196. številka. Ljibljua, y ponedeljek 28 avgusta 1905. XXXVIII. leto. II likaj* rak aan zvečer, Mmll nadeli in praznika, tar valja po posti prajamao aa avslro-ogrske daiela aa ra lata «6 K, aa sel lata lt K, aa četrt leta 6 K 60 k, sa en meeee * K 80 k. Za LJubljano ■ poiUjanJeia na dom aa voe U K, sa pol lete IS K, aa 3etrt lete 6 K, aa en meeee t K. Kdor hodi sam ponj, plača aa vso loto 11 K, aa pol lote 11 K, aa četrt lote 6 K 60 h, aa en meeee 1 K 90 h. — Za tujo doialo tolike vod, kolikor znaSa poštnina. — Baročbo bres istodobne vpofiujatve naročnine se no ozira. — Za oznanila se plačuje od potoroetopno petlt-vrsto po lt h, če so so eananile tiska enkrat, pa 10 h, Se le dvakrat, in po 8 h, Če te tiska trikrst ali veškrat. — Dopiat ■ se isvele frankovati. — Bokopiai •« ne vrafiaje. — Uredništvo In upravnlstvo Je v Kaafiovu alieah it 6, ta sieor eredntftve v I. aadetropja, apravnifitve pa v pritličja. — Upravntftvv naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacij* oznanila, t J. adminiatratrvne atvart „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne Številke po 10 h. „Narodna tiskarna11 telefon št. 85. BSSB Nekaj za kratek čas. Pastir Jožef C-rjak v Rajhen* burgu je začutil v sebi ncsebno zamaknjenost do lurške Matere božjo m je sklenil njej v čast sezidati veliko cerkev. Ustanovil je »cerkveno d?uŽbc«, ki naj pobira m?d »Marijinimi ctrc-ci« denarno darove za Marijino cerkev in sedaj razpošilja — menda po vsem Slovenskem (saj se liberalni Postojni ni prizanesel) goreč poziv k vstopu v njegovo cerkveno družbo jn k obilnim derovom za — »slovenski Lur^i«. Takih farSkih berači j smo sicer ie vajsni, a Ceriakova je posebna vrste in z?to hočemo is njegovega rc7'V^ ponatisniti nekaj odlomkov, d In svet v'đel. ktiko omejeni so Daš duhovniki Skraja pripoveduje t sto bajko, h se je leta 1858 Marija v Lurdu kazaT>, osemnajstkrat, da je na ropstu kjer se je prikarala, zač^l izvirati močen studenec i« trde skale, je voda tega studenca čudodelne moči, ki je ozdravila že tisoč in ti-oč bolnikov itd. Potem p3 nadaljuje Cerjak: »Pa >:'--:js je zahteval«, d& ji krist-ini postavijo v L#?du spomin na jene prikszni, je ukazala, da ji Um sezidajo novo cerkev. Iu glej, nad votlino, v kateri se prikavala Marij?, stoji danes krali Marijina cerkev. Župnik Cerjak mora imeti pač či3to pastirske pojme o Materi bGŽji. Častihlepna je torej sveta Marija, da je zahtevala zahvalo za bvc prikazni?! Katekizem nas uč», da je časti hlepnest — greh; Cerjak tedaj žali lite? božjo, *e pravi, da je »uka-Eus«, da se ji naj postavi hram, v katerem se ji bo molilo. Taki nazori bo vladali v starih psganskih časih. Trda pride če boljše: »Lnrd je po9ta! središče blago-Bcsnega Marijinega delovanja v prid ubogemu človeškemu rodu. Oi one srečne dobe, ko se je sezidala Marijina cerkev v Lurdu, se je takore-koč podvojila Marijina ljubezen do Adamovih otrok. Torej, preje je bila Marijina ljubezen do nas ubogih Zemljanov manjša? Ali so take spremembe mogoče pri — svetem, popolnem bitju, kakršna je vendar Mati božjav Pa kaj? Saj naši duhovni pastirji žalijo še celo samega Boga, ker nas učijo, da moramo Boga častiti zaradi tega, đa nas on — popolno, neskončno dobro bitje — ne kaznuje in pogubi. Kako se more pojem popolnost strinjati s slabostmi, kakršne ima samo človek? Toda pustimo to: Mit der Dumm- heit .. . Csrjak utemljuje potem svojo potrebo, da se postavi tudi na Slo venskem Marijina lurška cerkev, kakor da bi takih cerkev Že ne bilo vse pr»!no. Kaj bodo pa Marije na Trsatu, na Brezjah, v Zagorju itd., ki so vse čudodelne, rekle k takemu prednostnemu češčenju lurške Matere božje. če se hočeš po mor u peljati in se proti pomorskim nevihtam in nezgodam zavarovati, moraš iti na božjo pot'na Trsat (nikamor drugam) in tam seveda kaj pustiti za božje ime in Marijino čast. Naša kranjska »Marija pomagaj« ima zopet druge čudodelne moti, Zagorska na Štajerskem zopet druge in tako dalje. Farška bisaga je iznajdljiva. Kaj pa Cerjak obljubuje darovateljem ! On jih razločuje v člane, usta-novnike in dobrotnike. Član je tisti, ki plačuje na leto 1 K 20 h skozi 10 let ali pa plača enkrat za vselej 12 kron, kar se posebno priporoča. (Aha!) Bolj premožni lahko postanejo ustsnovniki in plačujejo na leto 10 kron sk'zi 10 let ali pa enkrat za vselej 100 K [Se bolje ) Dobrotniki so pa tisti, ki darujejo, kolikor hočejo. | Katerih milosti postanejo deležni us.anovniki, člani in dobrotniki? Za ustanovnike, člane in dobrotnike se roašuje vsak prvi petek v mesecu. Če je v mesecu kvaterni teden, opravlja se družbena maša na kvaterno sredo in se molijo enake molitve kakor vernih duš dan. Vrh tega se še vsako nedeljo in prrznik skupno moli v farni eerkvi za družbenike. Vseh teh »duhovnih dobrot« bedo vsi družbeniki đeležn*, dokler bo trajala oerkvena družba in dosegla svoj namen. Cerkvena družba v Rajhenburgc bo trajala tako dolgo, da se bode dozidala cerkev, potem preneha. Do tistega časa se bodo opravljale mesečne maše in molitve brez izjeme za vse, ki so količkaj darovali za cerkev. Ko pa bode ponehala oerkvena družba, te sv. maše in molitve za rajne ne bodo nikdar prenehale za tiste, ki so darovali vsaj 12 kron ali več.« To je dobro. Siromak, ki ne zmore »12 kron ali več« bode kmalu pozabljen. Rajbenburški farji ne bodo več za njega molili. Svojo ostudno beračijo končuje Cerjak s temi le besedami: »Glej, Čestileo Marijin, morebiti boš kmalu po smrti pozabljen v molitvah od vseh, celo od tistih, ki bodo uživali Tvoje premoženje (namesto da bi ga bi! farjem zapustil) Ča pa daruješ za lurško cerkev v Raj-henburgu skozi 10 let le po 1 K 20 h na leto ali enkrat za vselej 12 kron (*ali več«) ne boš pozabljen nikdar v molitvab.c Po našem mnenju imajo farji dolžnost moliti za vsakogar; časa imajo te lenobe dosti. A oni molijo le za — denar. Fej taki veri; to ni Kristusova, to ni katoliška vera, to je farška vera, proti kateri se bodemo vedno odločno bojevali. Belgrajska pisma. XII. (—lit.) Narodna skupština, ki je bila takoj po novih volitvah sklicana k izrednemu zp sedanju, razpu-ščena je s kraljevim ukazom do cktobra, ko s* — kakor po navadi — zopet sestane k rednemu zasedanju V izredno zasedanje se je sestala naredna skupština samo zato, da se verificirajo volitve, da se izvoli predsedstvo, in — to je glavno — da se sestavi dtfiiitivna parlamentarna vlada. Pri razpravi o verifikaciji vel tev je prišlo večkrat do nurnih prizorov, kar ni navadno v srbBki narodni skupščini, kjer se navadno razpravlja zelo stvarno in mirno, ali vseeno se |. razprava hitro dokončala. Nova vlada se je tudi h.tro konstituirala, kar j j popolnoma naravno, ker se je takoj po izvršitvi volitev vedelo, da seet&vijo -l&do samostojni radikale: (radikalni demokrat:), & vedelo se je tudi to, da se bo previzoričen kabinet, ki ie bil sestavljen iz samostojnih radikalcav v svrho, da izvrši volitve, samo re koustru■■ a ker so že v t«, provizo-rični kabioet, poslu!: samostojni ra d; k alci najsposobnejše svoje ljudi, pa je bilo izključeno, da bi se pri sestavi definitivnega kabineta mogla zgoditi večja sprememba, oziroma, da bi sestavili k b n t popolnoma novi možje. Glavno vprašanje, radi katerega se je narodna skupština sestala k iz rednemu zasedanju — vprašanje o vladi — se je turej kmalu rešilo in sicer n* ta način, da je prevzela vlado Čist) mlada stranka — mlada po