UREDNIŠTVO Uf UPRAVA: LJUBLJANA, BKLJUCKO ZASTOPSTVO am o*Wum Ib Kraljevine Italija tel UNTONE PUBBLICITA IT ALI AN A S. A_ MILAJfO ULICA i. ta »1-2*. — dan opoldne. Mesečna naročnina U Za 1» I* OONCBSSIONARIA ESCLUSIVA por la pubbllcita di UNIONE PUBBLICITA ITAULANA 8. A-, KLANO. Borbe se nadaljujejo na vseh bojiščih Na vzhodni fronti zavezniške čete kljub srditemu odporu sovražnika metodično napredujejo — Nezmanjšana aktivnost na zapadni afriški fronti — Vjazma na pol poti med Smolenskom in Moskvo zasedena Iz Hitlerjevega gliivnegn stana, 10. sept. Nemško vrhovno poveljništvo je izdalo naslednje vojno poročilo: Na vzhodu stalni napadalni uspehi. \' severni Afriki so napadla nemška ooj-na letala v noči na 9. september letališče Ahii Siiir oh Sueškem prekopu. V hangarjih in ^kla ski fronti tudi napadi, katere navajajo skoraj vsak dan nemška uradna poročila. V avgustu in v pivih dneh septembra je bilo izvedenih skupno 50 napadov. Pri teh napadih so bila bombardirana razen samega Sueškega prekopa še Port Said, letališča na področju Sueza in angleška pomorska oporišča v Aleksandriji. Izvedena je bila več kot ena akcija povprečno na dan. Posebno pomembno je dejstvo, da so bile pogosto zadete ladje za oskrbovanje egipt-ske fronte. V zadnjih petih dneh je bilo potopljenih 30.000 ton angleškega brodovja in poškodovano veliko število trgovskih la- dij. Le perdite nell'agosto Roma, 11 settembre. s. II Quartier Generale delle Forze Armate comunica: Le perdite verificatesi nel mese di ago-sto e quelle non comprese in precedenti elenehi, per le quali sono pervenuti sino al 31 agosto u s. i documenti prescritti e le segnalazioni nominative sono: Esercito e M.V.S.N. — Afriea setten-trionale caduti 163, feriti 173, fronte greco-albanese ed albanese-:'ugoslavo cađuti 436, feriti 866, territorio metropolitano (bombardamento aereo) caduti 9, Afriea orien-tale caduti 101. Marina: caduti 38. feriti 75, dispersi 74. Aeronautica: caduti 32, feriti 46, dispersi 41. Gli elenehi dei Caduti sono pubblicati in un supplemento straordinario del giornale »Le Forze Armatec. Ai gloriosi combat-tentl ed alle loro famiglie la commossa, imperitura gratitudine della Patria. Izgube v avgustu Rim, 11. sept. s. Glavni Stan Oboroženih Sil je. objavil izgube, ki so nastale v mesecu avgustu, in one, ki jih niso vsebovali prejšnji seznami, a so bili podatki o njih, predpisani dokumenti in osebne navedbe zbrane do 31. avgusta. Izgube znašajo: V \ojski in prostovoljni milici za zaačlto naroda: v severni Afriki 163 padlih in 173 ranjenih, na grško-albanskl in albansko-jugoslovanski fronti 436 padlih in 866 ranjenih, v Italiji (zaradi letalskih napadov) 9 padlih, v vzhodni Afriki 101 padel. V mornarici: 38 padlih, 75 ranjenih, 74 pogrešanih, V letalstvu: 32 padlih, 46 ranjenih, 41 pogrešanih. Seznami padlih so bili objavljeni v izredni prilogi lista »Le Forze Armate«. Slavnim borcem in njihovim družinam bo ohranjena prisrčna in trajna hvaležnost domovine. Zmaga osi pomeni tudi zmago Bolgarije Organizacija bolgarske mladine po fašističnem vzorcu Proglas predsednika vlade Sofija, ll. sept. s. Ministrski predsednik Filov je izdal proglas na bolgarsko mladino, v katerem je poudaril, da mora biti Bolgarija, ki jo je napravila njena hrabra vojska močno, zmerom pripravljena na obrambo svojih najvišjih interesov in svojih svetih meja. Ministrski predsednik Filov je opozoril na velike naloge, ki sedaj čakajo bolgarski narod, ki je že dosegel realizacijo svojih nacionalnih idealov. Minister za javna dela je izdal uradnikom, ki so podrejeni njegovemu ministrstvu, poseben poziv, v katerem je opozoril, kako si sovražniki nove Evrope na vse načine in z vsemi sredstvi prizadevajo, da bi razdejali edinost evropskih narodov. V pozivu je opozoril, kako prav sedanji dogodki dokazujejo vso laž trditev iz Moskve, češ da je Rusija pravi raj za delavce. Resnica pa je, da so Sovjeti napravih lz Rusije bedno državo, v kateri ljudje trpe in jih boljševiki terorizirajo. Položaj Bolgarije v veliki borbi, ki se sedaj razvija na svetu, je ."»asen: bolgarski narod trdno veruje v zmago Osi, ki je že sedaj realna stvar. Zmaga Osi, pravi poziv nadalje, pomeni tudi zmago Bolgarije. Vodja »Branika« Klepeov je dal novinarjem nekaj izjav, v katerih je dejal, da bo bolgarska mladina v kratkem vsa vključena v braniske organizacije. »Branik« je organiziran na osnovi fašističnih načel, podobno kakor mladina v Italiji in Nemčiji. Zmaga Osi, je dejal Klepeov nazadnje, je gotova stvar. Za to jamč? tudi patriotski duh, ki navdaja oba priiateljska in zavezniška naroda. Nemški tisk o Churchillovem govoru Berlin, 11. sept s. Včerajšnji večerni tisk se bavi nekoliko s Churchillovim govorom. »Bdrsen Zeitung« komentira oni del govora o bitki za Atlantik, ko Churchill opozarja svoje poslušalce, da je bitka vse prej ko dobljena. Ze več mesecev, podčrtava list, so nemške sile raztegnile borbo proti angleškemu trgovskemu ladjevju od Severnega morja do Atlantika. Borba se razvija v nespremenjenem ritmu, in vendar ne mine mesec, da ne bi v Londonu naznanjali popolnega uničenja nemškega podmorniškega orožja. »Angriff« opozarja na stavke angleškega ministrskega predsednika, s katerimi v nasprotju z napihnjenimi izjavami pred tedni smatra za umestno, da se ne pripisuje prevelike važnosti načrtom, o katerih se je razgovarjal s predsednikom Rooseveltom v tajinstve— nem zalivu Atlantika, vsaj dotlej, dokler ne bo politično in vojaško obzorje jasnejše. »Nachtausgabe« objavlja v teh točkah to, kar se da stvarnega razbrati med vrstami Churchillovega govora. 1. Anglija in Ze-dinjene države ne morejo pri sedanjem stanju njih celotne proizvodnje uspešno pomagati Sovjetski zvezi. 2. nujne zahteve boljševikov so tako velike, da bi se morala Anglija popolnoma odpovedati ameriškim vojnim dobavam, ako bi hotela ustreči boljševikom; 3. če nameravajo Zedinjeno države čez zimo v resnici oskrbovati izdatnejše Sovjete in Angleže, bo ameriška industrija tako zaposlena, da ne bo mogla kriti svojih lastnih potreb. , Stran 2 »3LOTENSKI NAROD«, Četrtek, 11. septembra 1941-XTX. Stev. 209 Štiri točke plavalnega prvenstva odpravljene V kopallSču SK Ilirije se |e včera) začelo j ine — Prvakinja v obeh ženskih točiti i za moške Graiek, v štafeti 4im m tirflHrii je pirstala Ljubljana., 11. septembra. V kopališču SK Ilirije so včeraj popoldne izvedli prvi del plavalnega prvenstva Ljubljanske pokrajine, ki se bo danes ob 17. nadaljevalo in zaključilo jutri. Tako bo opravljena formalna dolžnost in verjetno zaključena letošnja plavalna sezona, ki je zaradi vzrokov Izven naSega plavalnega sporta ena na dogodkih najrevnejših v zadnjih letih. Vsi, ki smo prisostvovali včerajšnji prireditvi — in bilo nas je okoli 200 — smo kljub dobri volji prireditelja in plavačev občutili v spominu na življenje, ki se je prejšnja leta odigravalo v ilirijanskem kopališču ob podobnih prilikah, veliko praznino. Kje so časi, ko se je tresla tribuna od nervoznosti, vzklikanja, ploskanja gledalcev in je vsak plavač, celo pa še plavalka, imel vse naokoli bazena pomagače - kričače, ki so ga bodrili? Da. tedaj je šlo za resne pike, za velike naslove, za klubski prestiž in vse je vlivalo vneme, volje in veselja. Duh borbenosti je krojil značaj mladega človeka .kakor je tudi sporUi namen. Vnema zmagovalne mladine je bila tako iskreno osvojevalna. tako prostodušna potrditev življenja, da je vabila in klicala po vsej LJubljani in si nalezljivo uklanjala tudi tiste starejše gospode in gospe, ki še danes ne vidijo v športnem gibanju kaj več kakor zapravljanje časa. Prav zaradi tega take prireditve kakor je letošnie prvenstvo, ko se skoro niti enkrat ni dvignila roka k plosku. pa čeprav smo videli plavati enega najboljših balkanskih plavačev in še več drugih mlade-ničev in mladenk velikih zmožnosti, stre-liaio mimo cilia. Kdor hoče našemu sportu dobro, mora to premisliti in nedvomno se bodo našla pota in možnosti, da se temu pomaga. Tlirijansko kopališče sprejme tudi do 2000 gledalcev in Liubljana iih bo postavila, ko se bodo merile .