GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Šmarje za občinski praznik SE BOUSI USPEHI Prejšnji teden je bila v prostorih občinske sku}^ščiue sniarje pri Jelšah tiskovna konjerenca, ki so se je poleg novinarjev Ji ielešili inch vsi družb^nopoliüčni delavci ob čine Šmarje pri Jelšah in predstavniki domala vseh de- lovnih organizacij v občiJii. Tiskovno konferenco so skli- cali ob občinskem prap^niku, da hi navzoče seznanili po- drobneje s problemi pa tudi z uspehi občine v rninulrm obdobju, ki je, to lahko mir- ne duše trdimo^ za občino zeio plodno m razgibano, saj je bilo mnogo storjenega, če- prav s skromnimi sredstvi. Predvsem je važna ugotovi- tev. da so občani pokazali do svojih problemov veliko razumevanje kakor tudi to, dn je občina pri rešitvi veči. ne problemov nemočna da sploh kaj naredi. Občina je v viinulem obdobju naredila precejšen skok. Občasni so s pomočjo občinske skupšči- ne naredili vrsto novih vodo- vodov. cest in priključkov na stare ceste. Nadvse uspel je referendum za saino prispe vek za finansiranje dejavnosti kraj-^vnih skupnosti, gradili bodo precej novih objektov, za ka!:'re med njimi še teče- jo pogovori, za druge pa je že zatrdno znano, kje bodo in čemu bodo služili. Občini je uspelo dobiti vrsto kreditov, sanirati v dobršni meri šol- stvo. tako da je ostalo le i^e nekaj šolskih zgradb, ki ne morejo več služiti svojemu namenu. Ob tem velja pripo- mniti tudi to. da so do^ .šniar- skih problemov pokazale do- ločeno razumevanje tudi slo- venske banke, da pa nekate- re stvari tečejo le prepočasi, še zlasti velik napredek so dosegla podjetja, kot so KORS Rogaška Slatina^ ki bo v kratkem času šel v razši- ritev svoje proizvodnje z no ^imi obrati. Zdravilišča Ro- gaška Slatina, ki iz leta v le- io veča svoj promet pa Do- nat steklarna in še nekatera druga. Občini je uspelo «o- ^iti kredite za Atomske to- plice. V Kozjem bo Metka razširila svojo proizvodnjo, za katero še grade nove obje- kte kredit pa je dobil tudi šentjurski LIK za mestinjski lesni obrat. Pogovori tečejo tudi Za projekt Vormrje. Tu. kaj naj bi bilo akumulacijsko jezero ki bi dajalo pitno in industrijsko vodo za celotno obsoteljsko dolino. Ustanov- ljen je že koordinacijski od- bor med vodno skupnostjo Krapina in Celjem, naredili pa so že tudi posnetke terena in celotne projekte. V občini upajo, da bodo z odprtjem dislociranih obratov v nekaj letih zaposlili še na- daljnjih 1500 ljudi, močan korak pa nameravajo storiti naprej tudi pri kmetijstvu. Razpisane so štii)endije, kmetje pa lahko dobe kredi- te za nove nasade. Kljub te- mu ugotavljajo, da zaradi prepočasnega razvoja mladi še vedno beže v mesto, ker doma ne vidijo perspektiv, kot smo to že tolikokrat po- vedali. Strokovnjaki iz kme- tijskega kombinata Žalec in predstavniki občinske skup- ščine so na tiskorni konfe- renci 0})0Z0rili na dejstvo, da marsikateremu probleimi v kmetijstvu botruje nepravilen odnos do kmeta in kmetij- stva nasploh. Namesto, da bi investicije v kmetijstvo ra- stle, iz leta v leto padajo in iz leta v leto več uvažavio. če damo našemu zapisu še zaključno misel, potem lahko ugotovimo, da so se v občini trudili z vsemi močmi, da bi nekaj naredili, vendar je tre- ba vedeti, da ne bo šlo vse čez noč. Do pred nekaj leti takorekoč občina ni iynela ni- česar, na kar bi se lahko opr- la. Danes to ne velja več in prav gotovo je, da se bodo stvari počasi izboljšale. Ob občinskemu prazniku ob- čine Šmarje pri Jelšah se pridru-žujeino vsem, ki žele občanom čimprejšnji napre- dek in boljši kos kruha. MILENKO STRAŠEK Tako in zopet se je pričelo šolsko leto. Mnogi so tokrat prvič prestopili šolski prag, mnogim so šolski prostori že stari znanci. Bodi že tako ali drugače, večina je vstopala v šolo z radostjo, pripravljena na novo uče- nje, na nove podvige. Takole so se učenci 4. b. razreda II. osnovne šole v Celju zgrnili nad novo čitanko ter občudovali njene ilustracije ter bese- dila. No do konca šolskega leta jo bodo dodobra spoznali ... (Foto: Berni Strmčnik) Prebold 120 LET DELA ,Chilli dclav.ske!;u sveta, delesati sa nioupraviiili cn(»t in preilstavniki druž- beno političiiih organizacij tekstilne tovarne Prebold so se oh navzočnosti številnih gostov minulo soboto sešii na svečani seji delavskega sveta, ki Je bila posvečena 130. obletnici olistoja podjetja. Proslavo pa so posvetili tudi 22-letnici samoupravljanja v podjetju, kjer so delavci H. septembra 1950 sim- bolično prevzeli ključe svoje tovarne. Osrednji govor na svečani seji je imel ing. .lANEZ AHAČFC;, ki je v svo- jem govoru orisal dosežke pri razvoju podjetja v zadnjih letih. Kolektiv je dejansko v tem (»bdobju zabeležili veli- ke rezultate, tako pri povečevanju ob- sega poslovanja, kakor tudi na p(Ml- ročju skrbi za delovne ljudi. Uspelim' v minulih letih resnično ni manjkalo in z marsičem se kolektiv lahko po- hvali. V vseh letih dosedanjega raz- voja pa .je bil kolektiv tesno povezan tudi s krajem ter ,je veliko prispeval k njegovemu na|)redku. Po svečanem govoru je bila podelitev priznanj, ."šest- najst delavcev je prejelo p'/zetek iz razprave na sei i oddelka ZK v Cestneim jjodje t^iu. Z urednikove mize Občani šmarske občine praznujejo sredi uspehov in predvsem načrtov. Danes smo v NT namenili več prispevkov in zapisov prav šmarskemu območju, da bi začutili njegov utrip, probleme in tudi želje. Preberite! Dalj časa smo obljubljali in končno — obljubo uresničili. Odslej tudi v N'l stalno horoskop. Prvič tudi objavljamo zapis mladega de- kleta — Moja ljubezenska zgodba. Upamo, da boste, dragi bralci, v rubriki radi sodelovali.- Zgodbe bomo objavljali občasno, tako kot bodo prihajale. Dobro in iskreno pišite! Moram vas tudi obvestiti o nečem, kar vas bo zagotovo zanimalo. V jesenskem in zimskem času bomo povečali obseg NT — vsako prvo in zadnjo številko NT boste sprejeli v roke na štiriindvajsetih stra- neh. Vam je današnji NT všeč? Napišite nam kritično pismo. Za prihodnji teden pripravljamo presenečenje za naše najmlajše bralce, nekoliko pa se bomo sprehodili tudi po mozirski občini, kjer prihodnji teden prav tako proslavljajo občinski praznik. UREDNIK 2 stran NOVI TEDNIK St. 36 — 7. september 197^ š ZAVIRANJE NI POMAGALO SONJA BALANT, iz Arclina, se je pripeljala s kolesom v križi§če s stransko cesto v Vojniku in nenadoma zavila v levo, ne da bi se prepričala, če je cesta prosta. Za njo j3 pripeljal z osebnim avtomobilom MEMED KIZIL iz lorčije in jo kljub močnemu zaviranju ter zavijanju za- ael. Balantovo je vrglo na desno bankino, kjer je oble- žala nezavestna. Zaradi težjih poškodb so jo (xlpelj?li v Dolnišnico. ZAVIJANJE IN PREHITEVANJE TEODOR SOVIČ, 30, iz Sevnice, je vozil z osebnim pvtomobilom proti Šentjurju in v Prožinski vasi name- laval zavijati desno, vendar se ni razvrstil na skrajno ci3sno stran cestišča. Za njim je pripeljal z osebnim avto- mobilom FRANC ZVONAR, 32, iz Šempetra, ki je hotel i rehiteti Soviča po desni strani. Pri tem sta se avtomo- bila oplazila. Zvonarjev avtomobil je zaneslo v obcestni ramen, da se je obrnil m obstal na kolesih. Pri nesreči sia bila težje pK>šlvodovana voznik Zvonar in njegova so- [)otnica ZINKA PO'LUTNIK iz Celja, škode na avtomo- Di'lih je za lO.OOO dinarjev. VOZNIK JE ZASPAL MIHAEL CERAR. 24, iz Vemeka, je med vožnjo z >sebnim avtomobilom iz Celja proti Lašikemu zaspal za krmilom. V Debru je avtomobil na ovinku zapeljal na levo v obcestni kamen in se prevrnil. Voznik je bil pri nesreči laže jx)škodovan, škode je za 5000 dinarjev. KLJUB RDEČI LUČI IVAN NOVAK, 34, iz Celja, je peljal po Kersnikovi ulici v križišče z Dečkovo, ko je na semaforu gorela ze- lena luč. Po Dečkovi cesti je pripeljal motorist BRANKO NAREKS. 23, iz Gorice pri Celju, ki je zapeljal skozi kri- žišče kljub rdeči luči. Tailto je z vso hitrostjo trčil v osebni avtomobil. Obležal je težko poškodovan. Avtomobil je zapeljal v ograjo hiše. škode je za 7000 dinarjev. "HUDO POŠKODOVANA FILIP KRIŽNIK, 65, iz Trbovelj, je vozil ^ csebnim avtomobilom iz Celja proti Ljubljani, ko je na Vranskem nenadoma preikala cesto MARIJA ZUPAN, 76, z Vran- skega. Pri trčenju je dobila Zupanova pretres možganov in druge težje poškodbe. PODRL GA JE JOŽE sTUHEC, 39, iz Konova pri Velenju, se je pe- ljal s kolesom iz šaleka proti Velenju. V bližini bencinske črnalke je pripeljal za njim z osebnim avtomobilom AN- TON GREBENŠEK, 36, iz Velenja, se zaletel vanj in ga podrl. Kolesar je dobil lažje poškodbe. NEPREVIDNO PREČKANJE MATJA2 PUST 19, iz Dola pri Hrastniku, jo med vožnjo z osebnim avtomobilom iz Laškega proti Rimskim Toplicam v Sevcah srečaval avtobus, ki je izpeljaval s postajališča. Za avtobusom je vozil tovornjak. Tedaj sta t?:za tovornjaka prečkala cesto s postajališča sedemletni DRAGO CVIKL in STANKO PINTER, oba iz Sevc. Drago je usipel prečkati cesto, Stanko pa je pritekel na sredino ceste in obstal pred avtomobilom, ki ga je zadel. Dečka so pripeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili poškodbe težjega značaja. TRAKTOR SE JE PREVRNIL FRANC JAGER, 16, iz kraja Belo pri Prista^vi, je vo- zil traktor s priključenim plugom iz Šmarja proti domu. Po Smehovem klancu navzdol je peljal s hitrostjo 35 do 40 kilometrov in na križišču zavijal proti Pristavi. Trak- tor je pričelo zanašati, nakar se je prevrnil na streho. Jager je nesrečno padel pod traktor, ki mu je pritisnil nogi. Zlomil si je desno nogo v kolenu. STEKLA JE ČEZ CESTO JOŽE LINDER, 23 iz Velenja, je vozil z osebnim avtomobilom iz Mestinja proti Grobelnemu ter opazil pred seboj ALOJZIJO TAŠNER. 80, iz Šmarja, ki je ho- dila po levi strani ceste. Zmanjšal je hitrost, in ko je že malo manj kot zaustavil, je ženska stekla čez cesto in se zaletela v leva vrata avtomobila. Dobila je pretres mo- žganov. ZAVOZIL MED PEŠCA JOŽE STRMŠEK m JOŽE MAJCEN, 45, iz Petelmjeka, sta hodila po skrajni desni strani ceste vzporedno iz Jer- neja proti domu. Za njima je pripeljal mopedist AVGUST CVAHTE, 16, iz Brezja. Ko je pripeljal z desnega nepre- glednega ovinka, je zavozil med pešca. Cvahte in Majcen sta padla ter se teže poškodovala. V VSAK DOM NOVI TEDNIK CELJE Poročilo se je 14 parov, od teh: ŠTEFAN STRAŠEK, Ce- lje in ŠTEFANIJA FRIDL, Štore; JERNEJ LUŽNIK, Landsik m ANA MARTINC, Godič; JOŽEF KOS, Arja vas in VIDA ZALOKAR, Celje; MARTIN LIPAR in MAJDA FLIS, oba iz Štor. SLOVENSKE KONJICE HEINZ VÖLLER, 53, Nem- čija in MARIJA KOBALE, 55, Loče; JOŽEF KAMENŠEK, 22 in VIDA LEV ART, 21, oba iz Draže vasi; ROMAN BER- GANT, 31, Izlake in MILENA KRANJC, 20, Zeče; MILAN MERNIK, 20, Klokočovnik in SONJA KROPEJ, 18, Zreče. ŠENTJUR PRI CELJU DRAGO KRAČUN, 27, me- sar in MARIJA SKALE, 20, delavka, oba 12 Vrbnega ter IVAN HRIBERNIK, 28, šo- fer, Razgor in MILICA ŠA- BEC, 19, trg. pomočnica, Ma- rija Dob je. ŽALEC ŠTEFAN RAMŠAK, 24, Cr- nova in MARIJA RAJŠP, 20, Velenje; TOMISLAV NOVAK, 34, in IVANA NAJDENEK, 22, oba iz Sp. Grušovelj. CELJE 19 dečkov in 20 daklic. SLOVENSKE KONJICE 1 deček in 2 deklici. ŠENTJUR PRI CEI.JU 2 dečka in 1 deklica. ŠMARJE PRI JELŠAH 1 deklica. CELJE IVANA SKALE, 48, Celje; FRANC BOBEK, 60, Košnica pri Slivnici; VINCENC MEŽ- NER, 68, Ceplje; MIHAEL ZAVŠEK, 68, Celje; JOŽEFA HOHLER, 73, Pristava; JA- NEZ PET.\N, 73, Dobrna; RU- DOLF KRANJC, 67, Zagrad; DOROrEJA RAMŠAK, 47, šmarjeta pri Celju. SLOVENSKE KONJICE VERONIKA RATEJ, 80, Draža vas in AVGUST JE- ZOVŠEK, 45, Mlače. ŠENTJUR PRI CEIJL FRANC MRAZ, inv. upoko- jer.3c, 80, Buikovje; FRANCI ŠKA GROBIN, 78, gospodi- nja, Loka pri Žusmu ter LE- ON GORENŠEK, 63, upokoje- nec, Šentjur. ŠMARJE PRI JELŠAH EMA PEPERKO, roj. Cver- lin., 78, Kristan vrh. ŽALEC PAVLINA KOVCE, 78, soc. podpiranka. Polzela; IVANKA FONDA, 45, upokojenka. Grajska vas; JOŽEF VERBIC, 66, inv. upokojenec, SI. Ko- njice; JOŽEF PECENIK, 45, inv. upokojenec. Gorenje; FRANC ŠMID, 69, kmet, Za- homce; AVGUST PADER, 70, Breg pri Polzeli; MARIJA SE- ME, 75, upokojenka, Liboje in. LUCIJA CIZEJ, 77, upoko- jenka, Loke. KINO UNION: do 8. septembra francosiki barvni film REDOVNICA, od 9. do 11. septembra ita- lijanski barvni film KO SO ŠE ŽENSKE IMELE REP; od 12. do 13. septembra ameriško-nemška barvni film SMRTNI STRELI NA BROADWAYU. KINO METROPOL: 7. septembra še ameriški barvni fiLm ČRNI IZZIV; od 8. do 10. septembra ame- riški barvni film DOKTOR ŽIV AGO. Predstavi sta sa- mo dve, in. sicer ob 16.30 ter 19. uri. Od 11. do 12. sept- tembra ameriški barvni film SIMFONIJA HERO- JEV; od 13. do 18. septem- bra slovenski bai-vni film VESNA. KINO DOM: do 9. septembra ameriški barvni film Z ONE STRA- NI ZAKONA; od 10. do 13. septembra nemški barvni film PO SOKOLOVI SLE DI. KINO DOBRNA: 9. in 10. septembra ameri- ški barvni film SIMFONIJA HEROJEV. Pohitite ljudje, ne zamu- dite, v Olje je prispel Luna park! Enake besede bi lahko «•^j.-abili, če bi v Celje pri- šel cirkus. Vest o Luna par ku je resnično, brez preve- likega prc-tiravanjjj, vredna pozornosti. To so dokazali tudi Celjani oziroma starši, ki so trumoma vodili svoje najmlajšo v skromni Luna park, ki se je utabcrii med Savinjo in Ljubljansko cesto na Oto!ni. Vsa ta množica je bila dokaz, kako malo pr - reditev je za naše otroke v mestu ob Savinji. Otroci na Otoku se lahko igrajo predvsem na asiatu, saj so zelene površine zašči- tene. ponekod pa so jih ob dali celo z žičnato ograjo. Ne kateri hišni sveti so šli celo tako daleč, da prepoveduje- jo risaaje po asfaltu pred hi- šami, češ, ni estetsko, med- tem ko se vrli člani hišnih sveto\ sploh ne zmenijo za velike madeže olja. ki jih n.ii- hovi avtomobili puščajo na tem edinem »otroškem« i.gri- šču. RPs .je, da so tu in tam pred bloki postavili gutralni- ce, vendar je to še vse pre- malo. V kinematografih ni dovolj filmov za otroke, gle- dališče daje premalo pred- stav za pionirje. Tako. kot se starejši radi zabavamo, je zabava in igra potrebna tudi otrokom. IMnogi si z zavistjo v očeh ogledujejo velenjski otroški park z vsemi mogo- čimi napravami od lokomo- tive, motorčkov do male.ga in plitkega bazena z motor nimj čolni. Da, velenjski otroci imajo svoj zabavni park! Morda v Celju ni potreben? Da je, je resno dokazal obisk v Luna parku, kjer se je vrti Ijak vrtel ure in ure poln in kjer so avtomobilčki nepre- nehoma \ozili. Luna park bo odšel in otroci bodo čakali drugega .\li ni čas, da bi se v Celju dogovoril za gradnjo zabavnega parka, saj imajo starši stalne probleme, kam z otrokom, željnim igre in gu zato morajo prepuščati as- laltnemn dvorišču. Luna park na Otoku pa ima turti svojo temno stran. Številni so bili v teh dneh občani, ki so se pritoževali zaradi hrupa in bili začude- ni, kdo je dovolil lokacijo liarka sredi gostega stano« vanjskega naselja. Prebival, cem ob Ljubljanski cesti ž« dosedaj ni bilo lahko zaradi avtamohilov, ki se v dolgih kolonah valijo po cesti. Se. daj se je temu hrupu pridru. zil se tuleči zvok napovedo, valca smrtnih voženj hrabrih motoristov na steni smrti. Celo tisti zelo oddaljeni Oto- čaii! lahko .«premljajo bese- dilo, vse skupaj pa je preže, to še z bolj ali manj oslad- no glasbo. V bližini je tuui hotel Merx, katerega gostje prav gotovo niso zadovoljni z bližino Luna parka. Tako, kot je bila zaradi stalnih za- bavnih parkov nekoč v tež- kem položaju Celeia, tako .je zdaj IVlerx. Ljudje imajo ra- di mir in imajo do njega tu- di pravico, še posebej ob ne- deljah. Zato ni čudno, če ljudje sprašujejo, kdo je dovolil lo- kacijo p:uka ob Ljubljanski cesti in koliko denarja je do- bila občina od tega? Prepri- čani so, da je moralo vod- stvo parka plačati prostor. Kam je šel denar? Čeprav ga verjetno ni bilo veliko, hi lahko razmišljali o tem. da bi prav ta denar pričeli na menjati za gradnjo otroškega zabavnega parka. Mnogi bi z veseljem priskočili na pomoč s prostovoljnim udarniškim delom ter tako zagotovili svo- jim malčkom tisto, kar jim nedvomno manjka, Navse zadnje nima vsakdo avtomo- bila, da bi lahko v nedel.jo odpeljal svo,iega otroka na uro v Velenje ali kam dru- gam. M. SENICAR Mitja Umnih (21 ^^ ^^ f — f ^^ Preden se z vsebino na- še stalne rubrike bolj po- svetimo učencem osmih razredov osnovnih šol te- ga šolskega leta — 1972/73, smo dolžni nekaj informa- ^ vsem tistim, ki so se že vključili v izobraževanje za različne poklice, se vključili v uk, postali učenci v gospodarstvu ali po starem »vajenci«. Iz svoje nekajletne prakse vedno znova ugotavljam, da vsi tisti, ki se vklju- čijo v takšno izobraževa- nje, dosti premalo vedo o vseh svojih pravicah in doi-žnostih. Neredko so prav zaradi slabe informi- ranosti žrtev različnega izkoriščanja, pa tudi izi- gravanja veljavnih pozitiv- nih predpisov. O tem pri- čajo mnoge analize o pro- blematiki vajencev, pogo- ste žalostne usode teh mladih ljudi ter včasih prav neverjetno omalova- ževanje zakonitih pravic vajencev. V življenju je dostikrat tako. da se de- janska (praktična) zašči- ta učencev v gospodarstvu dokaj odmika od njihove pravne (teoretične). Prav zato se mi zdi j>otrebno povedati nekaj be.sed o omenjenih pravicah in dolžnostih, v vednost vsem tistim, ki se jih tičejo. V današnjem sestavku vam bom vsaj v grobem pred- stavi!'. nekatera določila republiškega zakona o jx)- klicnem izobraževanju S tem zakonom se ure- ja izobraževanje za tiste poklice, za katere je v no- menklaturi FKJklicev dolo- čeno, da se izobražujejo po tem zakonu Nomen- klaturo doi^oči za področje gospodarstva gospodarska zbornica SRS, za področ- je družbenih služb pa ustrezni republiški zavod v sodelovanju z delovnimi in drugimi organizacija- mi. Izobraževanje se opra- vlja v šolan, ki jih usta- navljajo družoeno - politič- ne skupnosti aM delovne in druge organizacije. Praktično in teoretično izobraževanje sme trajati skupno največ 8 ur dne- vno, vendar tedensko ne sme presegati 40 ur. Tisti dan, ko traja teoretično izobraževanje 5 ur, ne sme biti praktičnega izo- braževanja. Kdor se izo- bražuje v akladu z določ- bami tesra zakona 11 ali več mesecev, pa ni v de- lovnem razmerju, mu mo- ra biti zagotovljeno naj- manj 6 tednov počitnic. Osebe, ki se praktično izobražujejo za poklic v delovni organizaciji ali pri obrtniku, so v učnem raz- merju, in če sklenejo uč- no pogodbo, so to učenci z učno pogodbo. Učno pogodbo sme skle- niti tisti, ki je dopolnili osnovnošolsko obveznost m z zdravniškim spriče- valom izkaže, da je zdrav- stveno sposoben za po- klic. Delovna organizacija oziroma zasebni obrtnik mora izpolnjevati predpi- sane pogoje, da lahko sklepa učne pogodbe. De- lovna organizacija oziro- ma obrtnik mora predlo- žiti učno pogodbo v regi- stracijo v 8 dneh po skle- nitv. za de-o pristojnemu občinskemu upravnemu organu. Dolžnosti delovne organizacije oziroma obrt- nika so zlasti: da učencu omogoči izučitev za pokUc po predpisanem izobraže- valnem programu in da si učenec pridobi potrebno praktično znanje za opra- vljanje pK>klica, da določi ielavca z ustreznimi mo- ralnimi m strokovnimi kvalifikacijami za vodenje učenčevega izobraževanja, da omogoči takšne učno-. vzgojne odnose, v katerih se ilahko učenci vključijo v samoupravljanje, da o- mogoči učencu poleg 6- tedenskih počitnic še naj- manj 6 dni za pripravo za- ključnega izpita, da mu redno izplačuje dogovor- jeno mesečno nagrado, da skrbi za varnost pri delu in za zdravje učenca, da ga seznani p predpisi o varnosti pn delu, da skrbi za pravilne medsebojne odnose med delavci in učenci itd Dolžnosti učen- ca pa bi bile nasledn.je: la se vestno in marljivo uči ter se izobrazi za po- klic v do'očenem roku, da .•edno obiskuje šolo, da se pn izobraževanju za po- klic ravna po navodilih delovne organizacije, obrt- nika oziroma šole, da se dostojno vede, da se rav- na v skladu z normami socialistične morale, da varuje poslovno tajnost pogodbene stranke in da se ravna po varnostnih predpisih. St. 36 — 7. september 1972 NOVI TEDNIK 3. stran Izdajateljski svet NT in RC Pred dnevi se je sestal iz- dajateljski svet Novega tedni- ka in Radia Celje in razprav- ljal o dosedanjem poslovanju naše enote v okviru CGP De- lo, večji del seje pa je bil namenjen \sebini NT in pro- gramu RC. Čeprav je bilo v zadnjem času mnogo napisanega o težkem finančnem položaju sredstev obveščanja, je bilo o lokalnih informativnih sredstvih malo slišati. Pa čeprav se \e, kako težke bit- ke bijejo za svoj obstoj, boljšo kakovost dela in pri- hodnji razvoj majhne četice novinarjev ali redakcij tudi pri lokalnih medijih. V ena- kem položaju je naša enota.. Kljub velikim naporom ko- lektiva povečani stroški /a izdajanje NT povzročajo, da je krmarjenje te barke težko, nelahko. NT na primer pro- dajamo po 1 dinar v kolpof- taži in za naročnino 48 dinar- jev letno, prava, realna cena za izvod NT pa že močno pre- sega 2 dinarja. Kako pokriti izgubo? z boljšo vsebino in s tem večjo naklado (ki bi se morala močno povečati, da bi se povečanje splačalo), s reklamami in seveda z družbeno podporo. Izdajateljski svet je pohval- no ocenil razumevanje celj- ske, laške, konjiške, šent- jurske, šmavske in žalske občine, ki so prevzele usta- noviteljstvo in tako prispeva- le pomemben, čeprav seveosilstva ipd. Kljub mnogim kritikam na račun izbora filmov pa se distiributerji še vse po- gosteje odločajo za nakup komercialnih in hkrati tei- d(i cenmih d^l. V Celju si že dal(j časa nisem imel pri- like ogledati dobrega fil- ma. Ob takem slabem iz- boru pa se md zastavljajo naslednja vprašanja: ali se bo po sprejetju novega za- kona o filmu, ki naj bi za- čel veljati 1973. leta, iziboHj- šal tudi izbor in program filmov v naših kinemato- grafih? Zakaj predvajate tako redko donlače filme? Zakaj ob pomembnih ob. letnicah in državnih praz- nikih že dalj časa predva- jate v vseh treh celjskih dvoranah le kavbojke? 2e vnaprej hvala za od- govore, katere pričakuje poleg mene željno marsi- kateri obiskovalec celjskih kinematografov! OBISKOVALEC VIKI KRANJC UREDNIŠTVU NOVEGA TDENIKA Problem, ki ga, tovariš Milan Božič, nakazujete v vašem vprašanju v Novem tedniku z dne 24. avgusta 1972, občinski skupščini in njenim službam ni ne- znan. Večkrat je o tem te- kla razprava na raznih se- jah skupščinskih organov, mnogokrat pa so podobna vprašanja postavljali tudi predstavniki krajevne sku- pnosti Center, Olepševalno turistično društvo iz Celja ter razni drugi občani. Promet na Savinjskem nabrežju je prepovedan za vsa vozilla. To je urejeno tako, da so na začetku vstopa na Savinjsko na- brežje postavljeni prome- tni znaki. Kar zadeva pro- met n'a drugi strani Savi- nje, to je v mestnem par- ku, pa je le-ta dovolj sa- mo za dostop na drsali- šče in na cesti ob Savinji, ki pelje v Lisce. Tu v par- ku, kjer je promet dovo- ljen, je dovoljena hitrost 40 km na uro. Na žalost odredb, ki jih nakazujejo prometni zna- ki, ne spoštujejo tako mladi kot stari in je za- radi tega stanja dejansko nevzdržno. Delavci milice sicer občasno kontrcGira- jo to območje, vendar to ne zaleže in bo potrebno uvesti stalno nadzorno službo na Savmjskem na- brežij u in v mestnem par- ku s posebnim komimal- nim nadzornikom. To službo nameravamo orga- nizirati že v tem letu, v kohkor bo, kot je bilo re- čeno, sprejet posebni re- publiški zakon, ki bo to službo uzakonil kot stužbo s pravicami in dolžnostmi »komunalne milice«. žielel bi povedati še to, da smo se že dogovarjali na pristojnih službah o tem, da bd potem, ko bo zgrajen nov most čez Sa- vinjo v podaljšku Čopove ulice, c€lloten promet mest- nega parka prepovedali, razen sevsda dostopa na drsališče. O tem pa bo se- veda morala reči zadnjo besedo še skupščina obči- ne. Na koncu mi dovolite, tovariš Milan Božič, da preko tega odgovora, ki vam ga dajem, postavim še sam vprašanje vsem občanom mesta Celja: »Kdaj boste občani Ce- lja in to mladi in stari začeli spoštovati postavlje- ne prometne znake in kdaj boste občani CeCja čuvali zelenice, javne na- sade ter druge komvmabie objekte v mestu Celju in okolici kot svojo lastni- no?