svojem obstoju in po slojih Članih — ki še ni vladala in zato so mnogi popolnoma opravičeno v skrbeh, da bo ta stranka nerodno vladala, posebno ker ni niti numerično niti po kvaliteti dosti močna sapram opoziciji, v kateri so glavni ft-ktor radikalci, stari in izkušeni politiki. Ali nekatera znamenja kažejo, da vlada ni ravno tako slaba, kakor se misli. Kdor je pazno zasledoval tok razprav v izrednem skupštinekem zasedanju, je moral dobiti vtisk, da obstoji med vladno stranko in med na-c jonalci (bivšimi liberalci) nekak tajen sporazum, ker javno vladna stranka takega sporazuma ni mogla narediti radi nepopularnosti, ki jo v narodu uživajo nacijonalai. Vsaj jai sem dobil tak vtisk, ker drugače si ne morem razložiti vzklika dr. Velj-kovića (nacijonalca) pri razpravi o verifikaciji poslancev iz ntoravskega okrožja: »Moram pripomniti opoziciji --—«, a govoril je popolnoma v zmislu vlade, kar pomeni da se on in petnajst njegovih tovarišev ne nnosjajo v opoziciji, nego podpirajo vlado! Ako je temu tako — in skoraj gotovo je — putem je pridobila vlada nekoliko spretnih politikov (dr. Velj-ković, Stojan Rbirae itd.), ki ji bodo veliko pomagali — pet let, ali dalje ne, ker se bo za sporazum hitro zvedelo (kaj se v Srbiji ne zve?!) in potem samostojni radikalei pri prihodnjih volitvah propadejo, ker so nacijonalci — kakor sena že rekel — kot stranka, k; |sj ntkd&j delala naj-večja nasilja, v narodu skrajno nepriljubljeni in zato se bedo pri prihodnjih volitvah zopet zbrali voliloi okoli radikalcev. V ostalem za sedaj je bolje, da rj&cijon&ici pomagajo vladi, ker na ta način se vsaj odstrani nevarnost permanentne krize. Za vladno stranko sporazum sicer ni dober, ker vsled njega v narodu mnogo izgubi, ali dobro je to za S b:jo. Bilje je namreč, da imajo tudi nacijonalai pet let nekaj vpliva (in sporazum z vlado jim da vpliva), kakor da bi bila skupština obsojena na to, da se v nji pet let samo krize rešujejo. Narodna skupština se je r. zaustila, a nova vlada niti svojega programa ni razvila, nego je ministrski predsednik Lu uba Stojanov;ć samo Brat Justin. Oz dnevnika samostanskega novica Priobčil Bistričan.) (DaUe.) A on me je gledal strastno, kot 8 me hotel prodreti in nadaljeval: »Vi ste mi odvzeli vse, kar mi e bilo drago na svetu, a vsega sem Bi sam kriv, le sam! &akaj sem vas peljal ono popoldne tja! A že mora kko biti. — Nekaj vas moram vpra-Bati: Frater Justin, ali ostanete v samostanu ?« Patru Vigiiiju v tem trenutku nisem mogel lagati, zato sem odgovoril: »Ne!« »Poslušajte mojo preteklost!« Oddahnil se je nekoliko, nato pa **čel: > Jaz in Albinin oče Završnik sva bila v gimnazijskih letih najboljša Prijatelja; tudi pozneje, ko sem jaz odšel v samostan, se ta ves ni predla, nasprotno, še utrdila se je. Ko sem jaz postal pater, je bil Wšuik ie uradnik pri ieleiniei, fcjtr je bil prav zadovoljen, le to si i* želel vedno, da bi mogla midva večkrat skopaj biti. A jas sem bil tu na Kremenec, on p« tam nekje blizu Dunaja. Naposled se je njegova Želja uresničila, da sva bila skoraj vedno skupaj. Završnik je bil namreč ponesrečil na železnici, prišel je ob roko in moral iti v pokoj. S svojo ženo, s katero se je poročil leto popreje, je prišel v Veliki log, kupil malo posestvo s hišo in živel prav zadovoljno I med preprostimi kmetskimi ljudmi, oddaljen od mestnega šuma. Midva sva delala izlete v bližnjo okolico, kadar je bilo lepo vreme, sicer sem bil pa jas njegov gost na njegovem domu, ali pa je on prebil po cele popoldneve pri meni v samostanu. Kar se je Završnika lotila jetika in pred šestnajstimi leti sem pokopal potrtega srea svojega dobrega in pravega prijatelja ... Patru Vigiiiju se je utrnila solza pri spominu na dragega tovariša. Kmalu je nadaljeval: »Njegova smrt je potrla mene kakor njegovo ieno, kateri je ostala le Albina, ki je bila takrat šele eno leto stara. Ker sem upal, da najdem tolažbe po isgubljenem tovarišu pri njegovi ženi in ljubki Marki in ker me je tudi Zavrfinioa sama vabila, naj pridem druščino delat, sem zahajal tja skoro vsak dan kakor popreje, dokler je bil Završnik še živ. daj veste: solamen miseris socios habere ma-lorum. Minilo nam je tako šestnajst let. Jaz sem osivel, Završnici so se pokazali beli lasje na glavi, Albina pa je postala lepa deklica, kakršnje bi zastonj iskal daleč okrog. Razen telesne lepote so jo krasila velike duševne zmožnosti. Jaz sem si mnogo prizadel, da bi jo izobrazil, in reči smem, da je bil moj trud obilno poplačan. Albino sem učil našega milega materinega jezika, naučil jo nemščine in deloma tudi francoščine. Seznanil sem jo z najboljšimi italijanskimi pisatelji, katere sva brala v prevoda. Skratka, Albina ve toliko, kolikor malokatero dekle, ki se šteje med olikane! In kako lahko se je učila! Kot bi poučeval kakega ange-lja, se mi je zdelo, ko mi je sedela nasproti in poslušala mojo raslago, ki nikakor ni bila tako pedanUko navesana na slovnieo kakor dandanes pri večini učiteljev in profesorjev. Kar sem Albini prinesel knjig is samostanske knjilniee, jih je brali a roladeniškim navdušenjem in mi povedala vsebino vselej tako natanko, da se nisem mogel načuditi njenemu dobremu spominu. Tu ste prišli vi. Ko sem vas prvikrat pred perto zagledal, ste mi bili simpatični. Skoda za fanta, sem si rekel, da je prišel sem; ta obraz ni ustvarjen za samostan. Postala sva si takoj prijatelja. Kakor sem Albini nosil knjige, tako sem vas zalagal i njimi. Katere je ona brsls, ste jih čitali tudi vi. Veselil sem se večkrat, ko sem slišal enako oceno kake knjige od vas in od Albine. Kako sem vas i njo sesnanil, veste dobro. Ta dogodek je ostal meni v britkem spominu, vam pa v lepem, kot se mi zdi. Da ste bili pozneje čei tri dni z Albino skupaj, sem izvedel, ko se je dekle ssgovorilo. Čudna misel mi je šinila v glavo: čemu je prišel T In takrat sem sačel noreti., . Vsak človek nori enkrat v svojem življenju, jas sem v starosti. Zdaj sem iele sposnal, da ima tudi redovnik srea v prsih, srce, ki more ljubiti. Do tokrat sem čutil do Albine samo listo prijateljstvo; ko sem pa uvidel, da čutite vi do nje ljubezen, se je porodila v meni zavist, d* bi kdo drugi deklico rajši imel od mene in zato se je tudi v mojem srcu vzbudila ljubezen do nje. Od dne do dne se mi je staro redovniško srce bolj vnemalo za njo in da človek, ki še ni nikdar ljubil, toliko gorečnejše in strastnejše ljubi, kolikor starejši je, mislim, da se ne motim, ako to trdim. Dokler nisem Albini ničesar o svoji ljubezni do nje razodel, je bila vedno prijazna z menoj kot s svojim najboljšim prijateljem. Velikokrat sem se pripravljal, da bi ji povedal, da jo iskreno ljubim, a nikdar nisem imel poguma za to. Nekoč sem pri Završniku precej pil, da so mi bile misli nekoliko ras-vnete. Z Albino sva bila sama v sobi. Začnem ji polagoma nagajati, kakor je bila ie večkrat mojo navada, uja-mem jo sa roko, s drugo objamem krog pasu, ji sašepečem strastno: »Albina, jas te ljubim!