-pet moči zare3l OrfMttizaci?a včerajšnje prireditve je v več točkah šepala, kar prav na Iliriji doslej nismo bili vajeni. Sicer je bil sod-r. iški zbor, v katerem je bil vrhovni sodnik inž. Lado Stergar, sodniki na obratu in cilju Košak, dr. Sef, dr. Bradač in Dobrota, starter Trampu2, časomeriici: dr. Stegnar. Hribar, Vrankar, Zihe"-!, Ilovar, prof. Čerček, .lesih in Kavšek. ter zapisnikar Fcrjančič. zbran polnoš!evilno, vendar niti v njegovem delu, niti v dolžnostih, ki pripadajo na rame prireditelja, n: bilo, kakor bi morajo biti. Ne bomo navajali podrobnosti; prepričani smo, da jih je vsak prizadetih, ki so vendar stari, preizkušeni športni delavci, videl in občutil sam ter bo že danes to drugače. Spored, določen za včeraj, je bil zadnji hip temeijito spremenjen: deloma, ker so oboleli Finčeva, Pelhan in Loeser, deloma iz neznanih vzrokov. Kljub posledicam, ki jih je izprememba pokazala, je plavalni del prireditve potekal naglo In bil v dobri url absolviran. Bilo pa je tudi potrebno, ker se 1e zrak. ki ?a je popoldan-ko solnce dodobra ogrelo, proti koncu prireditve začel znova neprijetno ohlajati. Po imremeirbah. ki so bile izvršene, so včeraj odplaval! Štiri točke: 100 m prsno za Seoske, ion m hrbtno za moške, ino m hrbtno za ženske in štafeto 4 X 200 prosto za moške. Razen te«?n po plavali v treh točkah no dvakrat izločano: 100 m prosto in 100 m prsno za moške in 90 m prosto mladina. Na koncu je bila odigrana vaterpolo tekma Izločilna plavnja Točka, ki je še najbolj pritegnila, je bila tista, ki se zdi prvi hip najmanj pomembna: tekmovanje mladine na 50 m prosto. Med tem ko so bili v vseh ostalih disciplinah plavači, ki so daleč prekašali svoje tovariše in ni bila njih zmaga niti za hip ogrožena, je bilo v nastopu dobrega in mnogo obetajočega podmladka veliko več izenačenosti, zaradi tega pa tudi več borbenosti. Najboljši med mladino so nastopili v drugi skupini. Borba med Vrbasom in Sežunom je bila do poslednjih metrov napeta in časi so izvrstni. Slabši so časi druge skupine, kjer sta se borila z zmago Zigon II. in Sovre II. Desetinka sekunde je odločila v prid Zigonu. V izločilnem tekmovanju na 100 m prosto za moške sta bili obe skupini zasedeni po približnih močeh. V prvi je sigurno zmagal Andoljšek. v drugi pa 2ižek (1:04.3), ki je imel najrevnejšega tekmeca v Močanu. Na obratu je bila razlika med obema malenkostna, kasneje pa je Žižek potegnil in si do cilja priboril skoro 5 m prednosti. 2ižkov čas je glede na vse okolnosti prav dober, pa tudi ostali so se po- trudili. Tretja točka, kjer so plavali izločilno, je bila 100 m prsno za moške. V prvi skupini Herzog ni našel konkurenta, desetinke sekund pa so odločile med Bro-zovičem, Mikvško in Zigonom. V drugi skupini je zmagal Potočnik. Dve odložilni Ženski točki Na 100 m prsno za ženske so nastopile štiri tekmovalke zelo različnih moči in razvojne dobe. Objektivno primerjanje na podlagi rezultatov zaradi tega ni mogoče. VVernerjeva je zmagala sigurno. Startala je odlično in že na 50 m je obrnila z naskokom, ki je do cilja maSal skoro 8 metrov. Podobno je bilo v hrbtnem plavanju na 100 m. Tudi tu mlade sotekmovalke naši rekorderki n!?o pomenile nobene nevarnosti, ter je VVernerjeva plavala skoro sama zase. 100 m hrbtno in 4 x 200 m prosto za moške Na progo 100 m hrbtno za moške je šlo pet tekmovalcev tudi zelo različnih sposobnosti. Grašek je zmagal brez težav v Času 1:22.7. V štafeti 4 X 200 prosto za moške so nastopile tri postave. Najboljšo so tvorili Mihalek. Hudnik. Močan in Žižek. Hudnik je bil bolj šibka zamena za Pelhana. Prvi mož, Mihalek je preplaval prvih 100 m v času 1.14 in prišel na predajni cilj v času 2:37. Za njim je bil Smrkolj cd druge štafete 2:42. Drugo predajo plava Hudnik in razlika med prvo in drugo štafeto je že okoli 20 m. Odlično je nato prevzel in plaval Močan, ki je povečal razdaljo na celo dolžino bazena. Niegov čas je bil 2:38.8. Zadnji ie plaval Žižek. Na 100 m je obrnil v 1:08.5, za vso progo pa je porabil 2:29. Skupno je zmagovalna štafeta, ki j j .mela ob koncu pred drugo skoro 70 metrov naskoka, potrebovala 10:14.4. S Pelhanom in pravo konkurenco bi bil rezultat izdatno boljši. Vrstni red imen in dosežene števiH-«1 v časih so naslednje: Tehnični rezultati 100 m prosto, moški: I. 1. Jovanović 1:13.4, 2. Andolšek 1:15. 3. Vlacnv 1:17.15, 4. Keršovan 1:21.6, 5. Se-fiun 1:24.6. II. 1. Žižek 1:04.3, 2. Močan 1:07.4, 3. Hudnik 1:08.8, 4. Smerkolj 1:10.6, 5. Kotter 1:13. 100 m prsno, ženske: 1. VTerner 1:36.2, 2. Koželj IT. 1:43.4, 3. Koželj I. 1:57.8, 4. Samec 2:07.5. L}abl}anek« VVernerjeva, na 1O0 m Hinalek, Hodnik, Močan, 100 m prsno, moški: L 1. Herzog 1:23.4. 2. Brozovič II. 1:28, 5. Mikvska 1:28J, 4. 2iron 1:28.5, 5. Preše rn 1:33, 5. Sovre 1:33.5. U. 1. Potočnik 1:38, 2. Krašovec 1:40.2. 3. Hočevar 1:42.2, 4. Fugina 1:44JE, 5. De Gleria 1:46.4. 100 m hrbtno, moški: 1. Grašek 1:22.7, 2. Petek 1:20.7, 3. Jovanović 1:35.8, 4. Lampret 1:42.0, 5. Ploško 1:56.0. 100 m hrbtno, ženske: 1. VVerner 1:45.4, 2. Fugina 1:55.6, S. Fi-lipič 2:07. 50 m prosto, mladina: I. 1. 2igon II. 43.1, 2. Sovre II. 43.2. 3. Pitamic 46.0. 4. PetrovčiČ 46.8, 5. Kit 50.6, 6. Vodišek 53.8. H. 1. rrbas 35.4, 2. Sežun 35.7, 3. Gorazd brez časa, 5. Zablatnik 44.1. 4. Gonzak 43.7. Štafeta 4 X 200 m prosto, moški: I. A. (Mihalek, Hudnik. Močan. Žižek) 10:14.4, 2. B. (Smrkolj, Rotter, Jovanović, Herzog) 11:27.9. 3. C. (Brozovič II., Ker-Šovan. Vlarhv. Andolšek ) 11:51.4. Končno je bila za zaključek odigrana še vaterpolo tekma dve priložnostno sestavljeni moštev »belih« in »plavih«. Waterpolo plavi : beli 5:3 (1:3) Točka, ki je najbolj ogrela gledalce zaradi posrečeno improviziranih navijaških skupin »iz domače hi£e«. Tekmo je sodil Stergar, ki so se mu javili naslednji igralci: Plavi: Pribovšek, Grašek, Ziža, Žižek, Močan. Brumec in Kdstner. Beli: Ilovar. Watzke, Gjud, Mihalek, Skapin. Lenart in Primožič. »Plavi« so imeli najmočnejše orožje v Žižku, »beli« pa v Mihaleku. V prvem polčasu so bili »beli« odločno boljši v plavanju, podajanju in streljanlu. Nekaj strelov splavih« na gol je bilo lepih, toda bili so premalo precizni. »Beli« kmalu po lepi kombinaciji dosežejo vodstvo ter še povišajo na 2 : 0 in 3 : 0. Zdelo se je, da bodo »plavi« katastrofalno poraženi. Tik nred koncem polčasa je Žižek lepo potresel gol »belih- in znižal na 3 : 1. To je bilo znamenje za veliko ofenzivo po zamenjavi prostorov, ko je vsa prednost »belih« naglo plahnela in so »plavi« glede na igro zasluženo izenačili, nato pa Še povišali na 5 : 3. pri čemer je ostalo. S tem je bila včerajšnja prireditev, ki jo je posetil med drugimi tudi zaupnik CONI comm. Buratti, zaključena. Zgodaj! nas |e začelo zebsti V splošnem ob tem času nikoli ni bilo topleje Ljubljana, 11 septembra. Ljudski pregovor pravi, da mala ma:a za suknjo vpraša; to se pravi, da je treba ob malem šmarnu že skrbeti, da se bomo oblekli za zimo. Vend.i.r se marvikornu zdi, da se je letOS začelo hladno vreme prezgodaj. Zl.isti včeraj zjutraj je mmvge že polteno zeblo, ker so se pač ravnali po koledarju in ne po toplomeru. Vendar pa ne smemo mislit1, da je sedanji hlad kaj posebnega. Tudi nismo bolj občutljivi proti SSMUSS, kakor smo bili. Pač pa nas zebe zdaj ob jutrih bolj kakor prej'nja leta. ker prej vstai^mo. Ah ste že pozabili, da smo letos začeli prej vstajati? Marsikomu se je zde močnja dela. Med poletom si je Eksc. Grazioli v spremstvu pod poveljnika Zveze pomožnih centrov ter vodilnih osebnosti ve-'l:ke jesenske prireditve ogledal vse delo ter je izrazil yvoje zadovoljstvo nad njetjevim uspešnim potekom. Kg ic dal nekoliko navodil glede tega. kakšen naj bo letos glavni vhod ie pregledal VOS dela ter se je ustavi, pred paviljonom F:atn, družbe Mc/ntccatini in vi ogledal tudi ostale paviljone, kjer je delo v polnem teku. Preden je zar*ust:l velesejem, ie dal Visoki Komisar še nekaj navodil glede raznih del, ki so se v teku. Promet z motornimi vozili Opaža se, da lastniki zapadlih dovolil in tribarvnih oznak za promet z motornimi vozili teh listin ne vračajo pravočasno, t. J. takoj po zapadlosti VIII oddelku Visokega komisariata. Prizadeti se opozarjajo, da morajo listine vrniti najkasneje S dni po zapadlosti, ker bi se jim sicer morebitna druga dovolila razveljavila odnosno bi izgubili pravico do novih dovolil. Ljubljana, 10. septembra 1941-XIX Visoki Komisar Emiilo Grazioli. Novi hrvatski konzul pri Visokem Komisarju Ljubljana, 10. septembra. Včeraj dopoldne je Visoki Komisar sprejel v vladni palači novega konzula neodvisne Hrvatske države v Ljubljani, ki je bil v spremstvu svojega zasebnega tajnika gospoda Pera Gospod ne t i ća. Eksc. Grazioli se je prisrčno razgovarjal E konzulom dr. Antonom Ivanicem. popoldne pa mu ;e v spremstvu podpoveljn;ka Zveze pomo-žnih centrov vrnil poset. Rdeči križ poroča Obvestila o pogrešanih Devetaku Josipu, Trelcu Alojziju in Zupančičevi Johani naj dvignejo svojci v pisarni na Miklošičevi Pošto naj dvignejo: Dekleva Ivan, posestnik, Moste, Kralj Alfred, Korvtkova, Mesesnel dr. France» Narodni muzej, Miklč Ivka, Poljanska 15, Putre Erna, glavna carinarnica, Regoršek Jurij, Oražnov dom, Robežnik Gustel, Vič, Sedej Janko, profesor, Tvrševa 17, fitru-belj Janko, Poljanska 1, »Učiteljska samopomoč«, Vole Bina, Vodnikov trg 4. Gospod Kovalevskv Dimitrij naj se zgla-si v tajništvu poizvedovalnega oddelka. Malo italijanščine za vsak dan 41 Človeško telo. H corpo nmino. La testa e il collo — glava in vrat: il eranio — lobanja: la faccia, il viso — obraz; i capelli — lasje (il pelo — dlaka); la fronte — čelo; 1'dcchio — oko (la palla dell'occhio — očesno jabolko, la pupilla — zenica), le ciglia — trepalnice, le sopraciglia — obrvi, la palpebra -— veka; il naso — nos, le narici — nosnice; la guancia — lice; 1'orecchio — uho (il lobulo dell'orecchio — ušesna mečica); la bćcca — usta (il labbro — ustnica, la lingua — jezik, il palato — nebo, la gola — grlo, 1'ugola — mali jeziček); la mascella — čeljust; il dente — zob, la gengiva — dlesno; il mento — brada, la fosaetta, il buchino — jamica. 