, to nam niti na um ne pride. Naj si le *Jutro 9 se predajo -v- Novem mestu št. 230 na javni dražbi sledeči predmeti: 2 mala konja, 2 konjski opremi, dva psa, 1 voziček, nekaj perutnine in več različnega pohištva. Znojenj nog in neprijeten vonj odstrani Sanolorm. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. Glavna zaloga ^Chemotechna« v Ljubljani, Mestni trg 10 in "Salus-.- d. d. V Mariboru pa lekarna pri Sv. Archu, Glavo« trg 20. S i ar. g'asb. društvo -Ljubljana«: pozivlje svoje članstvo, da se po možnosti v kar največjem številu udeleži pogreba očeta našega pevca g. Ložarja. Zbirališče moškega zbora točno ob tričetrt na štiri pred hišo g. Zalokarja na Krakovskem nasipu. Kat. društvo rokodelskih pomočnikov vabi svoje člane zlasti gg. pevce, da se udeleže pogreba blagopokojnega g. Valentina Los ž a r j a, očeta našega uglednega člana svetnika trg. in. obrtn. zbornice za Slovenije, g. Jerneja Ložarja Pogreb bo danes ob štirih popoldne iz hiše žalosti, Rečna ul. 6. Umrla je nenadoma ga. Apoloni ja Ver-bič, tašča g. delegata dr. Šavnika. Pogreb' danes popoldne ob 6 iz hiše žalosti Gorupova ulica 3. Svetila ji večna luč! Preostalim nase iskreno sozalie! Namere sedanjih demokratskih gerentev. Kakor čujemo iz dobro poučenih krogov, nameravajo sedanji gerenti kupiti od Učiteljske tiskarne tvornico učil na ljubljanskem polju v Linhartovi ulici za zelo visoko kupnino. Mestni gerenti so že naročili uradno cenitev te tovarne, ki je pa izpadla prenizko, vsled česar so dali tvornico ponovuo ceniti po nestrokovnjaku. To tovarno bi bilo mogoče predelati v ca. 20 stanovanj, ki bi bila silno ne-prikladna, ker bi bile vse kuhinje brez prave svetlobe iu razen tega so betonski stropi, ki so pač primerni za tovarno, ne pa za stanovanja. V tovarno tudi ni vpeljana električna razsvetljava in vodovod in tudi ni izvršena kanalizacija. Adaptacija tovarne v stanovanja bi stala najmanj 1,000.000 Din, s katerim zneskom bi se danes dali zgraditi 2 stanovanjski hiši z mnogimi modernimi, zračnimi in v, vsakem oziru liigijenskim predpisom odgovarjajočimi stanovanji. Ker gre sedanjemu ge-renstvu za novo manipulacijo, da rešijo tvornico učil pred pretečim konkurzom, opozarjamo na to škodljivo početje sedanjega mestnega gerenstva, ljubljanske davko-plačevalce, ki bodo morali te napake treh gerentov drago plačati. Demokrati se po mestu že hvalijo, da bo ta nakup izvršen, predno bodo sedanji gerenti razrešeni svojih dolžnosti in da imajo že zagotovilo s strani velikega župana, da bo nakup tovarne učil odobril. Zaenkrat samo registriramo to namero in vlagamo protest proti izvedbi tega uačrta v imenu somišljenikov SLS v Ljubljani ter izjavljamo, da se bomo v kratkem pričeli baviti še z drugimi ukrepi mestnega gerenstva, ki so jih izvršili, dasiravno so tako dolekosežnega značaja, da so pridržani sklepanju občinskega sveta, in ne spadajo v področje gerenstva, ki je bilo poverjeno samo z začasno upravo in vršitev tekočih poslov mestne občine. Še enkrat: ljubljanske ceste. Najpopred kratko dopolnilo k notici magistratovega informatorja v nedeljski štev. »Jutra« v zadevi Ravnikarjeve ulice. Nič ni res, da je po njegovem »klerokomunistična^' večina pozabila ustaviti v proračun za regulacijo te ceste potrebno vsoto. Res pa je, da je bilo v ta namen votiranih 200.000 kron, kakor je tudi res, da je šef gradbenega reete stavbnega urada z ozirom na tedanje naraščajoče cene izjavil, da je vsota prenizka in da se bo regulacija te ceste izvedla zaenkrat tako, da se bodo hodniki dvignili, zavarovali z obkrajniki, potem pa na-sulL vendar pa dvignili. V ta namen je obljubil, da se porabi mateiijal od zgradbe sokol-skega telovadišča ob zletu. — To je resnica, in Da da se ie denar, la » bil votkati za. Rav-. Štev. 19Z. SLOVENEC, dne 16, julija 1925. Stran 5. odkarjevo ulico, porabil drugam — morda nekoliko tudi za trg Tabor. — Čudno to ni, ker na prste ene roke ne moremo prešteti, koli-krat je bil razpuščen občinski svet in koliko gerentov je že imel častitljivi rotovž. Dolžnost sedanjih treh kraljev do nas pa zato ni nič manjša. Kajti tudi za preureditev cest in parka okrog Tabora z ograjo, ki bi ji rekel Nemec, da je »plump«, ne vemo, kje tiči postavka v kakem rednem proračunu. Ravnotako ne za popravo hodnikov od Bon-čarja na Sv. Petra cesti pa tja do Kravje do-Kne. Pa za Miklošičevo cesto? Pa za Knaflje-vo ulico? itd. Kjer se dobe sredstva za eno delo, se dobe lahko tudi za drugo. — Vemo pa, da je bila sklenjena pred vsemi poprava hodnikov pred škofijo in pred stolnico in za to tudi votiran kredit. V resnici so razkopali cesto pred stolnico že pred tedni, potem pa začeli, nadaljevali in končali dela — drugje. Pred stolnico si pa moral biti ob tem deževju umetni skakač — preko naravnih luž na raz-riti in ne dodelani cesti. Kdo bi ne mislil pri tem, da se delo tam ni končalo le — nalašč? 