« ter jo poljubim na lioe. A njen obras se je zresnil. Obrnila se je proč, isvila se mi is rok, mrzlo mi odgovarja'a na moja drhteča vprašanja, pri mojem odhoda se mi je pa skrila. KDafts pstk.) na kratku omenil, da je program vlade tako in tako znan, a v rednem zasedanju narodne skupštine v oktobru d.» bo vlada razvila svoj delavni program. Bilo bi pač pravil-nejše, da je nova v ada takoj pri svo jem nastopu razvila svoj program, a ne samo opozorila skupštino na političen program stranke samostojnih radikaleev. Ztto je »Samouprava«, organ radikaleev, dobro rekla: A to narod vpraša poslanoe, ko se vrnejo domov, kaj dela vlada, naj rečejo, da vlada sestavlja program. Srbsko časopisje posveča vedno več pozornosti Slovencem in redno obvešča svojo publiko o vsakem važnejšem pojavu pri Sloveneib. Tako Be dela za medsebojno spoznavanje, a največ zaslug ima za to zagrebški »Novi Srbobran«, ki take stvari povzame iz slovenskih časopisov (največ iz »Slov. Naroda«), is njega po vzamejo vse te vesti srbski listi v kraljevini, a iz teh zopet bolgarski listi, oziroma Hst, ker v oeli Bolgar ski je samo en list (sofijski »Den«), ki se vsaj malo briga za Jogoslo-vanstvo. Ta pojav je hvalevreden. Dosedaj so se naši bratje na jugu malo brigali za nas, a sedaj registrirajo vsak udarec, ki ga dobimo od naših »gospodarjev«, pa tudi vsak naš uspeh, ki ga dosežemo v borbi za ravnopravnost. Razen »N. Srbobran & a se zanima za Slovence največ ugleden belgradski dnevnik »Trgovinski Glasnik«, katerega glavni urednik, g. Djaja«, je odločen Jugoslovan in uživa kot politik in kot Časnikar velik glas in splošno spoštovanje. Slovenci Srbe — to se lahko trdi — dobro poznamo, ker Slovenci veliko potujejo po slovanskem jugu in mnogo pišejo o najbližjih svojih bratih, pa to isto lahko storijo tuli bratje Srbi, ker so na našem napredku ali nazadovanju direktno tudi oni zaintaresovani Medsebojno spoznavanje je prvi pogoj za skupno delo, a skupno delo je potrebno, to sprevidijo danes vsi. * * * Bolgarske čete v Macedoniji nadaljujejo svoje delo »osvobojenja«, in sicer na svoj zn&ni način. Srbi, naravno, ne morejo mirno gledati, kako se ubijajo njihovi veljaki po makedonskih vaseh, pa tudi sestavljajo čete, ki imajo nalogo, braniti srbske vasi cd napadov bolgarskih čet. Tako se je te dni zopet vršila bitka med eno srbsko in eno bolgarsko četo pri Prilepu. Bolgarska četa je na meravala oditi v vas Rov&c, da ubije srbskega duhovnika (obsodbo mu je že pred dvemi tedni poslala) a srbska četa, ki je za obsodbo vedela, je čakala pred vasjo in ko se je bolgarska četa približala, so začeli Srbi od vseh Btrani streljati na njo, tako da je ostalo mnogo Bolgarov mrtvih, a nekaj so jih Srbi ujeli. Kaj storijo Srbi z ujetniki, ni znano, ali najbrže jih razorožijo in potem izpustijo, ako ujetniki prisežejo, da več ne bodo napadali srbskih vasi. Tako so Srbi do zdaj vedno postopali in najbrže niti sedaj ne odstopijo od te svoje navade. Vsekakor so to žalostni pojavi, ali ponehali ne bodo, dekler se dajo bolgarski makedonski Četniki voditi od Nemca, kneza Ferdinanda in dokler si Bolgari ne izbijejo iz glave misli, da je makedonsko vprašanje čisto bolgarsko narodno vprašanje. Kakor vsa znamenja kažejo, je še daleč čas, kc Bolgari sprevidijo, da sami v Makedoniji ne opravijo ničesar in da je potreben sporazum s Srbi, ako nočejo, da bi postala Makedonija ne bolgarska in ne srbska, nego da si jo vzame ona drŽava, katero oni in Srbi največ sovražijo. Ako se to zgodi (da namreč Makedonijo okupira Avstro Ogrska), potem je ne samo Makedonija izgubljena sa Bolgare in za Srbe, nego postane iluzorna tudi samostalnost Srbije in Bolgarske. Čudno je, da Bolgari še niso izprevideli, kako — duobus liti-gantibus tertius gaudet! Da le prepozno ne bi sprevideli tega! Vojna ali mir? Z bojišča. Iz S y t e z e poročajo ruski Časo -pisi: Z levega krila, so se odposlali poizvedovalni oddelki v vasi J a 1 u-maze in Dagumadzjadze. Iz zadnje vasi so Rusi pregnali j a-japonske posadko, obstoječo iz dveh stotnij pehote in konjenice. Pri Jalundzejn je bila praska ter sta padla dva ruska vojaka. — V rajonu S i u-minpn razsaja med Japonci kolera ter umrje vsaki dan 40—50 vojakov. Japonci krščujejo ostanke ruskih ladij. Dasi so Japonci dobili iz morja popolnoma nerabne ostanke ruskih vojnih ladij, vendar jim dajejo svoja imena, da bi svet mislil, za koliko ladij se je pomnožilo njihovo brodovje. Tako so prekrstili ostanke „Perea veta" v Sagami", Poltave" v „Tango" B a-jana" v „Azo", „P a 1 a d e" v „Tsu-garu" in „Varjaga" v „Soija". Japonsko brodovje. Podadmiral K a t a o k a poroča, da je v O h o t s k poslano brodovje v Ajanu zaplenilo top z municijo, v Ohotskn samem pa 57 puŠek s streljivom. Isto brodovje je blizu S a h a-1 i n a zajelo neko angleško ladjo Proti K a m Č a t k i odposlano japonsko brodovje je zavzelo 16. t. m. v prastanišču N i k o 1 s k na Komodonkinih otokih rasko transportno ladjo „M o n t a r o." O admiralu Roždestvenskem. Govori se, da se admiral Rožde-stvenski kmalu vrne domov na Rusko, za kar ima že dovoljenje v žepu. Mirovna pogajanja. Rusija sprejemljivejša ? „Matinu" se poroča iz P o r 18-m o u t h a, da je Rusija na opetovani Rooseveltov kompromisni predlog odgovorila sprejemljiveje ter je upati, da bo pogajanja vendar mogoče nadaljevati. Roosevelt se sedaj pogaja le naravnost s carjem. Sploh se zadnje dni vrše pravzaprav le pogajanja med Rooseveltom in obema velesilama, docim pooblaščenci tako Japonske kakor Rusije popolnoma mirujejo ter Čakajo nadalj-nih navodil. Roosevelt na strani Japoncev. Predsednik Roosevelt je pisal neki oficijalni ruski osebi (Viteju?) pismo, v katerem pravi, da je poražena in da ima Japonska kot zmagovalka pravico zahtevati odškodnino. Rusija mora (?) sprejeti japonske pogoje. To pismo je pri ruskih pooblaščencih in v Petrogradu doseglo ravno nasprotni vtis, ker so Rusi sploh prepričani, da deluje Roosevelt za Japonce. Vite o miru in Rooseveitu. V i t e je izjavil „Matinovemu" poročevalcu, da je dobil iz Petrograda vendar nekoliko uspeha, ker je car v principu pritrdil, naj se otok S ah ali n prepusti Japoncem; toda glede denarja ni dosegel ničesar. Glede Roosevelta in njegovega posredovanja je rekel Vite: „Roosevelt je zelo dober mož, toda Rusije ne pozna." Iz vsega razgovora jc dobil poročevalec prepričanje, da bo Vite v prvi prihodnji seji rekel Japoncem: nSa-halina ne maramo odkupiti z denarjem, tem i č rajši svoj denar obdržim o." Ta izjava se svetu pokaže, da se Japonska bojuje le zaradi denarja. Mirovna konferenca zopet odgođena. V soboto je trajala seja le dobro uro ter se je podpisal zapisnik zadnje seje, nakar se je konferenca odgodila do danes. Kriza na Ogrskem, Budimpešta, 27. avgusta. Včeraj se je vršil ministrski svet, ki je trajal več ur ter se bavil z zadnjim kronskim svetom v Išlu. Sklenilo se je baje, da se vlada nikjer ne približa opoziciji, temuč čaka, da se koalicija njej približa. — Z druge strani pa se poroča, da je oesar sprejel bivšega finančnega ministra Lukaasa le zategadelj v avdijenef, da mu je poveri), naj ae začne prihodnji mesec pogajati s koalicijo po kraljevem naročila in preko vlade. Srbski prestolonasladnik polnoleten. Belgrad, 27. avgusta. Polnoletnost prestolonaslednika se proglasi s velikimi slavnostno!. Slavnosti so proračunjene na tri dni. Cerkvenim obredom bodeta prisostvovala ministrski predsednik in predsednik skupščine. Najbolj se proslavi proglašenje pri 18 polku, kjer je dosedaj prestolonaslednik služil kot podčastnik, na dan polnoletnosti pa bo povišan za častnika. Dogodki v Macedoniji. Sofija, 26. avgusta. V vasi Konopnica, vilajet Skoplje je oddelek turškega polka napadel mirne vaščane t*r postrelil 8 kristjanov, in sicer enega mo"a, tri ženske in štiri otroke. Turki trdijo, da se je to zgodilo med bitko z vatasi, kar pa ni res, ker nimajo Turki nobenega ranjenega ter sploh ni sledu o kaki bitki. Poslaniki velesil so zaradi dogodka p i -smeno protestirali pri turški vladi. — Iatotako so poslaniki pismeno posredovali v prilog sedmim Srbom iz Berberišča, ki jih ima Turška že eelo leto zaprte, ker so sumljivi nekega umora. Obsodba ruskega plemstva. Petrograd, 27. avgusta. V zadnji seji državnega sveta, ki je bila pod carjevim predssdstvom, je ispre-govoril veliki knez Mihael Niko-lajeviČ o ruskem plemstvu: »Kje so zasluge plemstva? Kmete je plemstvo izsesalo do mozga, ne da bi jim dalo pedi kulture. Vseh dobro plačanih služb v državi se je plemstvo polastilo, da zanese s svojo zanikarnoBtjo nered v vse oblastnije. Današnjih razmer v državi so v prvi vrsti krivi gospodje od plemstva. Vsled tega je neumno govoriti o zaslugah plemstva.