11 trčneo — trup: la spina dorsale — hrbtenica; la spalla — rama (la clavf-cola — ključnica); il pet to — prsi (il seno — grudi), la costola — rebro; la schiena. il dorso — hrbet; il fianco, il lato — stran, ranca — bok; il ventre (la pancia) — trebuh; Tombelfco — popek. Le membra — udje: il membro — ud, larticolazićne — sklep. H braccio (zgornji del roke) e la mino (spodnji del roke, od zapestja do konca prstov): il gomito — komolec, il pol-so — zapestje, il palmo — dlan, il dito — prst (il pollice — palec, 1'indice — kazalec, il medlo — sredinec, 1'annulare — prstanec, il dito mignolo — mezinec), 1'unghia — nohet, il pugno — pest. La gamba (zgornji del noge) e il piede (spodnji del noge od gležnja do konca prstov, stopalo): la cdscia — bedro, stegno, il gindcehio — koleno (mi sedeva sulle ginocehia — sedel mi je na kolenih), lo stinco — golen, il polpaccio — meča, la noče del piede — glefenj, la pianta del piede — podplat, il caleagno — peta, il collo del diode — nart, le dita del piede — prsti na nogah (il dito grosso — palec na nogi). L'ossatura — okostje, 11 earne o il sangue — meso in kri, i tendini e i nervi — kita in živci. L'osso — kost, lo sche-letro — okostnjak. H museolo — mišica. La vena — šila. Le viscere — drob: il cuore — srce, il polmone — pljuča, lo stomaco — želodec, gli intestini — čreva, il fegato — jetra, la bile, il fiele — žolč, la milza — vranica, il rene — ledvice, la vescica — mehur. Ha un fiato forte — ima močno sapo. Respira anc6ra — še diha. E'stanco. sbadiglia — truden je, zeba (lo sbadi-glio — zehanje). Si e raffreddato, starnuta — prehladil se je, ki ha (lo stamuto — kihanje). Perche piange — zakaj joka? La 14-erima — solza. Tanti pianti, tante lacri-me — toliko joka, toliko solz! Lui ride e ha ragione — on se smeje in ima prav. II rfso e san© — smeh je zdrav. Sono veramente ridicoli — zares so smešni. Digerisce bene — dobro prebavlja (di-gerire — probavljati, la digestiOne — prebava). Ho troppa šaliva — preveč sline imam. Sputate — pljunite! Lo sputacehio — (iz) pljunek. II caldo d ta sudare — od vročina se potimo (= vročina nam stori potiti se). II sudore — pot. Non posao dormire, veglio tutta la not-te — ne morem spati, bedim vso noč. Svegliatemi alle sei — zbudite me ob šestih! Sono stanco (affaticato) — truden sem. II lavćro ci fatica tutti — delo nas vse utrudi. La stanehezza, la fatica — utrujenost. Si addormenta subito, perche ha sem-pre sonno, e poi ddrme e russa — takoj zaspi, ker je zaspan, in potem spi in smrči. E* triste, sospira molto — žalosten je, mnogo vzdihuje, n sosplro — vzdih(ljaj). Ha un bodn appettito, mastica bene — dober tek ima, krepko žveči. Mdrdere — gristi. Non grattarti — ne praskaj se! Sof-fiati U naso — usekni se! Non lo sapeva, stringeva soltanto le spalle — ni vedel, samo majal je z rameni. Battčte le mini, fdrse viene — zaploskajte, morda pride! Cammina trdppo presto — prehitro hodi. Ha un gran passo — velik korak ima. Non vuole andire piano, eeco, in- ciampa — noče hoditi počasi, na, spotika se. Scivolare, sdrucciolare — zdrsniti. L'andatura — hoja. Stare in piedi — stati, stare a sedere — sedeti, alzarsi — vstati, sedersi — sesti, mettersi in ginocehia (ali: inginoc-chiarsi) — poklekniti. Ha una bellissima figura (statura) — ima zelo lepo postavo (stas). Non cresce piu — ne rase več. Puo diventar pirande — lahko zraste. E' anello (slanciato)" — vitek je, e tarchiato (tozzo) — čokat je. E' magro, ha dimagrato — suh je, posušil se je. La magrezza — suhota. E* grosso — debel je, corpulento — zajeten, ma non e forte — toda ni močan. La f6rza — moč. Era ammalato, e aneora debole — bil je bolan in je še šibak. La debolezza — šibkost. Com'ž d'aspetto — kakšen je na videz, po videzu? E' pallido — bled je (impalli-dire — prebledeti). Ma no, ha bella cera — nikakor ne, dobrega videza je. E* bella — lepa je. La bellezza — lepota. Brutto — grd. Si e abbellita — polepšala se je. E' bellina, graziosa, ca« j rina — čedna, ljubka, fletna je. ■u*. 209 »SLOVENSKI NARODi, OrtrUk, TI. septembra 1M1-XXX. 0tran • ] Cesar meščani ne vedo o krompirju Zakaj ai letošnji pridelek krompirja na Ljubljana, 11. septembra Nikdar meščani niso še s taksno vnemo sadili krompirja kakor letos. To je treba v veliki meri pripisovati časopisni propagandi, naj bi ljudje obdelali sleherno prosto zemljo. Pridelovanje kromp.rja se je zdelo najbolj preprosto, krompir je pa tudi eno glavnih Živil, ki ga ne moreta pogrešati v svojih jedilnikih meščan in kmet Nedvomno ni bilo še nikdar pri nas v mestu posajenega toliko krompirja kakor letos, 2e po obdelani površini smo si obetali mnogo pridelka. Meščani so zvedeli, da krompir dobro rodi tudi na prekopani ledini brez gnojenja. Ledine so nekateri zaćeli prekopavati in orati šele, ko so kmetje že posadili krompir. Toda meščani so se tolažili z izjavami strokovnjakov, da je še v maju čas za sajenje krompirja. Le redki so se bali. da bo trud težko poplačan, večina meščanskih pridelovalcev je bila optimistov. Zdaj so meščani že začeli kopali krompir in marsikdo je razočaran. Ne morejo razumeti, zakaj pridelek ni boljši in lepši. Zato se moramo nekoliko pomeniti o krompirju, da bodo tudi slabe izkušnje prihodnjič koristile. KAKŠNO JE BILO SEME Kakšen semer..-ri. krompir ste imeii? Ni le važno obdelovanje zem.je, temveč tudi pravilna izbira semena. Večina pridelovalcev krompirja v Ljubljani je slabo gnojila. Prekopane ledine so ostale nepognoje-ne. Nekateri, ki so pa že gnojili s hievsk:m gnojem, niso imeli »zreiega gnoja«; to gnojenje je celo bolj škodovalo kakor koristilo, ker je topel gnoj nudil legla škodljivcem, zlasti bramorju. Zemljo za krompir je treba gnojiti že jeseni, gnoj podorati, tako da je spomladi že dovolj razkrojen ter lahko nudi rasli mam hrar;o Na vse to naši pridelovalci niso mnogo mislili. Posebnih skrbi si n:>o delal; tudi s semenskim krompirjem. Skrbelo j.h je samo, ali bodo sploh lahko dobili kakršen koli krompir za seme. Mnogi so porabili za seme nagnit krompir, k; jim je ostal tez zimo. Nekateri sadilci krompirja niso niti vedeli, da mora imeti semenski krompir dovolj očes. če naj vzklije. Še manj jih je bilo. ki so razlikovali posamezne vrste krompirja Vedeli so le, da je krompir »zgodnji« in »pozni«. Zgodnjega, rožnika, so sadili le redki, ker zemlja nj bila ob pravem času obdelana. Krompir za seme So kupovali od kmetov na trgu, po trgovinah v aprovizacijskem skladišču itd. kar je kdo mogel dobiti, je porabil za seme. VSAK KROMPIR NI SEMESKI V Ljubljani je bilo malo pridelovalcev, ki so se oskrbeli s semenskim krompirjem že lani. Malo jih je bilo tudi, ki so vedeli, da ni vsak krompir semenski, ter da razne vrste zemlje zahtevajo tudi določene vrste krompirja. Niti izkušeni kmeti, ki pridelujejo krompir leto za letom, ne vedo se marsičesa o krompirju. Vsaka rastlina ima svoje muhe. Celo strokovnjaki v marsičem ne soglašajo, kako je treba obdelovati zemljo in negovati kulturne rastline. Soglasno pa trde, da se je krompir pri nas izrodil in da bi ga bilo treba pomladiti V podrobnosti pomlajevanja krompirja se zdaj ne moremo spuščati. Naglasiti hočemo le predvsem, da lahko vsaj nekoliko omilimo neugodne posledice degeneracije s skrbno izbiro semena. KROMPIR ZA SEME IZBIRAMO ZE NA NJIVI Ni dovolj, da izbiramo za seme gomolje; semenski krompir moramo izbrati že na njivi, ko še rase. Med izkopanim krompirjem ni posebne razlike. Mnoge bolezni krompirja je težko prepoznati na samem KAKŠEN NAJ BO SEMENSKI KROMPIR Pri izbiri semenskega krompirja se moramo ozirati tudi na debelino gomoljev. Mnogi strokovnjaki priporočajo za semenski krompir kakor jajce debele gomolje. Ni priporočljivo saditi bolj drobnih gomoljev. Številni strokovnjaki tudi odsvetujejo sajenje režnjev; trde, da je vedno bolje saditi cele gomolje. Vendar nekateri strokovnjaki trde, da je v posameznih primerih bolje saditi rezan krompir kakor cele drobne gomolje; lahko se namreč zgodi, da krompir še bolj degenerira, če sadimo drobne cele gomolje, kajti včasih drobni gomolji pripadajo izrojenim vrstam. Niti mnogi strokovnjaki ne vedo. da v nekaterih slovenskih pokrajinah kmetje sade samo rezan krompir, in sicer iz najlepših in najdebelejših gomoljev. Čeprav semena ne menjavajo, krompir ne kaže deeenernciie in je rudi v splošn~m zelo 7drav. Drobni krompir navadno porab4^ 7* krmo. nikdar pa ne za čeme. Dre «e nrfstarih izkuSenj. ne da bi pozna' *o^r^e o krnmp;rm Kazalo bi proučiti *Mdi stare !rku«nie kmečVh nride-lova!cev krompirja, morda bi odkrili ka; drag a°gB. * U MORAMO KROMPIR KOPATI? Prav ti ko važno je. kakor, kdaj je treba krompir saditi, kdaj ga moramo kopati. Ne moramo se ravnati zeolj po ko'orjgriu ter reči n. pr.: Krompir je treba kopati arjlvieah lepil la oMlaeJflT v drugi polovici septembra. Kakor niso vsi meščani sadili krompirja hkrati, tako ga tudi ne bodo kopali ob istem času. Eden glavnih znakov za zrelost krompirja je suha krompirjevka. V splošnem velja, da ne kaže krompirja kopati, dokler je cima še zelena, ker gomolji tedaj še vedno pridobivajo na škrobu. Suha cima je zanesljiv znak, da je krompir dozorel. Pri bolnem krompirju se pa cima posuši -tudi prej, ko se gomolji še niso mogli povsem razviti. Ni napaka le, če izkop-ljemo nezrel krompir, ki se čez zimo ne drži dolgo, temveč ne smemo vselej pustiti krompirja predolgo v zemlji. Ce so krompir napadli škodljivci, je najbolje, da ga izkopljemo čim prej, kajti dalj časa bomo oklevali, manj pridelka bo. Tudi ni priporočljivo, če pustimo krompir ležati dolgo v mokri zemlji, jesenske deževne tedne, čeprav še ni povsem dozorel, ker mnogo pridelka zgnije. Zato 1e včasih bolje izkopati krompir prve tedne septembra, ko je še lepo vreme, kakor pozneje, ko težko dočakamo lepega dne. Najbolje je. da krompir kopamo ob lepem vremenu, da se nam posuši že na njivi. Ne kaže izbrati za seme prezrelega krompiria. kakor trde strokovnjaki. V splošnem pa ne kaže. da ostane zrel kromoir predolgo v topli zimi. ker s-oer porabi za »dihanje« nreveč hranilnih srovi. O shran;pvanlu krompirja bomo spregovorili ob drugi priliki. DMEVNE VESTI — S;»r«jeiui pri sv. očetu. V splošni av-dienci, ki jo ima sv. oče viiako sr^do. je včeraj sprejel v obsežni dvo:an. nad 400o ljudi, ter jim podelil svoj blagoslov. Med njimi je bilo 450 parov novoporočencev 600 italijanskih vojakov in 300 pomožnih duhovnikov. — Zavod za vojne sirote. Generalno poveljstvo GILa je ustanovilo v mestu Lecct zavod za vojne sirote. Zavod bo v moderni zgra.lbi, v okoLci mesta in bo v njem prostora za 120 vojnih sirot. Oty,orjen bo prihodnji mesec. — Izjava Marjana Mikaca v Benetkah. Generalni direktor za kinemaU gnuTijo pri pre Isednistvu ministrskega sveta Hrvatske in delegat Hrvatske na deveti me.Inarodni razstavi kinematografske umetnosti, je izjavil me 1 drugim novinarjem v Benetkah, da je hrvatska kinematografija šele v povojih in da je treba storiti Se vse, da bo enakovredna drugim. Bivša Jugoslavija ni mogla ničesar storiti na tem zelo važnem področju. Finančne spekulacije, ki so bile bolj ali manj sumljive, so ubile že ob nastanku sleherni poizkus. Hrvatska država hoče doseči originalno proizvodnjo in mora premagati velike težave, V zadnjih petih mesecih je bilo storjenega več, kakor v 20 letih v bivši Jugoslaviji. Po vzgledu italijanskega žurnala Luce ln nemškega žurnala, se izdeluje tedenski filmski hrvatski žurnal. Napredovala so tudi dela za več kulturnih in političnih filmov. Prihodnje leto se bodo lotili velikega zgodovinskega filma Matija Gubec po romanu Senoe, Seljačka buna. To bo prvi korak k ustvarjanju velike hrvatske narodne filmske industrije. Znatna je pomoč Italije, ki pomaga mladi hrvatski industriji s pošiljanjem tehnikov in kapitala. Sposobni operater podjetja Luce Servo Longhi je že nekaj časa v Zagrebu in v kratkem bo ustanovljena velika filmska družba pod okriljem -Enica*. Tako kaže tudi na filmskem področju Italija svoje gomolju. Rastlina nam večkrat bolj jasno bratstvo ln sodelovanje s Hrvatsko pokaže, ko dorašča in zori kakor njen sad, ali je zdrava ali ne. Izkušen pridelovalec dobro pregleda krompirjevo njivo in presodi, kateri krompir bi bil najprimernejši za seme. Ne da se pa zavesti po bujnosti kompirjevke ali cime. Dobro ve, da je bujnost krompirjevke v veliki meri odvisna od kakovosti zemlje. Kjer je zemlja bolje pognojena, je krompir lepši, kar pa še ne pomeni, da Je tudi bolj zdrav in da bo dobro obrodil. Pridelovalec se ozira predvsem na to, ali je rastlina zdrava ali ne. Vsaka slabotna rastlina tudi še ni bolna. Vendar nam slabotne rastline pokažejo, ali kaže krompir izbrati za seme ali ne. Strokovnjak pravi, da ne kaže več izbrati za seme krompirja, če je vsaka peta rastlina slabotna Lažje se je odločiti tam. kjer so rastline precej enakomerne, čeprav ne posebno bujne. Priporočljivo je zaznamovati posebno zdrave in dobro razvite grmiče, ki jih nameravamo določiti za seme. Razumljivo je. da pridelovalec izbira tako semenski krompir na njivi, ko krompirjevka 5e ni suha. Poznele ni več mogoče ugotoviti, katera rastlina je bolj ali manj zdrava IZBIRANJE SEMENA PRI KOPANJU Ce nameravate saditi krompir tudi prihodnje leto ter uporabiti za seme domači pridelek, je zelo priporočljivo, da odbi-rate semenski krompir že pri kopanju na njivi. Če ste si zaznamovali posamezne dele njive ali grmiče krompirja za seme, izkopljite najprej ta za seme določeni krompir, da ga ne boste mešali z drugim. Toda odbirati morate rudi gomolje pri kopanju. Ce se pri kopanju pokaže, da gomolji niso zdravi ali da posamezne rastline niso dobro obrodile, takšnega krompirja ne Izberemo za seme Oziramo se rudi na to, ali so imele posamezne rastline manj, a debelih gomoljev ali več pa drobnih- Bolje je izbrati gomolje tistih rastlin, ki sicer niso posebno debeli, a so Številnejši. ODSTRANITE BOLNE RASTLINE Ni pa dovolj tudi samo odbiranje krompirja za seme na njivi Ce opazimo med zdravimi rastlinami posamezne bolne, slabotne rastline, je najbolje, da jih čim prej odstranimo. Izkopi j imo naprej bolehne rastline, čeprav krompir še ni dozorel! Tako preprečimo nadaljnje širjenje bolezni Ne smete misliti, da bi slabotne, bolne rastline dale kaj več pridelka, če bi jih izkopali, šele. ko bi povsem dozorele. Morda bi bili posamezni gomolji malo debelejši, bolj verjetno pa je, da bi jih še več segnilo. Ce slabotnih rastlin ni mnogo, je še posebno priporočljivo, da jih čim prej odstranimo: potem bo njiva v glavnem vsa zdrava in ves krompir primeren za seme Cim prej odstranimo bolehne rastline, tem manj bolezenskih kali, virusov, se razširi — Urejevanje ceste lz Zadra do Splita. Pod predsedniatvom ministra za Javna i' .a, se je 9, septembra sestal v Berlinu jpra/ni svet A. A. S. S., ki je proučil in odobril med drugim tudi Številne načrte za zboljšanje državnega cestnega omrežja, med njimi so tudi načrti za urejevanje in izpopolnjevanje ceste Zadar—Šibenik—Split. — Zastavljalnica v Trstu opozarja svoje zastav 1 j al ce, da se nedavna odredba o prepovedi prodaje drag-otm ne tiče delovanja javnih zastavljalnic, ki bodo Se v naprej opravljale vse dosedanje posle v korist tistim, ki potrebujejo njihove pomoči. Pri tem jim se posebej nasvetu Je največjo opreznost, da ne bi nasedali raznim zavajal cem, ki se v sedanjem položaju trudijo okoristiti se s prepovedanimi nakupi. Vaak primer takega protizakonitega kupčevanja naj prijavijo oblastem, ki bodo kaznovale spekulante, kakor zaslužijo. — Odbor mednarodne filmske zbornice, ki Je zasedal od 6. do 9. t. m. v Benetkah pod predsedstvom grofa Volpi di Misurata, je končal svoje delo. Delu odbora ln sekcije, ki vodi evidenco mednarodne filmske produkcije in menjave, so prisostvovali odposlanci filmske industrije 16 držav, Smoter zasedanja Je bdi, določiti osnove za novo mednarodno organizacijo ln razpravljati o najvažnejših vprašanjih, ki se tičejo filmske produkcije, mednarodne izmenjave filmov m oskrbe raznih dežel s f i briskim trakom. Ob zaključku je grof Volpi di Misurata kratko orisal bodočo delavnost zbornice, spominjajoč se, da »o bili prav v Benetkah položeni temelji za novo zbornico ob priložnosti, kd so jo nudile pretekle bienalne razstave kinematografske umetnosti. Nova zbornica ne zasleduje samo gospodarskih smotrov temveč tudi umetniške, etične ln duhovne. — Nove cene benzina. Iz Rima poročajo: Zaradi večje uporabe špirita v bencinskih mešanicah je Korporacijsko ministrstvo določilo nove cene, ki veljajo od 1. septembra naprej. Cene čistega bencina to bencinske mešanice so naslednje: V Goriški, Tržaški, VIdemski in Reški pokrajini za hektoliter Čistega 543, za mešanico B-A 543; v sodih za stot čistega 746.85, mešanice B-A 724.35; brez sodov za stot čistega 743.85, mešanice B-A 721.35. V Puljski pokrajini: za hektoliter čistega 544. mešanice B-A 544; v sodih za stot čistega 748.20, mešanice B-A 725.70; brez sodov za stot čistega 745.70, mešanice B-A 722.70. V Ljubljanski pokrajini: za hektoliter Čistega 408, v sodih za stot čistega 561.90; brez sodov za stot čistega 558.90. V Reski prosti coni: za hektoliter čistega 142.35, mešanice B-A 236.15; v sodih za stot čistega 198. mešanice B-A 316.70; brez sodov za stot čistega 195, mešanice B-A 817.70. V Ljubljani in Dalmaciji ni naprodaj bencinske mešanice. Na te cene se dajejo naslednji odbitki: preprodajalcem za hektoliter 13 Lir, za stot 17.30 lire; podjetjem, ki poslužujejo avtomobile pri hektolitru 9 lir, pri stotu 12.25; industrijam pri hektolitru 9 Ur, pri stotu 12.25 lir. Cene poljedelske mešanice bencina, špirita, petroleja in poljedelskega plinskega olja so: na Rtki za stot 217.05 lire. v Gorici 241 15 lire, v Pulju 244.70 lire; v Trstu 235.75 lire. — Vpisovanje v trgovsko uči l išče »Chn-stofov ut-ni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15 za »Enoletni trgovski tečajc s pravico javnosti se vrši dnevno dopoldne in popoldne. Informacije :n nove ilustrirane prospekte daje ravnat ^1,'stvo osebno ali pismeno. Telefon 43-82. 