« Končno še 'to: Tudi z bataljonom komunalnih nadzornikov, brez sodelo- vanja vseh, ki v Celju ži- vimo, ne bo reda in miru, lepih zeCenic in nasadov, čistih ulic ter okolja v našem mestu. Podpredsednik skupščine občine Celje Marjan Ašič Teharje Osnovna šola v Štorali je .skupa,j z Temeljno skupno.stjo otro- škega varstva v Celju pripravila vzgojno-varstvene prostore za 20 predšoLskih otrok na Teharjih. V stari osnovni šoli so uredili lepo igralnico — dnevni prostor, .spalnico, kuhinjo in sanitarije. Celotna investicija je znašala nekaj nad starih milijonov. Vrtec bo odprt od 1. .septembra dalje. Ustanovitelji si žele, da bi prišli v vrtec tudf tisti .socialno šibki otroci, ki imaio mamo dvma pa je njihov do- hodek izredno nizek, ter razumljivo vsi tisti, ki nima,jo doma ure- jenega varstva. Prijave sprejemaj« do za-sedbe na osnovni šoli t Storah. (z) 4 stran NOVI TEDNIK St. 36 — 7. september 197^ š Celje PRIPRAVE NA SEIEM Priprave na letošnji V. sejem obrti in turizma ter šesto zlatarsko raz- stavo v Celju so v polnem teku. Vse kaže, da se nam obeta vsebinsko bogata ter zanimiva prireditev, ki bo letos zopet na prostorih atletskega stadiona Borisa Kidriča. Novost letošnjega sejma bo v tem, da bo združen tudi s turistično razstavo. Pobude in priprave za ta del je prevzel celjski Izletnik. Turistična razstava bo v Slovenskem ljudskem gledališču, zlatarska razstava pa v prostorih Muzeja revolucije. Letošnji obrtni sejem, z obema razstavama, bo v času od 29. septem- bra do 8. oktobra, kar pomeni, da so se organizatorji odločili prireditev po- daljšati, tako da bosta obiskovalcem na voljo kar po dve soboti in nedelji. Spričo interesa (lansko prireditev je videlo preko 75.000 obiskovalcev) je taka odločitev tudi razumljiva. Bo letos ob rekordni udeležbi razstavljalcev, zabeležen tudi rekord obiskovalcev? Prav gotovo! Pred dnevi so predstavniki organizatorjev letošnjega V. sejina obrti in turizma ter VI. zlatarske razstave, to je predstavnika poslovnega združenja Formator, Izletni- ka in Zlatarne, sklicali ti- skovno konferenco-, na kate- ri so navzoče časnikarje po- drobno seznanili z obsegom in potekom dosedanjih pri- prav na letošnjo prireditev. Uvodoma velja zapisati, da je med obrtniki ter dru- gimi zainteresiranimi proiz- vajalci izredno velik interes za razstavljanje v Celju. Kljuh močnim improvizaci- jam, fci bodo tudi še letos nujno potrebne (pomanjka- nje prostorov) so morali or- ganizatorji odklonit; kar pre- cejšnje število razstavljal- cev, ki so se letos želeli po- javiti v Celju. Kot s,> že ugo- tovili sami, to nikakor ni v koristi prirediteljev, toda za- enkrat dokler Celje ne dobi razstavnih prostorov, druga- če pač ne gre. Prav gotovo je tudi v tem razlog več, da se zastavijo vse sile. da bo do prostori za drugo leto na- red. Novost lerošnje prireditve je v tem, da bo združena tu- di z razstavo turizma. Ko- lektiv Izletnika je pri tem iz- kazal nemalo posluha in ra- zumevanja, zavedajoč, da je tudi to učinkovita oblika na- stopanja pred publiko, ki ,]e potencialni koristnik njihovih uslug. Vsekakor vsega upo- števanja vredna pobuda. Tu- ristična prireditev bo imela tri glavne dele: zimski turi- zem, zdraviliški turizem in zgodovinski razrvoj turizma na celjskem območju. V okviru prireditve bosta še dve spe- cializirani posvetovanji na te- mo o turizmu. Nič manj pozornosti ne bo pritegnila zlatarska razstava, na kateri bo moč videti pri merke sodobnega oblikovanja nakita, tako številnih doma. čih, kakor tudi tujih obliko- valcev. Tudi v okviru te raz- stave bodo organizirani se- minarji, in sicer za prodajal- ce nakita, opravili pa bodo tudi demonstracijo legur za zobno zlato. . In kaj si lahko obetamo od same.ga sejma obrti? Najprej naj povemo, da bo letošnji sejem potekal pod geslom: potrošnikom kvalitetne pro- izvcxie in storiive! Na samem sejmu bo moč videti še več obrtniških izdelkov kot v mi nulih letih, še večja bo kva- liteta razstavljenega blaga, saj so prireditelji opraviii močno selekcijo, videli pa bomo tudi številne sejemske prireditve od modnih revij naprej. Skratka — sejem bo prireditev, ki se jo bo vseka- kor splačalo ogledati! Ob koncu le še to. Sejem obrti je prireditev našega mesta katerega ime je tudi po tej plati postalo še bolj znano tako doma kot v tuji. ni. Smo dejansko storili vse, da bi Celje v času sejma re- snično živelo s svojo priredit- vijo? Verjetno ne in ravno to je narobe. Pri tem se mora nekaj spremeniti, kajti le ta- ko bosta imela od sejma ko- risti oba, prireditelj in me- sto samo. številne naloge, ki se postavljajo ob tem, pa ni- so le stvar prirediteljev, tem- več in predvsem drugih de- javnikov, ki doslej prireditve niso znali izkoristiti tako, kot to delajo drugod in kot bi na koncu koncev tudi moralo bi. ti. Tudi v zvezi s tem je ne- kaj časa še na razpolago. ŠE BOLJŠE DELO V KS Razvoju samoupravnih od- nosov v krajevnih skupnostih žalske občine posvečajo že več let veliko pozornost. Do- sežki na tem, izredno po- memben področju odnosov, niso majhni. Sveti krajevnih skupnosti so skupaj s svoji, mi pomožnimi organi že po- stali pomembni in odločujoči dejavniki pri razvoju odno- sov v krajevnih skupnostih. Pomembno dejstvo predstav- lja tudi to, da se v sklop celotnih prizadevanj izredno intenzivno in kvalitativno vključujejo tudi družbenopo- litične organizacije, še zlasti pa Socialistična zveza. Dosežem rezultati so po membni! Toda vse kaže, da se odgovorni dejavniki v ob- čini I njimi ne zadovoljujejo. Hočejo več, hočejo še boljše delo. S čim ga je možno do- seči? Pripravljajo namreč predlog, da bi v večjih kra- jevnih skupnostih, kot so na primer Petro vče, Žalec, Polzela, Vransko, Prebold in druge, formirali delovna me- sta profesionalnih tajnikov svetov krajevnih skupnosti Uresničitev takega predloga pomeni na eni strani odraz hotenj IX) še kvalitetnejšem delu teh samoupravnih oblik, po drugi strani pa je to odraz dosežene stopnje razvoja sa- moupravnih odnosov. Leti pa terjajo temeljito kvalitet no delo, obsežne in strokovne priprave, kar je moč doseči le s tem. da bodo tudi v kra- jevnih skupnostih imeli člo- veka, ki se bo z vsem odgo- vornim delom ukvarjal po- klicno. Res je da je v načr- tovanem razvoju samouprav- nih odnosov v krajevnih skupnostih to tudi predvide- no, res pa je tudi to, da se tega v žalski občini lotevajo med prvimi in dovolj zgfKlaj da bodo lahko tudi v bodo- če na tem področju dosegali dobre rezultate. Posebne pozornosti je vred no de.jstvo, da se tega lote- vajo sorazmerno zelo zgodaj, ko drugod še s pripravami niso pričeli. Prepričani smo, da so tudi te težnje odraz ho- tenj po hitrejšem napredku, h kateremu bodo prav goto- vo doprinesli ljudje, ki bodo v bodoče poklicno delovali v svetih krajevnih skupnosti. ■ B. STRMCNIK Celje DEKLETA BREZ STREHE Prejšnji torek so se v Ka- Juhovem dijaškem donni v t^elju zbrali ravnatelji dija- ških domov širšega cel.jskega območja in se pogovarjali o težavah, s katerimi se sreču- jejo na začetku novc.ga šol- skega leta. V dijaških domo- vih izven Celja so razmere Še kar ugodne, saj nimajo več- jih težav gl?de zasedenosti pa tudi ne glede kadra. Drugače Pa je v Celju, kjer imajo kljub trem dijaškim domo- vom težave s prezasedenostjo. Oba dekliška domova namreč ne bosta mogla sprejeti okrog SO deklet, in utegne se zgo- diti, da bodo ostale brez Rtrehe nad glavo. Do takšne situacije je prišlo zaradi veli- kega navala ▼ avgustu, do- mova pa sta bila že žasedena v začetku julija. Ravnatelji So si prizadevali najti izhod iz nastal? situacije Dogovo- rili so se, da bodo prosili za pomoč internat Kmetijske šole v Medlogu, ki prične s poukom šele oktobra, da bi vsaj seiUembra sprejel njiho- ve go,jenke Ce pa to ne bo uspelo, bo priskočil na po- moč Šolski kovinarski center v Štorah z internatom, v Ka- juhovem domu v Celju pa bo- do namestili dodatna ležišča. Kljub temu pa je vprašanje, čc bodo pomoči deležne vse prijavljene saj prijave še ve- dno prihajajo. Rešitev bo seveda samo začasna, saj ra- čunajo na osip v šolah in se bo verjetno stanje oktobra kolikor toliko normalt/iralo. ti.gotovili so, da so dijaški domovi premalo povezani s šolami, da ,je vpis na nekafe- rih poklicnih šolah /elo po- zno, ko so domovi že zase- deni in da šole enostavno pošljejo dijake, na domovih pa ostane skrb, kako Jih spraviti pod streho in kako reševati situacijo, ko Jim zmanjka prostora. Ponekod so tudi težave z zastarelo in dotra,jano opremo in prosto- ri, kjer bo potrebna širša družbena pomoč. V tej smeri pa se .je že premaknilo in vse kaže, da tudi zanje prihajajo lepši časi. C. SI OK LAS Cestno podjetje Celje v txjrek ob 8. uri se je pričela seja oddelka ZK Cestnega podjetja o znanih dogodkih in se končala ma- lo pred polnočjo. Na seji od- delka je bilo podano poro- čilo, kd ga je pripravila po- sebna partijska komisija, ka- tere naloga je bila zagoto- viti odgovornost komunistov za dogajanja v podjetju. Po- ročilo komisije je izredno iz- črpno, saj obsega 29 tipka- nih strani. V povzetku so zapisali, da je Cestno pvod- jetje Celje v svoji dejavnosti doseglo velik napredek in da ima za to precejšnje zžisluge direktor Stane Divjak. Na- daljnji citat: »vrednost oce- ne uspešnosti razvoja in po- slovanja podjetvja pa zmanj- šujejo primeri nezakonitega poslovanja, negativni pojavi v izvajanju poslo\Tie politike in neprimerni medsebojni odnosi nekaterih vodilnih in vodstvenih delavcev.« V po- ročilu so podani fcudi kon- kretni primeri nezakonitega poslovanja, ki so razvidni iz odločbe SDK. Gre sa nepo- sredno in posredno moralno politično odgovornost posa- meznih delavcev CP. Komi- sija je menila, da so ob opravljanju svojih delovnih dolžnosti in izvajanju poslov- ne politike za konkretne pri- mere kršitev veljavnih za- konskih predpisov in določil statuta podjetja neposredno moralno politično odgovorni tisti delavci, katerim takšna dejanja očita odločba SDK in partijska komisija oddel- ka ZK. Poročilo nato navaja ugotovitve za posameznike: Staneta Divjaka, Pranja Ko- čarja, Ivana Krašovica, Vla- da Paradižnika in Franca Žnidaršiča. V večini primerov gre za nezakonito opravljanje de- lovnih dolžnosti in nepri- merno izvajanje poslovne po-, litike podjetja. V zaključnem delu poročilo navaja: »za na- pake v poslovanju podjetja in za skaljene medsebojne odnose nosi polno odgovor- nosti tudi oddelek ZK in ostale družbeno politične or- ganizacije, ki niso pravočas- no reševale posameznih pri- merov nepravilnosti.« O seji oddelka smo se po- govarjali s sekretarjem od- delka ZK Janezom Jezerni- kom in predsednikom par- tijske komisije Ivom Gabri- janom. Predlog .sekretariata oddel- ka je bil, da .se izključijo iz ZK Stane Divjak, Fran jo Ko- Divjaka, Kfjčarja in Paradiž- Franc Žnidar-šič pa bi bil ka- 2;novan z opominom. Sekre- tariat je tudi predlagal, da da oddelek predlog samo- upravnim organom . podjetja za razrešitev delovnih dolž- nosti na delovnih mestih za čar in Vlado Paradižnik, nika ter za tehničnega vodjo Krašovica, ki sicer ni član ZK, Ti predlogi so bili podan: na seji oddelka, ki pa jih ui sprejel v celoti. Sklenili so. da kaznujejo Divjaka in Ko- čarja z zadnjo kaznijo pred izključitvijo iz ZK, za Para- Pred časom je ekipa velenj- skih gasilcev, ki so pred kratkim dobili nov dom, na temeljih starega porušenega doma izkopala staro pločevi- nasto šatuljo. In kaj je bilo v njej? Po starih zapisnikih, ki so jih ob selitvi gasilci te- meljito pregledali, so našli tudi listino, ki je govorila o diŽJiika pa bxlo počakali, ko bo i^nana odločitev na sx>di- šču o njegovi odgovornosti. Oldelek tudi ni sprejel pre- dloga za razrešitev delovnih dolžno.sti vodilnih uslužben- cev. Splošna ugotovitev od- delka pa je, da so omenjeni tovariši moralno politično odgovoi-ni za d^)gajanja v podjetju. Po glasovanju o kaznih, je predsednik sindikata v CP Ivo Strmecki dejal, da se kot nekomunist čudi odločitvi oddelka, čeprav je povsem jasno, da Divjak in Kočar ne moreta vnaprej delati sku- paj. Nekateri komunisti v CP so bili tudi za ostrejše kazni, vendar šele potem, ko bo znan razplet na sodišču. Direktor Stane Divjak v raz- pravi ni priznaval svoje od- govornosti, na zaključku pa je dejal, da zasluži opomin. Morda je značilno za se- jo oddelka, da so bili komu- nisti bolj zadržani, kot bi lahko to pričakovali od njih glede na probleme in vse ne- pravilno dogajanje, o kate- rem vsekakor ni dvoma, MILAN SENICAR zazidani šatulji. V njej pa so imena vseh tistih, ki so da- rovali denar za izgradnjo starega gasilskega doma. Na pergamentnem pa- pirju je napisanih 42 imen da- rovalcev. Listina je bila vlo- žena in jjazidana 22. 8. 1937. leta. BORIS MLINAR PERGAMENTNA LlSTih'Ä Naši znanci i PISE: B. STRMČNIK Mirne duše lahko zapišem že takoj v uvodu k življenjski zgodbi Gusteija Teichmeistra, da je bil to z moje strani doslej razgovor na najvišji ravni. Pa ne državniški ali kakšni drug', temveč hribovski. Gustelja sem namreč obiskal pač tam, kamor on najbolj sodi V planinah — na Okrešlju, Tudi to moram priznati, da sem se tega dne pošteno oznojil. Najprej zaradi poti, potem pa še zaradi tega, ker sem Gusteljna v njegovi znani skromnosti komaj prepričal, da je prav in koristno, če zapiševa njegc^vo zgodbo. GUSTELJ TEICHMEISTER OD MINISTRANT/ DO AGRONOMA Dan pred mojim priho- dom so slavili Gusteljevo 74-letnico. Luč sveta je Gustj zagledal 25. avgusta 1898 v CJelju. Njegovi star- ši, mati je bila gospodinja, oče pa oficir, so živeli na Teharjih. Bil je najstarej- ši med štirimi brati, od katerih eden še živi v Sev- nici, eden je umrl, tretji pa je pred leti odšel v Te- heran, pa je za njim izgi- nila sleherna sled. Mladost je Gustl največ- ja dei preživel pri dedu na Vrheh nad Teharji. Tu je prvič oblekel kratke hla- če, Od katerih se nitd sedaj ne loči. Postale so njegov sestavni del, postale so sim- bol njegovega dela in živ- ljenja. Naj si je bil petek ali svetek, poletna vročina ali mrzel zimski veter, ob vsakem času ste Gustelja lahko srečali v kratkih hla- čah. Tako kot bo njegovo ime prišlo v planinsko zgodovino, tako se ga bodo številni znanci in prijate- lji ter obiskovalci planin spominjali — po njegovih kratkih hlačah. No pa pu- stimo kratke hlače in se preselimo še v čas, Jco so jih nosili tudi še Gustelje- vi sovrstniki. Osnovnošolske klopi je drgnil na Teharjih, leta 1913 pa je prišel v sloven sko gimnazijo v Celje. Ko je omenil slovensko gim- nazijo, sem se spomnil, da je njegov priimek vse prej kot slovenski in sem ga o tem tudi pK)baral. »Moj pra-pra-ded je bil svoboden kmet. Poleg te- ga, da je kmetoval pa je na Blagovni upravljal tu- li graščinske ribnike, pa 5o mu briksenški škofje podelili tudi ime, ki je skovanka. Tajht so takrat rekli ribniku, majster pa je mojster. In tako je na- stala skovanka Teichtme- ster, ki so jo pač zjapisali tako, kot so pisali takrat in tako je seveda ostalo.« Pot njegovega bodočega življenjske^ dela je bila praktično toidi že odločena v času, ko je bilo nošenje kratkih hlač še običajno. Gustelj je bil, kot po na- vadi vsi nadarjeni va.ški fantje, tudi ministrant. Pa se je primerilo, da je po- magal pri maši nekemu mariborskemu menihu, le- ta pa je kasneje uredil, da 50 ga šempavelski menihi štipendirali, oziroma ga poslali v šolo. No, do šo- lanja v Švici je bilo še kar daleč. Prišla je vojna in Gustelj je po maturi pri stal med vojaki 87. regi- menta in se anašei na ita. lijanski fronti. Leta 1918 je bil ujet in eno leto je pre- živel v ujetnišvtu, nato se je srečno vrnil domov. Sedaj je prišel čas za na- daljevanje šolanja. Agrono- nijo so ga šempavelski menihi poslali študirat v Švico, v Bern. Pridno je poprijel za uče. nje in v dveh letih končal višjo agronomsko šolo ter se leta 1921 zaposlil pri menüiüi. Tu pa se začenja že drugi del bogate Gu- steljeve življenjske ^od- be ... (se nadaljuje) St. 36 — 7. september 1972 NOVI TEDNIK 5. stran ELEMENTARNE NEZGODE IN SAlViOPhlSPEVEK Prav bi bilo in pošteno, če bi odstotek samopris- pevka v raznih akcijah rastel z višino dohodkov. Vsakoletne elementarne nezgode pa spodbujajo, da razmišljamo o virih kako bi prišli do sred stev, s katerimi bi pre- prečili ali omilili take na- ravne nesreče. Lahko bi Izdelah umetniške nalep- ke, izdali spominske ko vance iz bakra, srebra in zlata, prodajali serije pri- vlačnih poštnih znamk ipd Morda bi tudi usta- novili društvo idealistov- entuziastov, ki bi z meseč- no članarino pomagali pri uresničevanju takih dobro- delnih akcij. F. Omerza, Celje PESEM O HMELJU Hmeljarji v Žalcu in okolici mi namigujejo, da zložim nekaj kitic o hme- lju za Novi tednik. Jaz jim ugodim! Ah pa bo tu di urednik upošteval moj trud, to bomo šele videli. Vse sedaj govori le o ze- lenem zlatu. Tačas med Hmeljarji m obiralci ni drugega govorjenja. Mo- ram pa reči. da je za NT Ribničan naredil prered ko rešeto, saj gre vel.^o pisem skozi sito v koš Ali bodo šle tele pesmice tudi? ZELENO ZLATO Hmelj, tebi pravijo, da SI zeleno zlato. Pri tebi se delati navadimo, dragi zlatec, saj nam dela veliko daš! Škr-opimo te, skrbimo zate, zeleni bratec, saj vemo, da sredi avgusta vsako leto. na širnih poljanah nam boš, debel in zal, lepe denarce dal. Franc Cepin, Žalec TEBI, NEZNANI DEKLICI — HVALA! Žalec. Neznosna avgu- stovska vročina. Motoma vozila drve z vso hitrost- jo. Čeprav je znak za do- voljeno hitrost na vidnem mestu. Čeprav je v nepo- sredni bližini postaja LM. Voznikom za volanom se mudi. Mi pa stojimo ob zebri. Čakamo, čakamo .. . Stojim na pločniku. Za- ziram se levo m desno. Ob meni stoje trije sta- rejši moški. Vmes smuk- ne miadenič m se požene po zebri na drugo stran. Mudi se mu. Mi čakamo. Čakajo tudi na drugi stra- ni. Tam je bolj pisan vr- vež. Dva zaljubljena par- čica, trije mladeniči, dro- bna deklica m priletna že- nica. Opira se na palico, diha pospešeno. Očitno ji škodi prehuda vročina. Nenadoma presledek. Za hip zmanjka motornih vo- zil. Ne vem, zakaj stečem na drugo stran. Vsi, ki so stah poleg mene, so že na drugi strani. Tudi z na- sprotne stram so na moji. Imajo srečo: mladi so še, noge jüi ubogajo. Spet je v njih prostost, ne misli- jo na nevarnost sredi ze- bre. Priletna ženica ne upa stopiti naprej. Nervozno pogleduje gor in doli, s palico napravi zamah, no- ga obstane. V njej je strah, velik m mogoče ne- ražumljiv preplah. Ne mo- re se odločiti. Čaka. Na obeh straneh je spet ko- pica ljudi Nekajkrat se prizor po- novi. Mladi mogoče tudi starejši in bolj spretni, vajeni motornega hrupa, gredo svo'0 pot. Ko so na zebri, se čutijo vame, brezskrbno se poženo čez cesto. Pojdi, priletna ženica, ne čakaj, morda bo čez minute promet še gostej- ši! Drobna deklica jo pri- me za roko. Vamo gresta po zebri čez cesto. Ko sto- pita na pločnik, se de- kletcu v veselju razpro modre očke in nežna usta se sama odpro. — Mamca, srečno pot! in se zgubi v ulici. — Hvala, hvala, drobna punčka! se zahvaljuje po- starana ženica, ko se obr- ne k meni in mi pK>ve: »Veste, jaz sem na teh črtah enkrat d->bro plača- la. Zbil me je motorist in mi zdrobil levi gleženj. Zato imam to palico, zato se tega pisanega šmenta tako bojim. — Ste morria iz Žalca, poznate to dekletce? vpra- šam in gledam v gube sti- snjen obraz. Ona globoko, vendar nekam sproščeno zasope. — Saj to je tisto. Nisem od tod, dekletca sploh ne poznam. Pa je čakala pravšnje prilike in prive- dla me je srečno čez ce- sto. O, da bi biOo še več tako plemeni'-'h in dobrih otrok! reče in odstopica pod podvozom, nekam pro- žno ji steče korak V mi- slih ponovim njene bese- de. — Ko bi bilo več in še več tako srčnih ljudi! SAMO NEKAJ NE RAZUMEM Kljub temu, da sem v službi in imam potem do- ma veliko dela, najdem vedno čas za vaš tednik NT NT res zeio rada be- rem in ga redno kupujem. Samo nekaj ne razumem, a o tem kdaj drugič. Š. R., Celje Odgovor: O, Štefka, kak- šne muke ste nam name- nili! Si lahko mislite, kak- šen firbec nas daje! Saj že zaradi pokSica moramo biti radovedni! SUŠ!M KRMO Sem na počitnicah pri starših, ki imajo posestvo. Vreme je res zelo prijet- no, zato Se tudi na kopa- nje večkrat podam. Ob nedeljah igram rokomet in badmin..cn. Doma ima- mo sedaj precej dela s su- šenjem krme. Časa za bra- nje imamo še K.ar dovolj in ga dobro izkoristim. Ker se bo pouk kmalu za- čel, se bom morala znova preseliti v Celje, kjer obi- skujem ekonomsko sred- njo šolo. Milena Staute, FranlcoCovo VEČERNO BRANJE Moje delo doma je e>o- spravl,^anje p.) stanova- nju, delo na polju in še marsikaj drugega. Za bra- nje si najdem čas le ob večernih urah in ob nede- ljah. Marija Zveglar, Šentjur pri Celju Odgovor: In kaj najra- je berete, Marija? »ZDRAVNIK SVETUJE« Sem srčni bolnik in sem nezmožna za težko delo. Zato pa imam precej časa za branje Naročena sem tudi na Delo in Našo že- no. Ali — izmed vseh mi je najboij všeč naš do- mači časopis Novi tednik. Samo prosila bi vas, če vam je mogoče objavljati novo rubriKo Zdravnik svetuje. Vaša zvesta bralka Zofka K., Laško Odgovor: Draga Zofka, kar se bo dalo, bomo sto- rili. Med zdravstvenimi de- lavci je težko dobiti stal- nega sodelavca, a bomo vseeno skušali. ŠE O MLADIH KMETIH v zadnjem času dobiva tudi pri nas kmetijstvo vse pomembnejšo vlogo. Socialistična dmžba poča- si le spoznava, da je kme- tijski proizvajalec temelj- ni kamen naše ureditve in da je zadnji čas, da mu namenimo vso skrb — v ekonomskem in socialno političnem pogledu. Veseli me, da je v zadnjem ča- su tudi v NT moč zasle- diti vse več sestavkov o naprednih individualnih kmetijskih proizvajalcih s širšega celjskega območja. Prav gotove so t; uspešni gospodarji, poilni načrtov, svetel zgled onim, ki še niso uspeli stopiti iz teme gospodarske zaostalosti, pa to nameravajo. Zelo koristni so bili tudi pri- spevki Jožeta Petka, ki je res strokovnjak na svojem ixvdroöju in odlično pozna problematiko našega kme- tijstva. Prepričan sem, da si vsi kmetijski proizva- jalci še želijo takih pouč- nih sestavkov. Opažam pa, da v NT prav malo aJli skoraj nič ne napišete o mladih kme- tijskih proizvajalcih. Res je, da nas je malo, a čez nekaj let nas bo vse več. Prepričan sem, da so mlajši kmetje kakovostni del naše mladine, čeprav so seveda nekateri izjeme. In prav na plečih teh mla- dih ljudi, ki so mnogokrat prikrajšani glede materi- alnih in kulturnih dobrin, sloni prihodnost našega kmetijstva. Naše kmetij- stvo mora biti intenzivnej- še in z večio vlogo v dru- žbenem življenju. Zatorej menim, da bi bilo prav, ko bi v prihodnje lahko v NT prebrali več misli, mnenj in drugih zanimi- vosti iz pogovorov s kme- tijskimi proizvajalci — »pripravniki«, kar bi bilo nedvomno zanimivo za ši- rok krog vaših brali cev. Marjan Jože Jančič, Proseniško ODGOVOR: Prav! Pred- log je tu, pričakujemo še pisma in povabila mladih kmetijskih proizvajalcev, da jih obiščemo. Tedniko- ve pomenke s kmeti bo- mo nadaljevali, pa tudi komentarje Jožeta Petka nismo opustili. MLADINA — NAŠA BODOČNOST Lepo je biti mlad, po- sebno še pri nas, ko ni'di skupnost razne možnosti, da si mlad človek lahl^o pridobi sposobnosti za svoje srečno življenje, življenje pa je re;-nično le takrat, ko ni srečen samo posameziiiK, ampak je sre- čno vse v njegovi bližini. Ze v mladosti se je potre- bno poleg vsega drugega navajati na poštenje in vljudnost. Tisti dve sedemnajstnici aJli osemnajstnici, ki sta v nedeljo, 27 . 8. 1972 ob petih popoldne sedeli na klopi v parku pri Ojstri- ci, bi laliKO bolj vljudno ravnali z mladeniči iz ka- sarne, ki so jih lepo po- zdravih in žeueli malo po- kramljati z njima. Gledali sta kar v nebo, po nekaj trenutkih pa vstaü in od- šh. Videti sta bih kot raz- gledani državljanki, ki bi se lahko spomnih na to, da so fantje, ki imajo do- move, matere, sestre, so- šolke in druge domačinke, pa so jih morali nekateri prvič v svojem življenju zapustiti ter se preseliti v okolje, kjer ni mamic in ne sestric. V novi okolici si srčno zaželijo biti v bližini ljudi, ki jh pogre- šaj-o, ker so pač dvajset let živeli med njimi. Takšen je proces živCje- nja. Vesel sem nad našo mladino, ker upam, da bodo nadaljevali z vsem lepim iz naših šol ter v življenju hodili po poteh kulture, katere lepi del je tudi viljudnost, ki je te- melj bratske ljubezni med ljudmi in med narodi. LCC HOROSKOP? — JE! v Novem tedniku ste objavih, da bo v jeseni časopis vsebinsko boga- tejši. Ker precej časa po- svetim branju tednika, to tudi želim. Ko ste enkrat nehali s horoskopom, sem bila ra- zočarana., SKoraj vedno me je spravi, v dobro vo- ljo. Sedaj pa bi najbolj želela tele rubrike: gospo- dinjski kotiček in recepte, hopla oprostite, malo za šalo, malo za res, zdrav- nik odgovarja, humor. Predvsem pa horoskop! Slavica ODGOVOR: Slavica, do- bro pogSejte, horoskop je že tu! Mestece je stisnjeno med nekoč mogočno obzidje. To pa je le še tu in tam natoženo kamenje Zlizano je Od mokre burje in od valov, ki butajo vamo Polno je starih legend. Učim se jih poslušati. Pravijo, da tujec ne more nikoli slišati, kaj pripoveduje kamenje. Goran pravi, da njegova »baka« ve. Ne, on ne t-e. To so zgod- be za romantične. Hiše se stiskajo ena k drugi. Ozke so. Iz kamenja in visoke. Strehe so ravne. So kakor stopnice Spom- nim se najinih poti po njih. Podnevi sva kot dva mar- tinčka, ko se plaziva po njih. Na lepem mestu se usta- viva m sončiva. Ponoči je še bolj tvegano, a zato lepše. Goranu gredo nočna popotovanja že na živce. Ne more prenašati moje »dosadne« romantike jo me sploh ne prizadane. Zopet se trudi, da bi mu bila ^oprna Nikoli mu ne uspe. .Malo je čuden. Noče mi odkrito reči, ka] čuti do mene. Kot da mu le to tako težko. Alt pa m za- ljubljen? Včasih sem polna dvomov. Ko /ja sva sama na strehi in gledava ulice pod seboj, me dvomi zapustijo Ponoči je mesto bolj živo kot podnevi. Ljudem se ni- kamor ne mudi. Lenobno se sprehajajo, gledajo izložbe s jiligranom. Spom.nim se na prstan Kupujejo si sla- doled. Srečni se ogledujejo Sprehajajo se, nekateri še čisto beli, drugi že lepo zagoreli m kar se dogaja okrog njih, jih cisto nič ne zanima. Tako sediva včasih ure. Pogovur,uva se tiho, kot bi se bala, da ruiju kdo posluia. Le smeh, kt nama nepričakovano uide, je glasen, da se ga prestrašiva. Kadar je noč posebno lepa, sem tiho. Sanjarim in razmišljam O Goranu in o sebi Začudena in razočarana se sprašujem, ali je to tisto, kar si tako želim doživeti? Ljubezen? Ali pa je le prijateljstvo? Ali pa ni nič? Mislim na to. kakšen je. Tako je dober. Ima čudovit značaj. Nežen je. Simpatičen je. Vljuden. Prijeten športnik. Vse. Začnem gledati njegov ohraz. ko me prekine. Njegovi, nemogoči vpadi me spravijo ob pamet, »što to opet gledaš u mene? Pa nisam ti ja neka slike, nit ču ikad biti Pa ti me skoro svako veče ovako gledaš. Baš SI dosadna«. Jaz. da sem »dosadna«! Kako si upa! Naenkrat si me njegove poteze obraza zdijo neznansko zoprne, čeprav sem maloprej mislila, kako so mi všeč. Ko bi vsaj toliko počakal, da do konca sanjarim. Da si v miru ogledam njegov obraz. Da ga poljubim, ker mi je všeč Tako moram pa mrzlično razmišljati, kaj naj mu zabrusim Na koncu lezika imam. Ne morem pa se spomniti neke besede. O našem jeziku i,a pojma nima. Tako se raje obrnem, stran, naredim kolikor morem uža- ljen obraz in modro molčim. Tišina m še enkrat tišina. Zelo tiho je na strehi. Gledam v luno. Dopovedujem si, da je zelo lep tc večer. Potem pogledam na ulice Vse je tako, kot je bilo. Ljudje mi niso lako všeč, ko so mi bili. Čakam, da mi bo kaj rekel. Saj se ne jezim, ah kaj podobnega'^ Nič Skušam sanjariti. Trudim se mi- sliti na kaj Lepega. Potem pomislim, kje sem nehala sanjariti. Spomnim se. Torej se moram obrniti zopet k njemu, »šteta. Nečeš mi ništa lepo reči. A ja sam baš razmišljao o tome šta če mi pristojna djevojka kao ti, reči. Baš mi je žao.