0, dela se že, dela tudi precej, a tudi mnogo narobe — napravi. Vojaško zastražena ulica. Iz trnovskega premestja smo dobili sledečo pritožbo: Pred jahalnioo v Švabičevi ulici stoji že več mesecev sem noč in dan vojaška straža. Zakaj mora stati straža tam, ko je vendar to poslopje pralno, ko mi notri ne konj ne kakega materiala in torej nič kar bi se moralo zastražiti, je nerazumljivo. Nikdar prej ni tam stala vojaška straža, ne pod avstrijsko upravo in tudi pod našo ne, ampak je to upeljano šele v novejšem času in sicer kakor po vsem izgleda, menda samo za to, da se vojaki vadijo v nočn. Btraženju. Ce je to razlog, a drugega tudi ne more biti, ker je kakor rečeno, jahalnica prazna in nima nihče tam kaj ukrasti potem bi bilo pač umestneje, da se za take vaje izbere kakšen drug objekt kje na kakšnem samotnem kraju. Nikakor pa ne gre, da se postavi vojaška straža v javno ulico in s tem ta ulica ponoči takorekoč zapre. Kajti vojaška straža ustavlja ponoči vsakega človeka, ki gre skoz to ulico lin tudi stanovalce v nasprotni privatni hiši. To se zgodi vselej z gromovitim: Stoj! Pucat ču! (Streljal bom!) Ta klic se razlega neštetokrat vsako noč, iu navadno s tako silo, da stanovalci preplašeni planejo iz spanja; najbolj pa se strašijo otroci. Ljudje v hiši, ki stoji nasproti jahalnice, vsled tega nobeno noč ne pridejo do mirnega spanja in so že čisto obupani. — Obračamo se tem ,potom na vojaško oblast z nujno prošnjo, naj opusti to stražo pred ijahalnico, ki je po našem mnenju popolnoma mepotrebia. Če pa že mora tam stati vojaška straža, naj se da vojakom na straži vsaj navodilo*-da ne ustavljajo ljudi, ki gredo po tej ■ulici, ampak naj ustaviijo samo tistega, ki bi hotel v jahalnico (kar pa gotovo nikomur ne bo padlo v glavo). In tudi menjanje straž naj bi se ponoči ne vršilo s tako glasnimi, celo okolico alarmirajočimi klici iin protiklioi, ampak po tihem, kakor se dela to povsod v mirnih krajih in mirnih časih. Razumljivo bi bilo tako postavljanje in menjanje straž po najstrožjih voj > nih predpisih pri kakšnem važnem in ne- varnem objektu, n. pr. pri kaki smodndšuici ali skladišču municije, ne pa pri tako nedolžnem poslopju kakor je jahalnica, ki vrhu vsega niti ne stoji na kakem samotnem kraju, ampak sredi v javni mestni ulici. Obračamo se obenem tudi na mestni magistrat, naj tudi on s svoje strani na pristojnem vojaškem mestu upliva, da se ta stvar uredi,' kakor je prav. Prizadeti bodo samo od srca hvaležni. Iz štajerske. IZ MARIBORA. Člani nacionalnega gledališča v Skopljn prirede danes v četrtek dne 16. t. m. ob 21 v Narodnem domu svoj večer z izbranim programom. Predvsem bodo prednašali posamezne odlomke iz del dramatika Pecija Petroviča. Je že moralo biti precej hudo. Radi ne baš prevludnega obnašanja uradništva pri stanovanjskem sodišču proti strankam, ki prihajajo itak v razburljivih stvareh, je moral baš prevljudnega obnašanja uradništva pri šča uradno odrediti, kakšno naj bo obnašanje uradništva! Društvo hišnih posestnikov ima danes dne 16. t m. ob 20 skupščino v mali GStzovi dvorani. Dnevni red je predvsem interpretacija novega štatuta k stanovanjskem zakonu. IZ PTUJA. Za Orlovski tabor, ki se bo vršil tukaj dne 2. avgusta, vlada veliko zanimanje. Pričakovati je obilne udeležbe iz vseh krajev mariborskei oblasti. Vse ptujsko prebivalstvo razen nekaj izjem simpatično pozdravlja prireditev. Kakor smo zvedeli, se bo vršila telovadba na prostoru Športnega kluba Ptuj. Prostor je jako lep in leži ob Dravi blizu plinarne. Mestni cerkveni stolp, ki so ga popravili, je dobil tudi nov strelovod. Z gimnazije. Ravnatelj drž. gimnazije jo odpotoval v inozemstvo. Nadomestuje ga prof. Peter Holeček. V počitnicah l>odo vpeljali tudi v gimnazijsko po:,lopje električno luč. Nedosiatek. Po končanem delu v trgovini in obrti pometa Ptujčan pred svojim pragom. To je hvale