« Položaj na Ruskem. Petrograd, 27. avgusta. Za trjuje se, da se 1. septembra t. 1. proglasi po celi Rusiji splošno pomiloščenje. Zaradi tega so se odgodile vse obsodbe vojnega sodišča na temelju vojnega stanja. Varšava, 27. avgusta. Pri nekem starinarju je dobila policija mnogo izgotovljenih bomb in drugih razstrelb. — V Sokolovem je bil policijski načelnik na ulici ustreljen, isto se je zgodilo policijskemu na čelniku v Mordovu. Ločitev Norveške od švedske. London, 27 avgusta. Za obravnave med Norveško in S7edsko nta že obe državi imenovali delegate večinoma ministre in predsednike zbor nic Prva seja bo 31 t m. v Karl-stadtu. Ako bo proglasi Norveška za republiko, postane njen predsednik najbrže dosedanji ministrski predsednik Mihelsen, ki je pravi vodja vsega gibanja. Dnevne vesti V Ljubljani, 28. avgusta. — Osebna vest. Notar v Radečah, gosp. Alojzij Pegan, je premeščen v Idrijo. — Prešernova slavnost. »Rdeči prapor« naznanja, da se socialni demokrati ne udeleže Prešernove slavnosti, Češ, da je način priredbe te slavnosti tak, da bi socialni demokratje morali v marsičem zatajiti svoja načela in se ponižati na peto kolo ob tujem vosu, ako bi se hoteli udeležiti cfisialne priredbe. »Rdeči prapor« pravi, da bo slavnost šovinistično nacionalnega, politično-atrankarskega snačaja — a je pozabil to dokazati is tega preprostega razloga, ker se to ne da dokaaati, ker je ta trditev »Rdečega praporja« neresnična. Prešernova alavnost nima kar nič strankarskega značaja, nego bo splošna slove n* ska narodna slavnost, katere ae lahko vsakdo udeleži, kdor je naroden. Naj bi bil »Rdeči prapor« raje direktno priznal, da obsoja narodno slavnost, ker so socialni demokratje mednarodni. Sicer pa bomo videli, kako ae bo pri slavnosti poznalo, da se je ne udeležujejo sooialni demokratje. — Nemci se že sedaj jese in pasi jo, da dobi Prešeren v Ljubljani sposae-nik in da se ta spomenik slovesno odkrije. »Tagespošta« je posebno gostobesedna in strašno jo skrbi, koliko je Slovencev, ki Prešerna sploh poznajo. Naj nam bo dovoljeno vprašati »Tagespošto«, koliko milijonov je Nemcev, ki niti pojma nimajo, da je kdaj živel Sobiiler *li Goethe. Med nemškimi Štajerci lahko rečemo, da jih je 95%., ki ne vedo o Sohillerju in o Goetheju ničesar. Značilno za to je dejstvo, katero je ob Sshillerjevi slavnosti zabeležil »Berliner Tagblattc. Ta je poročal, da je imel v nekem mestu v Nemčiji pastor pridigo, v kateri je poslavljal Sthillerja. V svoji pridigi jo rekel »Sohiller je med nami« in — ljudje so se začeli ozirati po cerkvi, kdo je ta Schiller. Večina je mislila, da je Schiller res živ navzočen in uganili bo, daje oni visoki mož, ki je med pridigo v svoji črni suknji prav ponosno stal blizu prižnice in šele pozneje bo spoznali, da je bil mož, ki so ga smatrali za Schillerja — mestni p o lir! Vzpričo temu naj Nemci kar lepo molče o tem, v koliko pozna naš preprosti narod Prešerna. Izobraženci ga poznajo vsi, skrbelo se je pa tudi, da ga spoznajo najpreprostejši sloji in bodemo v tem oziru prav lahko kr^alu rekli, da smo Nemce daleč prekosili. — Slovenskim porotni-kom. Društvo »Zveza slovenskih odvetnikov v L ubijani« opozarja s tem vse gospode porotnike, da imajo vsekako pravico zahtevati, da se vrši cela porotna obravnava izključno le v slovenskem jeziku, da se oddajajo, ker se obtoženec Slovenec itak le v slovenščini zagovarja, izvidi, mnenja izvedencev itd. le v slovenskem jeziku Mi Bami moramo zahtevati uporabo slovenskega jezika, potem jo šele dolžnost sodišča, da tej zahtevi ugodi. Porotniki lahko Bami iz svoje srede zahtevajo od predsednikov, da se oddajajo izvidi, mnenja itd. v slovenskem jeziku. Samo po sebi je umljivo, da se zagovornik v vsakem slučaju energično pridruži zahtevi porotnikov. Laški in nemški porotniki v Trstu, Golici, Mariboru in Cdlju vztrajajo vedno pri tem, da se vrši cela obravnava v laščini oziroma v nemščini. Zakaj naj ravno mi Slovenoi zaostajamo? — KaKsen prijatelj Slovencev je tržaški skof dr. Nagi ? Ljubljanski »Slovenec«, ki poroča skoraj o vsakem koraku naših škofov — zadnjič je pisal, da je moral neki škof v Ljubljani na vl»k čakati! — se pri vsaki mogoči priliki zavzame za tržaškega škofa Nagla, kateremu po,©jo slavo le tisti slovenski brezdomovinci, ki prodajajo svojo narodnost rimski hierarhiji. Skof Nagi je »Slovencu« vzor-škof, ki skrbi za Slovence, kakor more skrbeti le kak rimsko-katoliški škcf. ki se za narodne zahteve slovenske nič ne briga in skuša potlačiti vsak narodni pojav na cerkvenem polju. Tak je škof dr. Nagi! Na podlagi zgodovinske pravice so Slovenci v Podgradu naprosili tržaškega Škofa, naj bi pri otvoritvi »Narodnega doma« dovolil glagolsko mašo ali vsaj ono v »slavetu«. Tržaški škof Nagi je pa prošnjo odbil! Komentara ni treba nobenega, vprašamo pa »Siovenca«, kako more opravičiti tako postopanje svojega isbranega ljubljenca? — Klerikalna izobrazba. Sobotni »Slovenec« je priobčil dolgo klobasanje o izobrazbi slovenskega ljudstva. Vemo, kake nazore imajo klerikaloi o isobrazbi in zato o tem ni treba govoriti »Slovence« se torej vnema sa isobrasbo ljudstva, a treba je, da ae a isobrasbo začne pri »Slo venievib« redakterjih. Ti namreč niti ne vedo, koliko ar V i m a d a n. V isti številki, v kateri se zavzema »Slovenec« za izobrazbo, je prijavil notico o Edisonu, v kateri je rešeno: »Nenavadno delaven je slavni izumitelj Edison. Edison dela večkrat po 30 ur na dan nepre neboma«. S s Čisto neizobražen pastir ve, da ima dan 24 ur, »Slovencev!« uredniki pa pišejo, da ima dan 3 6 u r In ti reveži hočejo druge ljudi izobraževati. K odkritju Prešernovega spomenika dne 10. septembra t. 1. so priglasila svojo udeležbo nadalje Bledeča društva: slovensko delavsko pevsko društvo nSlavec" v Ljubljani, slovensko kat. akad. društvo »Zarja-v Gradcu in bralno pevsko društvo „Ladijau v Devinu. Ju gos lov. akademijo v Zagrebu bodo zastopali g. prof. Tadija S m i č i k 1 a s in dva člana. Svojo udeležbo je končno prijavil g. Peter pl. Zabolotskij, ataše ministrstva prosvete v Peterburgu, docent ruske literature in pisatelj, sedaj na Bledu. Jugoslovanska akademija p. loži pred spomenik svoj venec. — 9Stava Prešernu.1 Čim nadalje več mladinoljubov se oglaša za knjižico, ki jo podele pridnim otrokom v dragocen spomin. Tako so naročili po več izvodov krajni šolski svet v S t. LipŠu na Koroškem 15 knjig, krajni Šolski svet pri S v. Luciji ob Soči 40, šolsko vodstvo v B raslov-čah 100 izvodov, in sicer 50 za šolo na Vranskem, 35 zaBraslovČe in 15 za Letuš; krajni Šolski svet v Vel. Laščah 5, Janko Šinkovec, tajnik Sokola v Idriji 6, dr. Jo s. Kušar, odvetnik v Kranju 12, Fr. Gate j, urar v Tolminu 10 itd. — Učiteljstvo okraja ljubljanske okolice na? se s bere v petek ob 10 uri u.» io'ru»!