« Zal mu je. Gledam v njega z od- prtimi usti, ki Jih Od presenečenja pozabim zapreti. Pošteno smešna moram biti. Začne se zvijati od smeha. Zopet ga zabavam, pom.islim in pobesnim. Igrana uža- Ijenost se sprevrže v resnično žalost, ko zbežim s stre- he »Sploh ni resen. Ne briga ga. kaj mi reče. Nič mu ni hudo, če me užali. Ne mara me. Baraba je. Samo zafr- kavati se zna. Razvajen je, misli da je ne vem kaj, če jo iz velikega mesta. Sovražim ga ..?« Oči se mi proti volji solzijo. Tjčem med ljudmi. Ne zmenijo se zame. Nekdo me povleče sa roko. Skoraj padem. Goran me ujame in stisne k sebi Kaj mi govori, ne slišim. Srce mi preveč razbija. Povleče me k morju, jaz pa se ga tesno oklenem. Pogled težko odtrgam od strehe Pogledam na ulice. Skoraj prazna io. Kopajo se že. Tudi midva kreneva proti skalam Jutranje sonce se nama upira v hrbet. Poslušam udarjanje najinih cokel ob zlizan tlak. Sto- pati začnem še bolj trdo Tako rada imam ta zvok. Tudi Goran »štorklja« kar se le da. Drži me za roko. Pred vsako izložbo se ustavim, kot se ustavljam že vse dni. Goran se spet jezi, ker strmim vanje. Ni mi do prepiranja. Grem za njim. Pred zadnjo trgovinico s fi- ligramom se komaj premagam, da ne stečem pogledat svoj prstan. Nekoč, ko me je za šalo vprašal, kakšnega mi nakj kupi, sem si ga izbraia Bil je presenečen. Pr- stan je ozek in ima majhen kamen. Kamenček je naj- lepše, kar sem kdaj videla. Je kot kapljica morja. Ne zelen ne plav. čist je kot solza. Zelo si ga želim. Spom- nim se, da jutri potujem. Skoraj bi pozabila. Zamislim se. Poskušam si predstavljati naše pusio mesto brez Gorana, ki bi mi re/cel: »Baš si dosadna.« Pri nas go- rooo dežuje in je zelo žalostno. Vse je sivo, mračno, še obrazi ljudi so takšni. Puščoba, ki jo bom delila sama s seboj. Naenkrat me zazebe Stresem se m opazim Go- rana, kako prihaja k meni. »Kje je le bil?« Ko, me dohiti, mi nekaj mrzlega spusti v dlan. Dam si ga na roko. Srečo deli z mano Pohitiva k obali. Vrževa se v vodo. Plavava daleč ria morje, kot da se ne bi hotela več vrniti. Od potapljanja me pečejo od. Goran mi na- bira školjke in mi jih podarja v vodi Za vsako se mu moram zahvaliti, kot sem se prej za prstan. Z utruje- nimi zamahi se vračava k skalam. Obleživa negibno, čutim, kako mi sončni žarki sušijo kapljice po koHi. Goran mi s prstom riše po telesu. Začne me žgečkati rn prijetnega občutka je konec. Obrnem se k njemu. »Volim te. Nemoj iči.« čez rame se zagledam v mirno morje pred nama. Tudi v meni je vse mirno. Malo presenečena si mislim: »To je torej tisto. Ljubezen.* NELY Celje 6 stran NOVI TEDNIK St. 36 — 7. september 197^ š Rimske Toplice Konec dober, vse dobro. Tako bi mogli reči za sobot- ni dogodek v Rimskih Topli- cah, ko je bila sedanji in bo- (ločnn generacijam iz-ročena nova hiša učenosti, na ka- tero so čakali in si jo želeli obč-ani rijiiskega okoliša dol- ga desetletja, včasih z manj, včasih z več upanja, da bo. Zdaj končno je. Lepa, do volj prostorna, predvsem pa sodobno grajena in oprem- ljena. Ima učilnice za razred- ni pouk učencev nižje in učil- nice s kabineti za pouk na višji stopnji, lepo telovadni- co, jedilnico in sodobno ku- hinjo, garderobe ter vse pre potrebne pomožne prostore. Novo šolsko po.slopje, ki ga bo kot .staro krasilo ime ro- jaka i>esnika balad in romanc Antona Aškerca, je zgradilo hrastniško gradbeno podjetje s sredstvi, ki so jih zbrali de- lovni kolektivi v občini, s prispevki iz proračuna m sredstvi sklada republiške iz- obraževalne skupnosti, v no- vih prostorih je oprema, ki je že plod spomladi sprejetega samoprispevka občanov. Otvoritvena svečanost je bi- la en sam splet radosti in ponosa nad novo pridobitvijo za ves šolski okoliš. Razum- ljivo je, da se je okoli nove- ga poslopja drenjalo drobiža, ki bo novosti deležen in seve- da tudi občanov, ki se s svo jimi otroci veselijo nove šo- le. Prišli so tudi predstavni- ki občin.skih političnih orga- nizacij, delovnih kolektivov, predstavniki regijskih in re- publi.^kih šolniških institu- cij. Pa vendar je nekaj kali- lo radostno razpoloženje. Ob- čani in otroci bi radi stisnili roko in se zahvalili tudi predsedniku občinske skup- ščine Mihi Prosenu, za kate- rega prizadevanja in tnid okoli reševanja problemov v občini, torej tudi v Rimskih Toplicah, so obče znana. O pravcati bitki za gradnjo nove šole. o veliki prizadev- nosti v.'seh. kl so pri uresni- čenju dolgoletne želje kraj? sodelovali, o tem, da more zdaj družba od učne ustano- ve pričakovati še več uspe- hov, je govoril direktor Mil- ko Vahčič. Posebno svečan je bil tre- nutek, ko je v imenu prosve- tarske delegacije iz brat.skega Trstenika izročili izredno ko- ristno spominsko darilo učencem in učiteljem Mihaj lo Milkovič. Svoj čar so otvoritveni svečanosti dali mladi pevci pod vodstvom prof. Jurija Gorica in pa mladi recital or ji. Bsl trak, šola je bila pnč na »tfi veseli dan« kot neve- sta, je pre rezal direktor re- publiškega zavoda za šolstvo Doris Lipužič. Bil je v^hičen, kajti zaobljuba Slovencev ob 100 leniici slovenskega šolstva Je spet 7A krepek korak bliže cilju — stotim šolam. Za Rimske Toplice in vse kraje c koli njih je bil v sobo- to zares »ta ve.seli dan«. J. Kr. Slika prikazuje »večano«t »b otvoritvi osnovne šole v Rimskih Toplicali. Foto: J. Kra-šovec Bistrica ob Sotli ŠE ENA DVORANA Raize«! dvorane v gasilskem domu v Kozjem, šmarska občina tttkorekoč niima pro- ,svetne dvorane, ki bi povsem ustrezala svojemu namenu, .seijikaj seveda ne kaže šteti Zdraviliške dvorane v Roga- ški Slatini, ker je to dvorana 7a .stalne prireditve Zdravili- .•iča. I>;orarie, ki bi zaslužila .svoje ime, nima nitä središče občine, Šmarje pri Jelšah. V ponedeljek so v Bistrici «»b Sotli odprli prenovljeno prosvetno dvorano. V njej je bil pred prenovitvijo st-ar (Kier, ki pa je bil že odslu- žen in neuporaben. Prav ta- ki niso imeli primerne osvet- ljave, ki jo takšna dvorana potrebuje. Nova dvorema ijna betonsKi oder, garderobo, izolacijo, urejena je kanalizacija in odrska razsvetljava. Oder je opremljen z reflektorji in ta- ko nared za sleherno, tudi zelo komplicirano gledaližk '» predstavo. Oder so z vsemi potrebnimi rekviziti opremili ob strokovnem sodelovanju .Slovenskega narodnega gleda- lišča Lz Celja. Celotno opremo in prenovi- tev je financirala Kulturna skupnost pri občinski skup- ščini Šmarje pri Jelšah, ne- kaj sredstev pa so priložili Bistričani sami ob pomoči Krajevne skupnosti. Kultur- na skupnost je dala za obno- vitev dvorane v Bistrici ob Sotli okoli šest milijonov in tako je bistriška dvorana tre- nutno najlepša dvorana v Ob- sotelju in na Kozjanskem. Dvorana v Bistrici ob Sotli bo tal:o prva dvorana, na katere bodo lahko zares po no,sni, predvsem še po zaslu- gi kuHurne skupnosti. Kul- t\irna skupnost pa namerava še naprej. Z reflektorji bodo opremili tudi dvorani v novi šoli v Podčerrtku iu pa dvo- rano v gasilskem domu v Kozjem ter po vsej .-ei-jetno- sti .še nekatere manjše dvo r:-ine. MILENKO STR.^SEK VINKO SODERŽNIK Med letošnjimi nagrajen- ci konjiške občine je vre- den vse pozornosti Vinko Soderznik, neumorni, po- vsod pričujoči, ga pravice delavca boreči se sindikal- ni delavec. Priznanje je do. bil za življenjsko delova- nje, ki ga je vložil v prve zametke samoupravljanja, za njene najširše sarnoob- like in za vse napore, ki jih je imei pri oranju le- 'line na tem področju. Sindikalni delavec od te- daj, bi lahko rekli, ko mu je stekla zibel v revivi de- lavski družini. Ko je bilo trdo za vsak kos kruha, ko je kot otrok doživljal tego. ^e delavske družine in ni bilo denarja za šolanje. Kljub želji, kljub vse7n naporom, da bi se šolal! V škalcah je preživljal detin- ska leta in kot mladeniča rosnih let ga je čakala vo- iaska suknja. Nekaj časa v nemški vojski, potem j)a je kot angleški ujetnik zbe- žal k partizanom. Služil je v peti prckomorski briga- di in z njo premarširal pot od Velebita do Ljub- ljane kot pomočnik mifra. Ijezca. Veliko borb se da- nes spominja, še več je hudih slik pred očmi, lač- nih in ranjenih tovarišev, joka njihovega komandan- ta, ko je videl pobito si^- je četo, še in še... Pa tu- di lepih in nepozabnih spo- minov je nekaj vmes. Na- pad na Gospič, štirikratno jurišanje in kontna zmaga, opoj zmage, ki je današ- nji mladini tuj. Tovarištvo, ljubezen, svoboda — kdor je spoznal te vrednote v vojni, jih ceni še danes. To zna tudi ViJiko. ki je bil zraven, ko so korenine teh vrednot poganjale prve zametke. Pa danes? Je šc tako, se sprašuje on. So- derinik. ko dela z mladino, ki ga ima rada, ki je ves njihov, ker ji je zapisan od začetka. Od takrat, ko je bil še mladinski funk- cionar, in do takrat, ko je že pO .sindikalni liniji skr- bei kolje«. Zato društvo odobrava popuste pri nabavi smet- njakov, okrasnega grmičevja pa tudi rož trajnic. Prav tako društvo nudi iLstn'zna posojila za stroške, ki jih imajo posamezniki za ureditev cvetličnjakov in nk(»].ia stavb. Vrh le.t^a so se odločili za i>osebno teknH»\aii.K' (udi za nerade, ki jih bodo pmielili tistim, ki bodo dosegli na.fvečje usiK'he pri urejevanju okolja hiš, vrt(»v in podobno. B. IVILINAK I LETALOM NA DRUGE CELINE Potovanja na druge celine tudi za na.^ega človeka niso novost ali izjema, četudi je re«, da si jih ne more privoščiti vsakdo. Ker je organizacija takega potovanja za eno agencijo zelo težka, so Generalturist, Putnik in ljubljanski Kompas .skupaj z JAT ter nemško letalsko družbo Lufthansa skle- nili pogodbo o skupni prodaji aranžmajev za iwiovanja v ZDA, Kanado, Južno Ameriko, Vzhodno .Ifriko ter za obiske nekaterih velikih mest v Evropi. Na teh potovanjih bodo turisti leteli z linijskimi letali Lufthanse in drugih tujih letalskih družb. Iver so to linij- ska letala, lahko datum potovanja določi potnik sam, prav tako lahko potovanje prekine tam, kjer mu bti všei'3. Pri nakupu vozovnic imajo otroci znatne popuste. Naj navedemo nekaj cen. šesitnajstdnevno potovanje po Severni .'^eriki bo stalo 492 ameriških dolarje\'. Šti- rinajstdnevno potovanje na I>aljnii Vzhod bo stalo 960 do- larjev itd. St. 36 — 7. september 1972 NOVI TEDNIK 7. stran v ^aloc Hmeljarski muzej m Skupščina občine Žalec je j jtos odkupila hišo pokojnega 'riderika Sirce — Rista Savi- a in jo namenila za ureditev Imeljarskega muzeja, ki je idiDi tovrstni muzej v Jugo- laviji. Adaptacijska dela, ki o znašala približno tri mili- »ne starih dinarjev, so bila lončana v prvi polovici letoš- ijega leta. Celotna zgradba je razdelje- la na Hmeljarski muzej, stal- lO razstavo gasilskega društva n spominski sobi častnega )bčana Friderika širce — Ri- ita Savina. Za danes le nekaj besed o .hmeljarskem muaeju. Popiosilo sem Janeza Meg- liča, Vinka Jordana in Franca smukovca za pogovor o edi- aem žalskem muzeju. Skupščina občine Žalec je se leta 1963 imenovala poseb- no komisijo za zbiranje vsega gradiva, pomembnega pri raz- iroju hmeljarstva. Največje za- sluge pri zbiranju dokumen- tarnega gradiva je imel prav gotovo predsednik komisije Vinko Jordan. Komisija je v nepolnih šti- rih letih uspela zbrati dovolj dokumentacije in leta 1967 so v Žalcu odprli Hmeljarsko razstavo v poslopju Hmeljar- skega inštituta. Žal pa zaradi neprimernih prostorov skoraj nihče ni vedel za obstoj te dragcKjene zbirke. 1. 7. 1972 so ves material prenesli iz starih v nove pro- store. Dokumentarni in etno- g;rafski material so razdelili na štiri glavna obdobja. Pr- vo od začetkov hmeljarstva na Savinjskem področju do ustanovitve »Južnoštajerskega hmeljarskega društva« v Žal- cu leta 1880. Drugo obdobje, ko so se pojavili večji nasa- di hmeljskih področij. To se- ga do zloma Avstroogrske mo- narhije (1881-1918). Tretje obdobje sega od leta 1918— 1945. to je od nastanka SHS in Kraljevine Jugoslavije do konca NOV Zadnje obdobje obsega gradivo o »savinjskem goldmgxi« v socialističnem planskem gospodarstvu od le- ta 1945 do danes. Med razstavljenim materia- lom najdemo oljnate slike Ja- neza Hausenbihlerja, ki je prinesel hmelj v savinjsko do- lino, fotografij najzaslužnej- ših savinjskih hmeljarjev in druge, za zgodovino hmeljar- stva pomembne slike. Večje število diplom in medalj, ki so jih prejeli savinjski hme- ljarji 2a razstavljen hmelj na raznih svetovnih razstavah pri- čajo, da je savinjsko hmeljar- stvo že od samega začetka u- spešno in da ga čislajo po vsem svetu. Poseben čar da- jejo muzeju miniaturni pri- merki hmeljskih sušiln-ic ter staro, primitivno kmečko oro- dje, ki nas v mislih nehote po. pelje k začetkom hmeljarstva in prikaže, koliko tmda so v Savinjski dolini vložili za raz- širitov nasadov hmelja. Muzej je odprt le ob nede- ljah, vendar menijo, da bodo v najkrajšem času omogočili ogled tudi med tednom. 2ai je celo med prebivalci Žalca le malo tistili, ki vedo za Hmeljarski muzej. Veliko Hačudenih obrazov vsak dan strmi v napis pred vhodom v muzej, saj zanj še niso sliša- li. Turistično društvo bi mo- ralo poskrbeti, da bi za to dragoceno pridobitev vedel širši krog prebivalcev, ne le iz okoliških krajev, ampak tudi iz Žalca, saj je Hmeljar- ski muzej v strogem centru mesta. Že reklamna tabla na dosto- pih v mesto pa bi verjetno marsikaterega turista prepri- čala, da bi za ogled tega, pri nas edinstvenega muzeja, ne bilo škoda časa. In adaj nekaj vrstic tudi o spominski sobi znanega kom- ponista in častnega občana, pokojnega Friderika širce — Rista Savina in o stalni raz- stavi Gasilskega društva. Najprej nekaj besed o umet- niku. Glasbo je študiral v Žalcu, na Dunaju in v Pragi. Med leti 1895 in 19lX) je komponi- ral manj.ša glasbena dela, ki predstavljajo prve glasbene prispev^ke novoronian ične smeri v Sloveniji. V operi Lepa Vida je izraziit in fol- klorno najlepše urejen motiv slovenske narodne pesmi. Us- toličenje Koroških vojvod na Gosposvetskem polju, je da- lo Savinu globoke motive za opero Gosposvetski sen. Nje- govo najbolj dovršeno delo pa je prav gotovo opera Matija Gabec. Pazil je na svoj umetniški izraz, ki ga v prvi vrsti pou- darja izvirnost njegove izred- no bogate glasbene domišljije. Spominska soba je zelo pre- pričljiv dokaz njegovega ne- sebičnega dela. Diplome in medalje, ki jih je prejel kot priananje za svoje bogato de- lo, njegova delovna miza, ki je polna notnega papirja, pa tudi stari črnilnik govore o delu tega znanega komponi- sta. V posebnii vitrini je ohra- njena njegova vojaška oble- ka, daljnogled, sablja in šte- vilna odlikovanja. Zal vsak obiskovalec takoj opazi, da v sobi nekaj manj- ka. To je klavir, instrument, s katerim je znal Savin to- liko povedati. Izvedeli smo, da je njegov klavir v privatni lasti. Ob tem pa se nehote vprašamo, ali so ustanovitelji muzeja storili res vse, da bi klavir odkupili? V sosedn.ji sobi lahko rado- vedni obiskovalci najdejo stal- no razstavo Gasilskega društ- va, kjer lahko občudujejo op- remo in razne slike največ- jih akcij vrlih žalskih gasil- cev. Za nekoliko obširnejše po- ročanje o žalsikem muzeju smo se odločili zato, ker žal, kot se to vse prerado dogaja tudi drugcxi, pristojni organi premalo skrbijo z^a to, da bi širše občinstvo obvestili o ob- stoju muzeja. Menimo, da postavitev treh, štirih reklam- niih panojev vsekakor ne bi bila previsok strošek za, kul- turno skupnost. Angelca Drobne Celjp Gledäiisec na pohodu v torek je bila tiskovna konferenca v Slovenskem ljudskem gledali.šču v Celju, ki jo je vodil umetniški vod- ja celjskega gledališča, Bo- jan Stih. Smo pred novo gledališko sezono, ki nam obeta ne- kaj izredno zanimivih novi- repertoarja kot pri sami vsebini izbranih del. Naj- prej bomo videli »Stalinove zdravnike« Milo^a Mikema, in sicer 22. septembra. S to predstavo se želi celjsko gledališče predstaviti tudi na Borštnikovem srečanju in pa na Sterijinem pozoi.'ju v Novem Sadu. Potem pa je še tukaj Sofoklejeva Antigo- na, Marlowov Doktor Faust, Utva Antona Cehova, Can- karjeve Romantične duše. Zvonovi Smiljana Rozmana, Gombrowitzceva Burgund- ska princesa Ivona in dve deli za otroke: Igra o zma- ju Jureta Kislingerja in Fi- gole Fagole Leopolda Suho- dolčana. Celjsko gledališče se je v novi sezoni ponovno odloči- lo za umetniško visoko kva- litetna dela. Tuja dela so prevedli naši znani in izku- šeni prevajalci kot dr. Ka- jetan Gantar, Janez Menart in Janko Moder. Posebnost novega repertoarja so števil- na domača dela, saj jih je kar pet. To je obenem ures- ničevanje želje gledališča, da ponovno osvetli in predsta- vi pozabljena in po krivici zapostavljena dela domačih avtorjev. Tako se po petde- setih letih srečujemo s Can- karjevimi Romantičnimi du- šami. Z vsemi deli, ki so na repertoarju, skuša vod- stvo gledališča in umetniški ansambel ure.s-ničiti »gledali- šče« ■ v gledališču ali bolje rečeno, doseči idejno avten- tičnost s časom, v katerem živimo. Tako imamo v re- pertoarju dela od Antigone do Rozmanovih Zvonov. De- la sama odpirajo problema- tiko našega časa in jo po- stavljajo v središče — nied nas. V tem pa je prezentira- no pojmovanje ljudskega gledališča. Celjsko gledališče je obno- vilo vse lanskoletne abon- maje, dodalo še dva nova. O tem bomo pisali prihod- njič. Za zdaj naj omenim samo to, da je lani zelo us- pel amaterski abonma, ki je že prva konkretna oblika združevanja interesnih skup- nosti v gledališču, kar ho- če celjsko gledališče doseči še v širši obliki. To je tudi prvi korak pri nas, da je gledališče v taki meri odpr- lo vrata »amaterjem«. La- ni je bilo v gledališču 70.0()0 obiskovalcev, predstav pa je bilo 225. To število predstav bo zagotovljeno tudi zdaj, čeprav meni ravnatelj Bojan Stih, da je že to nekoliko preveč za ansambel, ki šte- je dvajset igralcev. Pouda- ril pa je, da gledališče vsto- pa v sezono, ko so dohodki zagotovljeni na osnovi pra- vičnosti, ne pa na eni stram — miloščine aU na drugi — protekcije. Celjsko gleda- lišče bo nadaljevalo tudi stike z gospodarstvom. Zltv- tarski razstavi v foyerju gle dališča je sledila razstava izdelkov Kovaške industrije Zreče. Zdaj se nam obeta v istem prostoru velika razsta- va ob V. sejmu obrtd v Ce- lju, in sicer velika turistič- na razstava Izletnika. O dru- gih načrtih, ki jih ni malo, bomo pisali še drugič, kaj- ti nekatere zamisli so še v razvojnih fazah in zdaj ne kaže pisati o njih. Za zda,j lahko trdimo le, da celjsko gledališče hodi po poteh, ki vodijo edinole k človeku in njegovim problemom, Drago Medved Kinematografi Več gledalcev Polletna bilanca o številu obiskovalcev v celjskih kine- matografih kaže, da spet na- rašča zanimanje za kino. V zadnjih letih je bilo opaziti stalno upadanje obiska, v pr- vih šestih mesecih tega leta pa je kinopodjetje prvič za- beležilo večji obisk, in sicer za 22.500 gledalcev v pilmeri z lanskim letom, še ena raz- veseljiva novica; V ceJjskih kinematografih bodo, če bo- do filmi pri distribiiiterjiih na voljo, v prihodnje še bolj po- skrbeli za najmlajše gledal- ce, za otroke. Morda bomo že do konca leta gledali fil- me Bambi, Peter Pan, Sne- gailjčiča in sedem šitoratov, Alice v čudežni deželi, Bag- dadski tatič iji druge. Lepo, mar ne? Kiparska stvaritev, ki plemeniti okolje moderne- ga zlatarskega podjetja v Kersnikovi ulici je delo kiparja Borisa Kalina. Kip dekleta s pladnjem je na- stal leta 1940 in je del večje kompozicije. Lastnik te skulpture je Pokrajinski muzej v Celju tn je dal omenjeno delo zlatarni le na posodo ter se tako vključil v krog tistih dejavnikov, ki skrbe, da bi naše mesto dobilo lepšo podobo. S tem popravljamo tudi zmoto, ki se je vtihotapila v naše razmišljanje o oplemenitenju mesta v pretekli številki našega čas- nika, ker smo kiparsko delo golega dekleta pred- stavljali kot delo mladega celjskega slikarja Milisla- va Tomaniča. Celje Spet filmsko gledališče B'ilms-ka vzgoja ima v Celju že več kot šestletno tradicijo. Takoj moramo poudariti, da smo kljub temu napravili še Veliko premalo. Tovrstna pri- zadevanja zajemajo doslej iz- ključno mlade gledalce, os- novnošolsko in srednješolsko mladino. Abonmajske pred- stave Mladinskega filmskega gledališča in Pionirskega kina redno obiskuje nekaj več kot 4500 učencev in dijakov. Vsak Si ogleda 6 izbranih filmov različnega žanra, ne moremo Pa trditi, da so zastopane vse Slavne proizvodne hiše. Na šolah ne naletovamo na bi- stvene probleme, saj si je filmska vzgoja ustvarila že cloločen renome in dokaj do- stojno mesto. Kdo pa skrbi za filmsko Vzgojo mladih gledalcev iz ^1'st delovnih kolektivov? ^ihče! Vsi poizkusi sO ostali jalovi. V začetku je sicer bi- lo nekaj zanimanja, poznejše Predstave (ob nedeljah do- poldne) pa so bile prazne, "^udi se>tanek s predstavniki 'kulturnih referentov iz podje- je povsem propadel, ude- ležila sta se ga samo dva. Odbor za filmsko vzgojo pri Občinskem svetu ZKPOS v Celju bo moral v bodoče ponovno poizkusiti prebuditi to akcijo, saj ugotavljamo, da je največ kino-obiskoval- cev iz vrst delavske mladine. Pred leti so bili v Celju po- izkusi filmskega gledališča za odrasle, vendar so zaradi ta- krat nerešenih finančnih problemov — propadli. Celj- ska kulturna skupnost bo preko odbora za filmsko vzgojo organizirala še to zim- sko sezono štiri filmske predstave za resnično zahtev- ne gledalce. To bodo filmi, ki sicer niso dosegli finanč- nega uspeha, bodo pa prav gotovo pritegnili pozornost slehernega ljubitelja prave filmske umetnosti. Določena sredstva za to so že odobre- na. K vsemu pozitivnemu (kar se je pač dalo na tem pod- ročju storiti) ima nedvomno celjsko Kinopodjetje, ki ni ostalo brez posluha. Dobro se zaveda, da bCKio te inves-tici- je tudi njemu v korist. Očit- ki o sestavljanju rednega re- pertoarja celjskih kinemato- grafov pa bi morali padati še kam dioigam. Kinopodjetje je še vedno na prvem mestu kot gospodarska organizacija (ne spada med kulturne ustano- ve) z vsemi zakonitostmi uspešnega ali neuspešnega finančnega poslovanja. Kljub tem dejstvom pa ne moremo trditi, da m napravilo niče- sar za vzgojo .svojih gledal- cev. Letošnji repertoar Mladin- skega filmskega gledališč^i sestavljajo naslednji filmi: — »Sveti plamen« — ame- riški barvni — »Izbor slo- venskih kratkih filmov« »Upor v Adalenu« švedski film — »Rekrut« — franco- ski bar\-ni —- »Dolina rado- sfTi« — ameriški barvni film — »Oh, kakšna ljubka voj- na« — angleški, barvni film. Morda bi bilo dobro, če bi sestavljale! v bodoče razmiš- ljali, tudi o obvezni uvrstitvi domačega mladinskega filma (Volk samotar) in solidnega zastopnika vlu>dnlna pitališča. Pred leti pa smo slišah, da so nekatere kmetijske zadru- ge omejile ali celo odpustile pitanje goved, češ da imajo pri njem izgubo. Raje so po- svečale več skrbi pitanju v kooperaciji s kmeti, pri kate- rem niso tvegale veliko ali nič. Na kmetijskem kombinatu v Sremski Mitrovici, v Voj- vodini, so letošnjo pomlad trdili, da bd lani imeli manj zgube, če bi vse delavce, ki so delali v hlevih, poslali domov in jim plačevali osebne do- hodke, hleve pa izpraznili, kot da so pitali goveda. V občini Murska Sobota so lani kmetje spitali več kot 7000 goved in po predvideva- njih tudi letos ne bodo manj, če bodo lahko odpravili po- sledice poplav. Nekateri me- nijo, da se število goved v Pomuirju niti zaradi lanske suše ni zmanjšalo do letošnje pomladi. Kateri živinorejci imajo bolj prav, tisti, ki omejujejo pitanje, ali oni, Id ga zveču- jejo? To lahko presodi le vsak zase. Kmet na Dravskem po- lju je pred kratkim pripove- doval, da je pred 15. leti za- čel rediti veliko plemenske živine, pozneje je pital pra- šiče, po 40 letno, zdaij pa spet redi goveda, kar 19 jih ima v hlevu, prašiče pa pita le še za domačo potrebo. Pra- vi, da p>osluša le strokovne kmetijske nasvete — kaj je bolj donosno, pa računa sam. Nekateri pravijo: »Teleta so draga, krma je draga . . ži- vina pa prepoceni.« Kmet na Dravskem polju, ki sem ga omenil, pa je rekel, da je za- dovoljen s sedanjo ceno pita« nih goved in želi, da bi osta- la taka, trdna, pa tudd drugo naj se ne bi podražilo. Kako računa on? Ne kupuje krmil, ne telet. Piita prirastek od svojih krav, redi pa toliko živine, kolikor pridela kinne. Tako gospodarjenje je si- cer v nasprotju z usmerja- njem in specializacijo kme- tij za posame2aie dejawiosti. Tega pa ni kriv kmet — kri- ve so racmere na trgu, neu- skiadene in spreminjajoče se cene, ki naredijo včasih bolj donosno to, drugič ono. Pred leti sem s pogovar- jal s kmetom, ki je urejal hlev in hkrati tarnal, da ja mleko prepocend. Mimogrede sem ga vprašal, koliko kredita je dobil za hlev. Nič, urejal ga je z lastnimi sredstvi, z dohodkom od molznic. Dru- gim pa je dokazoval, da se krav ne splača rediti^ če mle- ko ne bo dražje. Srečanje z AdoLTom Ur- bančičem, znanim atletskim delavcem pri nas, je vedno prijetno. Pred dnevi se je vr- nil z olimpijskih iger v Mün- chnu, kjer je bil s skupino celjskih športnih delavcev Poldko in Majekom Kopiter- jem, Jožetom Kopitarjem, Petrom Drofenikom in Drar gom Vračimom. Ogledal si je poleg ostalega nastop njegove in naše Nataše ... »Zadovoljen sem z njenim nastopom. Mislim, da je po- kazala več, kot smo od nje pričakovali. To so bile njene druge olimpijske igre. Po razgovoru z njo pa računam, da ne zadnje- Povedala mi je, da bo še trenirala, sicer ne s tako močjo, kot doslej, vendar bo. Pravi, da bo pred večjuni tekmovanji poostrila trening...