395 n — Mestna morska kopališča v Trstu bodo zaprli prihodnjo nedeljo. Kopanje bo dopustno od ponedeljka naprej v kopališču v Barkovljah samo t stim, ki se bodo mogli izkazati s posebnim dovoljenjem. Dovoljenja izdaja občinr le v primerih, ko gre za zdravstvene p itrebe prosilcev. — Nemčija gospodarsko nepremagljiva. Predsednik propagandnega sveta nemškega gospodarstva prof. dr. Hunke je sprejel v Zagrebu zastopnike hn atskega in tujega tiska. Podal jim Je slike nepremagljivosti nemškega gospodarstva 'n nemške vojske. Nemško gospodarstvo se je že več let pripravljalo na vojno in Ne: ičija je imela velike zaloge vseh življer.jskih potrebščin, preden Je začela vojno. Tako Je bilo dano jamstvo, da se mora Evropa sama preživljati in s tem je postala ^Nemčija tudi gospo larsko nepremagljiva. Dr. Hunke je izjavil, da Amerika nikoli ni bila za Evropo življenjskega pomena, saj Je živela Evropa skozi stoletja v blagostan.u, ne da bi sploh vedela za Ameriko. Evropa lahko živi brez Amerike in sicer zelo dobro, če bi prišla do veljave vsa njena naravna bogastva. Tudi Hrvatska ima mnogo naravnih bogastev in nemško gospodarstvo bo rado pomagalo izkoriščati jih, — Devizni predpisi za otovanje na Hrvatsko. Hrvatski finančni minister je izdal odredbo, po kateri smejo na Hrvatsko potujoči potniki imeti s seboj do 500 kun v novčanicah. — Neznanega mrtveca se našli pred dobrimi 14 dnevi na Celjskem gradu v bližini kamnoloma. Oblasti še zli j niso ugotovile kdo je bil mrtvec. Star je bil okrog- 40 let, imel Je kostanjeve lase, v zgornji čeljusti so mu pa manjkali štirje, v spodnji pa dva zoba Na sebi je imel moder suknjič in kratke rjave usnjene hlače, zelenkasto športno srajco ln črne nizke čevlje. Pri njem so našli rjavo aktovko, rjavo denarnico, usnjeno knjižico za legitimacijo in pištolo. — Nesreče. Včeraj so Se pripetile številne nesreče in v ljubljansko bolnico *o prepeljali več ponesrečencev. Na Cankarjevem nabrežju je padla s kolesa in se močno potolkla po nogah 231etna šivilja Bernarda Hiti. Ciril Mele. 321etni delavec iz Ljubljane je obstreljen na vratu. Uslužbenca vse-učiliške knjižnice, 44letni Jakob Dolenc ln Anton Dovič sta bila včeraj zaposlena pri prevažanju knjig v novo poslopja. Vozila sta se z avtomobilom, ki je prevažal knjige. Avtomobil je zadel ob neki drugI avtomobil in uslužbenca sta bila ranjena po nogah in rokah. Vid Vidmar, 291etni hlapec iz Iga, je bil zaposlen pri prevažanju hlodov. Ko je skušal speti hlode na vozu z verigo, se je veriga utrgala in hlodi so se zvalili nanj. Obležal je z zlomljeno desno nogo In notranjimi poškodbami Drzno razboinlitvo Carigrad, 10. sept. & šel« danes je prispel« sem ves* o razbojniškem zločinu, k4 je bil izvršen na oe&ti iz .\ntijohi>e v A1e-ksandreto ob koncu proslega meseca. Sest razbojnikov je napadlo tri avtomobile, ki so vozili izletnike. Razbojnik* mo potnike obrali do čista ter odnesli znaten plen v denarju in dragocenostih. V zadnjem avtomobilu je sedel policijski agent, ki se je razbojnikom uprl V spopadu, ki je nato nastal, je M agent ubit, eden izmed potnikov pa ranjen. Medtem so bili orožniki najbližje postaje opozorjeni ter so nrihrteli na mesto. Zločinci so zbežali, vendar so je policiji posrečilo ugotoviti njhovo istovetnost. Gre za člane tolpe, ki jim n* jelujc neki Hadži, že od prej znan po raznih ogledu-ških zadevah. Atene, 11. sept. s. V noči na sredo je izbruhnil požar v nekem tukajšnjem hotelu. Več ljudi je bilo ranjenih. Dva izmed njih se borita s smrtjo. LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob 16., 18. in 20. uri KINO MATICA TELEFON 22-41 Najnovejši Olglije* velefUra! Mati Erama Gramatica. Bcnumino Glgll, To J« film pretresljive vsebine in kras-nega petja. Nudil Vam bo nepozaben _glasbe"* užitek! _ KINO SLOGA TELEFON ti-30 Leslie Ho\vaid in Bette Daviš v globokem Suženj Trpljenje mladega moža, ki se je tako »t-* ~a:iiihil v žensko brez srca. KINO LMON Senzacionalen TELEFON tt-Zl film napete vsebine Furia Victor M c Laclrn. Brian Aherne. Film o heroju, neustrašenem borcu ea pravico in svobodo. Film poln zabave, komičnih prizorov In krasnih posnetkov. Iz Ljubljane —lj Dovoz drv. Meščani se že več mesecev zelo dobro zalagajo s kurivom, posebno z drvmi. Trgovci s kur.vom prodaje skoraj vsa drva sproti in rudi kmetom, ki devažajo drva na trg, na Grudnove nabrežje, ni treba nikdar č-.kat; na kupce, saj kupci čakajo nanje. Većina drv, ki so biLa pripravljena spomladi, je /e razprodana v Palhograjski dolini. Prodajalci drv v tej dolini imajo svoje stalne odjemalce, ki so se že -skoraj vsi domenil; zaradi kupčije pred meseci. Najživahncjša kupčija z drvmi ie bila v drugi polovici julija in prve tedne avgusta. Zdaj sicer še vidite skladovnice drv v Pol-ht>>jrajski dol.ni. a vsa ta drva -o že del j časa razprtwiana. Precej drv pa ;majo se Dolenjci ki jih tudi redno dovazajo ob lepem vremenu. Včasih posamezni kmetje z Dolenjskega pošljejo drva v Ljubljano tudi z vagoni in jih razvazajo meščanom S kolodvora. Žagarji jim takoj priskrbe kupce, tako da kmet l.*.hko proda po dobri ceni v enem samem dnevu po 00 kub. metrov drv. Vendar ti kmetje prodajajo drva malo ceneje, ker so lahko zadovoljni z izkupičkom, ko so izločeni prekupčevalci. —lj Prenovljena fasada glavne poŠte. Fasada velikega poslopja ljubljanske glavne pošte bo lepo prenovljena. V Prešernovo ulico obrnjeni del poslopja je Že dobil lepo svetlo novo lice, ker so dela na tej stiani 2e končana. Zdaj pride na vrsto glavni del poslopja v Selenburgovi ulici, šele zdaj se vidi, kako nujno je bila potrebna fasada nase glavne pošte renoviranja. Ne samo poštno poslopje, temveč tudi vsa njegova okolica postaja nekam živahnejša, ko izginja mračno lice stare fasale. Nasprotje med poslopjem glavne pošte in nasproti stoječim hotelom Slon je bQo doslej mnogo preostro. Zdaj bo pa ustvarjena tu lepa harmonija. SAMO SE DANES IN JUTKI VESELI TEATER GOSTOVANJE GE.POLONCE JLVANOVE ZAČETEK OB 20. URI —lj Cepljenje proti tifusu. Ker vlada med ljubljanskim prebivalstvom veliko zajiimanje za cepljenje proti tifusu, naznanja Higijenski zavod: Vsaka oseba, ki se želi zavarovati proti tifusu in paratifusu, naj se zglasi v imenovanem zavodu, in sicer v bakteriolosko-epidemioloSkem oddelku (od 11. ure do 12. ure vsak dan razen nedelj in praznikov), kjer dobi brezplačno cepivo v obliki tablet in podrobnejše navodilo. —lj Izgubil Je 4. t m. železničar v pokoju večjo vsoto denarja. Najditelj naj ga odda proti nagradi v upravi »Slovenskega Naroda«. —lj V Iško pelje voz vsako nedeljo ob pol 8. uri zjutraj za one, ki se do sobote opoldne prijavijo v društveni pisarni SPD. — 401-n —lj Knjižnica in čitalnica za ljudsko in srednješolsko mladino si je nabavila lepo število novih knjig in posluje vsak delavnik izven ponedeljka od 16.—19. ure v Prečni ulici št. 2. Izposojuje knjige na dom od 20 cent dalje. Svetla in zračna čitalnica je obiskovalcem na razpolago za 2 liri mesečno. Izkoristite ugodno priliko. (—) —lj Mestna zastavljalnica zaradi snaženja uradnih prostorov drugi petek in soboto 19. in 20. sept. ne bo poslovala za stranke. —lj Zaradi čiščenja, pleskanja In raznih manjših adaptacij, bo glavno univerzitet-no poslopje zaprto v času od 15. do 20. septembra 1941. —lj Za mestne reveže je g. dr. France Lofcar, odvetnik na Rimskem trgu 2 podaril 100 L iz neke kazenske poravnave, gospa Fani Urbane pa le nakazala 100 L namesto venca na grob ge. Gerte, baronice Lazarinl. Mestno poglavarstvo Izreka vsem dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. —lj V Sloginl glasbeni Soli bo določitev urnikov v soboto 13. septembra popoldne. Gojenci^ vpisani za pouk klavirja naj se zglase ob 16. uri, za vse ostale predmete pa ob 17. uri v šolskih prostorih. Pouk se prične v ponedeljek 13. septembra. Vse informacije daje šolska pisarna v Pražakovi ul. št. 19. 400-n —lj Kuhinjske dobrote in pristna sortirana vina toči gostilna Lovšin, Gradišče 13. 399-n — Naši vinogradniki si leto« obetajo Se precej dobro letino. Zadnje deževje je Borenje sicer močno zavleklo ln pokvarilo, vendar je upanje veliko, da bodo solnčni dnevi ta kvar izdatno popravili. Radio Ljubljana Četrtek, 11. septembra 12.45: Lahka glastoa, —* 13.: Napoved časa ln vesti v itaJljansčlnL — 13.15: Službeno vojno poročilo v slovenščini. — 13.17: Orkestralna glasba pod vodstvom Arlandija. — 13.50: Slovenska glasba. — 14.: Vesti v Italijanščini. — 14.16: Koncert v Izmenjavi z Nemčijo. 