|L«. — Kdor hitro da, dvakrat da! Piše se nam iz učiteljskih krogov: Na Krvnjskem se poučuje po raznih ljudskih šolah tudi kmetijstvo Za ta pouk deli o. kr. deželni šolski svet male nagrade. Akoravno smo že davno končali s tem poukom, vendir še do danes ni niti vnarja v : asih rokah. Le čakajmo! Saj smo sami bogataši mi učitelji. Naše. kr. dežel : šolski svet pa hitrost, dva poima, ki bo ne ujemata. — Sestanka, ki ga je sklicalo slovensko trgovsko društvo „Merkur" na včerajšnji dan, se je udeležilo kakih 100 tiru nikov. Namen sestanka je bil, dogovoriti se glede kandidatov v pomočuiški odbor trgovskega gremija in pa posve tovati se o korakih, potrebnih v dose_-popolnega nedeljskega počitka v Ljubljani. Društveni podpredsednik g. Kessler je prisrčno pozdravil zbrane člane m otvoril zborovanje. Gosp. dr. Fran W i n d i s e k e r je nato govoril o pomenu trgovskih organizacij obrazložil delok; . prejšnjega gremija trgovcev, ki je zgolj zastopstvo samostojnih trgov potem je razjasnil uredbo sedanjemu gremija ter dejal, da je važen zlasti zategadelj, ker daje tudi trgovskim -trudnikom prepotrebno stanovsko za-stopstvo. Govoreč o pravilih pomočniškega zbora je priporočal zlasti novitev zavetišča za trgovske pomoč nike, ki so brez službe; posebna pozornost naj bi se tudi posvetila gremijalnemu razsodišču, posredovalnici služb in ureditvi odpovednega roku. Pomočniški odbor ima velevažne naloge, voliti je torej može, ki so vredni vsega zaupanja tovarišev. Nato je društveni tajnik g. Golob predlagal kandidatno listo za pomočniški odbor, za razsodišče in za delegate k gremialnemu zbora. Lista je bila sprejeta soglasno in so pravočasno naznani. Gospod T r Š a u ie nato priporočal odboru ustanovitev hranilnega zavoda, ki bi sČasom zado-bil izredno važnost zlasti za one so-trndnike, ki se nameravajo osamosvojiti. Društveni odborn k g. Josip Perdan je nato govoril o nedeljskem počitka. Omenjajoč novi zakon o nedeljskem počitka, ki daje deželnim vladam prt vico, uvesti popolen nedeljski počitek, se je zavzel odločno za uvedbo popolnega nedeljskega počitka v Ljubljani tudi v špecerijskih trgovinah. Poizvedbe pri 76 trgovcih s špecerijskim blagom so pokazale, da so razen sedmih trgovcev vsi za nedeljski počitek. Če zadnji rokodelec na deželi zasluži v Šestih dneh toliko, da se preživi v nedeljo, bodo pač tudi trgovci s špecerijskim blagom izhajali, ne da prodajajo v nedeljo. Nedeljski počitek je živa potreba; nastavljenci bodo z uvedbo nedeljskega počitka imeli čas za izpopolui-tev svoje splošne in strokovne izobrazbe. Govornik priporoča z zgovorno besedo sledečo resolucijo: „Danes zbrani trgovci in trgovski nastavljenci stavlja|o na c. kr. deželno vlado soglasno prošnjo, da Čimprej uvede popolen nedeljski počitek." Govor je bil sprejet z navdu Šenim ploskanjem. Društveni odbornik g. Ivan J e b a č i n se izreka za resolucijo in pravi, da bilo umestno, sprožiti hkrati vprašanje, da se uvede Čas odpiranja in zapiranja trgovin v Ljubljani. Nato predlaga, da se pridoda prvi resoluciji dostavek: „ Obenem ar \ ražajo željo, da se ukrene vse, kar je potrebno, da se Čas odpiranja in zapiranja trgovin v posameznih strokah enotno uredi." Nato je sledilo glasovanje in je bila resolucija glede nedeljskega počitka z dodatkom gosp. Jebačina soglasno sprejeta. Društveni odbornik g. D r Č a r se je nato toplo zahvalil gosp. Perdanu za trud. Sledilo je posvetovanje o tem, katere učne tečaje naj priredi društvo „Merkur" letošnjo zimo. Ko je društveni tajnik g. Golob poročal o uspehih učnih tečajev prošlo leto, se je razvila živahna debata o tem predmet«, ki so se je udeležili gg. Gaber, Drčar in TrŠan, ki je predlagal aktiviranje tečaja, v katerem bi se poučevalo v aranžmaju izložb. Naposled se je sklenilo poizvedeti želje (iruštvenikov z vprašalnimi polarni. Društveni podpredsednik gosp. Kessler se zahvali v presrčnih besedah gospodu drju. Windischerju za njegovo požrtvovalnost ter gospodu Perdanu za izredno memo v delu za nedeljski počitek, izreka željo, da se Širi zanimanje za društvo, ter zaključi zborovanje. — Še nekaj odmevov iz dežele teme šinarskemu zakulis-nikn pa nekoliko luči. Piše se nam iz Šmarja: Šmarski občinski odbor je torej začel delovati. Možje so prisegli delovati v korist občine, pa prvo, kar i storilij je bilo, da so hoteli škodovati svojim sosedom. Prvi predlog je namreč bil, da se kaznuje osem odbor-sikov, ki so se odtegnili prvič volitvi, po § 34 z globo 20 K, in s tem so pokazali možje katoliško narodnega prepričanja svojo krščansko ljubezen in pot, po kateri bodo hodili, kot mislijo, ni leta. Obžalujemo zelo te naučene kimavce in vemo, kje so jih naučili in kako je vse kot „na žnorci " Možici, v tem znamenju ne boste zmagali, še manj pa rešili svojo nalogo. Le tako naprej! S tem ste pokazali, koliko smisla imate za druge prepotrebne reči. Pa seveda, tega vas ne^ nauče. Ostanimo rajše v temi. — Šmarski zaku Isnik se je tudi oglasil. Dozdaj se mož ni podpisoval, zdaj pa si je izbral ime, pa zelo nesrečno. Vidi se, da stoji ta kulisami v temi in gleda v temo. . . Za kulisami menda, če se ne motimo, — in v tem oziru je ima zelo prav, — vleče -za žnorco", mi pa gledamo, na prizorišču ta „gašperlteater". Kakor : jue, tako migne. Da bi pa mi ver-: da je vse res, kot se vrši, potru dil se je zakulisnik pisati v „Slovencu" Esvoji navadi. Govori tam o Cenetih i Ivanih, ki se hoteli biti župani, res pa, da je hotel biti šmarski kaplan a in je iskal samo primernega .DftpČka", bi bi nosil ime župan, on bi a — za kulisami seveda — žnpanil n vlekel „za žnorco." Ime je postranska stvar, glavna stvar je, kdo vleče. falo se je kaplan tudi mnogo trudil, )a se mu ni prav popolnoma posrečilo, ter možje so tudi neradi za igrače. Nekateri so seveda o tem presrečni, aj je roka, ki jih „cukaa, žegnana. Vidite zakulisnik, to je resnica, ker mi dobro vemo, kaj se godi za kulisami, in kdo vleče, da se na prizorišču giblje. — Tudi mu ni po volji, da smo zadnjič nekoliko posvetili. Verjamemo ; pa bomo še, razjasnili bomo, da se bo pokazalo, kar je v temi. Zakulisnik b v svoji temoti zaletel v par reči, kjer se bo zelo opekel. Zanima ga žu-Janovanje pred petnajstimi leti; ako loče videti, naj gre in pogleda . . . Le ne predaleč, gospoda, ko imate zadaja leta tako blizu pred seboj in ta leta bo vaša! Posebno nevarno se je za-biisnik spotaknil ob nos. Povedali smo mu o treh nosovih, o enem „ razbitem r rožcah" in, Če še ne ve, mu povemo, h je nos zelo nevarno dregati, ker je fondalje slabše, če ga ne pustiš pri fcirj. So to pač zelo kočljive reči. Si-*r so naši gospodje zdaj malo doma. ?o okolici je razširjen tifus, gospoda >a se vozi z devicami po Sv. Višarjih a drugod. Seveda po tolikem trudu se [podobi malo počitnic in kaka zabava, imarci dajejo biro za dva kaplana, pa navadno se enega ni. Po storjenem telu je sladko počivati. — Predstava „Rottovnja-'e*<< v Domžalah se včeraj ni *šila. Stvar je bila naslednja. Ko se č pred prvim dejanjem vzdignil zastor, e je zadel ob svetilko, ki je padla na •« in užgala zastor in papirnate kulise, ^ied tega je