vredno. Želeti bi bilo, da prostore pred lokali tudi poškrope, da se ne bodo valili oblaki prahu po ulicah in trgih. Sejmsko poročilo. Na zadnji živinski in konjski sejem dne 7. julija so prignali 189 volov, prodanih 108, najvišja cena 9 Din, najnižja 7 Din; 348 krav, prodanih 148 po 8 in 4 Din; 2 teleti po 11.25 in 9 Din; 127 juncev, prodanih 6 po 7 in 5 Din; 150 junic, prodanih 32 po 9 in 6 Din; 32 bikov, prodanih 13 po 10 in 5 Din; 107 konj in 132 kobil, prodanih 18 konj in 24 kobil,, najvišja cena 7500 Din, najnižja 600 Din; 23 žrebet, prodanih 11 po 600 in 400 Din. — Na s v i n j s k i s e j e m dne 8. julija so pripeljali svinj in 97 prašičev, prodanih 82 po 12 do 9 Din. Prasci od 6--12 tednov stari po 87.50—-175 Din. Iz ostale Jugoslavije. Velike izprcmcmbe pri zagrebSki policiji. Pri zagrebški policiji so v teku obsežne osebne izpremembe. Načelnik dr. Janko Bedeko- vi6 je premeščen v Skoplje in istočasno je premeščenih več načelnikov posameznih oddelkov; nekaj uradnikov sa prostovoljno umakne v pokoj. Kdo postane dr. Bedekovičev naslednik, še ni znano, a splošno mislijo, da bo to najbrže bivši načelnikov namestnik Herkvi. Amerika in Meštrovič. Poročali smo že, kako velik uspeh je dosegel kipar Meštrovič z razstavo svojih del v Združenih državah. Ne le da je bila razstava po vseh mestih izredno mnogobrojno obiskana, marveč so Američani dela kupovali in domalega pokupili. Zanimiv je bil slučaj v Rochestern (N. Y.). Tamkajšnja umetnostna galerija: The Memorial Art Gal-lery bi bila rada kupila tri kipe: Dekle s kitaro, Madonno z detetom in Ženo, toda ni imela razpoložljivih sredstev. Ko je zvedelo za to občinstvo, je takoj uvedlo javno zbirko darov in v najkrajšem času je bila potrebna vsota zbrana. Galerija je kupila vsa tri navedena dela. — Meštrovič je prejel povabilo, da razstavi svoja dela tudi na Japonskem in v Indiji. Meštrovič se povabilu odzove. Lepra v Črni gori. Pod tem naslovom je pravkar izšla posebna številka > Glasnika« ministrstva za narodno zdravje v Belgradu. Celo številko zavzema študija dr. Jov. Kuja-čiča, ki je 11 let preiskoval to bolezen v Črni gori in osebno obiskal in deloma zdravil s salvarzanom vse tedaj znane gobavce. To je bilo od 1. 1902. do 1912. Vseh leproznih bolnikov je bilo meseca avgusta 1912. po raznih krajih Črne gore 74, od tega 50 moških in 24 žensk. Najmlajši bolniki (2) so bili stari 10 do 15 let, najstarejši (1) nad 70 let. Bolezen se je raztezala na 29 okrajnih glavarstev, od katerih so bili najbolj okuženi Martičinski (11 slučajev), Poljski (8 slučajev) in Lipovski (7 slučajev). Dr. Kujačič prihaja do sledečih zaključkov: Lepra tli v Črni gori od davnine, najbrže še iz prvih časov, ko jo perzijske čete zanesle iz Azije, a grški trgovci iz Egipta v Grčijo in ostale balkanske dežele. Najstarejša sedaj znana leprozna gnezda so vasi Lipovo, Gostilje Brajoviča, Zače, Polja Kola-šinska, Rovca, D. Morača in Babjak. Vsi ti kraji stoje glede snage in gospod ar sko-soci-jalnih razmer sploh na najnižji stopnji; nesnaga je strahotna, beda velika, življneje težko. To troje smatra pisatelj za glavne zaveznike lepre v Črn' gori, kjer so drugače — kot planinski deželi — dani vsi naravni pogoji za zdravje. Dejansko so bili vsi gobavci, ki jih je dognal dr. Kujačič, revni kmetje, živeči v najnepovoljnejših življenskih razmerah. Lepra se širi večinoma, ako ne izključno po oku-ženju in ne po dedljivosti. Izmed vseh zdra-. vil se je izkazal kot učinkovit samo salvar-žan, a ludi z njim se popolno ozdravljenje ni dalo doseči. — Da se bolezen ne širi v večjem obsegu, je pripisati dejstvu, da ljudstvo samo smatra bolezen za nalezljivo in obenem za najstrašnejšo šibo božjo. Gobavce izključujejo izmed sebe in jim odkažejo za bivanje kako kolibo na samoti ali tudi le naravno duplino v gori. Tja jim prinašajo — ali pa tudi ne! —■ le najnujnejšo hrano ter so nesrečni gobavci prepuščani najstrašnejši zapu-ščenosti. Ti bedniki so popolnoma udani v svojo usodo in smatrajo za popolnoma pravil- no, da so izločeni izmed zdravih in ne okužu-jejo še drugih. Nekateri sami zahtevajo svojo izolacijo in če vidi gobavec, da se mu kdo bliža, mu kliče od daleč, da naj ne hodi blizu, ker je gobav. — Dr. Kujačiču gre zasluga, da je prvi temeljito proučil lepro v Črni gori s socialno-zdravstvenega stališča in napisal o tem obsežno študijo. Zanimivo bi