« Prav'li so, da jo je v svoje vrste vabila Crvena Zvez- da... »Med drugimi tudi Zvezda. Samo Nataša ne bo šla za noben denar drugam. Njen klub je Kladivar. Ničesar ji ne manjka — ima službo, avto, stanovanje ... Skrom- na je, ne zahteva veliko.« Kako pa je z Natašino mačkico, ki jo ima tako rada ... »Zaaj skrbi za njo mama.« Pa potem? »Ponovno sama.« Ima Nataša dovolj kopij? »Kje le. Dve kopji je ku- pila v Mehiki, ki sta se že izrabili. Do novega je prišla na letošnjih Balkanskih ig- rah v Turčiji. Na čuden na- čin, samo drugače v dani si- tuaciji ni šlo.« Kako je v Münchnu? »Odlično, to je treba vi- deti.« In vaše mnenje o košar- karjih? »Pogovarjali smo se z Je- lovcem. Povedal je, da če imarrko prosto, bi šel takoj z nami nazaj. Vsega ima do- volj. če samo sreča soigral- ca...« Odvihral je. Komaj smo mu še rekli, naj čestita svoji in naši Nataši. T. VRABL ŠENTJUR Gasila so slavili Gasilsko društvo v Šent- jurju je prejšnji teden sla- vilo pomemben dogodek. Gasilci so prevzeli nov ga- silski avto — avtocisterno, ki so jo nabavili s pomoč- jo občinske skupščine in drugih organizacij. Prire- ditev je bila pod pokro- viteljstvom predsednika skupščine občine Šentjur Franca Svetine. Slaviti so začeli že v so- boto. V dvorani kulturne- ga doma so priredili vese- li večer, na katerem so sodelovali humoristi, pev- ski zbor, godba na pihala, folklora in narodnozabav- ni ansambel. Nabito polna dvorana je bila dokaz, da v Šentjurju primanjkuje podobnih prireditev. Ve- seli večer je bil združen s kresovanjem na bliž- njem hribu. V nedeljo so nadaljevali z gasilsko parado in kr- stom avtocisterne. B. OSET V Ljubljani so končali z enotedensko pohtično šolo, v okviru katere je med drugi- mi skupinami delovala tudi skupina za splošni ljudski odp>or pri Občinskih kom"e- rencah ZMS. V sedmih dneh so mladim iz vse Slovenije na raznih predavanjih, v pogo- vorih in obiskih želeli poka- zati vso potrebnost, da se tudi mladi vključijo v sistem splošnega ljudskega odpora. V šoli je bilo tudi več kot petdeset predstavnikov mla- dih iz celjske regije, izmed katerih smo štiri, ki bodo v bodoče skrbeli pri Občinskih konferencah ZMS za splošni ljudski odpor, izbrali za naš razgovor. MILAN FERENC je iz Ve- lenja, zaposlen v tamkajš- njem rudniku, »že pred prihodom na ta seminar sem deloval v komisiji za SLO pri naši občinski konferenci. Mi- slim, da bd takšnih srečanj moralo biti še več, da bi še ostali mladinci spoznali vso potrebo ar^ažiranosti na F>odročju SLO. O tem smo že predhodno dobili ustrezno brošuro, eno pa še pričaltu- jemo v oktobru. Predavanja so zelo di-:>bro uspela in^ res- nično sem pridobil veliko te- oretičnega, kot tudi praktič- nega znanja.« SREČKO SKOK je zapo- slen v GLINu v Nazarju, nä seminarju je tako zastopal mozirsko občino. »Prej s SLO nisem bil dovolj seznanjen in tako sem bü vabila, da se udeležim tega seminarja in poglobim znanje na področju SLO, zelo vesel. Te stvari me zelo zanimajo. Prepričan sem, da bom lahko s pridob- ljenim znanjem seznanjal ostale mladince v naši obči- ni. Glavne teme, ki smo jih poslušali v naši skupini, pa so bile: JLA kot sestavni del SLO, o revolucionarnih tra- dicijah, o akcijah pri SLO, samozaščiti itd., ob koncu p>a smo si ogledali še vojaS- nico »Ivana Cankarja« na Vrhniki, kjer smo pridobili precej praktičnega znanja.« ROMAN MAVRI je študent prava, doma v Laške.m. »To je za mene prvi seminar, ka- terega sem se udeležil in od- krito moram priznati, da mi ni žal. Pridobil sem zlasti ve- liko praktičnega znanja. Naj- bolj všeč mi je bilo predava- nje Bogdana Osolnikri o »ak- cijah« in v mislih sem se že videl, Icako bom njegovo pri- povedovanje združil z mojimi akcijami na terenu. Takšne šole so potrebne in mislim, da je bila velika napaka, da smo jih pred leti ukimü in šele zdaj obnoviU. Morda bodo čez nekaj let šole že re gionalne, stroški bodo ver- jetno isti, obiskovalo pa jih bo lahko veliko več mladih. To pa je bistveno.« Bojan Dolinšek je doma v Grižah, zaposlen pa v Uslu- gah na Polzeli. »Pred časom sem se opredelil, da se bom podrobneje posvetil področju SLO in tako sem tudi prevzel komisijo za SLO pri občinski konferenci ZMS v Žalcu. V Ljubljani sem dobil veliko te- meljnega znanja, da mi bo zdaj lažje delati z ostalimi dejavniki in nosilci SLO ter seveda v glavnem pripravlja- ti mlade za tovrstno dejav- nost. To je v današnjem ča- su še kako potrebno. Močno smo sodelovaU tudi v disku- sijah in samo razgovor s čla- nom ZIS dr. Antonom Vratu- šo je trajal do polnoči, za- stavili pa smo mu 47 vpra- šanj, Odgovori so nam mar- sikaj razjasnili.« Tako mladi s celjskega ob- močja o pravkar končani po- letni politični šoh. Tekst: T. VRABL Poto: S. BUSIO 10 stran NOVI TEDNIK St. 36 — 7. september 197^ š Srečanje če boste kdaj srečali pod pilštanjskim klancem drobno ženico, v črno odeto in s prijetnim nasmehom na obrazu, z mirnimi in vdanimi očmi, s počasnim korakom, vračajoče se tam v nedeljo dopoldne iz objema knjig, potem vam je treba povedati, da je to Rozika Čepin, neumorna knjižničar- ka, ki je ne zaustavita niti dež niti sneg. Vsako nedeljo dopoldan, po jutra- nji maši, ko se v trg zgrne množica ljudi, je Rozika Čepin, kot leta in leta nazaj, v svoji knjižnici in čaka na staro in mlado, željno domače besede, ki je marsikomu kot kruh in voda. Potem se začne. Knjižničarka Rozika zna svetovati vsakomur, to pa naredi tako prijetno in pomirjujoče, da ji moraš verjeti in slednjič tudi vzameš tisto knjigo, za katero se ji je zazdelo, da bi jo bilo pametno prebrati. Dobro se je podati v njeno varstvo, zakaj mnogo knjig je že šlo skozi njene roke in prav zaradi tega ve dobro in pametno svetovati. Mladii st) odliajali, Roxika pa je nedeljo mi nedeljo pri- hajala v trg Pilštanj, vsa ski-otnna in predana svojemu malemu svetu, tistim 1200 knjigam, kolikor jih premo- re pilštanj ska knjižnica. Vča- sih so prihajali in še priha- jajo nazaj, poročeni, z otroki ali brez njih, vsak pa se z ljubeznijo spomni »gc:»spe Ro. zike«, ki mu je v naj rosne j- ših letih vcepila v glavo ij'> bežen do domače knjige, bi- serov tega, kar je v narfidu najlepše. Odšel sem proti šoli in ve- del sem, da jo bom našel sklonjeno nad knjigami in da bodo vrata omar, starih in dosluženih, polnih do vrhi, odprta. Vedel sem še več in s prijetnim občutkom, izvira- jočim iz mladosti, sem stopil preko praga svetišča čepino,- ve Rozike. »Tukaj, na Kozjanskem, so ljudje vedno radi brali. Se- daj, ko je doma dovolj dela in ne utegnejo, je obiska ne- kaj manj, pridejo pa vendar- le. Vsako nedeljo jih je vsaj dvajset, če že ne več. Da ne boste mislili, da so to samo mladi, ne, tudi gospodarji in gospodinje pridejo pa tete in strici.« K pogovoru, kot je bil na. jin, spada tudi zgodovina in če že govorimo o knjižničar- ki, je prav, da povemo še nekaj besed tudi o knjižnici. To je celota in ne morem si zamisliti gospe Foziks brez knjižnice in obratno, čeprav pravi, da bo prav kmalu iz- pregla. Sicer pa, tako pra- vijo vsi, ki jim je pridnost v km, pa vendarle potem osta^ne pri istem. V trgu Pilštanj je bUa pred vojno precej velika knjižnica, ki pa jo je okupavor imičil do zadnjega lista. Leta 1946 je prosvetna oblast v Ljublja- ni poslala poedinim knjižni cam knjige kot osnovo za ustanovitev novih. Knjižni- čarke so se men.iavale in na koncu se je zgodilo tako, da ni bilo kaj več izposojevati Spomladi 1953 je Kmetijska zadruga Lesično poklonila knjižnici 10.000 din podpore in tako je knjižnica zpnova za- čela dihati. Knjižničarka, .Jo- žica Zirovnik, učiteljicu na Pilštanju, je bila premeščena v Rogaško Slatino, s 1. juli- jem istega leta pa je prev^^ela knjižnico Rozika Cepin. Tako pravi o plištanjski knjižnici, ki je last prosvet- nega društva, kronist. Knjiž- ničarke Rozike se dotakne le z enim .stavkom. Knjižnica rastla i« leta v .eto, oprema pa je ostala ista in tudi pro- stori. Pozimi .se je Rozika. predelna knjižničarka, stiska- la v mrzli in zatohli izbici nekdanje občinske stavbe vse dokler ni pred nekaj leti pre- selila svoje knjige v lepši in predvsem boljši prostor. Kljub temu knjižničarka Ro- zika ni zadovoljna, iiijene va- rovanke so še vedno stisnje- ne v stare omare, že čisto onemogle in predvsem pre- majhne. »Oh, .saj vedno obljubljajo pa kaj ko ni nič iz tega. Vse knjige, ki jih sproti doku- pim, moram imeti v karton- skih škatlah, ker jih nimam kam dati. Že res, da nam vsako leto v Šmarju dajo kakšen dinar, da nakupim nove knjige, ampak meni se knjiga smili. Klavir v kotu, ki je včasih tako veselo pel, je onemogel, tipke so pok- kvarjene, nihče se ne zmeni zanj. škoda je stvari pusMti kar tako, brez haska,« je ži- vo prepričevala knjižničarka Rozika, ko .ostavljene na križ jn na del>eU) obloženo s hmeljsko trto in živo zelenimi kobuljaini so «e proti meni radoveihio stegovale tri drobne glavice. 2e .je kazalo, da .jo bo na.)- nila.jši pobrisal, ko sem pristopil in .jih ogovoril. Sprva .je kazalo, da niso nič kaj l>osebej navdušeni za po.i^ovor. Skla- n,)ali so .se nad hmelj, mla,iša od deklet je mulila listje v drobni roki, prva pa ,je .spregovorila večja. »Na čigavem pa obirate, na domačem?« se pozanimam. »Da, to je naš hmelj. Jaz sem Rozi'ka, to je moja se- stra .Marica in brat Ferdo. Pišemo se .Jezernik.« Ozrem se p»» hnu^l.jišču in vidim, da je tod precej obi- ralcev. Povprašam po gospodarju, pa mi Rozika pove, da je ravno pred nekaj trenutki odpeljal hmelj proti domu. »Koliko obiralcev pa imate?« »Vseh .skupaj 24. Ate jih ))lača po 3,80 dinarja za škaf,« je povedala Ro/ika, medtem ko je Marica še vtnlno upirala pogled v steptano zeml.jo, ki .se ji .je videlo, da še ni dolgo tega, 'ko jo je namakalo deževje. »Že hodite v šolo?« »,[az grem v tretji razred, Marica bo šla.v drugega. Fer- do pa še ne hodi v šolo«, .je hitro od.govorila Rozika in si menda pri tem želela, da bi jih čimprej zapustil. »Vam oče tudi plača nabrani hmelj?« sem bolj kot za res vprašal za šalo. »Seveda -'^i honi našparala za plašč,« ,je hitro pritrdila Rozika. Marica pa še vethio nič. Obrnil sem se k njej in ,jo pobaral, kaj si bo ona kupila. Pa nič! Tudi Ro- zika ,to je vzpodbujala, da naj i>ove, Marica pa še vedno nič. In ko sem o tem pobaral še Ferda, .je kora.jžno pove- dal. da še ne ve. »Koliko pa nalwrete? Ali štejete vsa'k zase ali nabirate skupaj«? »Vsak za.se. Jaz ga näherem po 9 škafov« .je rekla de- vetletna Rozika, »sestra ga nabere po osem, Ferdo, ki je .star pet let, pa od poi do enega škafa.« Res, na kmetih ,je treba zgodaj začeti. In Jezernikovi otroci to vedo Pridno so poprijeli za delo in radi delajo. -Sestri pa tudi radi hodita v šolo in se 'kar pridno učita. Tako .je prav. Radovedno .so gledali za mano. ko sem odha.jal po nji- vi proti cesti. Ozrl sem se in jim |)omahal Prvi .je dvignil roko Ferdo in nij pomahal nazaj. Verjetno si j<> mislil: \o, pa smo .se ga le rešili... B. Strmčnik Anton Novačan (3) KUK Kuka je prevzela žalost, sveta žalost trdega starca, M modruje o ničevosti tega sveta, sam pa se krčevito obo- tavlja, da bi stopil v grob še z drugo nogo. Poslednje iskre zatlijo z vso močjo, da bi še razpalile ogenj, po- slednji žarki posije jo najlepše, da bi prodrli temo, ki se bliža, ampak iskre ugasnejo v hipnem žaru, žarke popije tema in mir nastane, neprostovoljen mir v srcu, ki je hrepenelo. Kuk je zashdil, da je konec blizu, ampak to mu je bilo skoro vseeno. Le nejasna misel je bila, ki ga je mučila. Zdelo se mu je, da je nekaj krivega v njegovem življenju, da tehtnica ne visi ramo. Svoje delo, svoj trud, vse dolgoletne napore je vrgel na eno stran in ko se je ozrl na drugo, ni videl plačila. Nejasnost, uganka, vprašanje visi na drugi strani, ali je plačilo bolečina? Kuk je vedel, da ne; tega pa ni vedel, kaj bi moralo biti. da bi zavladal mir v njegovem srcu, da bi ga čutil sam in sam užival. Približal se je vasi in se je zopet spomnil svojega de- narja, resničnega in pravega. In se je začudil svojim mi- slim. Saj je tu pred njim domača vas, ki ga bo zopet spoštovala. Tu je Mica in njena koča, kamor se preseli in začne novo življenje. Razveselil se je Kuk in je pospešil 'korake. Seveda je šel mimo svojega doma 7iaravnost v krčmo, ki je stala kakor kraljica sredi vasi. Tja gre človek, ka- dar ga žuli čevelj, da se pogovori in da pozabi nekaj sta- rega in izve nekaj novega. Kuk je odprl duri na stežaj, postal na pragu, pokazal mosnjička in je oznanil klavr- nim tihim pivcem: »Zadel sem termo!« Niso mu verjeli. Kuk je stresel denar na mizo in ga je preštel vpričo njih, nejevoljen, d-a mu ne verjamejo. Sli.'iiiili so glave in so se čudom čudili in .so zavidali sta- rega Kuka z zavistjo navadnih ljudi, ki ne poznajo v svoji skromnosti mej svojih želja, ne pravičnosti v svojih ču- stvih. Sam bogve, kako se je to zgodilo. Toda naenkrat je imela krčmarica bel predpasnik in na mizo so se' prikazali trebušasti Štefani. Prižgali so svetilko in majhna, somor- na izba je bila polna ljudi. Tudi godec je prišel s harmo- niko in jo je raztezal, kimajoč z glavo naprej in nazaj, na desno in na levo, da s^ je Kuk smejal s krhkim, starim smehom. Sedel je tu med vaščani kakor zjutraj na vozu. zdelo se mu je, da leži svet pred njegovimi nogami. Ze drugič je pripovedoval, kako se mu je sanjalo, kako je modro izbiral številke, kako se mu je spet sanjalo in kako je zadel. Vsak je hotel vedeti vse natanko in vsak je obža- loval v svojem srcu, da še ni stav'il, zakaj sanj je po naših vaseh toliko, kolikor je zvezd na nebu. Kuk se je zamajal, zažarel je kot v ognju staro žele- zo, veselje ga je navdalo, da se je čutil mladega in brez- skrbnega. Laskalo mu je spoštljivo vedenje vaščanov. ki so pili in jedli za Kukovo neizmerno srečo. Vsem se je zdelo, da se piti mora in da se mora denar, tako lahko zaslužen, potratiti za veselje. Kakor ogenj se je razneslo po vasi, da je Kuk zadel. In prihajali so vsi, prišli so slučajno, potem pa so se polagoma pridružili Kukovirn pajdašem. Zadnji je prišel Knkov sin in je jezno stopil pred očeta. Da je večerja že mrzla, je dejal, in da ni lepo, da stari Kuk popiva, da bi raje mislil na dom, nakupil si potrebnih reči, nego zapravljal denar brez potrebe. Bolj ko stari Kuk so se razburili ostali pivci nad skopim sinom in so ga začeli psovati, norčevati se z njega in njegove trde skoposti. Družba se je razdelila na svoje, eni s sta- rim, eni z mladim Kukom, da bi ne bil sam, če bi uda rili. In so vpili, sosed na soseda, suvali so se in kleli in pobili bi se bili brez vzroka ,da jih ni pomiril stari Kuk. Vzdignil je roko in je udaril po mizi in je dejal vsem tihim in strmečim: — Moje srce je kakor sonce, kadar sije, sije za vse in tudi za mojega sina. Sem k meni sedi, sin moj, in pij in spraviva se no, oj, da ne bo sovraštva med Kuki, ko odidem! Tako so se pomirili in sin je sedel k očetu in se je napil, vsi so se napili. Dolgo v noč so krožile pesmi od mize do mize, tiste dolge žalostne pesmi brez besed, ki očistijo ubogo slovensko dušo od jada in žalosti. Razšli so se po večini, nekateri so pozaspali in tudi sirota Kukov sin je zadremal pod mizo. Kuk pa se je do- bro držal m je po pameti pil. Pridružil pa se mu je nič- vreden človek, vaščan, ki je imel bistro glavo pa slabo vest. Držal se je starega kakor klop in neprenehoma mu je nekaj pravil, da se je Kuk smejal, ničvreden človek pd je skušal uganiti njegove misli in slabe strani. Kuk je pil, pa pijan ni bil, srce je bilo bolj pijano kakor glava. Ne- kaj zaradi vina, nekaj zaradi nenadne sreče, nekaj pa — ej. moško srce je potrebno ljubezni do smrti, dobre žen- ske roke in milih žensk'ih oči, ne toliko, da bi uz'walo, ampak da bi vladalo in skrbelo -:a slabe z veliko svojo močjo. In kdor je nima dobre ženske, se oklene prve, ki ga sreča, ne misleč na razočaranje, ki ga nosi vsaka žen- ska s seboj. Staro srce je menda še bolj občutljivo kakor mlado, ker je skusilo modrosti tega sveta in Kuk je mi- slil zategadelj na Mico in njeno kočarijo. Sladko se mu je razlilo okrog srca in m si mogel kaj, da ne hi zaupal svojih skrivnosti komurkoli. Razložil je torej svojemu so- sedu. kar se mu je zdelo, da ni preveč. — če ji voščite tako besedo, si Mica obliže v>seh pet prstov. Takega moža in s takim denarjem, kaj pa mislite? Veste kaj, Kuk. se je nagnil sosed k njemu, najbolje bi bilo, če kar nocoj opravite. Zbudite jo in pomenite se, kar je potrebno. Od veselja se bo razjokala, je pristavil hudobni človek. Kuk je že sam mislil, da bi kar nocoj potrkal na Jijena vrata. Motil ga je le pomislek, da bi se nemara Mica uje- zila, če bi strašil ponoči okrog njene kočt. Ampak sosed mi je razpršil vse pomisleke s čudovito besedo o ženah s]}loh. o ženskah ponoči še posebej in Kuk se ni več obo- tavljal. Možato je vstal in stopil na cesto. Sosed pa za njim. Izginila sta v temno noč, je pripovedovala krčmarica drugega dne. Kod sta hodila in kako sta hodila, tega ni vedel nihče. Mica pa se je zjutraj silno prestrašila, ko je ugledala nekaj črnega pred svojo kočo. Kuk je ležal tam, vznak je ležal in mrtev je bil. Ko so ga preiskali, so rekli, da ga niso ubili, ampak da je zmrznil. Denarja niso našli. »Vrag ve, kam je izginil!« je dejal Kukov sin, ki ni vedel ali hi se veselil ali žalostil. Hudobnega človeka so zaprli, ker je taka postava in ker so vsi vedeli, da se tudi birtovanje Franceta m Marije .. . Kdo bo nadaljeval začeto m usioešno delo ...? *BERxNI STRMČNIK Ali poznate svoj kraj? (S) Kot smo pričakovali, je tokrat res dosti več bralcev sp>o2jnalo kraj na fotografiji. Torej — Laškega ni bilo težko prepoznati. Kar 48 pravilnih odgovorov smo dobili, nekateri pa ste menili, da fotogirafija predstavljja štore, Zreče, Vitanje ali Teharje in drugo. Žreb je nagrade razdelil med občane okoliških zaselkov Laškega, kar je tudi povsem raziunljivo, saj je le malo dopisnic prišlo iz drugih kraip^'. Toi-e-j. nagrade prejmejo: Štefka Ojsteršek, Lahomšek 3a, Laško — 30,00 din, Ana Sušič, Rečica 9,'2a, Laško — 20,00 din. Rudi Biderman, Debro 40, Laško — 10,00 din. Nagrade bomo posMi po pošti! Če boste tudi na današnji fotografiji prepoznali kraj, nam pošljite odgovore na dopisnici do ponedeljka, 11. septembra. Ne pozabite, vsalc teden razdelimo tri na- grade! Kljub temu, da Ekonomska srednja šola v Celju lahko sprejme komaj 500 dijakov in dijakinj, jih je v teh prvih šolskih dneh v njer.-ih prosto- rih kar 850, kar je po vsej verjetn'Osti rekordno število do sedaj. Zaradi tega so mo- rali uvesti kabinetni poiik. Ta- ko se dijaki vsako uro selijo iz razreda v razred, škoda je le to, da razredi niso za vsak predmet posebej opremljeni. To bi bilo v pomoč dijakom. Kakor tudi profesorjem pri njihovi razlagi. Upajmo, da se bo tuidi to čez nekaj let, če ne prej, uredilo! ESŠ pa ima (edina v Slove- niji) tudi mehanografski kar binet. V tem kabinetu najde- mo najrazličnejše stroje, od najmanjšega računskega stro- ja z ročko pa do največjih, najmodernejših pisalnih stro- jev za fotokopije, razmnože- valnega stroja itd. Dijaki se pri tem predmetu — mehano- grafiji — uče zgodovino stro- jev, njihovo zfgradbo, kakor tudi uporabo. če šola ne bi bila toliko za- sedena, bi dijaki lahko bili upravičeno zadovoljni, saj je opremljenost šole vsekakor na ravni. Selitev iz razreda v ra- zred, na katero smo opozorili na začetku, pa vsekakor ni ni- ti najmanj prijetna zadeva. Povedati je treba še to, da so v tean šolskem letu zaradi pre- napolnjenosti sprejemali v pr- ve letnike samo dijake z bolj- šim učnim uspehom — torej selekcija zaradi prenapolnje- nosti. Zaradi tega marsikateri, sicer dober dijak, ne bo dobil mesta v seh, ki si jo je sicer želel. Darja Glančnik Wolfgang Borchert ZGLOBE IZ BERILA II Ko je bila mirovna kon- ferenca pn Kraju, so od- šli ministri skozi mesto. In prišh so mimo streli- ščne barake. Boste jxisku- sili, gospod? so klicala de- kleta z rdečimi ustnicami. Tedaj je vsak od mini- strov vzel puško in stre- ljali so na majhne možič- ke iz lepenke. Medtem ko so streljali, je prišla stara žena in jim odvzela puške. Ko jo je eden izmed ministrov ho- tel nazaj, ga je oklofutala. Bila je mati Nekoč sta živela dvačCo- veka. Ko sta bila stara dve leti, sta se tepla z ro- kami. Ko sta bila dvanajstlet- na, sta se tepla s palica- mi in se obmetavala s ka- menjem Ko sta bila pri dvain- dvajsetih, sta drug na drugega streljaila s puška- ma. Kos ta bila pri dvainšli- ridesetih, sta se obmeta- vala z bombami. Ko sta bila pri dvain- šestdesetih, sta vzela bak- terije. Ko sta bila pri dvain osemdesetih, sta umrla. Pokopan so ju drugega poleg drugega. Ko se je neki deževnik čez sto let prežrl skozi njuna grobova, sp'.ch ni opazil, da leži tu dvoje različnih ljudi. Bila je ista zemlja. Vse ista ze- mlja. Ko je leta 5000 neki krt pokukal IZ zemlje, je po- mirjeno ugotovil: Drevesa so še vedno drevesa Vrane še vedno krakajo. In psi še vedno privzdigujejo nogo. Snetci in zvezae, morje in mali in komarji; vsi so ostai'.i Kakršni so bili. In včasih — včasih srečaš tudi človeka. KEGLJIŠČE Dva človeka sta v zem- ljo izkopala jamo. Bila je prostorna in malone udo- bna. Kakor grob. Bila je kar v redu. Pred seboj sta imeia pu- ško. Nekdo jo je iznašel, da bi bilo iz nje mogoče streljati na ljudi. Ponaj- več se ti ljudje sploh niso poznah. In tudi ničesar jim niso storili. Toda iz pu.ške se je streljalo na- nje. To je nekdo zapove- dal. In da bi jih biP-O mo- goče več zadeti, je nekdo iznašel puško, ki tolče več kot še.stdesetkrat v minu- ti. 7a to je bil nagrajen. Nekoliko du.lje ud teh dveh ljudi je bila druga jama. Iz nje je nioleia gla- va, ki je biLa last nekega človeka. Imel je nos, ki je lahko duiiai dišave. Oči, ki so laliko gledale mesto ali cvet. Imel je usta, s Katermii je ia^iKO jedel kruh in rekel Inge ali mati. To glavo sta videla človeka, katerima so dali puško. Streljaj, reče eden. Streljal je. Glave ni bilo več. Ni več mogla duhati di- šave, ni več mogla videti mesta in ni več mogila re- či Inge. Nikoli več. Človeka sta bila več me- secev v janii. Posnela sta mnogo glav. Toda te glave so bile last ljudi, ki jih ta dva sploh nista poznala, ki jima niso ničesar sto- rilli in katerih nista niti razumela. Toda nekdo je iznašel puško, ki je stre- ljala več kot šestdesetkrat v minuti. Toda nekdo je ukazal. Postopoma sta človeka posnela toliko glav, da bi bilo iz njih mogoče na- praviti veliko ladjo. In kadar sta spala, so se glave pričele kotaliti. Ka- kor na kegljišču. Potihem so grmele. Od tega ste se človeka prebujala. Pa ukazali so, je šepe- tal eden. Toda midva sva to sto- rila, je vzkliknil drugi. Toda to je bilo strašno, je šepetal eden. Toda včasih nama je bilo tudi všeč, se je sme jal drugI. Ne, je vzkliknil drugi, ki je šepetal O, da, je golčal drugi. Včasih nama je bilo tudi všeč. To je ravno tisti vrag. Zelo všeč. Ponoči sta posedaila ure m ure. Nista spala. Potem je eden rekel: Toda bog nas je take ustvaril. Toda bog ima opraviči- lo, reče drugi. Njega ni. Ni ga? je vprašal prvi. To je njegovo edino opravičilo, je odgovoril drugi. Toda mi, mi smo, je še- petal prvi. Da, mi smo, je golčal drugi. Človeka, katerima so ukazali, da ponessta čim- več glav, ponoči r.ista mogla spati. Kajti glave so pOvihein grmele. Potem reče eden: Tudi midva sva zdaj na=;edla. Da, reče di'ugi, zdaj sva nudva najedla. Potem je nekdo zakri- čal: Pripravi se. Zdaj se bo spet začelo. Človeka sta vstala in vzela puški. In vedno, kadar sta za- gledali a kakšnega človeka, sta streljala nanj. In ve- dno je bil to človek, ki ga sploh nista poznala. In ki jima ničesar n storil. To- da onadva sta streljala nanj. Nekdo je za to izna- šel puško. Za to je bili nagrajen. Toda nekdo — nekdo je t-o zapovedal gri/iüe Zadnje neurje je razo- ralo vse ceste in poti v sotočju Lahomnice. Raz- rila je novo cesto proti Brezi nad Laškim, spre- menila cesto skozi Stop- co na Vrh v hudourni- ško strugo. Skoraj pov sod so največje grape in luknje že zamašene: Ob- čani v Stopci so tri dni zapored od jutra do mra- ka cestarji, dokler pro metna vez z dolino ni bila spet kolikor toliko v redu. No, neurja niso redka v tem močnem svetu. Na pomlad je zaradi moče potegnil plaz in zasul stransko vozno pot v ob- močju Reke nad Laškim Škoda bi se dala zlah ka popraviti in koristni ki ceste so bili nared, da jo sami popravijo. Da pa se podobni primeri ne bi ponavljali kar v nedo gled, so na krajevni skupnosti predlagali, da bi odsekali del grvine, ki po vsaki večji moči si li na cestišče. Toda ne! Lastnik tiste ničvredne grvine noče. Pa ne. da bi od krpe zemlje imel kak- šno korist. O, razlog je čisto drugačen. Posestnik se z enim od koristnikov ceste ne razume čisto dobro. Ker je pač sprt s sosedom, svojega koščka grvine ne da. Tako globo- ko je nejevoljen nad so- sedom, da s svojo odlo- čitvijo raje škoduje tu- di tistim sosedom, s ka- terimi ni sprt, pa tudi samemu sebi. Zdaj ko je neurje pri- zadelo vso dolino, je pri- ložnost za vse sprte so- sede, da se imenitno ma- ščujejo drug nad drugim. To se da storiti tako, da zavaruješ svoj breg hu- dournika in ga preusme- riš k spodžiranju sosedo vega brega. In če ob tem tudi sam sebi škoduješ, tem bolje, vsaj veš. ka ko je sosedu, ki je na is- tem. Kdaj bo konec spotak- Ijive zgodbe o Slovencu in sosedorH kozi"* mini reportaža PRED DVAJSETIMI LETI Trvi maturanti celjskega učiteljišča na maturaiilskem izletu v Dubrovniku. Leta 1J>52! Bilo je pred dvajsetimi leti. Na uči- teljišču v Celju so maturirali prvi uči- telji. Le za dva razreda jih je bilo, ve- čina deklet. Od takrat, ko so jih razvr- stili po šolah v najrazličnejše zakotne kraje Slovenije, se nekateri do prejš- nje sobote niso več videli. Tokrat pa so se srečali na dvajseti obletnici ma- ture v hotelu Celeia. V začetku so se pogledovali, kot bi hoteli reči: »Kaj si to res ti?