nastala splošna panika aed ogromno množico občinstva, ki je H vse strani hitelo ven. Vendar se ni godila prav nobena nesreča. k'aled tega se je vršil na to koncert lri gosp. Mullerju, kjer se je ljudstvo |rav dobro zabavalo. Ker nihče izmed Mi ni hotel sprejeti vstopnine nazaj, e vrši predstava 8. reptembra na Potnikovem vrtu v Domžalah in sicer brezplačno. Kljub včerajšnji nepriliki 10 družba sv. Cirila in Metoda, v kafre prid je bila namenjena včerajšnja lfedstava, vendar dobila precejšen pri-pevek, za kar gre zasluga vrlim na '^Šenim Slovenkam in Slovencem v ^mžalah in okolici! — Dva župnika ponesre-*la na Triglavu« V torek sta šla 1 Triglav podbrdiki župnik Kra-*lj in neki 701etni duhovnik iz 'ariee. Prišla sta srečno na vrh. Ko sta ae pa vračala, jima je spodrsnilo, da ata ae preeej potolkla ob skalah. Ko bo ju apravili v niiavo, sta dobila pri okrajnem m d ravniku v Bohinjski B striei, dr. W*tzeku, prvo pomoč. — Kruto postopanje z wo-jaki. Z Rakeka ee nam piše: V soboto, 26 t m., je sšreljalo okoli 600 rezervistov 17. pešpolka v Bezuljaku, odkoder so odšli zrečer proti Rakeku, kamor so došli okoli 8. ure. Vsled dnevnega napora so bili popolnoma premočeni in nmdjati s a je bilo, da s» bodo ti reveži vsaj de loma telesno okrepčali. To pa jim ni bilo mogoče. Ko so dospeli v R»kek, ao morali takoj v železniške tovorne vozove, kjer bo čakali do četrt na eno po polnoči. Sale potem — torej po preteka štirih ur — bo se — odpeljali na daljno Koroško. Tako postopanje vojaških oblasti je vredoo vsega grajanja in se mora javno razglasiti, da zvedo ljudje, kako se dela z našimi slovenskimi fanti in možmi. Ako je bilo za častnike dobro in prav, da io se po prihodu v Rakek v goBtilni zabavali in krep-čali, bi tudi navadnemu vojaku ne škodoval kak prigrizek. A to jim je bilo zabranjeno! Premočeni in utrujeni so morali v mrzli noči prebiti po nepotrebnem v vozeh, ki so siser za živino. Koliko je med njimi zakonskih mož in očetov! Kdo je odgovoren za posledice, če si re zervist zakonski oče nakoplje pri tekem postopanju smrtno bolezen? R*stavrater je naposled po mnogih prošnjah vendar toliko dosegel, da so se vojaki vsa| nekoliko okrepčali z jedjo in pijačo. S tem pa seveda prej popisano ravnanje z vojaki Še ni opravičeno. — Poroka. Dne 29 t. m. se poroči g. Pavel Svetec, c. kr. de-ieinoviadni koneipist v Krškem, sin or. notarja Sve-tca v L'tiji, s gospioo Milo Sahonnerjevoiz Leskovca. B io sre*no! — Odličen gost. Gospod Josip Ram s, uradnik banke »Knauth Naehod & Kuhne« v New Yorku biva ssdai s svojo rodbino na do pustu v Novem mestu. Odš«l j« od tu prtd 17 leti kot 20ietni mladenič v Ameriko, kjer se mu je s početka selo slabo godilo, pa naučil se je v kratkem času toliko angleščine, da rau je bilo mogoče nastopiti uradniško službo, kjer se mu sedaj prav dobro godi. Akoravno že venko let biva v tujini, je vendar ostal zvest sin svojemu narodu; on je tudi predsednik v Now Yorfcu nahajajočeg* se iebornagra slovenskega pevskega društta »S avec«. D^kan temu, kako ljubi stoj materni jezik, je dejstvo, da vsi njegovi otroci govore čisto slovenščino, kakor bi bili tukaj vzgojeni. Ndj bode za zgled vsem v Aaerjki živečim Slovencem. — V Mokronogu je otvoril tovarnar g. Fran Penca p&rno, mrzlo in prsno kopel. Za trg je ta pridobitev precejšnega pomena, ko nima trg nobene pripravne vode za kopanje in sploh ni nobane tekoča vode. Kopel, ki je zelo okusno in moderno urejena, ima dva ločena oddelka in je cena za kopanje tako primerns, da je vsakomur dana prilika, da se posluži te potrebne neprave. — Kakor čujemo, se delajo tudi načrti, da bi g Penca preskrbel trg z električno razsvetljavo. Potem pa bi postal Mj-kronog trg prve vrste. — Za vratno ubit je bil rud niški uradnik Benjamin Dettela v Zagorju. Služboval je v Zagorju 25 let. Okolščine, v katerih se je zgodil ta umor, niso še znane in tudi o storilcih še ni sledu. To vzbuja vse-kako sume, če se je sploh zgodil umor. Upamo, da dožene sodna preiskava resnico. — Poročil se je danes gospod dr. Ljudevit Stiker, odvetniški koncipijent v Celju z gospico M i c i S c h au r, veleposestnikovo , hčerko na Vranskeme. Čestitamo ! — Umrla je v celjski bolnišnici gospa Josipina ŠnsteriČ, žena znanega narodnjaka, gostilničarja Josipa Susteriča na Teharjih Pokojna je bila vzor slovenske rodoljnbke, kakršnih je le malo na Štajerskem. Pri volitvah je nastopala s svojim možem kot glavna agitatorka ter je pri padu teharske občine v nemčurske roke jeze in sramu jokala. Slava spominu nevstra-Šene Slovenke ! — Izlet brežiškega „Sokola". Piše ae nam iz Brežic: V nedeljo 20. t m. je vrli brežiški Sokol priredil peš-iilet v Globoko, prijazni kraj brežiške okol ce, kjer se je vršil pred 30 leti prvi alovenski tabor. Povsod pozdravlja slovensko ljudstvo čile Sokole radostno iznenađeno, in kadar pridejo ae zbere okoli njih v kratkem Času velika množica ljudi, ki kaže jasno avoje veselje in navdušenje nad društvom, v katerem se zbirajo najboljše moči slovenskega naroda. Tako je bilo tudi preteklo nedeljo. Velika množioa iivednih kmetov iz Globokega in okolice ter najboljših odiičnjakov iz bližnjih Pisec je z gromovitimi živijo in na-zdar klici pozravljala prišedšeSokole in vrli tamburaški abor »Grlica« ia Pisec je dovršeno aviral narodne pečmi in koračnice. Komaj ce je ne koliko poleglo hrupno veselje svidenja, vstane odlični lupan globoški g. P. Kane, ki je v navdušenih ic jedrnatih besedah pozdravil sokolsko društvo V imenu tega pa ae nsu je zahvalil starosta dr. Straše k in ob enem tolmačil navaočemu ljudatvu pomen sokolskih aletov in sokolsko idejo. H tro je potekel le kratko odmerjeni čas odmora v splošnem veselju in navdušenju Vsakega je navdajala vaaela zavest, da ne stoji več naš prosti narod, naše kmetaLo ljudstvo neao in nerazumno nasproti za narodnost in obstanek naroda borečim se bojevnikom. lito tako presrčen je bil tudi sloves po-slavljajoŠih ae Sokolov od narodne množice. Oi povsod so doneli klici: Na svidenje, nazdar! Tako duševno okrepljeni in vzpodbujeni, vztrajati v težkem sokolskem delu so se So* koli veseli iu krepki vračali domov. A tu se jim je hotelo skal ti čisto veselje, kajti pri nemškem pofštajnu v Brežicah jim je hotela ustaviti z povsdignjeno roko v polioijsko uniformo oblečena cestna baraba pot. Toda nesrečna usoda jo je metala od ene do drug* jeklene rame na prej korakajoČih ti »kolov kakor mo-žiceljna iz gumija, dokler ga ni srečni slučaj pri tretji vrsti na prosto privedel. »H?ala Boguda sem zunaj« je glasno vzkliknila ta nesrečna v boj poslana žrtev nemčurske dru hali, ki je »strammdeutsch« stala pred nemškim kurnikom: visoka gospoda in fakini paglavci v idilični Blogi, in čakali sokolskoga poraza. Seveda jim ni bila sreča mila, pa nad kom — če ne nad — Sokoli — se naj razlije ves grenkobni žolč brežiške gospode nad izgubo svojega kimavca prvaka. Tj boli videti, da sta kar naenkrat kakor Btrele nastopile v naši brežiški slovenski sredini dva odlična Člana: odvetnik in notar! Tega n* morete na»nkr*t požreti: župan figura nt Gu*tl, tet&a konkubina, ki si j a tako gorko že grela gnezdeče za svojeg* nadebudnega sinka in nič manje se ne ježlo nič hudega, pač pa se mu je zlomilo kolo v sredi. — F.jakar Jožef Lipar je včeraj pel|al Ped TranČo, ko je šel za njim električni voz, tako počasi in nagajivo in se vkljub zvonenju ni hotel umakniti, da je