bilo vedeti, kakšno je stanje v Črni gori z ozirom na gobavost danes. Iz Primorske. Tatovi v barkovljanski župni cerkvi. V! noči od nedelje na ponedeljek so tatovi obiskali župno cerkev v Barkovljah. Vlomili so tabernakelj in odnesli več kelihov, monštran-co in nekaj drugih dragocenosti. Za tatovi doslej ni sledu. Somalijški princ na študijah v Trstu. Te dni je z odličnim uspehom položil zrelostni izpit na zavodu Cesare Batisti v Trstu princ Mohamed Šejk Žomel, sin enega najvplivnejših poglavarjev na Somaliji. Princ je star ;17 let. Z njim biva njegov učitelj major Vivanti. Naznanila. Prostovoljno gasilno društvo v Nazarjih ima dne 19. julija t. 1. ob 3. uri popoldne svojo prvo veselico na prostem. Čisti dobiček se bo porabil za zgradbo gasilnega doma. Za pijačo in jedila bo proste zabave. Na sporedu je tudi srečolovI Vsi proste zabave. Na spoerdu j.e tudi srečolov! Vsi vljudno vabljeni. — Na pomoč! Iz zgodovine jagode. Gojitev vrtne jagode je še razmeroma mlada. Grki in Rimljani so jagodo sicer poznali, pa je niso gojili. Šele Mavri v južni Španiji so se oprijeli njene gojitve. V vrtovih Granade in Cordone je uspeval žlahtni sad in je prišel od tam čez Francijo do Rena, kjer ga poznajo že okoli leta 1570. Obenem se jc razširila jagoda skozi mohamedanske dežele proti vzhodu in je prišla preko Balkana do Dunaja, kjer so jo gojili že ob drugem turškem obleganju, 1. 1683. Med tem je prišla v Evropo tudi kanadska jagoda; 1. 1715. velikanska jagoda iz Chile, 1. 1787, ananas-jagodg: iz Cayenne v južni Ameriki. Gojitev lepote v sedanjem letnem času. Stari koledarji pravijo, da si moramo dati ob začetku poletja puščati kri in da moramo jesti razne trave in korenine, če hočemo ostati zdravi in lepi. Čeprav si danes ne damo več puščati krvi, imajo stara kmečka pravila o čiščenju sokov še zmeraj prav. Zlasti ženske bi si jiih morale zapomniti iu jesti namesto mesa in slaščic več sadja in zelenjave. Zjutraj začnimo z jabolkom, glavni obed naj sestoji v prvi vrsti iz zelenjave in sadja. Zlasti dbbro učinkuje juha iz zelenjave, ki naj se ji pridruži salata iz vodne kreše in parjen kompot. Redkvica čisti kri in odpravlja gube na obrazu in na vratu. Boljši je črni kruh kakor beli, tudi se ne rediš tako po njemu. Čajeva žliičica čistega olivnega olja po obedu dviga lepoto kože. Za pijačo priporočamo limonado. Saj nas narava sama s svojimi sadeži navaja na tako dieto. ■ , ', ur , i1'1. ?"' XTeki otroški zdravnik piše: „Da odsiranimo iz ust vse škodljive snovi, in da bi obenem kolikor mogoče I ^ antiseptično ravnali, nikakor ne zadostuje snaženje s samo čisto vodo, temveč ji je treba dodati še zobne vode, ki predvsem ni strupena, a vendar uničuje gnilobne klice, pri tem pa ima ugoden okus, kar je za otroke jako važno. Tem zahtevam odgovarja v potni meri Odol, ki ga je treba dodati vodi vsako jutro, zlasti pa vsak večer. "*) V k knjige „Prakitčai nasveti za prehrano in oskrbo zdravih in bolnih otrok." Dr. F. Theodor, Konigsberg i. Pr. Otroka kapitana Granta. 23 (Potovanje okoli sveta.) &EaacosM ppisal JuJes Verne. —> Poslovenil AL B. — Naj bo, Paganel, je rekel Glenarvan, verjeti Vam hočem, vendar pa vas moje začudenje ne sme iznenaditi. Kdo pa je bil tisti mornar, ki je spoznal resnico Kolumbovih odkritij? — Njegovi nasledniki: Ojeda, ki ga je bil spremljal na njegovih vožnjah, potem Vincenc Pizon, Ves-pucci, Mendoza, Bastidas, Cabral, Soliš, Balboa. Ti mornarji so jadrali vzdolž ob vzhodni ameriški obali. Sli so proti jugu in jo spoznali. Tudi nje je nosil pred tristo in šestdesetimi leti isti tok, ki žene danes nas. Glejte, prijatelji, polutnik smo prerezali ravno tam, kjer je jadral Pinzon v zadnjem letu petnajstega stoletja; bližamo se osmemu južnemu vzporedniku, pri katerem je pristal na brazilski obali. Leto dni pozneje je Portugalec Cabral dosegel segurski pristan. Ves-pucci je na svoji tretji vožnji 1. 1502. dospel še dalje na jug. L. 1508. sta se združila Vincenc Pizon in Soliš, da bi preiskala amerikansko obrežje, in 1. 1514. je Boliš odkril ustje reke rio dela Plata, kjer so ga domačini ubili. Tako je ostala prihranjena Magellanu slava, da je prvi objadral celino. Ta veliki brodar je odplul 1. 