Razgovor z dopisniki Vsled kritičnih ugotovitev pri pre-gledovanju urednistvu poslanih ro~ kopisov čuti uredništvo »Našega dela« potrebo, da se redno in po možnosti preko vsake itevilke na-šega lista pogovori s svojimi dopis-niki o dolžnostih in nalogah vsakega posameznega dopisnika, o njegovem delu m načinu čim uspešnejšega udejstovanja v dopisništvu. Preprt-čani smo, da bo to sredstvo nekoliko pripomoglo k sistematičnemu delu samih dopisnikov in hkrati k pravil-nemu usmerjanju vsebine dopisov, Mnogokrat se vprašajo naši bralci: odkod naenkrat in zaka} toliko časo-pisov? Ali so nam vsi ti Časopisi tako nujno potrebni? — Da, potrebni so nam in še premalo jih je. Saj je to-liko stvari, dogodkov in velikih uspehov v naši socialistični graditvi, ki upravičeno zaslužijo, da se o njih piše in zopet piše, da bodo črke naše velike zgodovine čim bolj natisnje-ne ter živo in dokumentarno pred-stavljale v borbi prehojeno pot na-šega Ijudstva. To zgodovino bodo prebirali naši otroci, o njej govorili in se učili naši vnuki in pravnuki. Z zdravim ponosom bodo govorili o svojih očetih in dedih ter o njihovih neprecenljivih zaslugah pri graditvi svoje velike socialistične domovine. Vse to nam naj služi kot jasen odgovor na postavljeno vprašanje: zakaj toliko časopisov? Naš tisk naj bo last našega Ijud-stva, kmeta, delavca, inteligenta in slehernega graditelja socializma. NaŠ pravi Ijudski tisk je neizpodbiten dokaz, da lahko samo Ijudska oblast ustvarja pogoje svobodi tiska in končno ustvari možnost udejstova-nja v dopisništvu slehernemu delov-nevnu človeku Jugošlavije. Takšna je na&a l*udska oblast, takšna je naša svoboda tiska. Ljudski tisk terja od našega do-pisnika mnogo več kot kedaj koli poprej. Terja od njega velike naloge in dolžnosti. Pa ne samo to. Zahteva popolnegaf dmžbi in socialistični graditvi predanega človeka, ki z na-mi gradi in sočustvuje z vsemi, ki ustvarjajo bodočnost socialističnega človeka. Tudi naš dopisnik se na tihem vprašuje: o čem pisati? Pofirlej v svojo vas med svoje Ijudi, poglej v tovarno in prisluhni stroju, ob ka-terem stoji naš vztrajni delavec, po-glej v zadrugo in se pogovori o delu našega zadružnika, o njegovi borbi za Tekonstrukcijo kmetijstva in večji hektarski donos, poišči izkoriščane-ga hlapca ali deklo in jima pokaži pravo pot v človeka dostojno živ-Ijenje ter o tem napiši, obišči naše-ga haloškega in slovenjegoriŠkega viničarja in ga vprašaj, kedaj misli končati JculaJc s svojim neusmiljenim izkoriščanjem. Če boš vse to videl in vse to spo-znal, ne boš tako vprašujoče zrl v predse na mizi položen papir in se po nepotrebnem obotavljaL Toda, kako pisati, kako začeti in kako končati? Tega se naH dopisniki najbolj ustrasijo. Si hodil v šolo? Poznaš abecedo, besedo in stavek? Tudi mi-sliti znaš, kajne? No, vidiš. Potem bo pa šlo. Le začetek, začeiek je težak ... Ne ustraši se ga! Leta ena* inštiridesetega se naši prvoborci tudi niso ustrašili. Začeli so borbo,