« Vsi začudeni, kako so se spremenili. Prišlo jih je 45 iz obeh ra- zredov, dva profesorja: Fran Roš, ki jim je bil razrednik in Karel Jug ter takratni upravnik v Domu učiteljiščni- kov Martin Ambrož. Ker so živeli med volo in internatom jim je bil Martin Ambrož kot drugi oče. Prof. Fran Roš jim je obudil spomine na čase, ko sc bili še pridfii dijaki^ saj so bili naj- boljši učiteljiščniki v Sloveniji. Nihče od njih se ni branil namestitve v še ta- ko zakoten slovenski kraj. Trije bivši dijaki so odšli s šopkom in pozdrav- nim pismom k svoji ravnateljici — pro- ft'sorici Glinškovi v Rogaško Slatino. Z minuto molka so počastili že umrle profesorje in sošolce. Brali so internatski dnevnik, ki so ga včasih morali pisati, in peli toliko skupaj prepete pesmi. Zazdelo se jim je, kot da nikoli niso šli narazen. Ve- čina njih se je jyorocila in ima odrasle otroke. Zabavali so se ij^ zgodnjih jutranjih ur. Slovo ni bilo težko, saj se bodo odslej sestajali vsako leto. CEROVEC KDAJ KAMNO- LOM? V našem časopisu sn»» pj-tHi časom že pisaäi o izkoriši-anju kamna v Cle- rovcu v šniarski občini. Kamen, ki naj bi ga izko- rišiali, je zelo reik'k pri nas, se doliro veže z as- faltmn, iJosedanje raziska- ve pa so i>()kazale, tia so zaloge zelo močne, saj I)i ga lahko izkoriščali nekaj deset let. Kamen je ob ra/Jskavali ])okazal izred- no trdot» in glede na to, da ga uvažamo iz Avstri- je, bi kazaito resneje mi- sliti na njegovo izk«>rišča- n.ie. Pretlvitlevajo, da bi letno nakopali okoli 8(H) tisoč kub. metrov. Splošno gradbeno podjet- je iz Rogaške Slatine je izkoriščanje tega kanuia, odnosno postavitev kam- nolomskih naprav uvrstilo v svoj program. Po pred- videvanju bi morali v to novogradnjo investirati eno milijardo in 200 mili- jonov, pri čemer pa se je zatiiknilo. Banka namreč ni odobrila kredita. Izgle- da pa, da se bo sestanite \arče\ale<' tudi vi. pov: - •?2<), 345 in ,'>20 litrov. V letu 1973 bodo v »Gorenju« proizvedli nad 70.(KX) kom. zmrzovalnikov. Zaradi dinarske prodaje, dobro organizirane servisne služoe in zaupanja potrošili- icov do proizvodov »Gorenje« je povpraševanje zelo veliko. HINKO JERCIC 1400 UČENCEV V RŠC KiKlurski šolski CfiUor Vcicn.je ntiicliiio rasle. I.ani jo bilo v njt in (levi-tsto učencev Tokrat se .jih ie vpisalo 4.")0. ši- vpisii.je.jo novince v rudarsko poklieno in kovinar- sko poklicno šolo. šolski center inia svo.je proizvodne ohrate, ki so likrati učna i>odročJa za učen- ce. Najpomembnejši problem centra je gotovo prostorska stiska. Be- «•n pof-ied na urnik ka/e. da bo- do tudi to šolsko leto učili 41 oddelkov od sedmih zjutraj do ile- vetih /večer. Vendar so te dni že pričeli pri- pravljalna dela za novo srednjo tehniško šolo. Ta bo v neposredni bližini sedanje .šole. 8. septembra dopoldne bodo za novo šolo po- ložili temeljni kamen. Sv«'čanost bodo povezali s krajšim kultur- nim programom. Te se bo po vsej verjetnosti udeležila tudi dr. Ale- ksandra Kornhauser.jeva iz Ljub- l.iane. ('opoldne se bodo z njo se- stali v dvorani oWinske skupšči- ne prosvetni delavci in iznienjali misli, ki zadevajo vzgojno proi)le- mati1ktiva kaže, da bo nova šola le za kratek ča.s odpravila izmenski pouk. i^tevilo učencev se bo š»' poninožJIo. Že naslednje šolsko leto pa nanu-ravajo v tem centru odpreti višjo tehniško šolo za elektro stroko. Novo šolo bodo praz- vriid- alna PRAZNIK V LOKOVICI v velenjski občini bodo letos praznovali občinski praznik v Lokovici pri Šoštanju. Kul- turni program za pomembni praznik bo pripravila šoštan.j- ■ska Svoboda. Poleg p<'vskih zborov bo sodelovanla šale- ška folklorna skupina in letos prvič ttuli kulturna skupina iz pol)ratene Vrnjačke ban.je. Občinski praznik velenjske občine je 8. oktolK-r, v spo- min na obletnico prvega par- tizanskega lutpada na .s»)štanj oktobra 194'>. -V- »VOJKOV« MEMORIAL v nedeljo, 3. septembra se je pričelo je.sensko tekmova- nje za republiško orientacij- sko ligo, ki jo organizira Pla- ninska zveza Slovenije. To- krat je bilo tekmovanje na Nanosu, vzporedno s tem pa je bilo tudi tekmovanje za »Vojkov memorial«. Mladinski odsek planinske- ga drv.štva Celje je sodelo- val s tremi ekipami, ki so tekmovale v članski konku- renca. Rezultati tekmovanja še niso znani. V dn.;gi po- lovici septembra bo na šmo- horju nad Laškim zadnje te- lor.ovanje za ligo v letošnjem letu, le-t» pa bo odločilo, Icatere prve tri ekipe iz Slo- venije .Se bodo laliko udele- žile državnega prven.stva v orientaciji. Največ možjiosti nesli glas o deželi, ki je prelepa in želi v burnem, di- namičnem poletu, le mir se- bi in drugim. -V- Odprli so se šolski hrami na stežaj in drobljanci so planili po hodnikih, razredih in začel se je živžav kot vsako leto nazaj in kot bo še vsako leto naprej. Vse je ostalo isto. ie tu in tam se je kaj spremenilo. Premnogi šolarčki so navdušeno stopili v novo šolo, premnogi so z žalostnimi očim odšli v staro, razpadajočo bajto, ki ji je Franc Jožef blagovolil postaviti temelje. Nič kaj veselo ni snidenje s takšno šolo, a kaj ko največkrat za. pre- ljubo šolstvo ni denarja in se več ali manj vsi obnašajo do vira učenosti do kraja mačehovsko, pri čemer pa nihče ne pomisli na otroke. ANTON PLEMENITAŠ, pomočnik ravnatelja osnovne šole Šmarje pri Jelšah: Sprašujete me za težave ob začetku novega šolskega leta? Teh je na. žalost več kot pre- več. Za neljubi dogodek z na- šo šolo, ko se je podrl strop, veste. Obljubljena nam je bila nova takoj, ko se je to z-godilo. v skupščini SRS je bilo postavljeno po- slansko vprašanje, kaj bo z našo šolo. Dobili smo odgo- vor, da nam bo pomaga- la Republiška izobraževalna skupnost s sredstvi, ki jih bo nalašč za ta namen odobril Izvršni svet. Načrte imamo, sredstev ni. FRANČEK DROBNE, uči- telj: Stalno nekaj spreminjamo, vendar menim, da te spre- membe v na.šem šolstvu pri- hajajo prepočasi. Novi učni načrt pričakujem z op- timizmom, saj je stari pre<> bremenjen včasih z docela nepotrebnim balastom. Ta učenca utesnjuje in mu one- mogoča, da bi se razvijal ta ko, kot to od njega pričaku jemo. Nujno bi bilo treba urediti moderno knjižnico, ki bi morala biti učencu takoj dostopna in nastaviti knjižni- čarja, ki bi učencem sveto- val. MARIJA FRAS: Učbeniki so predragi za naše otroke. To zadevo smo uredili tako, da imata dva učenca eno knjigo, seveda ne povsod, pač pa tam, kjer se nam zdi, da .,e cena res pretirana. Govorili ste o novem učnem načrtu. Menim, da se bo le ta bolj približal učencu in da bo bolj življenjski. Nekaj malega smo že vnesli v starega. Moti nas tudi to, ker nimamo kemij- ske predavalnice in drugih kabinetov, saj se tam tičenec največ nauči. Smo takorekoč šola brez učilnic. mRTA LEŠNIK: Precejšen problem je nastopil pri pre- hranjevanju otrok. Kuhinja ima premajhne zmogljivosti. Otroci zgodaj vstanejo, osta- jajo brez kosila, potem ne- prestano prevažanje, ki se je še povečalo v sedanjem sta- nju, ko vozimo otroke d peresa dr. Pavla Strniška in dr. Nika Kureta pa iz pripovedovanja ljudi. Današnji dan pa je v I.em- bergu bolj ali manj žalosten in brez posebnosti. Zatorej, pojdimo v tisti Lemberg, ka- kršnega poznamo iz starih časov. Nä ZNAN SAMO PO ZBADLJIVKAH Od kod pravzaprav te ne- prestane zbadljivke o teh vr- lih Lemberžanih? Ce hočemo dobiti vsaj malo jasnejšo sli- ko, moramo nujno spoznati kraj in ljudi, ki so živeli tam, saj je ra\mo njihovo življe- nje in delo dalo povod za številne pripovedi, ki niso ravno najbolj v čast tržanom. Že ime samega trga je spor- no. Leži v soteski pod Sladko goro in Bočem, nekje v sre- dini med Šmarjem, Poljča- nami in Rogaško Slatino. Iz- vor imena navajajo iz Lam- mberg, ker je menda imel trg v grbu jagnje s podvito nogo. Drugo ime je tudi Längenberg. Kraj se prvič omenja že leta 1248, a kot trg 14u6. V srednjem veku je bil Lemberg središče gospo- ščine krške škofije in so ga pozneje dobili v fevd poznej- ši grofje Celjski. Staro izro- čilo pripoveduje, da je bilo v okolici samega Lemberga kar pat gradov, čeprav so se do danes ohranili ostanki samo enega gradu. Svojčas je bil trg vebk, pa so ga pe- stili požari. Lemberg je imel do leta 1835 tudi svojega sod- nika, ki je imel celo pravico ki-vnega sodstva. Zname- nje oblasti in mogočnosti je še d-anes stoječa hiša, ime- novana rotovž in tudi mimo gradnje tega magistrata ni mogla iti zgovorna zbadljiv- ka, ki pripoveduje, kako so vrli Lemberžani gradili to po- slopje. Danes predstavlja nekdanji znak oblasti na juž- ni strani hiše ohranjen pran- ger (sramotilni kamen) in na pročelju rotovža je bila svoj čas tudi roka z mečem, a je danes ni več videti. Bojda je nekje v hiši spravljena... Od 16. stoletja dalje so bili v Lembergu dobro znani sej- mi, in sicer vsak teden skozi VS3 leto. To je trajalo vse do 18. stoletja in še dlje, samo ne v takšnem obsegu kot na začetku. Ti sejmi so menda prinašah občini, ki je bila v Lembergu takšne dohodke, da je z njimi krila vse stro- ške pa še veliko šolo so po- stavili. Tako je bilo blago- stanje v trgu kar veliko, tr- žani sami pa so bili domiš- ljavi. Menda so se tudi kar povprek možili in zaradi krv- nega sorodstva je btl skoraj v vsaki hiši kakšen bebec. OD KOD ZABAVLJICE? Pomaga nam zgodovina. V podobnih pogojih kot Lem- berg so se razvijali tudi dra- gi kraji na štajerskem, kot Veržej, Ljutomer in drugi. Položaj Lemberžanov pa je bil kljub vsemu le edinstven, saj je imel izredno lego in pa dodeljene pravice. Tako je zbujal zavist in tudi upra- vičeno jezo okoliških kme- tov. Zato so nastale zbadljiv- ke in šale na rovaš Lem- beržanov, ki pa niso bile od- raz zgolj dovtipnosti takrat- nega našega človeka, ampak tudi 2inamenje onemogle jeze in maščevanja. Tako so se zabavljice kar hitro širile po naši zemlji. Toda zabavljice niso bile zgolj v prozi, bilo jih je tudi nekaj v vezani besedi. Znan je samo eden primer, pa še ta zelo okrnjen, bil pa je že objavljen v ljubljan- skem »Brusu« novembra 1890: Lemberški rihtar na pragu sedi, si hlače obira in tolče uši. Šribarja imajo iz belega gradu, po cimri špancira in se joče gladu. Po trgu špancirata purgarja dva, zok — ure iz repe imata oba. Godce pa imajo od štirih vetrov, na probi so se stepli od samga gladu. Zanimivo je, da je tukaj glad kar dvakrat omenjen in tudi zbadljivka je napisana, kako so se hote-li znebiti la- kote, vseskozi pa beremo o blagostanju tržanov ...? Zdaj pa k tistim zabavijicam, ki so se še do danes ohranile med našimi ljudmi. Dobro je tudi znano, da je pisal Fran Milčinski o Butalcih in Butalah in menda ni treba posebej poudarjati, da so to prav Lemberžani in njihov Lemberg. .Te že tako, da nam je zelo lastno, da se posme- hujemo — toda ne sebi, am- pak sosedu, že dr. Pavel Strmšsk se je hudoval, »da pn nas pač pišejo o Butalcih in Zaplankarjih, bojimo pa se naravnost omenjati Ribni- čane, Veržejce, Lemberžane, ker smo tako strašno obzir- ni in se bojimo, da bi jih užalili ... pri tem pa prezre- mo, da tiči za vsako zbad- ljivko stvarno neka ^ nočasti- tev, kajti »kdor nič ni, na- potu ni nikomer« pravi Aš- kerc . . . kar ganljivo je, ka- ko se bojimo te kraje ome- njati z imenom, kadar se jih spomnimo, se kar opraviču- jemo . . .« Na kratko bi še rad ome- nil pregled šaljivih zgoelb v knjižnici, ki jo je sestavil in napisal dr. Niko Kuret; Kako so Lemberžani župana volili, magistrat delali, cerkev na- tegnili, bika v zvonik vlekli, se v lanu kopali, v Ljubljano hodili, v Trst vozili, globo- čino Drave merili, svinjo pre- ganjali, s purani orali, kako jim je kobila valila, kako je lemberški župan sol poku- šal, kako sta dva Lemberza- na veverico lovila, pa plohe in z rešetom mesec, kako so se hoteU znebiti lakote, ka- ko so reševali motorista m kako so hotele živali za .god- ce v Lemberg. In ta neskon- čni »kako« nam govori o za- res velikem številu šal. Ka- zalo bi knjižico, izdano 1954. leta, ponatisniti, saj bi mar- sikdo spet rad posegel po njej. Tako je bilo to. Bogat trg, v katerem je predvsem cve- telo usnjarstvo in Ijnčarstvo, so si sposodili sosedi z zbad- ljivkami in šalami. Iz gole nevoščljivosti pravijo ... KAKO PA JE DANES V LEMBERGU? že uvodoma sem omenil, da je današnji dan v Lem- bergu bolj ali manj žalosten in brez posebnosti. In res je tako. Od nekdaj bogatega tr- ga je ostalo le nekaj hiš, ostale so razkropljene po bližnjih rebreh. Tiste, ki so ostale, so se stisnile okoli cerkvice sv. Miklavža, ki jo je menda dal leta 1248 zgra- diti graščak Nikolaj Lember ški. Starodavne lemberške pravice so res samo še zgo- dovina, pa še ta več ali manj pozabljena, življenje pa se je korenito sprem.enilo. Družbene razlike so se izrav- nale, o stari premožnosti tr- žanov pa ni sledu več. .'^e že- leznica je šla mimo Lem- berga. Sredi trga pa je ostal lon- čar Franc Cater, edini poto- mec nekdanjega slavnega lemberškega lončarstva. De- la še nekaj malega zase in za bližnje sosede, tega pa je tako malo, da niti obrti ni- ma več, to danes ni več kruh. Ko sem ga povprašal o šalah na rovaš Lemberža- nov, se je samo dobrohot- no nasmehnil, saj ga je ver- jetno bolj skrbelo to, kako bi v Lemberg spet dobili tr- govino in gostilno — zdaj so brez obojega, šola na robu ijlaerge trga je samevala. Res, veli- ka, kar premogočna za tako tih trg ... Po ustnem izro- čilu je v letih 1808—1910 lem berški sindikus zbral trikrat na teden otroke iz trga in okolice v ma^istratnem po- slopju in jih učil pisati in čitati. Leta 1821 je dobil Lem- berg svojega prvega stalnega učitelja — Janeza Ranerja. 1904 je bilo sezidano novo šolsko poslopje — dvoraz- rednica, trorazrednicopa so dosegu že 1929 . . . Ko sem se pogovarjal z očakom Antonom Tratnš- kom, se je živ^ spyominjal tudi časov zadnje vojne in srditih borb z Nemci. Nikoli ne bo pozabil bitke med par- tizani in Nemci pri sv. Roza- liji. »Tako je pokalo, kot da je sodni dan, kroglice pa so prifrčale še sem. k nam v Lemljerg«. Tako je pripove- doval in ga srknil kozarček. Kakor sem prišel v Lem- berg, tako sem tudi odšel. Po zelo slabi cesti, na ka- teri so se udomačile cele ko- tanje Odšel sem z občut- kom, da je vse tukaj res sa- mo še zgodovina, pa še na zbadljivke sem pozabil. Mar- ljivi m pošteni ljudje, ki ži- ve tod. se morajo krepko po- truditi za svoj kos kruha. BESP:DIL0 IN SLIKR: DRA(30 MEDVED ANTON TRATNŠEK FRANC CATER Poleg usnjarstva je v Lembre^u cvetelo tudi lončarstvo. Rotovž s prangerjem — prisotnost zgodovine. St. 36 — 7. september 1972 NOVI TEDNIK 15. stran 'ecanje so pot do meteorološke tii.je sem prehixlila pre- ■Ijuj'oc o tem, kdo neki bo sprejel. Da bom našla skega predstavnika, sploh im dvomila. krbelo me je le, kakšen Kaj če bo muhast in i7- cajoč kot vreme in .se ne hotel pogovarjati o svo 1 delu Potem se bom mo a vrniti prazaiih rok, kar ne bi bilo najbolje. Jo, ko .sem plaho potrka na vrata meteorološkega -^oda in vprašala za mete- )loga, sem bila prijetno isenečena. Cot meteorologinja se mi predstavila TEREZIJA FI- ], nadvse prijazna žena liiagonijevo rjavih las. i'ovabila me je v majhno bo, polno domačnosti in plote, z veliko instrtimenti stenah. Vse to ni dopu alo dvoma, da tukaj do- .ije meteorolog. Kar prileglo se mi je kram- inje v toplem prostoru .j bi zunaj je bilo sivo m adno, Terezija je pričela ■tpovedovati o svojem delu: »V meteorološki službi sem la let, od tega sem tukaj Levcu že 7 let. Tudi mej Jkojni mož je bil meteoro- j •g in pri njem sem se tudi I rokovno usposobila. Na na- j meteorološki postaji opa- j ijem vse vremenske pojave: lago, temperaturo, zračni ritisk, veter itd .. . O vsem •ikrat dnevno po telefonu oročam Ljubljani. Tudi kli- latološko opazujem in med- rno. Tudi opazovanja bele- im v posebno poročilo.« Ali dajete tudi vremenske apovedi? »Ne, dajem samo podatke- eprav opazujem tudi nevih- e. Za vreme se včasih poza- limajo tukajšnji kmetje in eLaloi, ki so moji sosedje. Povem jim pač tisto, kar rem iz izkušenj in iz merje- ija.« Ob katerih urah opazujete? »Pr\'0 opazovanje je ob 6,30 Outraj in zadnje ob 21 uri ivečer. Ob 18,30 uri pošljem sporočilo Ljubljani. Klimato- loško pa opazujem ob istih terminih.« Kakšni pa so termini za depeše? »Za depeše so sinoptični termini, to se pravi, da spo- ročim celotno sliko vremena, kot je takrat na postaji.« Ali razen teh opazovanj opravljate še kak.šna druga opazovanja? »Da, vizuelno opazovanje. Za ta opazovalni način pa je potrebno natančno pozna- ti oblake, njihovo vrsto, vi- šino in količino. Stopnje oblačnosti zaznamujemo od 1 do 10.« Torej je za to vrsto t>pa- 2K>vanja potrebno imeti dobre oči in oster pogled, pa še veliko izkušenj, kaj? »Da, vsekakor.« Kdaj, ob kakšnetn vreme- nu je delo najbolj zanimivo? »Veste najbolj zanimivo je oblačno nebo, ja.sno nebo ne daje velikih možnosti opazo- vanja.« Za nas, ki ljubimo jasno nebo in stmoe in mrzimo oblake in dež, je vaša lju bežen do oblakov kar neko liko čudna. Ali vas tukajšinji kmetje kdaj »obdolžijo« za .slabo vreme? »Včasih se f^e najde kdo, največkrat pa me prosijo za napoved.« Morda .še kdo razen teh neuradnih radovednežev za- hteva vaše podatke? »Največ podatkov zahtevajo podjetja, zavarovalnice in so- dišče. Najdejo jih v dnevni- ku, kamor zatele/im vsak dan prav vse podatke in opa- zt)vanja. Tako se lahko pre- pričajo o uničevalni motji vremena in šele potem izpJa čajo škodo, ki jo je povzro- čila toča, močan veter ali kakšen drug neljub vremen- ski udar.« Imate radi svoje delo? »Da, zelo.« Ob koncu najinega pogovo- ra sva stopili ven in prijazna meteorologinja mi je pokaza- la precizne naprave, .s kate- rimi dela. Teh je veliko in vsaka deluje na svoj način. Jaz sem se med temi termi> grafi, hidrografi, heliografi, anemometri, umbrometri m še med drugimi grafi in metri skoraj izgubila. Terezija pa opravlja z njimi domače in dovršeno, z ljubeznijo in po- znavanjem, kot da so zra.sli z njo. Poslovila sem se od nje v premišljanju, da smo lahko veseli takšne ženske meteoro- logmje, kot je Terezija. Še na nekaj sem mislila: FK>leg poetov je vendarle še nekdo, ki ljubi oblake, ne- vihtno nebo in dež brez bo- jazni da ga bodo ljudje ime- li za pri.smuknjenega. TEREZIJA FILEJ Pred dnevi smo obiskali klub Zveze mladine na Plani, ni pri Sevnici in zaprosili taj- nico mladinskega aktiva Sla- vico Valeriinčič, da nam je povedala, kako poteka klub- ska dejavnost na Planini. Slavica je dijakinja celjske gimnazije. V šolo se vozi z avtobusom dnevno 53 km. Kljub temu ji gre v šoli do- bro in še vedno z veseljem porabi že tako skromen svoj prosti čas za klubsko in ostalo mladinsko dejavnost. Pred letom dni je bila Sla- vica izvoljena za tajnico ak- tiva Zveze mladine na Plani- ni. Da bi popestrili mladin- sko dejavnost »o v mesecu aprilu ustanovili mladin-ski klub, ki je odprt ob sobotah in nedeljah, mnogokrat pa še kak clru^ dan v tednu. V klubu imajo ples in po. slušajo plo.šče najrazličnejših avtorjev. Imeli so tudi plesne vaje, s katerimi so si prido- bili nekaj finančnih sredstev. Poleg tega pa organizirajo tudi ktilturno-zabavne prire- ditve. Udeležili so se pohoda v počastitev dneva borca in v ta namen priredili krajši kul- turni program. Zelo so zadovoljni, da imajo svoj prostor za klub- sko in drugo mladinsko ak- tivnost, v katerem se v po- letnem času zbere do dvaj- set in tudi več mladincev. Imajo sedemčlanski odbor. ki skrbi za ureditev kltiba m za klubsko dejavnost, do ka- tere -imajo mladi na Planini dober odnos. Kljub temu mladi ugotav- ljajo, da je ktiUurna dejav- nost premajhna, pa tudi dru- gih izobraževalnih oblik za mlade ni. To je gotovo eden od pomembnih razlogov za to, da se mladi še vedno pre- malo vključujejo v družbeno- politično življenje v kraju. V bodoče želijo, da bi organizi- rali nekaj oblik asposablja- nja mladih, in kar je še po- sebno razveseljivo, želijo več. jo pomoč starejših in vseh krajevnih družbenopolitičnih in drugih organizacij pri nji- hovem delu. L. MASTNAK Fordo God i na BfilJJ:; tiilfbkk: ODLOMEK O administratorju Grafiču bi morala slišati moja mati, pa bi se ji zvalil kamen s srca. Konč no smo le Ijtidje. Biti svetnik na zemlji je težko, nemogoče. Odkar je prišla moja mati k meni, Rahele ni sem več videl. Kako je bilo mogoče, da sem toli- ko časa strpel brez nje? Tudi na cesti je nisem videl. Moja »živalca« me je nosila kot vihar. Ce- sta pod menoj je izginjala, njive na obeh straneh so se vrstile, jaz pa sem imel edino željo: videti Rahelo. Zvečer Brünnerjevih ni bilo pri Krampaču, če- prav je bilo že pozno. To me je neprijetno zade- lo. Vprašati nisem hotel, kje so se zadržali. Janči in Berta sta me mnogo spraševala, a jaz bi samo rad vedel, kje so ostali Briinnerjevi. Berta je mimogrede omenila, da so Briinnerjevi na Madžarskem. Odrevenel sem. Kaj je z njimi? Rahele ne bo mogel pogrešati. »Na Madžarsikem so?« sem dejal in se delal, kakor da me to nič ne briga. »še ne veš?« se je začudil Krampač. »Vsak dan pričakujeva pismo, kdaj se vrnejo. Brünner mi bo prinesel nekaj tobaka.« Zakaj je šla tudi Rahela. Njej ne bi bilo treba iti. Bilo mi je, kakor da bi mi srce hotelo počiti Čaj na mizi je bil topel. Prijel sem skodelico in jo nesel k ustom. Krampač in Berta sta bila v kuhinji. Zakaj so šli? Rahela, moraš se vrniti! Prijel sem stol, kjer je zmeraj sedela. Zdrznil sem se. Kaj delam. Prišel je Krampač. Ves srečen je bil, da sem tam. »Doma si bil, praviš,« mi je rekel. »Kaj nove- ga? Rib je kaj? Zdaj morajo biti že mlade divje race godne za odstrel.« Kaj mi je bilo mar, ko ne bo nje. Vsak pogo- vor je prazen, brez vsebine, če ga ne posluša ona »Si bolan?« me je vprašal. »Ne,« sem dejal. »Od Grafiča sem prišel, pa sem truden.« Pogovor se je začel o Grafiču. Zdaj sem zvedel, kako je z administratorjem. Kram- pač mi je na široko pripovedoval o čudaškem Grafiču. NE ZAMUDITE! V NT KMALU »BELE TULPIKE«, LJUBEZENSKI ROMAN ON, ONA IN ROŽE Mnogokrat so mi prijateljice pripovedovale, kako so potovale v ta ali oni kraj z avtoštopom. Poslušala sem jih z zanimanjem in občudovala njihov pogum. Kmalu zatem se je v moji glavi porojilo vprašanje: »Zakaj še jaz ne bi kdaj stopala?« Rečeno — storjeno! Sonce je tistega dne močneje pripekalo kot navadno in bilo me je strah potovanja v Ljubljano, a bilo je nuj- no. Z lokalnim avtobusom sem se odpeljala do Žalca t) Savinjski dolini, kajti doma v Celju me je bilo strah stati 2 dvignjenim palcem ob cesti. Iz mesta je bilo nekaj sto metrov do kraja, ki .se rni je zdel primeren za avtoštop. Z mapo in mošnjičkom, v katerem je bilo nekaj ubogih kovancev in trije stari obrobljeni tisočaki, sem se postavila ob cesti. Ogledala sem si avtomobile, ki so švigali mimo, in si nisem upala dvigniti palca. Ob vsakem mimovozečem avtomobilu sem pomislila: »Kaj, če ne bom prišla na svoj cilj?« In to vprašanje je vselej premagalo mojo roko, ki se je že nameravala stegniti, a je zopet omahnila. Vsak voznik se je ozrl. Najbrž sem se zavedala, da moram biti v Ljubljani ze ob 9. urri. Strmela sem v hi- še, si ogledovala pridne ljudi, ki so želi — in si ob vsem tem dopovedovala, da se mi ne more nič zgoditi. Končno sem se odločila. Nasproti mi je prihajal osebni avtomobil svetle barve, s celjsko registracijo. Dvignila sem palec in se prt tem komaj opazno tresla. Voznik je zapeljal s ceste in približevala sem se vo- zilu, »Ali se lahko peljem z vami do Ljubljane?« sem vprašala. Odgovor je bil pritrdilen. Prisedla sem in ni- sem spregovorila, dokler nie ni neznanec vprašal h Ico- mu grem v Ljubljano. Razložila sem mu, on pa je le še dodal- »Neprijetna eadevščina.« Res, sem pomislila, ampak kaj hočem. Nekaj časa sva oba molčala, potem pa me je vprašal po imenu. »Nina«, sem na kratko odgovorila in skraj- šala svoje pravo ime, ker me tako kličejo prijateljice. TaJtoj v začetku je neznanec naredil name dober vtis. Mislila sem si vse najboljše. Potem pa se je začelo. Pravzaprav nič resnega, ampak neznani tovariš me je preizkušal. »Bi lahko ustavil, da bi šla nabrat rožice?« je nena- doma vprašal Namenila sem mu začuden pogled, v ka- terem je najbrž bilo opaziti še mnogo strahu, kajti že se je zresnil: »Kaj vas je strah, saj se samo šalim!« Oddahnila sem si. an pa si je izmislil novo potegav- ščino, Ob kateri je bil moj izraz na obrazu podoben prejšnjemu. Zopet se je nameraval smejati mojemu spa- čenemu obrazu in očem, ki so jih že polnile solze. Sprva sem jih skrivala, pozneje pa niso bile več potrebne. »Ker vidim, da vas je strah, vas ne bom več he- cal,« je odločno izjavil. Zatem pa je še povedal, da je ing. IZ Šentjurja in mi opisal avto. pa povedal vse po- datke: »Imam ženo dva otroka!« Nato pa je še vprašal: >-Vas je zdaj še strah?« Niszm odgovorila, nakar mi je namenil malce užaljeni pogled. čas je mineval in zdelo se mi je, da bom na ta do- godek kmalu pozabila, čeprav sem bila še v njegovem avtomobilu. Vožnja je hitro minevala, kajti bila je pe- stra in ne dolgočasna kot na avtobusu, z razliko, da sem sicer trepetala, toda po nepotreonem. V Ljubljani me je hotel peljati točno tja, kamor sem bila namenjena. Pristala sem. Ko sem izstopila, sem se čutila svobodno in sem šoferju pripisala mnogo dobrih lastnosti, saj šaljivost končno ni slaba lastnost! Hm — to pa še ni bilo i>se. Sledilo je povabilo na coca colo, o kateri sva se že prej pomenkovala. Branila sem se, konč- no klonila. Ob lokalu, kjer je ustavil, je bila tudi stojnica z ro- žami. Siva starka je ponujala lepe rože in neznani to- variš mi je hotel kupiti šopek. Našla sem mnogo teht- nih izgovorov in sem se izognila cvetju, ki ga imam sicer rada. »čimprej na cilj,« sem si ponavljala. »Na svidenje in hvala!