1519. s petimi ladjami, jadral ob patagon-Bkem obrežju, odkril pristan Dčsirč in pristan Sv. Ju-lijana. Tam je precej časa počival, potem pa je odkril pri dvainpetdesetem vzporedniku ožino Enajst-Tisoč-Devic, ki je bila pozneje poimenovana po njem, hi končno je 28. novembra 1520 zaplul po vodah Tihega morja. Oh, kakšno veselje je občutil, kako mu je moralo biti srce, ko se je zalesketalo pred njim novo morie v razkošnih žarkih iutranietra sobica/ — Da, gospod Paganel, je vzkliknil Robert ves navdušen, kako rad bi bil zraven. — Tudi jaz, dragi dečko, in prav gotovo ne bi bil zamudil take priložnosti, da me je nebo poslalo na svet tri stoletja poprej. — Kar bi bilo zelo nerodno za nas, je dejala gospa Helena, ker bi sedaj gospod Paganel ne bil na D u n c a n u in ne bi pripovedoval teh zgodb. — Bi jo pa« kdo drugi povedal namesto mene, gospa, in bi pristavil, da sta zapadno obrežje preiskala brata Pizarre. Ta drzna pustolovca sta bila velika ustanovitelja mest: Cusco, Quito, Lima, Santi-ago, Villarica, Valparaiso in Concepsion, kamor nas pelje D u n c a n , so njuno delo. Tedaj so zvezali Ma-gellanova odkritja s Pizarrovimi, in amerikanske obale so se začrtale na zemljevidih na neizmerno veselje učenjakov tistega časa. — E, jaz bi pa še ne bil zadovoljen, je dejal Robert. — Zakaj neki, ga je vprašala Mary in motrila bratca, ki ga je bila zgodba o odkritjih čisto prevzela. — Pa res, mali, zakaj? ga je vprašal tudi Glenarvan z dobrohotnim smehljajem. — Ker bi hotel vedeti, kaj je onstran Magellano-vega preliva. — Bravo, junaček, se je razveselil Paganel, tudi Jaz hi bil hotel vedeti, ali gre celina še naprej, notri do tečaja, ali pa je naprej prosto morje, kot je mislil Drake, eden od vaših rojakov, mylord. Mislim, da ni dvoma: če bi bila Robert Grant in Jakob Paganel živela v enajstem stoletju, bi šla za Shoutenom in Le-mairom, dvema Nizozemcema, ki sta hotela izvedeti zadnji del te zemljepisne uganke. — Ali sta bila učenjaka? je vprašala lady Helena. — Ne, ampak drzna trgovca, ki sta se za znanstveno stran odkritij presneto malo menila. Tedaj je Mb> na Nianoamakam vzbndno-indiiaka družba, ki ie imela izključno pravico do trgovanja pa Magellano-vem prelivu. Ker v tistem času niso poznali druge zahodne poti proti vzhodu, je bila to velika predpra-vica. Nekateri trgovci so se hoteli boriti proti temu monopolu na ta način, da bi odkrili še kako drugo pot. Eden od teh je bil tudi Izak Lemaire, prebrisan in izobražen mož. Vzel je na svoje rame stroške za ekspedicijo, ki sta ji poveljevala njegov nečak Jakob Lemaire in Shouten, izvrsten mornar, doma iz Horna. Naši drzni mornarji so odpotovali meseca junija leta 1615., skoro sto let po Magellanu; odkrili so Lemai-rovo ožino med Ognjeno zemljo in Državnim otokom, 12. febr. 1616. so objadrali rtič Horn, ki bi zaslužil še preje kot njegov bratec rtič Dobre Nade ime: Viharni rtič. — Oh, da nisem bil takrat tam! je vzdihnil Robert. — Zares bi bil lahko vesel, dečko moj, se je navduševal Paganel. Ali si morete misliti večje zadoščenje, resničnejše veselje kakor zaznamovati svoja odkritja na ladijskem zemljevidu? Pred tvojim obličjem se porajajo vedno nove in nove dežele, otoki, rtiči, rekel bi, da vstajajo iz naročja morja. Njih obrisi so najprej nejasni, zmedeni, pomanjkljivi. Tu je samotna poljana, tam zaliv sam zase, tam se zopet izgublja v daljavi gorovje. Kmalu se začno odkritja spo-polnjevati, črte se strnejo, pičice na zemljevidu se umaknejo črtam. Zaliv oblikuje v loku svoje obrežje, rtič se naslanja na določno obal; končno stoji pried teboj na zemeljski obli v vsej svoji veličastnosti nova celina s svojimi jezeri, rokami in rečicami, s svojimi gorami, dolinami in planjavami, s svojimi vasicami, mesti in glavnimi mesti. Oj, prijatelji, kdor odkrije nov svet, je iznašel nekaj novega! Ta zavest je čez vse! Žalibog je ta rudnik že precej izčrpan. Vse so že videli, vse preiskali, vse našli, kar zadeva nove svetove in celine, in mi ubogi reveži, ki smo prišli na svet urouozno. nimamo nobene naloce več. G3 IS > a t « c c. « r.i v* S 5 ž u Mg rt £2 " b 5 £ « S >N fa > a> d 3 «> lii N W JjJ « *f i?1^ o S j « ™ -K >Ss>g .smo fctran 6. SLOVENEC, dne 16. Julija 1925. Stev. 157. Položaj na denarnem trgu. Od strokovnjaka smo dobili sledeč dopis: Pred par dnevi je pisal »Jugoslovenski Lloyd«, da je pri zagrebških denarnih zavodih po javnosti pristopnih podatkih na razpolago okoli 600 do 700 milijonov dinarjev gotovine. Jasno je, da bo morala vsa ta gotovina prej ali slej najti pot v žile