14.45: Vesti v slovenščini. — 17.15: Koncert violončelista Amedeja Baldogina. — 17.45: Koncert Renata Pacija na flavto. — 19.30: Vesti v slovenščini. — 19.45: Operetna glasba. — 20: Napoved časa in vesti v italijanščini. — 20.20: Komentar dne\-nih dogodkov v slovenščini. — 20.45: Glasba Antona Dvofaka, spominski koncert pod vodstvom Armanda La Rosa Parodija, v odmoru zanimivosti v slovenščini. — 22.10: Izbrana operetna glasba pod vodstvom Apr landija. — 22.45: Vesti v slovenščini. Petek, 12. septembra 1941-XTX 7.30: Poročila v slovenščini, 7.45: Slovenska glasba, v odmoru napoved časa, 12.30: Poročila v slovenščini, 12.45: Pestra glasba, 13: Napoved časa — poročila v italijanščini, 13.15: Komunike glavnega stana Oboroženih sil v slovenščini, 13.17: Koncert operetne glasbe pod vodstvom mojstra Giuseppa Morellia, 13: Poročila v italijanščini, 14.15: Koncert sopranistke Mile Kogejeve, 14.45: Poročila v italijanščini, 17.15: Mali orkester pod vodstvom mojstra Zene, 17.35: Zbor veselih glasov, 17.45: Pevski zbor EIAR pod vodstvom mojstra Erminera, ob 19. uri Tečaj italijanščine, katero poučuje prof. dr. Stanko Leben, 19.30: Poročila v slovenščini, 19.45: Simfonična glasba, 20: Napoved časa — poročila v italijanščini, 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini, 20.30: Radijski orkester pod vodstvom Draga Marija sijanca: pestra glasba, 21: Koncert Ljubljanskega komornega dueta Trost -Slais, 21.25: Koncert prof. Pavla Ranči-gaja, 22: Slovensko predavanje, 22.10: Koncert Rimskega kvarteta, 22.45: Poročila v slovenščini. Sobota, 13. septembra 1941-XIX 7.30: Poročila v slovenščini, 7.45: Pesmi in melodije v odmoru napoved časa, 8.15: Poročilo v Italijanščini, 12.30: Poročila v slovenščini, 12.45: Simfonična glasba, 13: Napoved časa — poročilo v italijanščini, 13.15: Komunike glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini, 13.17: Radijski orkester pod vodstvom Draga Marija Sijanca: orkestralna glasba, 13.50: Slovenska glasba, 14: Poročila v italijanščini, 14.15: Godalni orkester pod vodstvom mojstra Marina, 14.45: Poročila v slovenščini, 17 iS: Plošče, 19.30: Poročila v slovenščini, 19.45: Pestra glasba, 20: Napoved Časa — poročila v italljanščanl, 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Gledališka sezona EIAR, v odmorih slovensko predavanje ln vesti v slovenščini, 22.45: Poročila v slovenščini. Dogoni goveje živine Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino priredi prihodnji teden naslednje dogo ne za govejo klavno živino: v torek 16. septembra v Grahovem pri Cerknici, v torek 16. septembra v Črnomlju, v sredo 17. septembra v Novem mestu, v sredo 17. septembra v Trebnjem. Vabijo se mesarska strokovna združenja, da na najbližji dogon pošljejo iz vsakega sodnega okraja po enega ali dva pooblaščena zastopnika v svrho prevzema živine. „2id in Francija44 V Parizu so oni dan odprli vrata rani-mive razstave »Zid in Francija«. Prireditelji so v okviru te razstave zbrali vse dosegljivo dokazno gradivo, s katerim žele javno posvedočiti, kako daleč je v zadnjih letih uspelo Zidom v Franciji vriniti se v vse francosko javno življenje. Razstava odkriva predvsem škodljivo delovanje Zidov, ki se jim očita, da so zastrupljali s svojim vplivom vse javne manifestacije in zavedli državo v vojno. b Novega mesta — Gradbeno gibanje. Veliko šolsko poslopje na Seidlovi cesti, ki Je postalo žrtev bombnega napada, so pričeli sedaj obnavljati. Iz tal se je že začelo dvigati novo zidovje in mogočni oporniki. Celotna moderna stavba bo dobila po končanih delih, ki jih vrsi ugledno stavbno podjetje V. 2A-berna, ki vodi sam tudi vse delo, Še lepšo obliko kot je bila prvotna. Vrhu hriba nad Ločansko cesto gradi lično stanovanjsko stavbo trgovec g. Julij Kobe. Adaptacijska dela pri svoji hiši si je dal izvršiti trg. g. R. Berger. Tovarnar g. Josip Penca gradi na svoji stanovanjski vili še eno nadstropje. Kakih sto korakov od Trdinove ceste si je dal zgraditi stanovanjsko hiso sodni uslužbenec g. Zupančič. Na š u kl je t ovi cesti je dal povečati svojo hišo ie za eno nadstropje krojaški mojster g. I. Zupančič. — Robida, ki je dala lansko leto našim ljudem mnogo zaslužka, se tudi letos marljivo spravlja v denar. Dan za dnem dova-žajo z vozmi in samckolnlcami v mesto posušeno listje v velika skladišča kmetijske podružnice, ki je vso koristno akcijo za nabiranje tega in ostalih zdravilnih ter koristnih zelišč, pokrenila med ljudstvom. ,USPEH ZAJAMČEN' V četrtek ob 7. uri zvečer pred opernim gledališčem. 1498 Makulatur proda uprava »Slovenskega Naroda«, Ljubljana, Puccinijeva ul. 5 STROJEPISNI POUK Večerni tečaji. Oddelki od 6. ure zvečer dalje za začetnike ln izvežbance. Pouk tudi po diktatu. Novi tečaji se prično 15. septembra. — Vpisovanje dnevno. Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 15 (telefon št. 43-82) 1490 Na debelo in drobno zastopstvo slaščičarskih izdelkov, sladićev, likerjev, si-rupov, aperitivov in finih I vin. Arialdo Zago, Trieste, Via Carducci 2 -Tel. 66-22 Ingrosso, dettaglio, rappre-sentanze, dolciumi, liquiri-zia, sciroppi, liquori, aperitivi, vini fini. IMPORTANTE 80-CIETA' MILANESE vendita macehine utensili, cerca dltta oppure elemento competente serio, attivo per col-laborazione venđita su base provvigioni. POMEMBNA MILANSKA DRUŽBA prodaja strojev in potrebščin išče podjetje ali resno in veščo ter delovno osebo za sodelovanje pri prodaji na osnovi provizij. Ponudbe na: Scrivere: CASSETTA 259 M. — UNIONE PUBBLI-CTTA* ITALIANA, MILANO IST1TUTO FACCHJrrn — TREVIGLIO (prcMO Milano) Ai giovani Sloveni, per i crescenti rapporri commerciali con lltali*. t oggi di grande utiht« la coDosceoza della Lingua italiana. I/Is ti tu to Facchetti d 1'uoico in I tali a speda-1 izza to per Coni rapidi di Lingua Italiana, di lingue Moderne e di mmterie commerciali per giovani di Lingua straniera. Diplomi. Sporta. Chiedere programml. Mladim Slovencem je znanje italijan&ine tedaj zelo koristno zaradi naraščajočih trgovinskih odnolajev z Italijo. Zavod Ficduetti je v Italiji edini, ki je specializiran v prirejanj« brzih tečajev italijaničine, modernih jezikov obče in trgovinskih ved za mladino. Iti govori tuj jezik. — Diplome. — Sport. — Zahtevajte prospekte! fSLOTERSKI lTlBOB«, 200 Krasno velesejmišče smo dobili Vsa stavbna dela so v (lavrnem končana 9200 m pokritega prostora aH Uoo n3 več od starega Ljubljana, 11. septembra Ljubljana se po ustanovitvi Ljubljanske pokrajine bogati z novimi pomembnimi pridobitvami, ki ji nudijo ugodne pogoje za njen nadaljnji razvoj. S posebnim zadoščenjem opozarjamo zlasti, da bo imela Ljubljana tudi poslej velesejem; dobila je celo krasru. temeljito preurejeno velesejmišče, ki bo lahko vzorno služilo svojemu namenu. Velesejmišče je tako preurejeno, da ga skoraj ne prepoznate, čeprav je lega glavnih paviljonov ostala nespremenjena. MOGOČEN GLAVNI VHOD 2e sam glavni vhod je zelo spremenjen, tako da mnogo bolj pristoja velikemu ve-lasejmisču kakor prejšnja skromna ograj -na vrata. Kakor je bilo vse prej začasno na velesejmu, tako so imeli tudi vhodi značaj Ta ir ln osti. Lepote, arhitektonske sklad noeti m smotrnosti prej nismo mogli iskati v ve-loaejmakih poslopjih. Velesejmišče je bilo le skupina več ali manj > kamufliranih c barak. Pri preurejevanju velesejmišča seveda niso mogli prezreti tudi glavnega vhoda, se, ker so tudi na velesejmu prvi vti-najmočnejai m odločilni. Glavni portal Pod pristreški ob glavnih paviljonih so tnal lepi razstavni prostori. — Sotto i tetti iti dei princi pali padiglioni vi sono pure del bel posteggi. Ca>ov5ki cesti trna dvoje vrat. Srednji med vrati, masiven in visok, je teži-ačo simetrične perspektive, ki se odpira na velesejmišče, ko se mu bližaš od Celovške cesta. Vrh stebra bodo še kronali emblemi Lep je tudi drugi vhod na južni strani ob Ldattermanovem drevoredu. Obiskovalci bodo tam takoj stopili pod streho, čim bodo prejeli vstopnico; pred vhodom v veliko rotondo sloni na stebrih betonska streha. KAJ SK JK STOF7M FTNTI X> As ob pi vem pogledu na velesejmSiče previdimo* da je postalo vse bolj široko pgJMJBi Glavni paviljoni so višji ln širši od starih, a kar je glavno, mnogo daljši. Yr*j je bflo več manjših paviljonov, zdaj so pm uemeetu njih večji; tam, kjer sta bila prej dva, paviljona aH celo trije, je zdaj —mm eden. Sejmišče ni več tako raztrgano, porabljen > tudi prostor, ki je služil prej Pogled v največjo velesejmsko dvorano. — Uno sgnardo nella piti grande sala del 1' esposizione. za prehoie med posameznimi paviljoni in razstavne dvorane so mnogo večje, bolj zračne in svetlejše. Posebna novost preurejenih paviljonov so lepe kolonade, prostorni pristreški ali napol odprti razstavni prostori vzdolž glavnih paviljonov. Ti pristreški so tako široki, da bodo nudili streho tudi obiskovalcem, ne le razstavljal-cem. Tako bodo razstavijalci ves čas med Ogledom razstav pod streho. Dež ne bo več zadrževal nikogar pri ogledu velesejma. kar je nedvomno velikega pomena. Znano je, da je bil prejšnje čase med slabim vremenom na velesejmu slab obisk. Telaj si obiskovalci ob slabem vremenu niso mogli ogledovati razstav v polodprtih prostorih na prostem, a tudi v zaprtih prostorih 3ih ni bilo mnogo, ker je bilo neprijetno prehajanje iz paviljona v paviljon. Ob nalivih je bilo včasih velesejmišče celo poplavljeno in na prehodih so stale velike luže, ker zemljišče ni bilo kanalizirano. Zdaj je velesejmišče tudi kanalizirano, kar je posebno pomembna pridobitev. ZUNANJE LICE Stari paviljoni so bili arhitektonska strašila, preurejeno velesejmišče nam pa nudi lepe perspektive. Projektant (arh, J. Me* sar) j« dosegel močne učinke zlasti • ko-lonadami vzdolž notranje strani paviljonov. Glavno pa je, da je zdaj slog glavnih paviljonov enoten ni da pročelja dolgih poslopij nudijo vsemu prostoru lep okvir. Doseženo je ravnovesje in človek nima več občutka, da je v džungli barak. Naglasiti pa je treba, da velesejmišče zdaj se ne nudi končnega lica, kakršnega bo imelo, ko ne bo več nobenega starega poslopja