« sem zaklicala neznancu, ki je odpiral vrata avtomobila. Izgubil se je v množici drugih avtomobilov, ko sem še vedno strmela za njirn s spoštovanjem in hvalež- nostjo. MARINA KOCEN USPEH FRANJA Skromen in tih je v pogo- voru FRANJ O BOBINAC, učenec osnovne šole I. celj- ske čet« v Celju, o katerem smo sicer že pisali, vendar njegov zadnji uspeh zasluži, da znova opozorimo nanj. Franjo je začel peti na šolskih proslavah, sam se je spremljal s kitaro in vedno požel burno ploskanje svojih sošolcev. Navdušeni so bili budi mnc^i .starejši, ki so ga po proslavah vabili in zapro- sili, da jim znova in znova zapoje. Franjo je pel. V šoli in doma. Nato je prišel njegov veli- ki prvi nastop, nastop, ki se ga zaradi začetka rad spomi- nja vsak pevec. Nastopil je na javni radijski oddaji RA- DIA CELJE v Šentjurju. Šentjurčani so malega pevca izredno prisrčno pozdravili in nagradili z dolgotrajnim ap- lavzom. Nato je na.stopil še v Žalcu, hkrati pa se je z ma- nagerjem New swing quarte- ta — ki žanje uspehe v vsej Sloveniji — Ferijem Smolo dogovoril za nastope tudi zu- naj Celja. Tako so se pričeli številni nastopi po vseh slovenskih mestih v družbi OTA PE- STNERJA, ANDREJE ZUPAN- ČIČ in seveda QUARTETA. Še večjega uspeha je bil de- ležen, ko je pel na večih pri- reditvah ob spremljavi veli- kega vojaškega orkestra. Tolikšni uspehi seveda niso mogli, niti smeli ostati neo- paženi. še posebej je mali Franjo uspel na radijski od- daji Studio C T Ljubljani. Poslušalci so se mu za izred- no prisrčno, zapeto pesem od- dolžili z dolgim, kot pravijo vsi, z najdaljšim ploska- njem. Kmalu zatem je Franjo podpisal pogodbo s produkci- jo gramofonskih plošč Radio- tele\'izije Beograd in pred dnevi tiudi posnel štiri pesmi za svoji prvi dve plošči. Tako je posnel pesmi »Babica«, »Gradim zate grad«, »Lidi. ja« in »Mama, zlata mama«. Pi'vi dve sta po licenci zma- nega Heintja, besedilo pa je napisala ELZ A BUDAU. Pe- smi so seveda prisrčne in za- pete z ljubeisnijo. Plošči bo- sta v prodaji najverjetneje čez mesec dni. Franjo je kljub uspehu še vedno ostal skromen. Ko sva v Celju govorila o snemanju, je povedal, da so snemali v Ljubljani nekaj več kot tri ure, pred tem pa že dve uri. »Zadovoljen sem«, je bil njegov kratek komentar. Z njim je bil tudi oče pevca Ota Pestnerja, Oto Pestner, ki je poslušal posnetke in ~ kot glasbenik — povedal, da so pesmi izredno lepo zapete. Prvi plošči sta tu, vsi pa smo prepričani da nista za- dnji, M. SBNICAR 16 stran NOVI TEDNIK St. 36 — 7. september 197^ š Telesna vzgoja- bolh? Učiteljski zbori v šolah bo- do v teh dneh sestavljali za vst! vrste šol svoje letne de- lovne načrte. V te delovne načrte bo vtkana vsekakor tudi telesna vzgoja, ki je ne- ločljivi sestavni del vzgojno- izobraževalnega dela na vseh šolah. Rrez n,ie si ne more- mo predstavljati harmonične vzgoje in oblikovanja učen- cev v socialistično osebnost. Kakšne naloge in pričako- vanja lahko postavimo šolam ob pričetku šolskega leta na tem področju? Osnovna zahteva je vseka- kor spoštovanje predmetnika hi učnega načrta na vseh vr- stah šol tudi iz telesne vzgo- je! Ne glede na materialne in kadrovske pogoje je vsaka šola dolžna v okviru razpolož- ljivega fonda ur posredovati učencem higienske navade, smisel za zdravo telesno udejstvovauje, skrbeti za vse- stranski telesni razvoj učen- cev, krepiti njihovo telesno sposobnost za zdravo osebno življenje, za sodobno proiz- vodno delo in obrambo do- movine. Klasične ure telesne vzgoje hi naj bile zaradi tega vsebinsko bogatejše. Peda- gogi ia telesno kulturo bi naj v ta pouk vnašali več so- dobnih oblik in metod dela, izha,;ali pa bi na,j tudi iz potreb in pobud učencev. V zgolj izobraževalno delo bi na i vnašali kar na,|več vz.go,j- nih vrednot, ki jih prav v igri, športu in rekreaciji naj- laže vsajamo v mlada srca. Ne pozabljajmo pri učencih odkrivati vrednot in lepot nji- hove širše in daljne okolice, zlasti naravnih, gospodarskih in kulturnih znamenitosti. Frav športni dnevi nam nudi- jo izredno priložnost za ures- ničevanje teh smotrov. Zato bi naj bili li dnevi vsebinsko in organizacijsko bolje pri- pravljeni kot v prejšnjih letih. V preteklosti smo vsekakor preveč zanemarjali prav pri telesni vzgoji estetsko doživ- ljanje učencev pri njihovih stvaritvah in dosežkih. Te njihove stvaritve in dosežke bi vei.jalo v estetskih formah z določenimi vajami iz različ- nih področij tu in tam tudi množično reprezentirati širši javnosti, saj bi bil takšen prikaz vsekakor najmočnejša propaganda za telesno vzgo- jo na sploh. Šole v naravi, tečaji za smučanje in plavanje, bi naj v prihodnje bili resnično ob- vezni za vse otroke v četrtih in petih razredih. Občine in TIS-i bi naj šolam finančno ponia.f:ali uresničevati te so- dobne in bogate oblike dela. Plavanje in smučanje sta te- meljni veščini telesne izo- brazbe vsakega človeka, stvar kulture, da ne govori mo o drugih zdravstvenih in higienskih vrednotah! Tudi že ustaljena tekmovanja bodo vsekakor pomembna kompo- nenta pri nadaljnem razvoju šolske telesne vzgoje. Potreb- no bi bilo, da bi športna šolska tekmovanja dobila bolj množično osnovo in da ne bi bila zgolj domena izbranih ekip, mladih športnikov in športnic, ki so določeni v ozek krog reprezentantov! Več načrtnega dela si želi- mo tudi pri delu šolskih športnih društev, ki bi naj ob vse večjem poudarku /a orgaalzacijo celodnevnega bi- vanja otrok na šolah dobila bolj mno/ično osnovo. Brez dvoma je še vrsta na- log. ki bi jih bilo potrebno ob vstopu v novo šolsko le- to iz šolske telesne vzgo.je podrobneje razčleniti. Pod- črtali smo bistvene, temelj- ne. saj bi ob uresničevanju le teh v dnevno prakso lahko govorili o velikem napredku šolske telesne vzgoje na celj- skem območju. K. JUG URANKAR ŠKTNWSTI Vesti iz rekreaciie PL,AVANJE Končano je bilo plavanje na 50 m prosto za sindikal- no prvenstvo in športno značko TRIM. Plavalo je 180 udeležencev iz 28 sindikalnih organizaciji Večina je dose- gla normo za maksimahio število točk za značko, žal je dokaj slabo vreme prepreči- lo, da bi bila udeležba še večja. V ekipnem tekmovanju za sindikalno prvenstvo je kon- čni vrstni red naslednji: ©lani (5 najboljših) : l. Pro- sve-ta, 2. Klima, 3, EMO, 4. Libela, 5. Cinkarna, 6. Žična, 7. Železarna, 8. Metka, 9. Etol) 10. Aero, U. PTT, 12. Sava, 13. UJV itd... Starejši člani (3 najboljši): 1. Klima, 2. Libela, 3. Žična, 4. EMO 5. Cinkarna, 6. Etol itd . .. Članice (2 najboljši): 1. Cin- karna, 2. Metka, 3. Prosve- ta, 4. Občina. NOGOMET IN ROKOMET Prihodnji teden se prične nadaljevanje sindikalnega pr- venstva v nogometu, v kate- rem nastopa 20 ekip v dveh ligah. Po 5. kolu vodi v prvi ligi Aero pred Zlatarno in EMO, v drugi ligi pa Merx pred Ingradcm in Tehnomer- catorjem. Za letošnje tekmovanje v rokometu organizatorji še izbirajo prijave. Lani je nasto- palo 12 ekip, zmagala pa je ekipa Aera. Tekmovali bodo v dveh jakostnih ligah. T. G. Olimpijske igre v Miinchnu se nagibajo k zaključku, še samo nekaj dni in šp>ortniki vsega sveta se vračajo domov. Eni veseli, drugi razočarani. Tako je pač v športu. Med veselimi bosta tudi Celjana. Nataša Urbančič je osvojila odlično peto mesto v metu kopja in z metom 59,06 m dosegla nov državni rekord. Do seclaij je najboljša jugoslo- vanska atletinja in edino Ve- ra Nikolič je dosegla enak us- peh. S tem je Nataša Urban- čič dodala k uspehu v Mexi- cu, ko je bila šesta, še en uspeh, ki je poleg četrtega mesta na evropskem prven- stvu in dveh naslovov balkan- ske prvakinje, najdražji in največji. Trenutno si naša Nataša Urbančič žeh samo odmor. Pozneje pa bo odloči- la, ali bo nadaljevala z atleti- ko ali bo dala slovo temu športu. Mi pa pravimo, da bi lahko naša Nataša še va- dila in s svojim taleaitom in mladostjo še • večkrat navdu- šila naše prijatelje športa, zlar sti pa atletike v Celju. Drugi celjski predstavnik Jože Urankar je plačal »ceho« za napore v letošnji sezoni ravno na olimpijskih igrah. Celo leto je bil v formi, kajti lovil je olimpijsko normo. V glaivnem nastopu v hali v Miinchnu pa mu je zmanjka- lo moči. Dvignil je samo 425 kg, kar je zadostovalo za še- stnajsto mesto. Toda ljub te- mu je zadovoljen in opravičil svoj odhod na srečanje nao osvojitvi petega mesta smo pobarali nekatere ljubitelje atletike v Celju, da nam po- vedo kaj mislijo o tem mestu. Vsi so si bili edirji, da je to največji uspeh celjskih šport- nikov v zadnjem obdobju. Franc Mimik — sekretar AD Kladi varja: »Nataša je do- segla največji uspeh naše at- letike. škoda, da je prestopi- la v prvem metu. Ponosni snao, da je naša članica«. Vili Koražija — smučarski trener: »Nataša bo naša naj- boljša predstavnica. Tu je pokazala svojo zrelost in na- darjenost. Mishm, da bo šele na prihodnjih olimpijskih igrah lahko posegla še višje. Tudi kolajna ne bi bila pre- senečenje. Nataša je bila spo- sobna doseči tretje mesto, žal sta prva dva prestopa opravi- la svoje.« Pavle Božič med. atletski sodnik: »To je uspeh celega Celja. Popolnoma zasluženo je najboljša Jugoslovartka. Morda bo celo ena od redkih, ki se bo vesela vračala do- mov iz Miinchna«. Kari Jug, predsednik občin- skega sveta za telesno kultu- ro: »Nataša je potrdila svojo kakovost in vrednost. Je ena od redkih atletinj, ki ne razo- čara n-a velikih tekmah. Spada v sam vrh evropskih metalk kopja. Sicer pa nadaljuje s tradicijo celjske atletike«. Pavle Bukovac, zvezni ro- kometni sodnik: »Je daleč najboljša jugosfovanska at- letinja. Brez velikih priprav in drugih stroškov in brez treninga v Švici ali drugih de- želah je doma sktipaj s tre- nerjem Jožetom Kopitarjem vadila dobro in svojo vred- nost pokarala na pravem me- stu. To je uspeh celotnega športj-.ega Celja.« J. KUZMA Celj.ski rokometni klub se nam je v soboto predstavil v prvem prvenstvenem srečanju proti Sev- nici. Lanskoletni republiški prviik m novi član druge zvezne lige Sevnica je odvzela Celju dragoce- no točko. Rezultat srečanja je bil 9:9 (4:2). To je neuspeh za celj- sko vrsto, ki je nastopila močno pomlajena. Ob igrišču je tekmo gledal Bojan Levstik in pustil svoje soigralc na cedilu. Baje ni dosegel sporazuma z upravo kluba o nadaljnem sodelovan,iu;? Z rezultatom ne moremo biti zadovoljni, pa čeravno so Celjani v prvem polčasu zaigrali mnogo bolje in povedli 3:0 ter poznc,je zapravili več priložnosti za visoko vodstvo. To so opazili tudi gostje, ki so ob slabem sojenju zaigrali ostro in rezultat izenačili ter po- zneje celo povedli 8:6. Ob koncu je Celjanom le uspelo izenačiti po napaki sodnikov in s tem rešiti eno točko. Pri RK Celje bodo morali čimprej re.šiti vprašanje zunanjih igralcev, kajti ravno tu so iz.gubili v zadnjem času največ igralcev, ki si želijo z rokometom izboljšati Standard, celjhki roko- metni klub pa jim tega ne more nuditi. Zato ne smemo v letošnji sezoni biti presenečeni, če bodo ostali sloven.ski klubi do.segli z bol'^imi finančnimi pogo^ tudi bol.išl uspeh na razpredelnici. Do- sedanje stali.šče uprave rokomet- nega kluba pa je vsekakor pozi- tivno, ker želi nadaljevati v novi sezoni z igralci, ki nmiajo finanč- nih zahtev. J. KLZU^ Košarkarji Žalca so bili v dru- gem kolu druge republiške lige že drugič poraw-ni. Tokrat so go- stovali v Šoštanju in srečanje pro- ti ekipi Torpeda izgubUi z 76:61. Pri Žalcu .je bil najboljši Škoflek, pri Torpedu pa Pur. ŠPORT V SAVliSiJSKI DOLINI v nadaljevanju štajerske roko- metne lige so rokometa.ši Parti- zana Žalca gostovali v Kopru in tam izgubili srečanje z istoimen- sko ekipo s 14:10 (6:7). Najbolj.ši strelec pri Žalcu je bi! Vllkuš, ki je dosegel 6 zadetkov. Drugi predstavnik Partizan Griže pa je igral na domačem igrišču proti Rudarju iz Velenja. Srečanje so domači rokonietasi brez težav od- ločili v svojo korist s 25:17(14:6). Najboljši strelec pri Grižah je bil Žagar z 10 goli, pri Rudarju pa Skoflek s 5. Srečanje sta dobro vodila Plahuta in Ramskugler iz Celja. Kakor vsako leto so tudi le- tos celjski športni delavci pri Avto moto društvu Slavko Slander priredili zanimivo tekmovanje na Celjski koči. V nedeljo 10. septembra bo ob 14. uri na terenih nad Celjsko kočo državno mladin- sko in člansko prvenstvo v moto krosu. Mladi tekmovalci, ki so pokazali že v Lmskoletni pri- reditvi izreden pogum in drz- no vožnjo, bodo tako letos prvič pokazali svojo moč in tehniko v borbi za naslov prvaka. Ker pa so tereni pri Celjski koči idealni za ta šport, lahko pričakujemo za- nimive in kakovostne dirke. V konkurenci bodo nastopili tudi starejši tekmovalci iz ß jakostne skupine v Sloveni,ji. Uradni trening je že dopold- ne ob 10. uri in imamo tako priložnost za izredno prijeten izlet v naravo. ^portni^estj PLAVANJE ^ Plavalci Neptuna so sklenili svojo sezono. Na članskem prven- stvu Slovenije v Ljubljani .so na.stopiU z najboljšimi posamezniki in v močni konkurenci osvojili med moštvi šesto mesto. Zbrali so 4528 točk. To je vsekakor uspeh, če upoštevamo, da nimajo pogojev za zim.sko vadbo. Ker pa letos pričakujejo da bodo lahko vadili v malem bazenu nove posebne šole, lahko pričakujemo od številnih mladih plavalcev Celja v prihodnje še boj-ši prodor med najboljše. jt ODBOJKA s prvenstvom so pričeli tudi odbo.jkarji. V prvem kolu so predstavniki Gaberja o.svojili polovičen izkupiček. Ženska vrsta je pres»enetljivo premagala doma v Gaberju lanskoletne.ga repubU' škega prvaka Fužlnarja i visokim rezultatom 3:0 (15:6 15:3, 15:11). Moška vrsta pa je gostovala v Izoli in izgubila 1:3. ROKOMET Na področju Celja se je po večletnem" mirovanju pričela leto« medobčinska rokometna liga, v kateri sodeluje kar dvanajst ekip. To je vsekakor korak naprej v razvoju te športne panoge na celj. skem področju. V soboto so bili doseženi v prvem kolu v Celju sledeči rezultati. Mlado moštvo Celja je premagalo Petrovče 27:18, novo ustanovljeni klub TRIM TEAM pa vrsto Laškega 24:16. V moštvu TRIM TE.4M igrajo znani celjski rokometaši, kot so brata Goršič, Kokot, Hribernika, Rataj, Orač, Koražija in drugi, ki so pred desetimi leti bili nosilci tega športa pri nas. jk ŠAH Na šahovskem turnirju v počastitev občine Šentju' so se se- stali šahisti Celja, Šentjurja, Velenja in Šempetra na brzoi>oteznt'in turnirju. Zmagali so: Celje 22.5, sledijo Velenje 12,5 Šempeter 10 in Šentjur 5 točk. Najboljši posameznik je bil Pešec. NOGOMET Nogometna igrišča so zaživela. Prvenstvo se ,je pričelo. Celjane sta tokrat razveselila edinole Kovinar in Olimp. O'nc moštvi sta namreč v conski nogometni ligi pobrali ves izkupiček. Olimp je doma premagal Šmartno 2:0 (3:0). Zadetka sta dosepla Koštomaj in Muršec. Kovinar je imel v derbiju močnega nasprotnika Steklarja iz Rogaške Slatine. Igra je bila izenačena, in potem ko gostje niso izkoristili enajstmetrovke, je domači nogometaš Fister v protina- padu premagal dobrega vratarja Steklarja Kosovca in dosegel edini zadetek srečanja. Kovinar je skupaj z Olimpom tako prijetno izn nadil in od- lično štarta!. Nasprotno temu pa je Kladivar izgubil prvr sreča, nje v republiški nogometni ligi proti Dravi v gosteh. Rezultat 1:4 pove, da Celjani niso imeli velikili možnosti za uspeh. jk HOKEJ NA TRAVI Hokejisti Gaberja so sodelovali na medrepublišk.^m turnirju v Murski Soboti. Kljub skromni vadbi so presenetljivo osvojili drugo mesto. Pri tem so premagali Pomurje 2:0 (2:0) in izgubili v finalu proti zagrebškemu Marathonu 0:1 f0:0). Zadetek so do- bili v predzadnji minuti. Za Celjane je igral tokrat tudi Horvat Sandro, ki bo v prihodnji sezoni pojačal celjsko moštvo. Drugače pa isti tekmovalec služi vojaški rok v Celju in je «icer član Su- botičanke. Ta igralec je tudi dosegel oba zadetka za Celjane na tem turnirju. jk AVTO RALLY Celjski tekmovalci v avto rallyju. ki so vključeni v zvezo šo- ferjev in avtomehanikov ali pa pri A>ID Slavko Šlander. nadalju- jejo s svojimi uspehi v letošnjem republiškem avto rallyju. Po četrti vožnji, peta bo meseca oktobra v Celju, so v dveh kate- gorijah močno v vodstvu in le pri kategoriji 750 ccm so trenutno v vodstvu predstavniki Maribora. V Slovenski Bistrici so v soboto ponoči bili doseženi sledeči rezultati: KATEGORIJA DO 750 CCM: Brezovšek (Mrb) 100, 4. J. Kranjc (Celje) 125, 5. F. Kranjc (Celje) 145 in 6. Biažun (Celje) 215. Vrstni red po štirih nastopih: Cerar (Mrb) 176 točk, F. Kranjc (Celje) 175, 4. J. Kran,)c (Celje) 153, 6. Biažun (Celje) 116 točk. K.\TEGORlJA DO 1150 CCM: Dolinšek (Celje) 50, Fridrih (Ce) 80, Vilhar 115, Grad (vsi Celje) 125 točk. Končna razvrstitev: Do- linšek 169, Hartman 159, Gosnik 150, Grad 147 in Villiar 124 točk. Vsi so člani Celja. KATEGCiRIJA NAD 1150 CCM: Gumze (Ce) 45, Dobrove (Ce) 50, Sirovnik (Ce) 65, Arčan (Ce) 80, Košak (Ce) 105, Pečovnik (SI. B.) 125. Končna razpredelnica: Dobrove 184, Gumze 174, Širov- nik 165, Dečman (SI. Bistrica) 162, Pečovnik (SI. B.) 153, Košak (Ce) 150 in Arčan (Celje) 120 točk. jk KOŠARKA ŠTAJERSKI DERBI CELJANOM V dcrblju štajerskih prvoligaSev so bili Celjani boljši in zaslu- ženo premagali ekipo ŽKK Maribora z rezultatom 59:57 (29:31). Tekma je biia izredno borbena in ostra, a v mejah dovoljenega. V prvem polčasu je bila igra enakovredna, nobena ekipa si ni mo- gla priigrati kakšne večje prednosti. Takoj po začetku drugega pol- časa so domačini silovito navalili in si priborili 8 točk naskoka, kar pa Celjanov ni zmedlo in so z Izredno igro v obrambi ter točnimi zadetki Zmaga Sagadina in Jeriča 3 minute pred končen) že vodili s 5 točkami razlike. S pressingom so potem domačini po- skušali preokreniti rezultat sebi v prid, a jim tokrat odlična Jerii in Z. Sagadin te.ga nista dovolila. Pri Celju so bili tokrat najboljši Erjavec, Zmago Šagadin in Jerič, koše pa so dosegli: Zmago Saga- din 22, Erjavec 10, Jerič 10, Sagadin Miloš 6, .Sagadin Tone 4, Le. skovar 2, Ramšak 3, Pešec 2. Mladinci Celja pa so v nadal.jevanju republiške lige visoko pre- magali v Slovenski Bistrici ekipo Bistrice s 75:26 (44:13). NajveŽ košev za Celje sta dala Sabolčki 21 in Muhovec 18. JANEZ CEPIN CELJE : NOVOTEKS (Novo mesto) 65:.-)3 (28:26) Celjani se tokrat pred domačim občinstvom niso proslavili, kajti prikazali so bledo igro in jih ne opravičuje niti to, da s« nastopili brez Miloša Sagadina, ki se iz nerazumljivih vzrokov nI po.javil na igrišču. Očitno je, da celjski košarkaši igrajo dobro K proti »velikim« nasprotnikom, kot je to bilo na Vrhniki, slab.š« ekipe pa jim ne dajejo dovolj inspiracije za boljšo igro. Po začet- nem vodstvu Novomeščanov s 4:0 so domačini povedli v 12. minu» z 22:14, nakar pa celih 7 minut niso dosegli koša In gostje so re- zultat Izenačili. Kolikor toliko dobro so Celjani zaigrali le prvil» sedem minut natlaljevanja, si priborili prednost 12 košev, in t« razliko obdržali do konca tekme. Pri Celju lahko tokrat pohvalim» le Izredno prizadevnega Pešca, medtem ko se je junak tekme n» Vrhniki Zmago Sagadin zelo trudil, a mu .Je tokrat zatajila rok»> vsi ostali pa so igrali precej pod svojimi zmožnostmi. Koše za C^ Ije so dosegli: Tone Sagadin 20, Pešec 16, Zmago Sagadin l.i, .lerij 8, Erjavec 4 in Leskovar 2. JANEZ CEPU« St. 36 — 7. september 1972 NOVI TEDNIK 17. stran 18 stran NOVI TEDNIK St. 36 — 7. september 197^ š Itidusti'iju volnenjh i/xielkov »Volna« La.^ko je dopolnila 40 let bvojega obstoja. Razvila se je na kraju, kjer je bila do letu 1924 pivovarna, od 1925 do 1927 tovarna usnja. Ludvik Gerknian je spričo močne konkurence in kriznega obdobja proizvodnjo usnja ustavil in do leta 1932 namestil v bivši pi- vovarni in usnjami tekstilne stroje. Na jesen 1932 je začel z družabnikom Hinkom Bžečkom utrjevati tekstilno tradicijo v Luškem. Ko se je družabnik s solastniki v stari tovarni osaaiosvojil, je G\>rkman postavil pod staro tovarno novo. Ta.ko je imelo Laško pred vojno dve mali tekstilni tovarni »Lateks« in »Lavo«. Lc-ta 1932 je v tovarni delalo 15 delavcev, oo začetku dru- ge sv-etovne vojne pa v obeh tovarnah že okoli 120. Kot v so.sednjem radniku in drugih tovarnah se je tudi med tekstilci začelo pred vojno razvijati napredno delavsko gibanje. Skupaj z drugimi tekstilci so leta 1937 »štrajkali« tudi lašk: t€i'kstilni delavci, ki sta jih vodila Anton Riček m Martin Kmk. ' Nemci so ob prihodu prevzeli obe tovarni in ju leta 1943 tudi fizično združili ter nekoliko razširili. No, delavci so ta- krat imeli druge skrbi in cilje. Veliko se jih je vključilo v NOV, na spominski plošči v tovarni pa je vklesanih sedem imen v osvobodilnem boju padlih. Po vojni je leta 1947, ko je bila nacionalizirana tudi Gerk. maiiova »Lava«, bilo ustanovljene podijetje dPonašnjega imena in je ziiposlovalo okoli 120 delavcev. Prva leta po vojni se tovarna m dosti ra(zvila, toda že leia 1949 je zaposlovala okoli 250 delavcev, ki so dve leti po- zneje, leta 1951 slavili velik delovni uspeh — petletni načrt so izpolnili nekaj manj kot leto dni pred rokom. Delovni kolektiv jubilejne delovne organizacije praznuje te dni še en prazinik. 10. septembra poteče 22 let, odifcar so delavci prevzeli tovarno v svoje roke in od takrat se je m.a- lone ves starejši del kolektiva zvrstil v organih .samouprav- ljanja. Delovne, or.^anizacija se je vsa leta po vojni morala bo- rit-; s težavami, takšnimi, ki so bile izven moči kolektiva in tudi takšnimi, ki bi se jim bilo moč izogniti. In vendar iz- kazuje velik del zaposlenih zvestobo s\oji tovarni. Med 480 zaposlenimi je 59 delavk in delavcev v podjetju 20 let, 30 za- poslenih je v kolektivu med 25 in 30 let, 11 pa je takšnih, ki .>>0 cli:.ni delovne organizacije že 30 in več let, med sled- njimi Ančka Pavline, ki ima 33 let staža v laski »Volni«. dani delovne organizacije »Volna« v Laškem imajo velik razlog, da 40 obletnico obstoja tovarne kar najbolj svečano proslavijo. Ponosni so lahko nad samoupravno odločitvijo, da so pred letonoa sklenili izpeljati rekonstrukcijo ter do juOi- lejiie?;a leta uspeli doseči svoje mesto med slovenskimi vol- narskimi po;.ljetji, in sicer po vseh vprašanjih, tako v skup- nciVi dohodku, stopnji rentabilnosti, skladih, osebne,m dohod- ku zaposlenih in družbeaem standardu. Ob .svojem jubileju se kolekti-v seveda dobro zaveda po- moči družbene skupnosti, zlasti pa soobc?.noin, ki so jim v tasu sanacije tovarne obilno pomagali iz težav, ki bi v na- sprotnem primer'i najbrž povzročile nagle nazadovanje in nejilaven konec. Kaj bi to pomenilo za družine 480 zaposlenih, predvsem žena in deklet, to ni težko ugibati. Opremljeni z modernimi stroji, z dobro vpeljanim asor- timeniom proizvodnje morejo v laški »Volni« z zaupanjem zreti v bodočnost. Njihova temeljna naloga v prihodnje je pioizvodni asortiment kvalitetno še izboljšati, doseči še večjo rentabilnost proizvodnje, da bi se tako dolgoletna odrekanja, samoupravno sprejeta vlaganja vedno bolj obračala v prid kolektiva ter ožje in širše skupmosti. Da so na takšni poli, dokazujejo podatki, da je poslovni uspeh kolektiva v letoš- njem prvem polletju za okoli lOo odstotkov višji kot lani v istem obdobju. 40 letnica je tu, čeprav bi se bilo moglo zgoditi, da je ne bi bilo. In ker jo je kolekiiv dočakal ob tolikšnih uspehih, zlasti v zadnj;h letih, je praznionost jubilejnega trenutka to- liko bolj utemeljena. jUBILEJlA PRIREDITEV Kolektiv industrije volnenih izdelkov »VOLNA« v r.aškem bo svojo jubilejno 40. obletnico obstoja tovarne proslavil v petek, 8. septembra v večernem času v do- mu »Dušana Poženela«. Spored jubilejne svečanosti: Prireditev se bo začela ob 17.30 uri s koncertom la- ške sindikalne godbe na pihala pred domom »Dušana Poienela«. Ob 18.00 se bo začela v dvorani proslava, na kateri bosta sodelovala pevski r^bor in godba na pihala. Slav- nostna govornika bosta predsednik delavskega sveta in direktor podjetja. Ob tej priložnosti bodo podelili spo- minska darila enajstim delavcem, jci so v podjetju že .3.'"' let, petindvajsetim, ki so člani kolektiva od 25 do .'">€■ let ter devetiiipetdesetim z 20 do 25 let delovnega staža v delovni organizaciji. Ko bo končan svečani del proslave, bodo nastopili še člani mariborskega gledališča in pevka zabavnih me- lodij, Irena Kohontova, ter ansambl »Bendto 5« is se- stava godbe LM iz Ljubljane. l'o prireditvi v domu »Dušana Finzgarja« bo za ko- lektiv in goste prirejen družabni večer. JUBILEJ Kolektiv »VOL.NA« v Iraškem se ,ie vsvoji štiride.setlftnici pri- bliževal z naglimi ikoraki povečane rasti celotnega dohod- ka. iz leta v leto je povečeval rentabilnost proizvodnje, hkrati pa povečeval tudi osebni dohodek. Spodaj z grafič- nim prikazom ponazoruje,jo fotografi,je te tri izmed števil- nih kazatel.jev napredka v zadnjih petih letih, zlasti pa v zadnjih treh, ko se .je kolektiv s pomočjo družiM' odločil za rek<»iistni'ktijo in sanacijo. RAST CELOTNEGA DOHODKA (polna črta) .je v petih le- tih poskočila za 100 odstotkov. Medtem ko so v letu 1968 proizvedli 431.863 metrov blaga, pričaku,je.io letos 645.000 metrov blaga. iSfeladno je rasla tudi kvaliteta in z njo vred- nost. STOl'N.TA RENTABILNOSTI kolektiva »Volna« ,je naj- bolj narasla v letu 1970, jwzneje pa zaradi investici.)skih vla,ganj rasla nekoliko počasneje (polna črta). Odslej raču- najo predvsem na rast stopn,je rentabilnosti. Za primerjavo (pikčasta črta) je zabeležena stopnja celotne volnarske gru- pe v SFRJ v istem obdobju. RA.ST OSEBNIH DOHODKOV h> bila na.jvečja predvsem v lanskem letu (polna črta) ko so se delavci v »Volni« La- Sko povzpeli skoraj do povprečja volnarske grupe v SR Sloveni,ji. f;e primerjamo prvi diagram o rasti celotne.ga dohodka, .je rast osebnih dohodkov za 100 odstotkov vseka- kor opravičljiva. Podatek .je še bolj razveseljiv ob dejstvu, da je pre.