gospodarskega življenja. Podoben slučaj, seveda v primerno manjši meri je ugotoviti tudi pri naših denarnih zavodih. Hranilne vloge že skozi dve leti stalno naraščajo pri naših denarnih zavodih in regulativnih hranilnicah. Vlagatelji pač tudi nekoliko računajo z naraščajočim dinarjem in, kakor je bilo pred leti opažati beg od domače valute, je sedaj začelo zaupanje v domači denar rasti in to se najbolje kaže v naraščanju hranilnih vlog. Posledica tega dotoka hranilnih vlog je bilo dvakratno znižanje obrestne mere na vloge, dočim dosedaj še ni bilo slišati tudi kaj o znižanju kreditnih obresti. Tudi tu je nastopila na denarnem trgu izprememba. Opažati je, da se znižuje polagoma tudi obrestna mera za kredite, ker pač denarni zavodi ne morejo plasirati svoje gotovine, ki gre pri večjih zavodih že celo v desetine milijonov dinarjev. Toda še vedno se čujejo iz trgovskih krogov tožbe o visokih obrestnih merah, ki se še sedaj zahtevajo za kredite. Na naših denarnih zavodih je sedaj, da vodijo tako politiko, ki bo v skladu s splošnimi narodnogospodarskimi interesi. Že večkrat so se culi glasovi zlasti iz industrijskih krogov proti sedanji denarni politiki bank. Ti glasovi niso bili neopravičeni. Zaradi sedanjih razmer je gotovo, da bo imela največ koristi industrija in trgovina. V dobi, ko davčni vijak neusmiljeno poskuša potegniti ves denar davkoplačevalcem iz žepov, bo znižanje obrestne mere imelo za posledico oživljenje industrije. Industrijska kri-ea. o kateri smo že večkrat pisali, je imela svoj koren tudi v izredno visoki obrestni meri poleg nezdrave fluktuacije dinarja. Pričakovati je torej, da se bodo za industrijo začeli boljši časi, posebno odkar uživa tako močno državno zaščito z novim carinskim tarifam. Znižanje obrestne mere na vloge bo delovalo tudi na poživljenje tržišča z efekti, široka publika se bo začela zopet pečati z trgovanjem z efekti, kar pa krije v sebi radi spe-kulativnosti mnogo nevarnosti. K temu bo pripomoglo tudi oživljenje dunajske borze, o kateri je že »Slovenec« prejšnji teden poročal. Saj je to že razvidno iz kurzov papirjev, ki kotirajo na dunajski borzi in pri nas. Zadnja statistika o prometu na ljubljanski borzi kaže, da je največ zaključkov v papirjih, ki se trgujejo samo na tej borzi. To pa je pripisovati dejstvu, da se naše banke — gotovo radi ugodnosti, ki jih nudi zagrebški trg — obračajo samo v Zagreb za izvršitev nalogov od svojih komitentov. Sčasoma je upati, da bo tudi morala nastati izprememba v korist Ljubljane. Oglas. Poštna hranilnica, podružnica v Ljubljani nam pošilja v objavo: Vse lastnike čekovnih računov pri poštni hranilnici opozarjamo, da skrbno čuvajo poslovne formular-je za čekovni promet kakor tudi žige, katere eventualno uporabljajo poleg podpisa na teh formularjih, ker v slučaju kraje teh formu-larjev ali falzificiranja podpisov na njih poštna hranilnica ne odgovarja za zlorabe, ki bi nastale vsled tega. Kajti poštna hranilnica ni dolžna preiskovati istinitosti podpisov na dotičnih formularjih, nego samo to, da so ti formularji izpolnjeni po predpisu, da so na nje udarjeni prijavljeni žigi in da stoje na njih podpisi onih oseb, ki so za to pooblaščene in prijavljene. Preiskovati istinitosti podpisov poštna hranilnica ni niti dolžna, niti ji ni mogoče, da bi se v to spuščala. Povod za to objavo publiki so dala dejstva, da so organi posameznih društev, katerim je bilo poverjeno čuvanje poslovnih fornutlarjev za čekovni promet in žigov, zagrešili falzifikate in zlorabe, potem pa so se hotela dotična društva v takih slučajih regresirati pri poštni hranilnici. Poštna hranilnica ne more odgovarjati za take zlorabe organov posameznih društev. Za vsako malomarnost in eventualno škodo, ki nastane iz take nemarnosti, nosi polno odgovornost lastnik čekovnega računa, kateri poslovnim formularjem za čekovne račune in žigom ni posvetil potrebne pažnje. Na včerajšnji živinski sejm v Ljubljani so prignali 162 konj, 5 žrebet, 50 volov in bikov, 26 krav, 12 telet, kozla in 135 prašičkov za rejo. Prodanih je bilo 26 konj, 8 telet, 32 volov, 4 biki, 18 krav in 67 prašičkov. Cene so bile sledeče: par konj od 4—12.000 Din, žrebeta po 1300 Din komad, voli I. vrste po 8 Din, II. po 7.50, III. po 7 Din, krave, debele po 6 Din, klobasarice po 3.50—5.50 Din, biki po 6.50 Din, teleta po 10—11 Din kg žive teže. Prašički 6—9 