in ko bo že zazidana tudi velika koncertna dvorana. Ugoden vtis napravijo tudi hodniki vzdolž glavnih paviljonov, dvignjeni za tri stopnice od zemljišča, in obrobljeni z okrajnimi gredicami. Na teh hodnikih bodo pešci tudi povsem varni pred vozili, »E DVA NOVA PAVILJONA Prejšnja leta so morali neprestano krpati na vseh koncih in krajih. Ne le, da je bilo treba neprestano popravljati stare paviljone, je bila tudi vedno stiska za pokrite prostore. Zato so tudi postavili streho kot neke vrste velik šotor nasproti prehoda med paviljonoma J in H. Da je bilo mnogo premalo prostora, se je izkazalo celo zdaj, ko so že stali veliki glavni paviljoni. Zato je dobil »šotore solidne stene in novim paviljonom se je pridružilo še eno trdno poslopje, ki nima zgolj zasilnega značaja. Ta paviljon je približno 26 m dolg in 13 m širok. Posebno pozornost zasluži drugi novi paviljon, ki ga še zidajo — predvsem zaradi tega, ker je najbrž prva stavba pri nas, ki bo sezidana res v rekordnem času. Paviljon je bil potreben, da se bo razstave lahko udeležilo tudi slovito podjetje »Fiat«. Za razstavo izdelkov tega podjetja ni bilo več nobenega primernega razstavnega prostora, Velesejmska uprava se je potrudila, da bi preskrbela primeren prostor kljub zelo kratkemu roku. Treba je sezidati soliden razstavni paviljon z zazidano ploskvijo 420 kv. m v 21 dneh. Delati so začeli pred tednom in z laj je poslopje že pokrito. Delajo noč ln dan. Zidarska dela je prevzelo podjetje Ang. Battelino, ki je zidalo tudi druge paviljone, tesarska pa tesarski mojster Pavčič. Stavbno nadzorstvo ima ing. arh. J. Mesar. Kaže, da bo delo končano celo pred rokom, GLAVNI PAVILJONI Velesejmska poslopja bodo tudi poslej oznanienovali po abecednem redu. Tako je zlaj imenovan novi paviljon na levi stiani glavnega vhoda (kjer je bil prej E), dolg 91 m, C in D, Čeprav je le ena, neprezidana razstavna dvorana, šteje za dva objekta, glede na število oddelkov. Ta paviljon sega od glavnega vhoda do rotunde ob tivolskem vhodu. Pri rotundi vstopimo v paviljon, ki stoji vzdolž Lattermanovega drevoreda in ki je označen s črkami E, F ln G. Velik je za tri prejšnje največje paviljone. To je največja dvorana v Ljubljani, saj je dolga približno 170 m. Notranja širina glavnih paviljonov znaša okrog 12 m, tako da ima ta dvorana približno 2000 kv. m površine. Višina razstavnih dvoran do strešne konstrukcije znaša 6 m. Vzdolž Celovške ceste stoji se en velik paviljon. Razstavna dvorana skoraj 100 m dolga, je označena kot H ln J. Človek al s zadovoljstvom ogleda te velike dvorane že same na sebi, ko so še prazne. Posebno učinkovita perspektiva se nudi v dvorani E—F—G. Zanimivi pogledi se bodo nudili zlasti med razstavo. Ker bo vse blago razstavljeno po enotnih načrtih. Učinkovito stebrišče vzdolžnih paviljonov. — Suggestive colonnate lungo i nuovi padiglioni. tako da bol o stene vseh koj enotne. Posamezni razstavijalci bodo uredili svoje koje po arhitektonskih načrtih. Razstave bodo nudile s svojo vzorno ureditvijo in dekorativnimi elementi tudi estetski užitek. OBRISI RAZSTAVE DOMAČIH RAZSTAVLJALCEV V dvorani H—J se nam že nekoliko kažejo obrisi razstave domačih tvrdk. Mizarji že postavljajo predelne stene za koje. V dvorani bo 53 koj. v polodprtem prostoru pa 30, Arhitekt je marljivo na delu. Letos ne bo nihče razstavljal brez načrta. Sleherna koja bo privlačevala obiskovalce že zaradi načrtne ureditve. Tako lepih velesejmskih razstav v Ljubljimi še nismo vileli. Pri takšni smotrni ureditvi bo prišla še tem bolj do izraza lepota novih razstavnih dvoran in kolonad ob glavnih paviljonih. VSE ZASEDENO Ljubljana je dobila res velemestno velesejmišče, kakršnega ni v bivši Jugoslaviji; velemestno po arhitektonski ureditvi in po razsežnosti. Velesejmišče ima okrog 9.200 kv. metrov pokritih prostorov, ali približno 1.200 kv. m več kakor jih je imelo staro. Kljub temu bi lahko napolnili še mnogo več prostora. Vsi prostori so že dolgo zasedeni. Sedanja velesejmska prireditev bo res prava gospodarska manifestacija italijanskega gospodarstva in Ljubljanske pokrajine, ki je zabela živeti novo gospodarsko življenje. Z žabjimi kraki m je začelo Lttigi Galvani in Alessanžro Volta — pionirja na električne energije Začetki poznavanja elektrike, te zdaj tako mogočne in pomembne gonilne sile. so bili kaj Čudni. Prve poskuse z ekktrlčnim tokom je moralo plačati mnogo žab z življenjem. Za žabe so se dotlej zanimali samo sladokusci, ki so jim dišala žabja stegenca kot posebna poslastica. Naenkrat so se pa jeli zanimati za žabe tudi učenjaki in sicer v zvezi z električnim tokom. Luigi Aloisius Galvani je študiral najprej bogoslovje, potem pa medicino. Preko njegovega imena ne bo mogla zgodovina nikoli, če bo hotela obravnavati razvoj elektrike. Leta 1763. je postal Galvani profesor kirurgije in anatomije v Bologni. Nekje čitamo, da je kuhal svoji bolni ženi dobro juho iz žabjih krakov. Pri tem je baje opazil, da so začeli žabji kraki drgetati, čim se jih je dotaknil z nožičem. Zložena je f bila celo pesem, proslavljajoča Galvanijevo ženo. ki si je tako hote ali nehote pridobila veLke zasluge za odkritje, s katerim se pričenja novo razdobje v zgodovini elektrike. Točnejša razlaga nam pa pove, da je opazil Galvani drgetanje mrtvih žab pri njihovem raztelesenju. Njegov pomočnik ga je opozoril na to, da drgetajo mrtve žabe samo, če preskoči iskrica na konduktor-ju. Torej je bilo jasno, da je elektrika nekako v zvezi z drgetanjem žabjih krakov. Galvani je nadaljeval poskuse, drgetanja žabjih krakov mu je pojasnilo živalsko elektriko. Svoja dognanja je skrbno zap:sal in izdal v latinski razpravi -»De viribus electritatis in motu musculari cemmenta-rius« (1791). Pozneje je hotel delati poskuse z žabami tudi z elektriko, ki je v ozračju in ki se med nevihto sprosti v obliki strele. Obesil je žabo na medeninasto kljukico na železno ograjo. Dolgo ni opazil nič posebnega. Nekoč je pa opazil, da se mrtva žaba »ti ose, čim se dotakne kovin a-ste ograje. Nadaljeval je poskuse ln spoznal, da žabje mišice ob dotiku s kovinami zadrgetajo. Galvanijevi poskusi in njegova razlaga so vzbudili v znanstvenem svetu skoro večje zanimanje kakor francoska revolucija. Vsaj učeni du Bois Revmond je zapisal, da se more vihar, ki so ga dvignili Galvanijevi poskusi v svetu fizikov, fiziologov in zdravnikov, primerjati samo s tistim, ki je za-vihral takrat na evropskem političnem obzorju. Za Galvanijeve poskuse se je zanimal tudi njegov rojak fizik Alessandro Volta. Njegovo ime je takrat že slovelo med učenjaki. Znan je bil zlasti po nekaterih aparatih, ki jih je sestavil tako po elektrofo-nu, električni pištoli itd. Pozneje je bil poklican na univerzo v PavijL Volta se je prvotno strinjal z Galvanijevo razlago. Temu se ne smemo čuditi, saj se je velelo takrat o elektriki zelo malo. Razni poskusi z elektriko, proizvajam potom trenja, so kazali na to, da je elektrika nekaj neznanega, neotipljivega, čarovniškega. Zato je bilo kaj lahko naziranje, da je vse življenje v nekakšni zvezi s to neznano silo, saj poznamo iz naravoslovja električnega ska-ta, ki zada električni udarec močnejši od toka 220 voltov. Volta je razmišljal, dali ima živalska elektrika svoj sedež v živcih ali v mišicah. Kmalu je pa jel dvomiti o Galvanijevi razlagi. Svoje dvome je izrazil Volta v pismih prof. Vasalliju v Turinu. Volta ni bil edini, ki je dvomil o Galvanijevi razlagi* Galvanijevi pristaši se pa niso dali ugnati in dokazovali so, da nastane pri enakih kovinah vedno drgentanje v mišicah mrtve žabe. Nastal je hud spor med učenjaki. Galvanijevi privrženci so si pomagali z najrazličnejšimi razlagami in domnevami. Na stran sživalske^ elektrike se je postavil tuli mladi Aleksander von Humboldt. Ta čas se je pa Galvani umaknil iz javnosti. Zadnja leta svojega življenja Je preživel razočaran ln ogorčen nad spori zaradi ras-lage njegovih poskusov, povrhu pa Se siromašen in bolan. Nasprotno je pa Volta z vedno večjo žilavost jo pilil svojo teorijo, ki je razlagala postanek električnega toka z dotikom dveh kovin v tekočini, vplivajoči na kovine. Volta je prvi rabil izraz galvanizem. V nekem pismu je napisal, da vsa s>magija galva-nizma* ni nič drugega, nego elektrika, nastala z dotikom raznih vodičev. Popolno zmago nad Galvanijevimi pristaši je dosegel Volta z elementom, ki je dobil po njem tudi ime. To je bil enostaven nepopoln element, ki je pa pomenil za Galvanijeve pristaše najhujši poraz, žabe so takoj izginile iz dvoran, kjer so delali poskuse z elektriko, kajti postalo je jasno, da njihovi kraki niso nič drugega nengo galvanoskop, ki je zadrgetal, čim ga je prešinil električni tok. Potrebna sta bila torej dva Galvani, ki se je motil, pa je pri tem odkril nekaj izredno važnega in Volta, ki je prešel od žabjih krakov na električne elemente. Galvani ni dočakal priznanja. Drugače je pa bilo z Volto, ki so ga kar obsuli s častjo in slavo. Napoleon, takrat še prvi konzul, ga je povabil na državne stroške v Pariz, kjer je Volta leta 1S01. ponovil svoje poskuse. Napoleon je dal Volti na čast kovati zlato kolajno. Razpisal je vsakoletno nagrado 3.00^ frankov za najboljše delo na polju galvanizma in enkratno nagrado 60.000 frankov za delo, ki bi s svojim pomenom lahko primerjalo delu Volte ali Franklina, ki je delal v Ameriki poskuse z atmosferično elektriko in ki je tako izumil strelovod. Napoleon je podelil Volti naslov grofa in lombarskega senatorja. Slave je imel torej Volta več kot dovolj. Na tej zgodbi najlepše vidimo, kako majhne izvirke imajo velike reke. Tu vidimo kako se je začela mogočna in učinkovita sila, kakor je elektrika, pri poskusih z žabjimi kraki ter s prepirom fizikov, fiziologov in zdravnikov o tem, zakaj žabji kraki drgetajo tudi če je žaba že davno mrtva. Razgovor s slikarjem Lojzetom Perkf-m Njegova prva samostojna razstava obsega 22 del Ljubljana. 