morai voznik električni voz ustaviti. Fijaker bode drugič gotovo bolj rešpektiral svojega konkurenta, Če ne bode pa dobil »ure«. — Ponesrečil se je v soboto pri vajah d« Notranjskem neki husar, ki je s konjem vred padel in si zlo mil nogo. Prepeljsii so ga v tukajšnjo garnizijsko bolnioo. — Okrajno sodišče v Gornjem gradu išče nekega 23ietnega Ivana Kjflur^jnika iz Nove St f-Z'»v. Odhod ispred magistrata ob polu 8. uri po sledeči poti: Magistrat, Mestni trg, Stari trg. Sv. Jakoba trg, Breg, Turjaški trg, Gosposke ulice, Kongresni trg, Woifov<* ulioe, Marijin trg, Sv. Petra cesta, Štofijske ulice, Poljanska cesta, Vodnikov trg pred magistrat. _ — Najnovejše veati. — V Berolinu )e umrl znani vse-učiliščni profesor za zdravljenje oči dr. Karel Sohwei-ger, star 74 let. — Štrajk rudar jev donavske parobrodne družbe v Pečuhu je končan. — Nesreča vsled avtomobila. Blizu Veliko v ca so se splazili konji posestniku Francu T rab e-zingerju vsled avtomobila. Trabe-ainger je padel z voza in mu je konj zdrobil črepinjo, da je p&r minut pozneje umrl. — V Kodanju so aretovali urednika anarhističnega lista »Škorpion«, Rasumssena, ker je v svojem listu priobčil huda anarhistične članke in jih čital na zborovanjih. — V pruki S l e z i j i ao hoteli aretovati poljskega drž. poslanca Kuberskega zaradi ščavanja k nasilnostim, a je ušel. Izpred sodišča. Kazenske obravnave pred porotnim sodiščem. Na zatožni klopi sedita zaradi hudodelstva uboja Hrrata Ivan Mi* hovilič in Dragotin Marici č, oba kamnoseka na Jssenioah. Dne 29. rožnika t 1. po 10 uri je šla Katarina B rezan proti kantini na Mtroi iskat svojega moža. Tu je videla iz kantine hiteti oba obdolženca proti neki baraki Za niima sta zapustila kantino laška delavca G oro batto Cellant m Marino Piazza. Mi-hovilič in Maričič sta se nato hitro vrnila ter skoćila proti imenovanima Lthoma. Mihovilič, ki je imel nož v roki, se je zaletel v Giombatto C*Ianta ter je hitro odškočil, za njim pa Msričič; v istem trenotka se je zgrudil Celant s krikom: »o Bog, zaklan sem!« nezavesten na tla. Obdolženci dejanje tajita in pravita, da sta bežala iz kantine, ker so bili Hrvate Lahi ondi napadli, zato da ata hitela v Mihoviličevo barako, kjer sta bila zadeta od kamnov, ki so jih Lihi za njima metali. Po iz-povedbah prič pa je dognano, da je MihoviliČ v kantini res provoeiral nekega Lshs, da je potem nastal prepir, med katerim se je metalo kamsnje na Hrvate, nakar sta obdolženca razburjena odšla. Mogoče je bilo, da je šel Mihovilič domu po nož ter se v MaričiČevem spremstvu vrnil proti kantini, da bi se maščeval nad Lahi. Ta namen je tudi izvršil nad prvim Lahom, ki ga je srečal. Maričič je svak prvoobtože-nega, ki je takoj po storjenem dejanju stefcel za Mihovitičero, ne da bi se bil brigal za poškodovanca. Oba obtoženca odločno zanikata vsako krivdo in tajita, da bi bila na cesti s kakim človekom prišla v do-tiko. C?lant je dobil sunek v levo stran trebuha, ter mu je bil prerezan želodec, tako da je bila smrt neizogibna. Sjdmki so oba obtoženca oprostili, ker so porotniki stavljeni jim vprašanji zanikali. Dva otroka umorila. Na zatožni klopi je sedela danes 26 let stara posestnika hči Marija JurjevčiČ z 2'rovskege vrha. Pred dvema letoma je porodila prvega nezakonskega otroka, ki še živi. Kmalu po njegovem rojstvu je pa zopet sačela ljubavno razmerju z nekim t*ntom iz Bjršts; kakih 14 dni pred Božičem se je pa pečala tudi z nekim paznikom finančne straže, ki se je službeno mudil v t§m kraju. 2a meseca februvarja se ji je dozdevalo, da je noseča, a b sigurnostjo se je o tem prepričala letos o Veliki noči. Dne 18. rožnika je popolnoči vstala, šla iz hiše na prosto, kjer je porodila prvega otroka, katerega je pustila na tleh; ta otrok je zajokal. Koj potem je porodila drugega, o katerem pa, kakor ona trdi, ne ve, ali je dal glas od sebe ali ne. Ko se je po porodu nekoliko od omotice zavedela, ae je silno prestrašila, ko je videla dva otroka, katera bi morala sama rediti; v tem strahu je pogrnila na tia predpasnik ter zavila oba otroka in ju nesla v bližnjo goščavo; enega otroka je položila na tis, drugi ji je pa zdrknil iz predpasnika. Vzela je nekaj listja, ž njim zatlačila obema otrokoma usta in ju pokrila a liatjem, na vrh pa položila dva kamna ter odšla domov, kjer ae je vlegla v po* ateljo. Marija Jurjevšič je skušala doma prikriti, da je porodila, vendar ve ji to ni posrečilo; njen lastni oče jo je ovadil orožnikom, ki je pa niso nagli doma, ker je pobegnila; čele Čes 9 dni so jo srečali na Osojnisi in jo aretovnli. Na označenem mestu je nssla komisija trupli otroČiČev močkega spols, ki sta pa bila od črvov rasjedeua in vsled hude vročine v taksm stanju, da se vsroka smrti po izvedencih ni aamoglo kon-fitatovsti; le toliko se je asmcglo z gotovostjo reči, da sta bila oba otroka pravilno razvita in ne prezgodaj rojena. Obravnava še ni končana in se razsodba razglasi danes zvsčer Telefonska ic brzojav* poročita Budimpešta 28. avgusta. Včeraj so bili na 50 krajih socialistični shodi za splošno tajno in enako volilno pravico Nemirov ni bilo. Carigrad 28. avgusta. Znanega bogatega armenskega plemenitaška Undjana A p i k a, ki je imel naslov ekscelence, je neki Armenec revolucij skega odbora ustrelil. Morilca so zaprli. Petrograd 28. avgusta. Car je sprejel Buljigino v o demisijo. Naslednik mu bo ali general T r e p o v ali pa I g n a t j e v. Petrograd 28. avgusta Nad celim o deški m okrajem je proglašeno obsedno stanje Petrograd 28. avgusta. Vsled neprestanih izgredov v Libavi so zaprli borzo. Berolin 28. avgusta. Iz Petro-grada je došla vest, da je v raznih krajih Sibirije izbruhnila revolucija. Gubernator v Tomsku je bil baje ustrelien. London 28. avgusta Iz New Yorka se poroča, da je car za stalno odklonil Rcoseveltov posredovalni predlog. London 28 avgusta V so-botni mircvni konferenci so se najprej prečitali in odobrili zapisniki prejšnje seje. Nato se je seja proglasila za zaupno. Ko m ur a je naznanil, da Japonska odstopi od svojih zahtev glede ruskih ladij v Vzhodnem morju, to je, da ne zahteva interniranih ladij in da se Rusiji ne zabrani imeti povoljno število ladij v teh morjih. Nato je Vite naznanil, da je car japonsko zahtevo glede odkupa Sa-halina kategorično odklonil. Po teh besedah je nastala tišina v zbornici. Japonci so pričakovali, da Vite še kaj pripomni, toda Vite si je nažgal cigareto ter molčal. Komura je čez nekaj časa predlagal, naj se konferenca ne prekine, temuč le odgodi do ponedeljka. Vite je temu pritrdil. Gospodarstvo, — Dobavni razpis« C kr. ravnateljstvo državnih žeiezn;c v Beljaku naznanja trgovski in obrtniški zborniei v Ljubljani, da se bo za leto 1906 oddala dobava rasnega lesa za ravnateljstva državnih železnic v Beljaku m Trstu potom javne ponudbe. Dobavati ho: razne lesove, železniške prage, deske, late, tramove, toporiščs, ročnike iz mehkega in trdega lesa: potem oglje iz mehkega in trdsga lesa, brezove metle j. t. d. Dobavni pogoji, ponudbeni vzorci in seznami predmetov se dobe pri ravnateljstvu v Beljaku (oddelek 3) za vzdržavanje in stavbo železni«. Ponudbe je najkasneje do 11. septembra 1905 do 12 ure opoldne vložiti pri gori nanedenem ravnateljstvu. Eden iztis dobavnega raz pisa, ki obsega natančnejše podatke, leži v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na pogled. Meteorologično poročilo VlttSft ujtd morjem S06*8. Srednji mračni tlak 78t'0 mua. AvgUBt čas opazovanja Stanje barometra v mm ■ <=> So s.