tednov stari po 100— 150 Din komad. Hmelj. V Ž a t c u dne 1. julija. Zadnji teden je vladala na tukajšnjem trgu jako mirno mišljenje. Plačevalo se je 3300 do 3400 Kč za 50 kg razen davka iz obrata. Ta cena velja še danes, povpraševanje je pa tako mrtvo, da je bila polovica tedna brez kupčije. Po pretežno suhi dobi je zadnje dni padel izdaten dež. Po dežju je pa nastalo hladno vreme. Stanje hmeljnikov je zadovoljivo. Zgodnji hmelj nastavlja cvet, na nekaterem jako zgodaj obrezanem hmelju se pa kažejo celo glavice. Poznejšemu hmelju je dež močno koristil. Spodaj je pognalo vse polno mladik in se pripravlja k cvetju. Po nekaterih hmeljnikih se je pojavil mrčes v silnih množicah, tako da morajo hmelj intenzivno škropiti. — Roudnice, dne 9. julija. Zadnji dež je bil jako potreben, zakaj hmelj je bil že v kritičnem stanju. Vobče smo pogrešali toplih vlažnih dni. Ker je primanjkovalo vlage, je listje rumenelo. Dež je hmeljevo rastlino izboljšal, kaže obilo poganjkov, a cvetja še ni opaziti. Vršički trpe vsled mušic. — Tržišče na Moravskem, dne 7. julija. Zadnji teden je skoraj vse dni lahno deževalo. a po nekaterih vaseh so imeli tudi nevihte s točo, ki je napravila precej škode. Koder ni mrčesne nadloge, je stanje hmeljnih sadik srednje dobro. Mušice bodo uničile mnogo hmeljevega pridelka, če jih ne bodo na vse kriplje zatirali. Rastlina je v primeri z lanskim letom slabša in nastavki za cvet so redkejši, tako da že danes lahko rečemo, da bo letošnja hmeljeva letina nekoliko slabša od lanske. — Savinjska dolina, dne 10. julija. Nenavadno vreme, ki nima najmanjše lastnosti poletja, očividno slabo vpliva na razvoj hmelja, vsaj pozni hmelj je videti bolan in zbuja bojazen tukajšnjih hmeljarjev. Srednje zgodnji hmelj se pa doslej še dosti dobro drži, razen po onih hmeljnikih, ki so napadeni od mušic. BORZA. Dne 15. julija 1925. DENAR. Zagreb. Pešta 7.92—8.12, Berlin 13.5050 do 136550 (13.4750—13.6250), Italija 2.0945-2.1245 (2.0880—2.1180), London 275.95—278.95 (275.45 do 278.45), Newyork 56.44—57.24 (56.43 -57.23), Pariz (2.6750—2.7450), Praga 1.6780—1.7020 (1.6795 do I.7035), Dunaj 7.96 -8.08 (7.9050- 8.0850), Curih II.02—11.12 (11.0250-11.1250). — Dolarji 55.70 do 56.50, lire 2.1150—2.1450, fr. frank 2.60—2.65, avstrijska krona 8.02—8.14. Curih. Belgrad 9.05 (9.05), Pešta 72.55 (72.50), Berlin 1.2260 (1.2260), Italija 19 (18.95), London 25.04 (25.0450), Nework 515.10 (515.25), Pariz 24.15 (24.1750), Praga 15.25 (15.25), Dunaj 72.55 (72.55), Bukarešt 2.50 (2.4250), Sofija 3.75 (3-75). Trst. London 131.75—132, Pariz 127.25 do 127.50, Nevork 2710—2730, Curih 525-530, Za-greb4795—4810, Dunaj 380—385, Praga 8025 do 80.75. — Milan. Dunaj 384, Pariz 12746, Nevvvork 2710, Praga 81, London 13233, Amsterdam 1086, Bruselj 12525, Kopenhagen 544 Dunaj. Devize: Belgrad 12.47, Budimpešta 14.7, London 31.4950, Milan 26.21, Ne\vyork 70.935, Pariz 33.31, Varšava 13.555. — Valute: dolarji 70.550. angleški funt 34 42, francoski frank 33.30. lira 26.30, dinar 12.46, češkoslovaška krona 21. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 7-odstotno invest. 66.50 den., Vojna odškodnina 238 den.. Celjska posoj. 200 205, Ljubljanska kreditna 225—265, Merkantilna 101—105, Prahtediona 802- 808, Kreditni zavod 175—185, Strojne tovarne 104—130, Trbovlje 322- 335, Vevče 100—110, Stavbna družba 165 180, 4 in pol odstotni zastavni listi 20 den. 4 in pol odstotne za-dolžnice 20 den. Zagreb. Hrv. eskomptna 105.50—106, Kreditna Zagreb 101—108, Hipotekama, Zagreb 56.50 do 57, Jugobanka 97—97.50, Praštediona 805—810, Stavenska 69-70, Eksptoatacija 32-35. Šečerna 510—520, Gutnian 425-440, Slavonija 49—51, Trbovlje 345—350, 7-odstotno drž. invest. pos. 66.50, Vojna odškodnina 241—242. Dunaj Efekti: Živnostenska 60.9, Alpine 31, Greinitz 15.8. Trboveljska družba 47 0, Hrvatska eskomptna 13.220, Leykam 17.4, Jugo-banka 12.5, Hipo-banka 70.200, Mundus 92.0, Slavex 19.0, Slavonija 5.8. BLAGO. Ljubljana. Les: Doge. hrastove s pokrovi, 1 hI, pol hI, četrt hI, fco. meja 190 bi., 145 bi., 95 bi. Orehove deske, 1. vrsta. 30, 50, 60, 70, 80, 100 mm edbeline, 40—45 media, fco. nakladalna postaja 1850 bi. Bukova drva, 1 m dolž., fco. Skoplje 3 vag. zaklj. 30. — Žito in poljski pridelki: Pšenica Hardwinter II. tco. Postojna tranz. 405 bi. Rž, nova, lombardska 75 kg, fco. Postojna tranz. 