{i štirimi letj b»l ol»stoj tovarne že resno ogrožen. Zveza pionirjev n™ MISLI OB JUBILEJU Zvf/a pioiiir.jev je orgaiii- zacija otrok, je šola samo- upra^ljanja pionirj«'v s tak- šnimi ftilji, načeli ter tak- snega značaja, da hi morala slehernemu otroku — pionir- ju nmliti srečno otroštvo, na katero ima vsak otrok pri- znano pravico. Pri konkretnem delu s pi<»- nirji opažamo, da ,je nmo.go dejavnikov, ki skrbijo za vo otroško srečo, po drugi stra- ni pa še dosti tistih, ki jim pravico do te sreče kratijo Pionirska organizaci,ja je bi- la tista, ki je v teli 30 letih vzgojila še nešteto samouj»- ravljalcev na raznih delovnih mestih, nešteto aktivnih in sposobnih članov SZDL, čla- nov ZK ter drugih organiza- cij, ljudi, katerim je prva da- la v/gnjo, jim vcepila samo- zavest, pogum, vztrajnost, do- slednost. za\edne ljudi klene- ga znača.ja, ponosne naše drža\ljane. ki so bili preka- ljeni že v šoli pionirske sa- mouprave. Za to prav od njih iščemo danes pomoč pri delu s pionirji. Povabili smo jih in ti naši nekdanji naj- boljši pionirji so danes člani naših Pionirskih starešinskih svetov, ki vzorno in skrbno opravlja.jo .svoje delo s pio- nirji. Ob letošnjem jubileju ZP bodo naši pionirji-člani zgodovinskih krožkov — po- iskali .še vse ostale nekdan.je predsednike ZP, jih seznanili z delom Zveze pionirjev da- nes, jiin pripravili kulturni program in skromna darila, izdelke svojih krožkov in mo- goče tako še ko,ga pritegnili na novo v PSS, Za delo v krožkih so potrebni inštruk- torji in tudi finančna sred- stva. Tu nam pomagajo razne organizaci.je. Primer: Ljudska tehnika je gradila svoj novi dom. Cela armada pionir.jev je kot delovna brigada prihi- tela na pomoč. Vložili so pe- sek. nosili opeko, poma.gali pri zidarjih in še in še. Od- bor IT jim je za to uredil foto iemnico. jo opremil ter poskrbel za inšruktorje. Prav navdušeni so tudi mla di .gasilci, katerim ,je odbor gasiiske,ga društva priskrbj'l malo gasilsko motorno škro- pilnico. Enako pomoč so vča- sih nneli (udi od Planinskega društva. Danes, ko ni več tistega predsednika, .je stan.je drugačno. Ne najdemo več toliko razumevanja. S ttm sem hotela povedati, koliko je včasih odvisno od eneg"» samega človeka. Tesno povezavo inui orga- nizacija ZP z gospodarskinn" organizacijami na terenu. Od njih smo precej odvisni rav- no glede finančne pomoči, ki jo nudi.jo našim pionir- skim odredom. V veliki meri pomagajo našim pionirjem tovarne Comet in Kovaška industri ja iz Zreč, Konus. Ko- stroj in I IP iz Slov. Konjic ter Opekarna iz Loč. Kako smo jih zainteresirali za delo naših pionirsküi odredov ali kako smo jim sploh vzbudili zaniman.je. da so tu tudi, da živijo in delajo naši najnilaj- ši? Primer: Organizirali smo tekmovanje v estetski uredit- vi učilnic, pionirskih prosto- rov, okolice šole, ki jo ure- ju.jejo člani pionirske /adru- .t;e, v ureditvi vitrin i)osa- meznih kro/kov ter zaprosili tovariša diiektor.ja naj še z dvema članoma, ki imata smisel in zaniman.je za pio- nirsko delo. ocenijo prizade- vanja posameznih pionirskih skupin. Prišli so ter najbolj- še denarno nagradili. Pionirji jih .sedaj večkrat obiščejo, čestitajo delovnim kolektivom ob raznih prazni- kih, včasih jim nesejo tudi kakšno darilo — i/delke ki so jih naredili pionirski krož- ki. Za delavski pia/nik 1. m ij jim priredijo i)red tovarn« kralek kuUuini program. Na ta način jim ni treba prosili za finančno pomoč, ker vod- stva gospodarskih ori;anizacij sama spoznajo naše potrebe. iMnogo razumevanja so imele organizacije Zl' v naši občini tudi takrat, ko ,je l»il predseflnik Skupščine občine nekdanji načelnik — predsed- nik ZP na šoli. Sedaj imamo enak primer na občinskem odboru SZDL. S tem hočem še enkrat poudariti, kako ho gato se nam danes obrestuje na.šc nekdanje delo pri v/go- ji pionirjev, ki so danes p« 25 ali več letih na vodilnih me.stih, kjer imajo možnojst uresničevati želje naših otrok v ZP. K.jer pa teh ni. -/elimo, da bi Midi ostali predstavniki SZDL, Z K, ZM predvsem pa ravnatelji osnovnih šol nudi- li, oziroma bi morali nuditi moralno politično pomoč vsem, ki delajo s pionirji Pred leti. ko smo organi- zirali pionirski piHiod po po- teh Xn'. divizije, so naši pio- nirji ponosno nesli zastavo XIV, divizije, okrašeno s pio- nirskimi trakovi vsel: odre- dov v naši občini. Bila .je t<> cela pionirska brigada. Spremljali so jih nekdanji borci ter jim )n-ipovedov ali o svojih doživljajih med vojin». Fri grobovih 100 talcev, ka- tere so Nemci obesili na Frankolovem. so imeli kome- nioracijo in položili šopke spomladanskega cvetja. fa pohod se je pionirjem t-tisnil v nepozaben spomin. Borci radi pridejo med naše pio- nirje, saj želijo, da bi dana- šnji pionirji čuvali pridobitve NOB kot na.jdražji zaklad. Kada bi poudarila še, kako važna je pionirska samoupra- va, i»>činske zveze prijate- ljev mlidme ter društva P"VI so nam omogočila, du sm« zadnja tri leta na morju orga- nizirali pionirski seminar za predsednike Zveze picmirjev iz vseh kra.jev oziroma odre- dov naše ()bčin<>. Tam so se pionirji praklično seznanili z delom vodstev pionirskih od- redov; V svo.iili organizacijah na stopajo samostojno, po že- ljah pionir.)ev organizirH,jo krožke tekmovan.ja in drugo. Sami obravnavajo nepravihi«- sti, sami se prostovoljno vključujejo v interesne de.jav- nosti. sami izvolijo svo.ja vod- stva. Dvakrat letno organizi- rajo tudi občinske pionirske konference, katere pionirji sami vodijo, na katere vabi- jo predstavnike ,!>ospodarskili. političnih in družbenih orga- nizacij. Lani smo organizirali tutU KVIZ oddajo »30 letnica vstaje«. Pionirji so zbrali in preštudirali gradivo o delo- vanju NOV v naši občini. Skri)no so se pripravili K\ IZ je odlično uspel. Ostala .je Samo velika, neizpolnjena že- lja mladih tekmovalcev, dü bi jih snemala IM'V Ljiiblj:»' na. Mogoče se ho v prihod- nosti le znašel kdo tiuU pi"' tej ustitnovi ter i/.polnil srčno željo na.ših najnila.jših. in zakaj ne bi enkrat v življp' nju poslalo televizijsko sof- ce svoj svetli žarek v hrei»^- neča pionirska srca tudi na- ših pohorskih otrok? To so misli ob velikem pio- nirskem jubileju, katere i»' sklenila z eno samo veliko ž<'ljo: >^I>ajmo otrokom m«'' nost. da v sreči in s tis«^ radosti proslavijo svojo zni>>' go (»h 30 letnici ZP Jui-osl*»' vi.je!« VA\f;K\ RAVNJA^ Slovenske Konjic^ St. 36 — 7. september 1972 NOVI TEDNIK 19. stran S porastom stan- darda so se tudi naši obiski po tr- govinah zeio pove- čali. Ne mine dan, da ne stopimo v kakšno trgovino po malenkosti ali pa po artikle, za katere smo dolgo oklevali, preden smo se odločili za nakup. Vaš prijatelj in svetovalec vedno in povsod, TEHNO- MERCATOR CE- LJE, pa ni pozabil na vas in na vaše potrebe. Zato tudi ni zgolj naključje, če najdemo v nje- govih trgovinah vse, prav vse. To pa nam omogoča cela vrsta specia- liziranih prodajaln tega znanega in kvalitetnega trgov- skega podjetja. Zatorej velja ve- deti, kje vse bomo našli trgovine TEH- NO-MERCATORJA in kaj vse bomo lahko kupili v njih. Po tem spoznanju bomo z lahkoto ugotovili, da je ni želje, ki ji ne bi mogli ugoditi pri TEHNO - MERCA- TORJU. Vsi že prav do- bro poznamo veli- ko in sodobno Ve- leblagovnico »T« v Gubčevi ulici 1. Tudi to že vsi ve- mo, da je dobro založena z najraz- ličnejšimi artikli. Morda pa le ne ve- mo vsi, da je čisto na vrhu te velike zgradbe tudi upra- va trgovskega pod- jetja TEHNO-MER- CATOR. Toda sa- ma Veleblagovni- ca »T« še zdaleč ni vse. To veliko trgovsko podjetje ima 13 trgovin na malo v ' CELJU, ŽALCU, PREBOL- DU, ŠOŠTANJU, ŠMARTNEM OB PAKI in v ZAGRE- BU. S temi trgovina- mi pokriva trgov- sko podjetje TEH- NO - MERCATOR širše celjsko ob- močje. In koliko ljudi dela za vas? Samo v trgovinah na malo jih je tri- sto — vseh sku- paj pa je nekaj čez petsto članov ko- lektiva. In zdaj si poglej- mo, kaj vse nam nudi grosistična dejavnost trgov- skega podjetja TEHNO - MERCA- TOR CELJE: - elektro material za nizko nape- tost, široko po- trošnjo, elektro- niko in elektro- akustiko - barve, lake in kemikalije - gradbeni mate- rial - steklo, porce- lan, kristal in keramiko. Ob tem pa je raz- vita tudi speciali- zirana grosistična dejavnost za KO- ROŠKO, POMURJE in SEVERNO ŠTA- JERSKO, pred- vsem za MARI- BOR. kjer je tudi posebna grosistič- na enota z vsemi artikli, ki smo jih že navedli, le da so tukaj zajeta tu- di elektro-svetilna telesa. CELOTNA GROSI- STIČNA DEJAV- NOST PA ZAJEMA SLOVENSKI TR- GOSKI PROSTOR IN SEVEROZAHO- DNI DEL HRVAT- SKE. KAJ JE V ZAD- NJEM ČASU ZNA- ČILNO ZA TEHNO- MERCATOR? Predvsem to, da gre v razširitev grosistične dejav- nosti, torej proda- je na veliko, ven- dar ne KOLIČIN- SKO, TEMVEČ VSEBINSKO, KA- KOVOSTNO! Še več artiklov v svo- jih trgovinah, kjer bo zagotovljena še večja izbira in pa seveda — nepo- grešljiva kako- vost. Torej, TEH- NO-MERCATOR je nenehno na poho- du za ciljem: ŠE BOLJŠE ZADO- VOLJEVANJE KUP- CEV! IN KAKŠEN JE PRINCIP POSLO- VANJA? Sodoben, elastičen . . . Hitra in varna dostava v kupčevo skladi- šče, prodaja po normalnih pogojih za vse enako in pa trgovanje ob dra- gocenem načelu: NE PRODATI ZA VSAKO CENO! DOSEDANJI RE- ZULTAT: obe de- javnosti skupaj — detajlistična in grosistična v lan- skem letu: 40 sta- rih milijard dinar- jev! Dragi bralci in spoštovani kupci, to pa še zdaleč ni vse, kar bi vam ra- di povedali o TEH- NO - MERCATOR- JU. Predvsem bi vam nadrobneje radi predstavili tr- govine na drobno, ki so predvsem v Celju vse speciali- zirane. O tem pa prihodnjič, med- tem pa obiščite TEHNO - MERCA- TORJEVE trgovine in prepričajte se o sodobnosti in kva- liteti poslovanja vašega svetovalca — vedno in po- vsod — TEHNO- MERCATORJA! 20 stran NOVI TEDNIK St. 36 — 7. september 197^ š Tovariš, .1. F. iz Celja nam je za fanta, Iti je imel težave z nogami, o njem smo pisali v prejšnji šte- vilki, poslal naslednji na- svet. Kljub raznim zdravilom, higieni in nošenju bom- bažnih nogavic, nisem mo- gel pozdraviti srbenja in ranic med prsti na nogah. Pa sem poskusil s smreko- vo smolo. Napravil sem ta- ko, da sem s smolo oblo- prste, povezal s krpo ter tako imel povezane noge šest dni. Ko sem po šestih dnevih smolo odstranil, so bile noge ozdravljene.« Tovarišu J. F. se za na- svet lepo zahvalim, želim le to, da bi pomagal vsa- kemu, ki ima še podobne težave. STRIC ME JE ZLORABIL Mnogim tako lepo od- govoriš, dra.ga Nataša, pa upam, da bcš tudd meni. živim pri tebi, in imam težave s stricem. Zgodi- lo se je^ ko tete ni bilo doma, da me je stric zlora- bil. Bojim se, da sem po tistem zanosila Mesečno perilo sem še enkrat do- biia, čez 14 dni pa so se spet pojavili znaki krvavi- tve. Od takrat naprej mi je vedno slabo, tudi če sem s fantom. Povem ti, da je moj fant v prime- ri s stricem nežen, ker prej nisem občutila nobe- nih bolečin, ko sem bila njim. Vsega tega si fan- tu ne upam poveiati su*- mi pa, ker sem bila pla va po.rokah in mi je od takrat kar naprej slabo. Od tega je preteklo že mesec dni in pol, jaz pa še ne vem pri čem sem. Anuška Draga Anuška, prosiš za čim bolj izčrpen odgovor, podatki, ki si jih poslala pa so zelo pomanj- kljivi. Vem samo to, da si v veliki stiski in da si po- trebna pomoči. Še prej pa bi zaslužila pošteno lekci- jo iz moralne vzgoje, ki v tvojem primeru veleva, da naj dekle temeljito pre- misli, s kom se spusti v spolne odnose. Ti ležeš v posteljo kar k dvema, zdaj se pa sprašuješ, ali si no- seča ali ne. Z mirnostjo ugotavljaš, da te stric zlorabl,ja in čudim se, da ne veš, da je to tudi kaz- nivo, če si mladoletna. Ker pa ti morda prekratka odeja s katero se pokrivaš v obeh posteljah, le ne leži tako, kot bi rada, se usta- viva pri tvoji največji skr- bi — nosečnosti. Na dalja- vo, po teh skromnih po- datkih, ki si jih poslala, je ugotavljanje nosečnosti nemogoče. Zato je tvoja edina rešitev v tem, da se obrneš na zdravnika gine- kologa, ki ti bo povedal vso resnico. Šele potem pa boš ugotavljala, kdo je oče. Frantu, če le ne bo šlo drugače, boš prisilje- na povedati resnico. Pa tudi stricu, seveda. Nataša ŠKILIM PREVEČ Najmlajši sem najibrž, kar jih je kdaj pcroailo v vaši rubriki za nasvet. Imam šele štirinajst let, pa me tare huda napaka. Veste, škilim 2a moja le- ta kar preveč. Huje je to, ker se zavedam s\x>je na- pake, pirej pa me še ni motila. Je kališno zdravi- lo proti temu? Maind mi pravi, da me nima časa peljati k zdravniku, jaz pa bi zato raje dobil kak- šna zdravila, da bd lah- ko ozdravel brez obiska pri zdravniki;. Kako mi lahko pomagate? Ne bi rad bral samo vaš nas- vet, ampak bi imel najra- je resnično pomoč! Jurij Dragi Jurij, pa je kljub vsemu nasvet, da moraš zaradi svoje na- pake, ki jo želiš odpraviti, k zdravniku, najbolj re- sničen in realen. Boš ma- mo že preprosil, da bo šla s teboj, če si pa fant od fare pa jo mahni kar sam! Na polikliniki za šolsko mladino v Celju še niso ni- kogar pojedli. BoyiiqoE ZA PLITEK ŽEP Ce ste se odločale, da zjdi-užite koristno z moder, nim, sezite po škarjah in ukrojite sebi model, ki ga vidite na risbi. Izdelate ga lahko tudi tako, da se ne nadaljuje v hlače, temveč v krilo, kar je zagotovo primernejše za ženske srednjih let. Ce se boste odločile za hlačni kombi- nezon, morajo biti hlačni- ce spodaj široke obvezno 30 cm, medtem ko mora biti kombinezon zgoraj in v životu oprijet. Namesto zadirge lahko daste spredaj zapeaiijanje na gumbe. Ka- terim pa je ljubša krilna izvedba, naj pizijo, da bo krilo segalo do sredine ko. len in da ne bo preširoko. V takšnem oblačilu lahko z dela brez kompleksov odidete na ulico ali na ve- černi sprehod, pa tudi na plesišču bo deloval prijet- no Seveda pazite na čisto- čo. J. VERBIC Simeajske Konjice .Na nedavni seji medobčinskega sveta zveze sindikatov osmih občinskih sindika'niii svetov celjskega območja so obravnavali in sü'iejeii dokončni predlog kandidatne liste za novo vodf^tvo republi- škima s\eta y,SS. Za devet mandatov, kolikor jih odpad" na celjsko območje, so prilagodili število predvidenemu predlogu za 9 mest. Najvv-f, in sicer pet kandidatov je z območja občiiiskega sindi- kdiivga svi ta, med njimi pa je tudi sedanji predsednik slovenskih shiUikatov. Tone KropuSck, za katerega želijo, da bi to funkcijr oprav- lja' tudi v r.ivsit-Jlnji mandatni dobi. Dva kandidata sta z območja ebčinskega sin-:likalnega sveta Velenje, po eden pa iz občin Slo. vi'Ti.,k; Konjice in Žaleč Večina kandidatov je stara med 30 in 40 leii. ena tirtjina od njih pa je žena lz občin Celje, Sloven.ske Konjice i^i le nje. Večji del kandidatov je zaposlen v neposredni proizvodnji oziroma v osnovni dejavnosti. (•ler podobne razprave v tem času potekajo tudi v ostalih slo- venskih območjih in občinskih sindikalnih svetih b'j predlog kan- didaiite liste tiovcga republiškega sveta slovenskih sindikatov pri- l)ritv!,ien verjetno cio sredine septembra. O njem bodo razpravljali na '.lU/njüi vnli'.nUi konferencah po nb-'inskili sin-^ücalu-h svetih, na katerih bddo volili delegate za repu!>räcl kongrc» sindikatov, ki l)n. i::\:.\iilo'iiu sre^li mi-seca no%onibia fo t?ko širokih razpravah o k:>iulidatih. o katerih razpravlja več sto članov sindikalnih orga- niziiij in n.;;iiovih občinskih vodstev je pričakovati, da ni nobene nujr /a odprio kandidatno listn. V. L. Volilna In hkrati tudi diUjja konferenca konjiških smdikatov bo predvidoma v sredo, 20. septembra. Razen 31 članov občinskega sveta bo na njej sodelovalo še okoli 70 delegatov iz vseh osnovnih sindikal- nih organi/.aeij ler člani medobčinskih odborov strokovn.l sindikatov, taki, da bo konferenca štela nad 100 članov. Razen o pripravah na 8. kongres slovenskih sindikatov, za katerega bodo izvolili tri dele- ?:ile bodo razpravljali še o drugih tekočih političnih, gospodarskih in organizacijskih zadevah. Posamezne komisl.je in drugi orsani sveta že pripravljajo posebno gradivo, ki ga bodo deloma po-ilall dele- gatoni že skupaj z vabili. V. L. Ptl?iAIE m ŽOMiTElf \ ^loveHikiii Konjicah je bila pred kiatkim ustanovljena posebna tično ter ostalo dejavnost v času priprav za združitev telotno poli- tično ter ostalo dejavncsl v času priprav za združite zdn'vstwnega zavarovanja delavcev in kmetov N.jeni člani so pred.itavniki občinske organizacije S/D1„ občinskega siniikalnrga sveta, ohčinsUr skupščine In še nekaterih drugih organizacij. V. I,. KOMUNALNO OBRTNI CENTER VELENJE vabi k sodelovanju: 1. Za deloviu) enoto iVlODNI SALON več deklet za priučitev šiviljske stroiOJE KUZMANOVIC, sta se H'ipeljala z brzim vlakom v Zidani most in tu čakala la vlak proti Celju. Stala sta na drugem peronu po- daje. Ob 22.10 je iz Zagreba po sosednjem tini pripeljal ovorni vlak, istočasno pa je privozil na postajo tudi ovorni vlak iz Ljubljane. Oba potnika sta tako stala la peronu med obema vlakoma. Ttxla stala sta pre >lizu Ijubljansk^a vlaka. Eden od vagonov je zadel l^^elešiča in ga zbil na peron, kjer je obležal s hudimi x)škodbami. Mnogo težje pa je bilo s Kuzmanovičem, taterega je vagon potegnil na tire. Kuzmanovič je ob- ležal med tiri, dokler ni vlak odpeljal. Kolesa so mu smečkala nogi m odrezala levo roko. Oba poškodovana so odpejali v bolnišnico, kjer je Kuzmanovič že po nekaj urah umrl. KRAJA UR IN DINARJEV Pretekli teden je neznani storilec »obiskal« sobo za tujce v gostišču TINKE ZAJC v Šaleku pri Velenju. Prek balkona se je splazil v sobo italijanskega državljana in jo temeljito preiskal. Italijanskemu go- stu, ki ga seveda ni bilo v sobi, je ukradel 85.000 lir m 800 dinarjev. VOLI SO SE SPLAŠILI Na Ledini pri Sevnici se je zgcxlila na posestvu .MIHAELA CRNIČA delovna nesreča, ki je terjala živ- ljenje 68-letnega kmeta. črnič je usodnega dne vozil travo z volovsko vpre- go. Sam je hodil pred vozom, za vozom pa je bil njegov sosed, ki je pozneje povedal, kako se je zgo- dila nesreča. Ko je Crnič pripeljal vprego pod kozolec, je del voza zadel prislonjeno lestev, tako da je le-ta padla na vola. živina se je splašila in zbezljala. Vola sta podrla Crniča, ki je padel pod kolesa voza in bil' mrtev na kraju nesreče. itiiihiiiiiniiiiiMtiiniHiiiiniiiinnniiiinniiiiniMiiiHMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiMiiiiiiiiiiiii ! »DOM UPOKOJENCEV CELJE v nslani)\itvi r a / p I s n ,1 e t)i:iX)VNA \li:STA /a: 1. racunovodjo zavoda 2. knjigovodjo osnovnih srecLstev 3. ekonoma 4. administratorja - tajnico 5. hišnika kurjača tt. socialnega delavca 7. višjo medicinsko ses'lho 8. medicinsko sestro 9. glavnega kuharja 10. 2 kuharici 11. kuhinjsko pomocnico 12. 2 servirki 13. VEc neck:>valk 14. vec cistilk 15. šiviljo 16. 2 perici Za razpijiana delovna mesta .se Äihteva: pod 1.: višja šolska izobrazba finančne smeii in 3 ieta delovnih iziivušenj ali srednja iisobrazba in 8 let delovnih izkušenj; pod 2., 3., 4.: srednja strokovna izobrazba in 3 le- ta delovnih izkušenj; pod 5.: KV delavec kovinske stroke z izpitom za kurjenja peči; ^ pod 6., 7-: višja izobra^iba ustrezne smeri m 5 let delovnih izkušenj; pod 8.: srednja medicinska šola in 3 leta delovnih izkušenj; pod 9.: VK kuliar ali KV kiihar in 5 let delovnih izkušenj; pod 11., 12.: osemletka s 5 let delo-mih izkušenj in izpit iz higienskega minimmna; pod 14.: osemletka in 3 leta aelovnih izkušenj; pod 15.: K V šivilja krojačica, 3 leta delovnih iz- kušenj; pod 16.: osemletka in 3 leta delovnih iakušenj. Za delovno mesto pod 5. stanovanje zagotovljeno. Za delovna inescti z višjo šolsko izobrazbo je o-mesečno poskusno delo, za ostala delovna mesta pa 2-niesfcčno poskusno delo. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkijn življenjepisom sprejema »Dom upokojencev« v ustanovitvi Celje 15 dni od objave. NastOp dela po dogovoioi. Vse kandidate bomo o izidu razpisa pismeno ob- vestili. TEKMOVANJE RIBIČEV že vr-^to let nazaj prireja rekreacijska komisija pri Združenem podjetju Sloven- skih Železarn — Št-ore poleg ostalih športnih tekmovanj za svoje člane tudi tekmova- nje v šix)rtnem rilx>lovu. Lo- vijo v Vogiajni. Najboljših 10 posameznikov se na pod- lagi teh rezultatov pomeri v vsakoletnem srečanju" s člani delovnih polektivo\^ Zele2ia.r- ne Je,senice in Ravne, ki se vrši enkrat na Jesen icali, drugo leto v Ravnah, nasled- nje leto v Ätorah. Organizator tekmovanja je Ribiška družina »Voglajna«. Tako se je tudi letos pretek- lo soboto vršilo tekmovanje nad Opoškim mostom v Pro- žinski vasd, katerega se je udeležilo 66 članov kolektiva železarne Store, to je 12 pet- člansko ekipo m nekaj posa- meznikov. Ekipe sestavljajo posamezne delovne enote. Letos so ocenjevali najtež- jo ribo, ki jo je ribič putem odnesel domov. Kot ekipti Je 1. mesto zasedla ekipa delov- ne enote valjarne II — 1(W5 točk^ 2. mesto ekipa delovne enote val jama I — 9.50 točk, 3. mesto pa ekipa delovne enote obdelovalnice valjev — .532 točk. itd. Kot posameznik je bil naj- boljš.i ing. I-\an škerl — va- Ijai-na I, ki je ulo\ifl mreno, težko 750 gramov in dosegel ravno tolikšno število toč>k, 2. je bil Adolf Irgolič s WM) točkami — val jama II, tret- je mesto pa je zasedel Rudi Škomik iz valjarne II s 5Ci2 točkami. GABERJE IN JLA V ponedeljek popoldan je bilo na igrišču Partizana— Gaberje prijateljsko srečanje med ekipami predstavnikov JLA in Partizana—Gaberje v streljanju z zračno puško in v odbojki. 1. mesto je zasedla ekipa Gaberja v sestavi Trel^ičnik, D. Končan, Mimik, Lorger, Sivka — zbrali so 237 točk. 2. mesto JLA v sestavi Ko- jadinovič, Rakič, Panič, Sab- Ijič, Bogdanovič — zbrali so 173 točk. Pri igranju odbojke sta bili ekipi kvalitetno zelo izenače- ni. Gabrčani so šele v pe- tem setu zaključili tekmo v svojo korist. Seti: I. set — 16:4 II. set — 11:15 III. set — 15:8 IV. set — 13:15 V. set — 14:16 Končni rezultat 2:3 za Ga- brje. Sodnik je bil Konrad Končar_ Gabrje. Po končanem streljanju je ekipa JLA poklonila Gaberju spominsko diplomo, C»aberje pa jim je dalo spominski po- ka,!. Organizacija je bila od- lična. Eterja Glančnik RADIO Celje Ob delavnikih je začelek oddaj »b 16.00 s poročili in reklamo podjetja Tehnomercator; 16.05 — aaši posluSaloi če,stitajo in po- mravlja jo; 16.40 — zabavni glo- Vjs; 17.00 — kronika; 17.15 — cbvestiila. Zaključek oddaje je ob 16.00. Cetrlek, 7. septembra: 17.30 — T galeriji kulturnih in zgodovin- skih spomenikov: I. Stopar — Obisk kulturnih .spomenikov v (*olioi Boga.ške Sla.tine; 17.45 — Zabavni zvoki. Petek, 8. septembra; 17..'*) — T'ansiidna oddaja; 17 -15 -- Popu- I"!!! ameriški pevci. Sobota, 9. .septembra: 17.28 — foslušat jih najraje; 17.58 — Ve Sli a. veleblagovnice Nama, Vele- oje. Nedelja, 10. septembra: 11.00 — "apoved časa m programa, Teh- ■ömercatorjevo sporočilo; 11.03 —- fogovor s poslušalci: o problema- '"ti izgradnje sejem.-ko rekreacij- skih prostorov v Celju; 11.23 — Obvestila; 11.38 — Zabavni glo- «is; 11.58 — Naši poslušalci če- stitajo in pozdravljajo; 12.45 — Jliterarnii oddaja: Darja Jejčdč — few. mladost; 12.57 — Nedeljske «lasbene razglednice; 13.27 — flO "«»nut za razvedrilo; 14.27 — Ve- is veleblagovnice Nanw, Vele- 'j«; 14.30 — zaključek oddaje. Ponedeljek, 11. septembra: 17.30 ■ Športni pregled; 17.45 — Novo '"■i Jugotonu. »Torek, 12. septembra: 17.30 — ^rkova reportaža: Franjo Bobi- se prdstavi; 17.45 — Domači •^mbli. .Sreda, 12. septembra: 17.30 — * «tela občinskih skupščin; 17.45 I® arhiva resne glasbe. fiADIO LJUBLJANA j^Sak DAN: poročila oto 5.00, 7-00 , 8.00, 11.00, 12.00, 15.00, 19 00 in ob 22.00. Pisan spored od 4.30 do 8.00. PETEK 8 SEPTEMBRA: 8.05 '»sbeiia matineja. 9.35 Za prijet- [l razvedrilo 10.20 Pri vas doma. li "*! Poročila — Turistični napot- ? ^ na.še goste iz tujine. 12.30 ^tijski nasveti — Dr. Slavica 5sovec: AJkoholno-jabolčno ka- vrenje mošta. 12.40 Z do- brimi ansambli In god«. 13.30 v^Poročajo vam ... 14.30 Naši ^'uSaloi čestitajo In pozdravlja- li 15.30 Napotki za turiste. 16.00 l,2;iljik« 17.10 Človek m zdravje. Operni koncert 18.15 »Sig- l^.'« 19.00 Lahko noč, otroci! Minut« z ansamblom Franca 20 00 Pesmi ia plesi dm- gih narodov. 20..30 »Top-pops 13«. 21.15 Oddaja o morju in po- morščakih 22.15 Besede m zvoki iz logov domačih. SOBOTA, 9. SEPTEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 8.35 S Pihal- nim orkestrom RTV Ljubljana. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše go- ste iz tujine 12.30 Kinetijskj na- sveti — Dr. Albina Stritar Var- stvo okolja in kmetijstvo. 12.40 Po domače. 13.30 Priporočajo vam . . 14.10 S pesm.ijo in besedo po Ju- gosl'iv;ji. 15.30 Glasbeno intermez- zo. 16.00 »Vrtiljak«. 17.10 Gremo v kino. 18.15 Dobimo .se ob isti uri. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z anskunblom Borisa Kova čiča. 20.00 »V soboto zvečer«. 22.20 Oddaja za naše ;zseljence NEDEUA, 10 SEPTEMBRA; 4.30—8.00 Dobro jutro! 8.05 Ra- dijska igra za otroke — Anne Fa- ber: Ribič At>dulah ali skrivnostna skrinja. 9.05 Koncert iz naših kra- jev. 10.05 Se ponmite, tovariši . - Trideset let naže vojne mornarice 10.25 Pesmi borbe m dela. 10.45- 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 11.00 Poročila — Tu- ristični napotki za naše goste iz tujine. 13.30 Nedeljska reportaža. 13.50 Z domačimi ansambli. 14.30 Humoreska t^a tedna — Vidoko- ve pustolovščine. 15.05 Sloveasika zemlja v pesmi in besedi. 16.00— 19.00 Nedeljsko športno popoldne. 19.00Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 V ne- deljo zvečer. 22.30 Godala za lah- ko noč. PONEDEUEK, U. SEPTEMBRA: 8.10 Glasbena matineja 9.06 Pisan svet pravljic in zgodb. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročla — Turi stični napotka aa naše goste iz tujine 12.30 Kmetijski nasveti — Ing Marko Bertoncelj: Kaj mora mo posebno upoštevata pri načrtih za preureditev hlevov in dvorišč. 12.40 S harmonikarskim orkestrom »Svoboda« Šentvid. 13.30 Priporo čajo vam ... 14.30 Naši poslu- šalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 »Vrtiljak«. 17.10 Ponedeljkovo glas- beno popoldne. 18.15 Popevke In plesni ritmi. 19.00 Lahko noč. otroci! 19.15 Minute s Štirimi ko- vači. '20.00 Stereolonski operni koncert. 22.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 12 SEPTEMBRA: 8.10 Oj>erna matineja. 9.35 Slovenske narodne v priredbah. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turi- stični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveU — Inž. Franjo Jurhar: Mladina na pogozdovanju 12.40 Z domačim, godci in ansambli. 13.30 Priporo čajo vam . . 14.40 »Na poti s ki- taro«. 15.30 Glasbem intermezzo 16.00 »Vrtiljak«. 17.10 Popoldanski simfonični koncert. 18.15 V torek na .svidenje! 18.45 S pevcem La- dom Leskovarjem. 19.00 Lahko noč, otrcx^i! 19.15 Minute z ansam- blom Darka Škoberneta. 20.00 Pro-- dajalna melodj. 20.30 Rad;ijska igra — Robert Ardrey: »Svetilnik«. 22.15 S popevkami po svetu. SREDA. 13. SEPTEMBRA: 8.10 Glasbena matineja 9.25 Popevke in zvoki studia 14. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turističm napotki za naše goste ia tujine. 12.30 Kmetijski nasveti — France Guna: O čebelnem roparju 12.40 od vasi do vasi. 13.30 Priporo- čajo vam ... 14.30 Naši poslušal- ci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo 16.00 Vrti- ljak. 17.10 Poletno glasbeno popo- tovanje. 18.15 Igramo za vas. 19.00 Lahko ivoč, otroci! 19.15 glasbene razglednice. 20.00 Simfo- nični orkester RTV I.jubljana 22.15 S festivalov jazea. ČETRTEK, 14. SEPTEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Pes- mi ifi plesi jugoslovanskih naro- dov. 10.20 Pri vas doma 11.00 Poročila — Turistični napotki aa na-še goste iz tujine. 12.30 Kme- tijski nasveta — Dr. Tatjana Stu- pica: Globina in načini obdelave zemlje za stmine. 12.40 Igrajo ve- like pihalne godbe. 13.30 Priporo- čajo vam ... 14 30 Z ansamblom Atija Sossa. 16.00 »Vrtiljak«. 17.10 koncert po željah poslušalcev 18.30 Iz ka.setne produkcije RTV. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Mi nute s Francijem Puharjem. 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 22.15 Iz albuma izvajal- cev jazza. NA TRIGLAV Kar stosedem planincev iz Rudarskega šolskega centra Velenje, ki jih je vodil direktor centra Ivo Jamnikar, se je namenilo 19. m 20. avgusta na najvišji vrh Slovenije. Jubilejni pK>hod velenjskih planincev je bil v tako sla- bem vremenu izredno težak. Stene Triglava je zamedel sneg. Temperatura se je spustila pod ničlo. Kljub temu so planinci vztrajali in pnstaH v triglavski koči Planika. Dalje je bilo skoraj nemogoče. Vrh Triglava je bil zavit v gosto meglo snega. Verjemite, da hoja po snegu, po nekod do pasu, m bila enostavna, čeprav je bilo sredi poletja svojevrstno doživetje. Vsi planinci so se v nedeljo zvečer »rečni in zdravi vrnili. Priporočamo nakup V BLAGOVNICAH VELENJE konfekcij», perilo, pohi- štvo, keramika, gospodinj- ski stroji. iiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMitiiiiiiiitiiiHiiitiiiniiniiitiitttiiitnHnilMimiiiiiHiiiiiHiiiiHinMilin VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD »ZARJA« CELJE, Drapšinova 5 razpisuje prosto delovno mesto — RAČUNOVODJA — ADMINISTRATOR Pogoji: — Srednješolska izobrazba z 10-letno prakso — V prošnji opisati dosedanje zaposlitve in priložiti potrdilo o nekaznovan ju. Nast(/p diela takoj ali po dogovoru. Rok za pirijave je 8 dni od objave na naslov zavoda. IIHHillüHinHHIIMHilMiHllllllinilHIIIIinilHIIIIIIIIHIIIIIIIIIitllilltlHIlHlllimHHHmiimiitllll mm Cenjeni bralci, ljubitelji POP LEJSTVICE »T«, prav lepo pozidravljemi! Tudi v preteklem tednu st« pridno kupovali plošče. Po podatkih, ka snio Jih prejeli iz Tebnomercatorjevih trgovin wRadio«, »Elektro« in Veleblagovnica »T«, smo .sestavili novo POP LESTVICO »T«. In tu je ime izžrebanke: CVETKA KOVAČ, GORICA 5, S^afU S^nartno v Rožmi dolini POP LESTVICA »T«: 1. RAY OONNIF 2. OTO PESTNER 3. DUSKO JARAMAZ 4 DRAGAN ANTIC 5 DLBROVACKI TRUBADDRI 6. PRO ARTE 7. DJ AN I MARSAN 8. ZLATKO GOLUBOVIC 9 DJORDJE MARJANOVIC 10 IVICA ŠERFEZI Ime in priimek: Točen naslov: WE MUST FX>RGEr WE EVER MCT VSE JE LEPŠE, KER TE LJUBIM MOMAK 1 DJEVOJKA JA BLAGA NEMAM NOČNA MLZIKA PUSTI NEKA SUZE TEKU C;URO MOJA JA SAM OBICAN COVEK DIGI — DIGI — DAJOE DRAGA, ISPIJVCI SVOJU BOL Naslov skladbe: Plošče kupujem v: Veleblagovnici »T«, »Elektro«, »Radio«. (ustrezno obkroži!) Kupone pošljite do srede 13. septembra do 12. ure na naslov: »NOVI TEIDNIK«, Grf^rčičeva ulica 5, Celje. 22 stran NOVI TEDNIK St. 36 — 7. september 197^ š POCENI prodam Wartburg, letnik 1969, 47.000 km. I^- do Bobner, Celje, Malgaje- va 2 A. MOPED T 12 dobro ohranjen prodam. König Anton, La- hovo 22, Celje. POHIŠTVO sa dnevno sobo, skoraj novo, pycioeni pro- dam. Ponudbe pod »5.000,00 din«. LESENO montažno garažo 4 X 2,30 prodam. Plahuta Alojz, Lopata 24, Celje, (iAUAžO prodam najboljše- mu ponudniku. Ponudbe s ceno pod »Garažni box na Zelenici«. ZASTAVO 750, letnik dec. 1965 prodam. Vprašati tel. 21-927, Celje po 15. uri. SPALNICO dobro ohranjeno prodam. Zdravko Milič, Tru- barjeva 52, Celje. TESAN les — borov, voz — nov 600 kg in opeko pro- dam. Zvodno 52, Teharje. ŠIVALNI stroj skoraj nov VICTORIA Prilux avtomatic ugodno prodam. Zarvolov- šek. Na zelenici 10, Celje. MOTOR jawa 175 ccm letnik 1969 ugodno prodam. Ter- bovc Martin, Debro 16, La- ško. PRODAM steklene balone 20 in 50 litrov, nov avtoprtljai- nik irj družinski kavnd apa- rat Roventa. Vprašati v Bi- feju »Park«, Celje, Maistro- va 2. DVE lončeni peči (kamina) temno rjave barve prodam. Ogled Celje, Trubarjeva 85. OTROŠKI voziček globok in športni prodam. Kokalj, Tkalska 14, Celje. STARINSKO pohištvo in sko- raj novo slamoreznico pro- dam. Ponudbe pod »Takoj«. POSESTVO malo v Rifniku z vinogradom prodam. Dovoz z avtomobilom. Vprašati Martin Trebovc, Vrbno 35, Šentjur. KI.AVIR in fiat 750 prodam. Železnik C. v Laško 22, Po- lule, Celje. AUSTIN 1300, letnik 1970, ka- ramboliran takoj prodam. Ponudbe pod »25.000.— din«. SADNE stiskahiice 50 in 100 litrov prodam. Partizanska 38, Celje. NSU 1000 prodam, november 1967. Stare Berglez, Tru- barjeva 44, Celje. HIŠNI vodovod (črpalka, boj- ler) v brezhibnem stanju, prodam. Starfeo Vasle, Go- rovij e 75 a, Žalec. PRODAM karambolirano ško- do S — 100, letnik 1970 ali posamezne rezervne dele. Marjan Brence, Zg. Hudinja št. .12, Celje. FIAT 750, letnik 1965, nujno prodam. Cena 7.000 din. Og- led pri vratarju Mesnine v petek. SADNO stiskalr.ico 70—80 li- trov za železni vzvod pro- dam. Skale Milan, Beme- kerjeva 2 (Zg. Hudinja). KMEČKO leseno hišo vselji- vo, gospodarsko ix»slopje in 120 a zemlje (.sadovnjak — travnik) oddaljeno 15 min. od postaje Šmarje prodam. Cena po dogovoru. Ponud- be pod »Vseljivo«. OPEL rekord, letnik 1965, do- bro ohranjen ugodno pro- dam.Kranjc Danilo, Žalec, Ul. M. Cilenšek 11. GIX)BOKI in športni otroški voziček — uvožen — pro- dam Grenko, Malgajeva 2 A, Celje. RENAULT 4, letnik 1968, nuj- no prodam. Telefon 21-060, Celje. SIMCO 1000 poceni prodam. Posrednika pri prodaji na- gradim. Ponudbe pod »Let- nik 1966«. MLADO kravo devet mesecev brejo prodam. Cesta ra Os- rožno 44. AUSTIN 1300, letnik 1972, 6.000 km prodam. Trubar- jeva .53 a Celje. MEŠALEC 150 1 prodam za 2.50.00 S. dm. Alojz Kristan- šek, Vel. Grahovše 21, La- ško. MAJHNO posestvo ugodno prodam. Kameno 7, Šentjur pri Celju. LESTVE močne — dolge 7 m prodam. Jakob Planko, Zg. Hudinja 31. OBRAČALNIK Laverda nov, prodam. Cena ugodna. Ir- mačr-ik Miran, Šmartno ob Dreti. POSESTVO 8 ha na lepi son- čni legi prodam. Hiša, go- spodarsko poslopje, gozd, njive, sadovnjak, vinograd, elektrika in voda, cesta do hiše. Maks Kramer, Studen- ci 30, Žalec. AMI 6 karavan, letnik 1969, re- gistriran do avgusta 1973 prodam. V račun vzamem tudi rezan les. Ivan Krivec, Mariborska 103, Celje. GRADBENO parcelo na lepi sončni legi v Mozirju z zgra- jeno prvo ploščo prodam. Vprašajte pri Francu Lukše, Mozirje 36. SADIKE sa jesensko sajenje so pripravljene: vrtnic 100 sort, jablan 20, hrušk 15, breskev 25 sort itd. Dobite jih PK) 20, oktobru. Anton Jelen, drevesnica Šentilj pri Velen iu. sprejme takoj pridno in p>o- šteno dekle, ki ima veselje do dela v gostilni ali ku- hinji. Plača po dogovoru. IŠČEM izučenega ali priuče- nega delavca za popravila koles. A. Weber, meh. del. Celje, Zidanškova 8. SPREJ.MEM vajenca za stek- larsko in steklobrusaško stroko. Pogoj dovršena osemletka Steklarstvo Laj- lar Rudolf, Celje, Mariborska št. 50. VAJENC;.A za orodjarsko stro- ko sprejmemo. I. Javoršek, Celje, Ipavčeva 28. TAKOJ zapos^im pridno žen- sko H znanjem šivanja na stroj. Ponudbe pod »Laliko nekvalificirana«. NATAKARK;a, dobra moč, dobi zaposlitev. Zaželjena starost nad 20 let. Osebno se zglasite v Bife »Park«, Celje, Maistrova 2 — dopol- dan. VAJENKO za moško in žen- sko frizerstvo sprejmemo takoj. Ponudbe pod »Marlji- va«. IŠČEM kmečko dekle ali upo- kojenko za varstvo otroka. Stanovanje na razpolago. Ponudbe pod »Poštena«. PODJETJE Koteks—Tobus, odkupna postaja Celje sprejme takoj delavca za delo v skladišču kož. SPREJMEM vajenca za elek- troinštalacijsko stroko ali za priučitev. Javite se vsak dan od 6. do 8. ure v de- lavnici Mihael Velenšek, Elektroinštalaterstvo in po- pravila Celje, Mariborska št. 54. (Tel. 234-26). SPREJMEM dva vajenca. Sta- novanje v hiši. Dragotin Pirh, avtoličar Žalec, Sa- vinjska 49. FANT prost vojaščine z voz- niškim izpitom BCE kate- gorije išče zaposlitev. Po- nudbe pod »šofer«. GOSTILNA Rizmal Žalec ZAKONCA z dveletnim sinom iščeta večjo prašno sobo. Plačata za eno leto vnaprej. Franc Javomik, Libela — Mariborska 1, Celje. SAMO dijakinji oddam sobo z lastnim vhodom, central- na kurjava, souporaba ko- palnice. Grčarjeva 2. IŠCEM večjo sobo ali manjše stanovanje s posebnim vho- dom za dve osebi v centru Celja ali bližnji okolici. Po- nudbe pod »Otok«. AVTOMEHANIK išče stano var.je v Celju. Ponudbe jxxl »Ostalo po dogovoru«. IŠČEM sobo v okolici Laške- ga ali Celja po deset dni v mesecu. V zameno nudim uporabo bimgalova pri Po- reču. Ponudbe pod »V za- meno«. SPREJMEM sostanovalca, Je- retinova 8 Hudinja. Soba lepa, sončna. DEKLE išče prazno sobo v okolici Celja ali Šentjurja, škoberne Julčka, »Tolo«, Šentjur. IŠCEM manjše stanovanje v Celju ali oikCliici. Plaoam do 500 ND mesečno. Ponud- be pod »Možno 1—2 leti predplačilo«. ZAKONSKI par brez otrok išče v Celju ali bližnji oko- lici manjše stanovanje po možnosti z garažo. Ponud- be pod »Cena ni važna«. STAREJŠA upokojenka nudi opremljeno sobo upokojen- ki za delino pomoč v gospo- dinjstvu. Vra,bič, Ostrožno, Prvomajska 6. ODDAM sobo dvema dijaki- njama. Matejčič Roza, Pod- gorje 33, Celje. NA STANOVANJE sprejmem fanta. Mariborska 176. NOVO OPREMIJENO sončno sobo (Dečkova cesta) s po- sebnim vhodom, kopalnico in možna souporaba kuhi- nje oddam ženski srednjih let ali dvema dekletoma. Po- nudbe pod »September—so- ba«. DIJAK ekonomske šole išče sobo v Celju. Repovž, Cup- rijska 21, Celje. DEKLE sprejmem na stano- vanje. Stilin — Kovinarska št. 10, Celje. ODDAM sobo in kuliinjo za občasno varstvo otroka. Po- nudbe pod »Takoj — Hu- dinja«. ODDAM lepo sobo, soupora- ba kopalnice — intelektu- alcu. Oblakova 3, Celje. VELIKO komfortno dvosob- no stanovanje v Celju zame- njam za trosobnega. Ponud- be pod »Ob Savinji«. DVA mirna srednješolca sprejmem na stanovanje. Celje Kočevarjeva 9. SOBO, lepo, sončno v centru mesta oddam dvema dijaki- njama. Cilenšek, Kocbekova št. 3/1., Celje. ZA PRAZNO ali opremljeno sobo v miestu ali bližnji okolici za dobo enega leta nudita mlada zakonca pred- plačilo. Možnost kiüianja in pranja. Ponudbe pod »Sep- tember«. TEKSTILNA TOVARNA PREBOLD objavlja prosti delovni mesti: 1. Obratovodja konfekcije Pogoji: visoka strokovna izobrazba in 3 leta prakse v tekstilni stroki, višja strokovna izobrazba in 5 let enake prakse ali srednja strokovna iz- obrazba in 7 let enake prakse; sposobnost organizirati in voditi delo ter poslova- nje obrata konfekcije. 2. Šef konjunkturne službe Pogoji: višja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 3 leta prakse v tekstilni stroki ali srednja srtrokovna izx>brazba ekonomske smeri in 5 let snake prakse. Interesenti naj pošljejo pismer« ponudbe na upravo Tekstilne tcvame Prebold v roku 8 dni od objave. AUREA kovinsko predelovalno podjetje CELJE izdelujemo vse vrste kovinske galanterije, značke, embleme, plakete, srebrne kontakte. SOBO in kuhinjo s pritikli- namd ali manjšo hišo, lah- ko tudi polovico večje hiše v bližnji okolici kupim. Lojzka Ribič, čemoša. Rav- nice 22, Desirdč. ŠKOLJKO za fiat 750 kupim. Emil Brunšek, Proseniško št. 7, štore. GARAŽO vznamem v najem —Gaberje, Dolgo podge ali bližina. Ponudibe pod »Ta- koj«. SPREJMEM v varstvo otroke od dveh let naprej. Slavica Konec, Trubarjeva 36, Celje. ZA UREDITEV gradbene par- cele potrebujem večjo ko- ličino nasipnega materiala. Sprejmem vse razen škod- ljivih odpadkov in smeti. Kvas Alojz, Celje, Z. Hu- dinja 63. POSESTVO — obdelovalne zemlje 8 ha blizu avtobusne postaje dam v najem. Po- nudbe pod »Možna ženitev«. ZPS2 ŽELEZARNA ŠTORE vabimo k SODELOVANJU Že nekaj let uspešno uresničujemo obsežen program modernizacije in razvijamo program višje stopnje predelave in finalizacije. Nudimo možnost zaposlitve in lep zaslužek: — delavcem za priučitev v valjarstvu — delavcem za priučitev v livarstvu — strojnim ključavničarjem za delo na vzdrževanju — železostrugarjem za delo na obdelavi ulitkov — strojnim tehnikom — za delo na vzdrževanju — inženirjem metalurgije — za delo v livarstvu Priporočamo vam, da se odločite za dtelo v uspeš- nem in priznanem podjetju. Pojasnila daje in prijave sprejema Kadrovski sektor ŽELEZARNE ŠTORE. SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »VEGRAD« — Velenje ra z p i s prostih delovnih mest: 1. 3 ŽERJAVOVODJE 2. 1 STROJEPISKA POGOJI; Pod točko 1. je pogoj, da so kandidati kvalificirani električarji ah strojni ključavničarji z izpitom za žerjavovodje gradbenih žerjavov. Možnost zapo- slitve imajo tudi KV električarji ali strojni klju- čavničarji brez izpita za žerjaviste. Pod točko 2. je pogoj, da imajo kandidatke kon- čano 2-letno ali 4-letno upravno-administrativno šolo i znanjem strojepisja in stenografije. Za žerjavovodje imamo stanovanja v samskem domu. F^ošnje s prepisi spričeval pošljite na naslov: 3GP »VEGRAD« Velenje, kadrovska služba. St. 36 — 7. september 1972 NOVI TEDNIK 23. stran S : '■Jk. »Wf v v. ■ r -••/.•■•.v! ž. •-, ...».v..... ■ ' u- . vJ-.. ■■- iW VINSKI SEJEM "72 v Ljubljani z zlatom potrjuje posrečeno ubranost naše ponudbe kakovostnih alkoholnih pijač. Mednarodna ocenjevalna komisija je ta naša dolgoletna prizadevanja nagradila s sedmimi visokimi priznanji. VILJAMOVKA sodi med izjemno žlahtna sadna žganja In je drugo leto zapored prejela vrhunsko oznako ŠAMPION. ZLATE MEDALJE pa odlikujejo imenitnost šestih pristnih napitkov, ki navdušujejo doma in po svetu. BOONEKAMP združuje blagodejnost mednarodno najbolj priznanih zelišč in hitro budi dobro počutje. GRENKI PELINKOVEC zlahka izvablja spodbudno vedrino tudi tedai, ko sta teža in stiska najhujši. , SLADKI PELINKOVEC prijetno blaži napetost in čudovito poživlja sredi ostre dirke s časom. CASSIS je naravni liker iz črnega ribeza in lahkotno polni pravo mero zadovolistva. VINJAK KAVAL dozoreva v hrastovih sodih in lepo zaokroža edinstveno-slastnost. TALVADOR žlahtijo vonj jabolk, okus in barva — ubranost, ki razveseljuje. v vsaki številki Novega tednika vam bomo postavili eno vprašan.je. Napisali ali obkrožili boste odgovor za katerega boste prepričani da je pravilen. Odgovore oa kupone pošljite na uredništvo Novi tednik Celje. Gregorčičeva 5. do ponedeljka. S tem že sodelu.iete pri žrebanju V žrebanje bomo uvrstili vse odgovore — pravilne in nepravilne. Toda i na- gradami LIBELE in KERAMIČNE INDUSTRIJE UBOJE bodo nagrajeni le tisti izžrebanci Ki bodo pravilno odgovorili Pet izžrebanih igralcev z nepravilninu odgovori pa bo prejelo knjižne nagrade Tore.] — vsak teden 15 nagrad za naše bralce in bralke v novi NI igri. In še posebne nagrade za nove naročnike Za vse nove naročnike ki se bodo naročili na NI t naročilnico, ki jo bomo ob.|avili vedno na tem prostoru pa bomo pripravili vsake tri tedne še posebno žrebanje — za Libeiino konvektorsko peč ali pa za maser Skupno torej čez 500 nagrad Libele in Keramične industrije Libo.)e za nove na- ročnike in bralce. In še 300 knjižnih nagrad NT. Vaši odgovori, dragi bralci, so pokazali, ia res mnogo berete. Pravzaprav ste le red- si, Iti berete po en časopis Zanimivo pa je, da imajo tedenske izdaje časnikov pred- aost in da za dnevnike ni toliko zanimanja. No, za nas je važno, da radi sežete zlasti po lokalnem časniku, ki vas vsak teden po- skuša kar na jpr IV lačne je seznaniti z doga- janji na celjskem območju Prav bi bilo, da bd niti ena družina ne ostala brez časo- pisa in še bolj prav bi bilo, da bi v vsa- kem domu na našem območju našel svoj iotiček tudi NT. Zato, dragi bralci, sodelujte z nami v ak- jiji — NT V VSAK DOM! Priporočajte ted- lik tudi svojemu prijatelju! 2reb pa je nagrade takole razdelil: Milka Pulec, Ul. 31. divizije 7, Kranj Štefan Ribič, škalce 13, Slovenske Konjice Zoran Bezlaj, Na otoku 8, Celje Rudi Cujež, Zavod za požarno varnost, Celje Albin Cocelj, Višnja vas 14 Voinjk Franca Marčen, Prevorje 7, Lopava Zinka Kunej, Mariborska 21^" d, škofja vas Marija Görjup, Zg. Preloge 86, SI. Konjice Pratiko prejmejo po pošti: Dominik Gregi, Cesta na grad 38, Celje Marija Starki, Kasaze 16, Petrovče Jože Krošl, Škalce 52, Sloven'wp Konjice Stanka štor, štore 171 Zlatka Ograjenšek, Andraž 70 Polzela V prejšnjem vprašanju nas zanimalo, katere časopise še naročate pol^ NT. Danes napravimo korak dalje — radi bi zvedeli, kakšne knjige najraje berete. Zato je takole Katero knjigo ste kupili mesecih? v zadnjih treh Ce niste kupili nobene knjige, boste pač napisali, kakšne najrajši berete (po zvrsti). Dopisnice s kuponi nam pošljite do pone- deljka, 11. septembra 1972. Izžrebanci, dobi- mo se Istega dne ob 17. uri v uredništvu. 30 Odgovor: Ime in priimek: Točen naslov: 2elja vsakega trgovca in kupca je, da na pregledni tehtnici lahko sledi na- kupu LIBELA Celje .je pripravila vrsto sodobnih tehtnic z gramsko toč- nostjo. Avtomatske tehtnice OLIJVIPIA. MA- XIMA in BETA de LUXE so primer- ne za vsakega trgovca kateremu je cilj pridobiti zaupanje potrošnikov Zato uporabljajte LIBELA tehtnice, v vaš nonos in veselje potrošnika LIBELA NAROČILNICA IME PRIIMEK rOCEN NASLOV POSTA 5 co naročilnico naročam Novi cednrl m se podpisom obvezu'em da oom -edno oiače /aHai naročnino Podpis VEČ SVETLOBE ZA OTROKE ''' To se je zgodilo, ko je v soboto predsednik celjske občinske skupščine inq. Dušan Burnik prerezal moder trak in s tem odprl novo Posebno solo v Celju, ki deluje v sklopu Zavoda »Ivanke Uranjekove« v Celju že celih petindvajset let. Zdaj. ko so zgrajeni novi prostori, izredno sodobno zasnovani, se pričenjajo novi časi za Posebno šolo. Tovrstne ustanove so se morale vedno boriti z minimalnimi material- nimi pogoji pri svojem delu, kar pa je bilo rezultat slabe finančne podpore. Novo- zgrajena šola odpira nove pogoje dela tako za učence kot za same pedagoge. Šola je bila zgrajena s sredstvi, ki jih je dala celjska občinska skupščina in delovne organizacije po družbenem dogovoru, gradbena dela pa je izvedlo Industrijsko grad- beno podjetje Ingrad Celje. Ob otvoritvi je podala zgodovino šole ravnateljica Milica Bizjakova, potem pa so si številni gostje in predstavniki družbeno političnih organi- zacij ogledali prostore nove šole. Foto: Bato KOVlNOTEHNAi^ I M WO n T .IDEAL — blagovnica na Mariborski cesti 7£ KOVINAR — prodaialna na Mariborski cesti 17 ZA VARNOSTI P LIN S KI D ET EKTO R — ugotavlja gostoto plina . v stanovanju : ;— priključitev je enostavna — potreben je v vsfakem gospodinj stvu, kjer kuhate na plin Mlini in mm ZNOVA MORAM ZAČETI Piše DRAGO MEDVED Tako je dejal FRANC ŠOSTER z Višnje vasi pri Vojniku, ko sva se pogovarjala o zgodovini njegovega mlina. Zakaj — boste že prebrali. Tudi to je dejal, da je mlinar samotarsko opravilo in človek, ki ima rad družbo jn družabno življenje, ne more biti v mlinu, vsaj zdaj ne, ko |e mnogo bolj mirno kot svoje čase, ko je bil v mlinu dren. Komaj se Hudtnja malo reši vitanjske soteske, se luniri in z vso mo^jo pri- teče mimo Višnje vasi do Vojnika. In v Višnja vasi sem našel mlinarja, razve- selil .seim se ga, saj se mi je prvič zgodilo, da sem pred kakšnim mlinom na- šel kmeta s kravami in vozom, da je v mlin pri- peljal. Pogovor je stekel brez uvodnega frazarjenja. V prejšnjeim stoletju je bila na desnem bregu Hu- dinje kovačnica, a jo je povodeTij 1(J80. porušila. Kovač Blažič je na na- sprotnem bregu F>ostavii novo. Vendar je i>očasi pričela pešati tudi kovači- ja, pa je od graščakov ku- pil štolnerjev mlin, kii je stal točno tam, kjer je zdaj papirnica ('kd ne obra- tuje več) in ga prinesel v hišo, v kateri je bila kova- čija. Domačim pa pravijo kraju, kjecr je stal mlin Mlake, pa je tudi sam mlin dobil ime Mlaški mlin. To- da tudii mlin ni rešil Bla- Pripeljal je v mlin žiča. Nikakor mu" ni šlo, kot bi moralo, 2!a.tx3 se je ponovno odločil za kovač- nico in tako je imel obo- je. Kdor je šel mimo, je mislil, da je pri njem cela tovarna, saj je bilo poslop- je dolgo kar 24 metrov in ob njem sedem vodnih ko- les. Vendar je bilo tako samo na ziuiaj. Otroci, ki so bili pri hiši, so se po- časi .šolah in naslednika ni bilo. Prva leta te.s?a stoletja je mlin dobil nove lastnike. To so bili Florjaneki, ki so prav dobro delali in mlin je tako dobil tudi drugo ime — Plorjanekov mlm. Da p>a je bil res do- ber mlin, je bil poznan od Vitanja, Dobrne do Šent- jurja in šent^-ada. Doma so bili štirje korajžni fantje in so tudi v gostilni mar- sikatero krepko fekli. Sam gospodar Florjanek p>a je bil zidar in je iz kovaPije napravil stanovanje, prejš- njih sedem koles sta za- menjala samo dva in sta poganjala neutrudl,jlve mlinske kamne, ki so se vrteli dan in noč. Toda, nekaj le mora priti, živ- ljenje ob vodi je izpostav- .le« je še močan Ijeno poplavam in voda je leta 1927 prisilila Plorjane- kov mlin, da ji je vrnil vse, kar mu je sama dala. Tako še danes drži izrek: »Kai voda da, to tudiv/.a- me«. Tam je mlel Jamnišek, ta je prodal Pušniku, ki pa je bil mlinar v Višnji vasi samo dve leti. 1929 leta sta kupila mlin Šoster Franc in Jožef, star- ša Franca, ki melje še danes. Oba sta bila samo- uka in sta mlela ob občas- ni pomoči očetovega brata Ceneta, ki je bil izučen mlinar. Umri je med «id- njo vojno v taborišču. rVanc in Jožef sta posta- vila v mlm .stroje za mlet- je pšenice, dogradila sta mlin uredila domačo elek- trarno in kupila vodno tur- bino, katere pa nista uspe- la postaviti. Prišla je voj- na in tako kot mnogokje drugje je tudi tukaj usoda bila neizprosna in kruta. Franc in Jožefa sta za ved- no izginila za žicami nem- škega koncentracijskega ta- borišča. Med samo vojno in še nekaj časa po njej, dokler se Franc ni osamo- svojil, je v mlinu bil mh- nar Alojz Vov.šek Pri njem se je Franc tudi naučil mli- narstva. Pa ivi bil sam va jenec, bili so .še Založnik, Ravnak, Božnik, soster, Gorenšek itd. Vendar je poieg Franca le Božnik ostal Zii mlinarja. Povojni časi so bili iz- redno težki, saj je bil doai izropan in opustošen. Franc se je vrnil sam z nedoletno Jožico, našla pa sta samo gole nepremični- ne. Treba je bilo trdo de- lati. Kljub vsemu pa se Franc najraje spominja let okoli 1950. Franc se je poročil mlad, družina pa je zdaj prevelika za mlin oziroma za njegove dohod- ke. Njegov dohodek se v primerjavi z drugimi vsak dan manjša. Zidar je po- večal svoj zaslužek v dva- najstih letih petkrat, mli- nar nikoli . .. Franc je hotel minulo je- sen ustaviti obrt ali pa preiti na popoldansko obrt. Spomladi se je prijavil za zaposlitev in če bo sprejet, bo šel v službo. V mlinu sem videl kar lepo število vreč, pa mi je hitro dejal, da naj me to nikar ne mo- ti, ker že štiri mesece ni mlel, pa se mu je nabrala takšna zaloga. Še nekaj bi rad poudaril. Franc se pridružuje mli- narju iz šmartnega ob Pa- ki, pi poudarja, da bi mli- ni lahko v prihodnosti v smislu splošnega ljudskega upora igrali važno vlogo. Zato bi rad ohranil svöj mlin, čeprav razočaran, ker mora sedaj, po petin- dvajsetih letih, z vajeniško dobo začeti ta-m, kjer je bil nekoč. Nima pa pokoj- ninske dobe niti kakšnih dnigih dobrin. Tako je de- jal in še to, da je z mli- nom vred za v zgodovino. NOVI 1'iilDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slovenske Konjice Šentjur Šmarje pri Jelšah in Žalec — Uredništvo: Celje. Gregorčičeva 5, poštni predal 161; Naročnina m oglasi; Trj; V. kongresa 10. — Glavni in odgovorni urednik: Jože Voliand; Tehnični urednik: Drago Medved - Redakcija: Milan Božič Ekii Goršič, Jure KraSovec, Milan Seničar, Zdenka Stopar. Milenko Strašek, Berni Stnnčnik — Izhaja vsak četrtek - Izdaja ga CGP »Dfelo« — Tisk in kllšejl: CGP »Delo« Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne številke I din - Tekoči račim: 501-1-167/2. CGP IDELO« Ljubljana - Tel.-uredništvo 2:^-69 in 31-05 mali ogla.