11 septembra. Akademski slikar Lojze Z^rko je že dobro znan na^ javnosti. Razstavil je že večkrat v družbi svojih tovarišev in na vsaki razstav5 se je bolje izkazal. Pri malckate-rem slikarju naše mlajše generacije umetnikov vidimo tako izrazito razliko razstavljenih dol od ene razstave do druge. Vsi, ki so videli Perkcva dela na njegovi nedavni razstavi v dvorani palače Bata ;n ki so si ogledali njegova najnovejša dela na sedanji razstavi v galeriji Obcrsnel, imajo vtis, da se je predstavil novi Perko, tolik je napredek mladega umetnika v tem kratkem času tako v živahnem izražanju barv ;n svojstvenosti podajanja. Nič starega ni na novih delih; ostala je le njegova značilna poteza: neprestano in neutesno iskanje — lastnost, ki ni lastna vsakomur. Perkova prva samostojna razstava obsega 28 uspelih del, med katerimi je en akvarel in zbirka rsb. Razstava ;e že na dan otvoritve, ki je bila skromna in intimna, vzbudila pozorne sit ljubiteljev likovne umetnosti, ki s svojim obiskom stalno polnijo razstavne prostore. Poiska/1 sem mladega, a tako plodnega umetnika, da bi mu zadal nekaj vprašanj pred njegovim odhodom v Firence. — Kaj Vas Je napotilo, da po tako kratkem presledku zopet razsia\*ljate? — Počitnice sem izkoristil s tem, da me ;e rano jutro našlo med njivami s paleto v roki. Potapljal sem se v mor:u brazd in zvečer truden prihajal domov. Z vsakim novim dnem je vstalo z menoj geslo: delati, študirat', delati! To mi je v dusi m ne miruje nikoli. Namenjen sem v tujino. Pa bi rad napravil nekak zaključek, nekak ob- račun svojega dosedanjega hr/tenia. Rad bi se na ta način posUvvi! od svoje matere — svoje rodne grude, ki mi je vedno b"La neizčrpen vir za ustvarjanje. Kdor koli si bo ogledal to razstavo, bo pač spoznal, zakaj sem hotel razstavit1 pred svojim odhodom v Firence. — Kuko vpliva scdnnja \*ojna na umetnost? — Čc gre tu za osebnost, bi bil mnenja, da se v taki atmosferi marsikaj čuti, sv pa še krepke je prime čopič in še izraz ;.u-je zariše v kredo . .. — Kaj pa mislite o slo\*enskl liko\mnl umetnosti in njeni bodočnosti? — Ze slovenski impresionizem si je pridobil svetovni sloves in je ponosel Slovenko ime preko ozkih domač:h meja. Prepričan sem, da ni daleč čas, ko bo tudi današnja Slovenska umetnost irmola svetu o našem narodu nekaj povedati, četudi danes morda naš umetnkški izraz ni vsakemu, posebno tujemu kritiku razumljiv. S tem pa se se ne pravi, da bi ta umetnost ne Kila sposobna, da prinese rud;. ona svoj de'e/. v veliki tekmi narodov .. . — A Vaši načrti za bodočnost? — O načrtih je težko govoriti. Za vso, kar sem so učil m naučil sem d\ je moral pred praškim deželnim zborom proti močni opoziciji utemeljevati kraljev načrt o oborožitvi. Neki razburjeni poslanec mu je zaklical: Hanibalovi vojaki so bili zadovoljni a sandali! General je pa brž odgovoril: Prav pravite. Toda, noben se ni več vrniL Julia je imela prav Julija, hči cesarja Avgusta, Agrippova in pozneje Tiberi jeva žena, je vstopila v cesarske sobane v obleki, ki jo je smatral njen oče za premalo dostojno in zato jo je sprejel hladno. Naslednjega dne je pa prišla Julija k cesarju v zelo skromni obleki. Augustus jo je nežno objel rekoč: Oh, ta obleka mnogo bolj pristoja Avgustovl hčeri. Julija je pa odgovorila: Včeraj sem bila oblečena za svojega moža, danes sem pa oblečena za svojega očeta. PROKLETSTVO 23 DENANTA Roman. — To je eden mojih najboljšib prijateljev senor Jose de Ravendoz, prezident republike San Benita,— je odgovoril Manzana ves srečen, da se more poba-hati s svojimi stiki. — Bila sva skupaj vzgojena v kolegiju v Ricuerdu ... • Stari gospod je trdil, da zelo dobro pozna tega Ravendoza in med starim gospodom in Manzano se je razvil dobrih dvajset minut trajajoč živahen pogovor, v katerega sta nazadnje posegla mlada dama in drugi gospod. Če sem zatopljen v težke misli, ne morem trpeti klepetulj okrog sebe. čeprav so me neznani sopotniki večkrat ogovorili, sem jim odgovarjal izogibajoče in čeprav so silili vame, da bi zvedeli moje mnenje o tem ali onem vprašanju, sem se raje stiskal v svoj kot in se delal kakor da spim. Manzana je nadaljeval živahen razgovor, kupicil je laž na laž in bil je srečen, da ga občtidujejo tako imenitni sopotniki. Udobno se je zleknil na svojem sedežu in zame se sploh ni več zmenil. Tako se je pokazal v svoji pravi luči in lahko sem ga nemoteno opazoval. Bil je mož puhle glave, lačen časti, slabo vzgojen, domišljav in nadut. Imel sem torej pajdaša žalostne postave in lahko si mislite, kako rad bi se ga bil odkrižal... V Rouenu so se najini sopotniki poslovili. Med njimi in Manzano so bile izmenjane pretirane vljudnosti. Manzana, ki mu je bilo očividno ležeče na tem, da bi se pokazal olikanega kavalirja, je galantno ponudil mladi dami roko, gospodoma je pa dal svojo vizitko in se domenil z njima, da se sestane jo prihodnji mesec v Monte Carlu. — No, to ste jim pa natvezli laži, — sem mu dejal, ko so odšli. — Dragi moj, — je odgovoril Manzana, — mož velikega sveta, kakor sem jaz, se vedno iskreno veseli, če sreča ljudi svojega družabnega razreda, — Hvala za poklon, toda dovolite mi omeniti, da so napravili name vtis pravih pustolovcev. Ta dva stara gospoda nimata na sebi nič aristokratskega, čeprav se delata, kakor da sta njvečja kavalirja in čeprav se delata, kakor da sta največja kavalirja in stuje ogledati si njune roke in noge. Ta mlada dama je pa čisto navadna deklina... Manzana je zardel od jeze. — Deklina! — je vzkliknil, — deklina senora Ma-riguita de Rosario! Znoreli ste, dragi moj! Pozna se vam, da niste srečavali v življenju mnogo dam velikega sveta. — To je možno, toda dovolj se spoznam na fizio-gnomije, da takoj vidim, s kom imam opraviti. Vi ste pa kratkomalo nasedli pustolovcem in ... Nisem izgovoril svojih misli do konca. Naenkrat mi je šinila v glavo nova misel. — A demant! — sem vzkliknil. — Ali ga imate še pri sebi? Manzana se je zaničljivo nasmehnil, vendar je pa posegel v žep svojega telovnika. — Oh... oooh! — je vzkliknil. — To je strašno ... Oni... Planil sem nanj, ga zgrabil za rame in zakričal: — Ukradli so vam ga, kaj ne ... ? Zdaj sva pa opravila. Najbrž ste se sporazumeli z njimi, vi lopov!... Hitro, hitro! Pohitiva za temi banditi in zagotavljam vas, da bom obračunal z vami, če jih ne izslediva, vi lopov, slepar grdi! Vlak, ki je stal na postaji pet minut, se je bil že začel premikati. Skočila sva iz vagona in se jela prerivati skozi množico potnikov. Potiskal sem Manzano pred seboj, da mi je delal pot. V nevarnosti, da si zlomiva vrat, sva slednjič skočila na peron v veliko presenečenje kolodvorskih uslužbencev. Obstala sva blizu vhoda v predor na koncu perona in morala sva se vrniti, če sva hotela priti do izhoda s perona. * Tam sem hitro vprašal nekega uslužbenca, ki me je osuplo gledal: — Dva stara gospoda in mlada dama so gotovo tu odšli s kolodvora. Morali ste jih videti. — Ne vem, — je odgovoril uslužbenec počasi. Stopite v informacijsko pisarno. Jaz pobiram tu vozne listke in se ne zmenim za potnike. Spoznal sem, da od tega tepca ne bom ničesar zvedel. Tako sem potisnil Manzano naprej. Mož ni bil več domišljav in pustil se je voditi kakor otrok. Pred kolodvorom je majhen trg, ki se dviga proti mestu. Tam stoje starinske kočije z izvoščki rdečih nosov. Nekaj že najetih taksijev je po vrsti odhajalo. Tristo vragov! — sem pomislil. — Ti lopovi so gotovo najeli taksi___in ne izslediva jih, čeprav bi pretaknila vse mesto. Obstal sem pred kočijami, ne da bi se mogel za kaj odločiti. Prvič, odkar sem ga poznal, je prišel Manzana na pametno misel. — Samo nekaj lahko storiva, — je dejal. — Najeti morava kočijo in se odpeljati v najboljše rouen-ske hotele. Tako bova končno zvedela, kje so se ti ljudje nastanili. Jeza me je dušila. Nisem se imel več v oblasti in najraje bi bil Manzano kar zadavil. — Ah, če bi zopet našel svoj demant, bi ga obdržal in tako bi poplačal temu tepcu Manzani muke, ki sera jih moral prenašati zavoljo njega. Potisnil sem Manzano v bližnjo kočijo in zaklical izvošku: — Nekoga isčeva ... Odpeljite naju v tukajšnje velike hotele. — Dobro, gospod, toda tu je mnogo hotelov, — je odgovoril izvoaček. — Začnite s hoteli prve vrste. — Dobro. Urejuje Josip Zupančič U Za Narodno tiskarno Fran Jeras // Za upravo In inseratnj dei usta Vlad. Regally u Vsi i Ljubljani