360 bi. Koruza, slavon., fco. slav postaja, 1 vag. zaklj. 205. Krompir, novi, fco. štajerska postaja 85 bi. Novi Sad. Pšenica bačka, avgust-september, 10 vagonov 310. Koruza backa, 1 vagon 18750 sremska 4 in pol vagonov 192.50, Dunav ocarinjena' 20 vagonov 206, bafika 40 vagonov 195, bačka 1 in pol vagona 190. Samost. knjigovodja korespondent, vešč strojepU. in stenografije ter vseh drugih pisarn, del, zmožen slov., srbohrv. in nem., z večletno prakso in prima referencami, želi mesta. - Ponudbe na upravo lista pod »Vesten«. MLADENKA išče mesta vzgojiteljice Je perfektna v slov. in nem. - Ponudbe upr. pod št. 4533. STANOVANJE v novi zgradbi, dveh ali treh sob, s stransk. prostori, se išče. Pismene ponudbe pod »Ha-me« na upravo lista. 4617 Izprašani kurjač za parne kotle z večletnimi spričevali se išče za veliko industrijsko podjetje na deželi. Nastop takoj. Ponudbe z označbo nahtevkov na naslov »Interreklam«, d. d., Zagreb, 1—78, pod šifro »Ložač 11—422«. Pisarniško sobo v pritličju oddaja z avgustom Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani, Aleksandrova cesta. Tovarna pohištva iz upognjenega lesa išče zelo sposobnega MOJSTRA, ki je izboren strokovnjak in popolnoma verziran v vseh oddelkih. Dotičnik bi moral samostojno voditi podružnico. Nastop takoj. Ponudbe s prepisi spričeval in označbo zahtevane plače pod šifro »Majstor II—422« na »In-terreklam« d. d., Zagreb 1-78. Večja trgovina v mestu na dež. sprejme takoj in pozneje 4 agil. pomočnike meš. stroke, začetnike, ki so servirali v večjih trgovinah na deželi in so perfektni v računstvu. Istotam sc sprejme dobra KUHARICA sred. let, marljiva in snažna, ter SLUŽKINJA za vse. Ozira sc le na pridne delavne moči. - Ponudbe pod »Belakra-lina« štev. 4553 na upravo. Pi7n| vseh vrst, lltUl sniie gobe, CfS repno seme, ku-mna, mravljinčna ^^ J[ jajca in druge pridelke kupuje Sever & Komp., Ljubljana. Cene spo-— ročamo na zahtevo. — Prodajalka starejša, samostojna moč. se sprejme v večjo trgovino v Savinjski dolini. Nastop do 1. septembra. - Ponudbe s prepisi spričeval na upravo lista pod Poštenost it. 4548. Cenjenemu občinstvu najtop-leje priporočam higijenično urejeni BRIVSKI SALON. . Niko Koman Poljanska cesta štev. 13, nasproti II. drž. gimnazije. Kes da denar, ki ga izdajte za reklamo, nikdar ni zavržen, zato ker ima reklama za Vas veliko korist, le {o naročite o pravem času in v takem časopisu, ki ga na deželi največ bero. Vsa tozadevna zanesljiva pojasnila Vam da uprava »Slovenca«, ki Vam s tem prihrani mnogo truda in stroškov ter zagotovi vedno uspehi se dobijo v restavraciji * GROSUPLJE. i Lepa hiša J z velikim vrtom, naprodaj. - 5 Pojasnila dajo v Dravljah m St. 36, Št. Vid nad Ljublj. Vsled pomanjkanja prostora je naprodaj nova, črno polit. jedilna soba. Ogleda se lahko v Župnišču pri sr. Jakobu v Ljubljani. J Druga košnja f (OTAVA) se odda v Tovarni za klej v Ljublj. UjČn kupim, večjo, stano-IIIOU vanjsko, v Ljubljani ali Šiški. Cena do 60.000 Din. - Ponudbe na upravo lista pod »Zvezda«. 4598 PODRUŽNICA MARIBOR vljudno sporoča, da je prevzela vse posle dosedanje podružnice ANGLO-AUSTRIAN BANK, LTD. ■■flsaacBBeaBBcs ■ ■ 8 ■ ■ i s ■ ■ ! ALEKSANDROVA C. 48 :: MARIBOR Opremljena soba prijazna, s poseb. vhodom in elektr. lučjo, se takoj odda mirnemu gospodu. - Naslov v upravi lista pod št. 4597. gneing Senzacija! Vsled pozne sezone platneni damksi čevlji vseh barv po 85 Din samo pri »VOIKA«, Ljubljana, Krekov trg 10. Breje svinje lepe, dobre pasme, ima naprodaj FR. ŠKERJANEC, p. Radomlje. 4618 Prodam po nizki ceni veliko dvonadstropno HIŠO v Celju blizu kolodvora, tik železnice, samo spodnjega prostora 480 m5, prostori so prazni ter kupcu takoj na razpolago. Reflektanti naj se blag. obrniti na lastnika Ig. Toplak, Celje-Breg 14. ■ ■ S p ■ ■ ■ ■ B Naša dobra mati, gospa APOLONIJA VERB1Č ROJ. KRAINEH je danes ponoči nenadoma preminula. Blagopokojno pokopljemo v četrtek, 16. i. m. popoldne ob 6 \z hiše žalosti, Gorupova ulica št. 3. Maša zadušnica se bo darovala v trnovski cerkvi. V Ljubljani, dne 16. julija 1925. Zofija Šavnik, roj Verbič, hči. - Dt. Kari šavnik, delegat ministr. financ, zet. - Mara Tomše, roj. Šavnik, Nuša šavnik, Fran Tomše, kapetan L KI., vnuki. - Sonja in Saša Tomše, pravnukinji. Izdaja konzorcij >Slovencac Odeovorni urednik: Viktor Centi*. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.