> a s Vetrovi Nebc> 26. 9. &v. 734 8 171 sr.asahod jasno «7. • 7. rj. 2, pop. 736 6 7341 163 261 b1. jzahod sr. jug megla del. oblač. ■ 9. zv. 7343 192 brezvetr. jasno 88. 7. 2j. a. pop. 7861 7337 16 S 17 3 sr. jug sr. s z ah. oblačno oblačno 19 9a in 19 ••, normale: 17'7* in 17 6°. Mokrina v 24 urah: TO mm in 0*2 mm. Borzna poročila. ljubljanska „Kreditna banka" v LJubljani. Uradni koral dva. borz« 28. avgusta 1906. Rffaloibeari paplr'l. Denar looeo 100 80 S0/, »rebrna renta..... 10050 100-70 \€,0 svstr. kronska renta . . 100*66 100*85 3 . „ alata , . . 11S-46 119*65 <•/, odreka kronska „ . . . 9670 96-90 M ( „ zlata „ . . . 4° 0 posejilo dežele Kranhk« . 4"//« posojilo mesta 8p)»et 116-90 116 10 99-50 101*— 100*60 101-60 *»/■•/« n m ***** 100- - 100 — *l V (m &0>«-bere. Žel. pos. 190t 10120 102 15 1% ?eSka. dež. bauka k. o. . 1005.5 100-75 4«/0 , * „ ž. e. . 100-25 10076 »st. pisma gau. d. hip. k. 101 - 102«— 4l ,•/• P«***- kom. k. o a. 10% pr....... i 06 70 10770 4- t9L čast. pisma lnnerst. hr. 1OO-60 101-60 4' *jt ,. „ »ifrtke cen. dež. hr....... 10X» 25 100 9S t1 i\\. P"« egr« sip. ban. . 10010 101 — 4"/ta/t obl. ogr. lokalnih le 100-— 101- 4'/a°/0 obi. češke ina, banke . 100-75 101*75 4C'0 prior. Trst-Porefl lok. iel. 99 90 4*'0 prior. dol. žel..... 99-50 100- - «o 0 ft jnž. Žel. knp. \V- • 318 90 320-90 C1///, avst. pos. as Sel. p o , 101 -90 108 25 SveSSve *r«čk« od L 186011, .... 190 76 192 75 „ . 1864 ... t* r* z* B tfsske .... 898 26 89b 50 165 60 167 60 „ *eco. kred. 1. emisije . j 801 — 309 60 304 — 314 — ogr. hip. banke ?6fi-S0 872 80 9 srbske* & trt. 100" 03 — 109 5*5 9 4.nrške . :42 25 143*25 £asilika trsčks .... 86- 27 70 aj-editne , . . . . 474 - 482 50 (aeraoškd * ... 7H — 33 — K>akov*k0 97*f.O rzavce Šelesnioe . . . . i 67rt-50 »77 50 a vHtr.-ogrske bančn* delni«« . l*S8 — 1*4*2 Lvstr. kreditne bank« • • »j 673 — «74 — 2«rsk« „ m » • • 1 Ahraostenakc „ . . . 781 50 78* 50 S47 bO 786 — ?remogakop ▼ Mostu (Brfijc) . 667 — »69 — Alpmske montan ..... M2 — 543 — Praske tel. indr. dr. • ■ • . 87^4 — 764 — &m*-Mor&r.vi...... 665 — 656 — 28fi-60 V86 — A-^sti, orožna tovr. orurbt . • č -k« flladkorcte arežas . . ■ 653 — 656 — 162 — 66 — 0. kr. «e-- ■-.......! 11*36 il 40 1910 1014 2* 55 6oT«reign«.....• • j 2?-*6 24 04 uTarks ■ • • • • j 117-20 : 17-40 Laški uaukav^ SS-40 »5 65 Ko. bij .....*•• |&8 5«! 864-60 i 84 » — Žitne cene v Budlmpeitl. Due 28. avgusta 1905. Teras* ta*. Pleniea aa oktober . . . sa 100 kg K 16*70 Pieoiea , april 1906 . . , 100 „ r 16-80 Hš , oktober . . . . 100 . „12 80 Karana . maj 190« . „ 100 „ „ 18 30 Oves . oktober . . . , 100 . > 1202 EroSaSav. 10 vin. ceneje. Zahvala. Vsem dragim prijateljem in z naučeni, ki so mi ob smrti mojega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, gospoda Frana Zupana c. kr. poštuega oHcijala tako tolažilno stali ob strani, in ki so dragemu pokojniku z lepimi darovanimi venci in s številnim epremstrom na pokopališče izkazali poslednjo čast, izrekam v lastnem in v imenu svojih otrok in ostalih sorodnikov najtoplejšo in najpresrčnejšo zahvalo, zlasti pa se zahvaljujem gg. uradnikom, drugim uslužbencem c. kr. poštnega in brzojavnega urada in pa gg. pevcem za ganljivo nagrobno petje. V Ljubljani, 26. avgusta 1905. Slavojka Zupan, roj. Presker. V zakup aH na račun iščem manjšo gostilno ali branjarljo. Žena je dobra kuharica. Več pove upravništvo „Slovenskega Naroda". 2718-1 ta Domočnika mladega in pridnega, za malo delo in za delanje v roko. siprrJiiieMi takoj v nrttjfio delo Ljubljani. Istotam se sprejme tudi ueener. — Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda**. Dopiei pa pod „št. 228** Ljubljana, po^te restante. 2721-1 ^roda se na Ižanski cesti št. 20 v Ljubljani za 5O00 gld. 3729 nova hiša In 1200 m- zasoienesa urta. Vse natančneje ravno tam. I Prežalo8tnega srca naznanjamo pođpisanci vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest o smrti iskrenolj ubij ene matere, oziroma stare matere, sestre in lašče, gospe Uršule Pajser posestnice ki je v soboto, dne 26. avgusta 1905 ob 10. uri zvečer po kratfci, mučni bolezni, previđena s svetotajstvi za umirajoče, blaženo zaspala v Gospodu Zemeljski ostanki drage pokojnice se bodo v pondeljek, i<8. avgusta 1905 ob 4. uri popoldne v deželni bolnici blagoslovili in na to prepeljali na pokopališče k Sv. Kr tou. Sv. maše zadušnice se boc' služile v farni cerkvi v Trnovem. T Ljubljani, 27. avgusta 1905. iTIlnlaft TIre roj. Pajtner, hči. — Dr. H. l»lr«P, zet. — Apoloulja Štrukelj, sestra. ♦ I I Zahvala. Za vse dokaze srčnega sočutja povodom bolezni in Bmrti svoje ljube matere, stare matere, sestre in taSče. gospe Uršule Pajser posestnice kakor tudi za mnogobrojno spremstvo drage rajnice k večnemu počitku izrekamo prijateljem in znancem srčno zahvalo. V Ljubljani, 28. avg. 19JS. Jfllnlta I»irr roj. I*«J««-r. lir. JU. IMrc. 2720 v Aiiolontjt* MrulaelJ. SB L>716 Večja tvornica išče spretnega korespondenta. Pogoji: kristjan, 2S do 26 let star, aamec, popolno znanje »loveD(-»ke^a in nt^msltega jezika v govoru in pisavi in popolne splošne in trgovske znanosti, stenografija, lična pisava, veselje, marljivost in zmožnost za samostojno delo. Natančne ponudbe a fotografijo in prepisi izpričeval pod „WT. X*. a511S6* na naslov Rudolf Mosse na Dunaju I. Arena Narodnega doma v Ljubljani. Samo kratek čas. Jntri v torek, 29. avg. ob 8. zvečer 2725-1 velika kinematografska -»predstava Sda. John Roland Niihlhausa Iz STja>aa*aScl|«. Iloaal liuiiiorlt»tiHl40 - m*atlrl»kl fttikiMMiinUI Mpored. Številnega obiska prosi vdano p Q fj Gtfi * k • Priznanja visokih krogov. Tvorniška H? znamka. Za orodja s to znamko se jamči v polni meri! Žage, pile, dleta, klinje za oble in vse drugo orodje, izvrstne, že 30 let preizkušene kakovosti. -Prodaja se le trgovinam.- Rihard Arns Remscheid na Nemškem laonlsMtrftfeitie. 2648—2 Več g0SP0d0V se sprejme od 1. septembra t. I. ns dobro domačo hrano. 2669—2 Mestni trg st. 3., III nadstr. desno. Učenec »o iz boljfie rodbine, zmožen slovenskega in nemškega jezika, se sprejme v droserljl Anton Kane v Ljubljani, Šelenburgove ulice 3. Stavbišče 25 let davka prosto je naprodaj nasproti kapelice v Krakovem. Ns razpolago je tudi načrt. — Več pove Albert Derganec, brivec Franc Jožef ova cesta. Citre dobro ohranjene se Kupi. Ponudbe pod ,D' sprejema upravništvo „Slov. Naroda-. V najem se išče ■ V 27 4-1 2678 -3 Fin se pil it. 17 v Nomenju v bližini Železniške postaje Nomenj z gospodarskimi poslopji fnndusinstrnktusom, to je: z Živino in vsemi poljskimi pridelki senom itd., z vrtom, pripravnim za zgradbo vile, travniki in vrt ter okoli 3 ha. gozda, potem tik deželne ceste ležečo kovačnico z vsem kovaškim orodjem in vodno močjo. Na željo pa proda se omenjena kovačnica, hiša z vrtom in gozdom tudi zase. Cena po sodni cenitvi in po dogovoru. Pojasnila daje slav. županstvo v Bo hinjski Bistrici in lastnik Anton Ka-steltc v Logatcu. 2701—2 v Lijublfa,xil takoj ali s 1. novembrom. Ponudbe na „A. K. 7.u, poste restant. Ljubljana. brez otrok s primerno oliko se sprejme kot ica io pomočnica . gospodinje pri mladem zakonskem paru brez otrok. Zahteva se zvežbanost pri perilu in v kuhinji. — Ponudbe do 8. septemhra t. 1. pod nDružabnica" poste restante Celje. 2719—1 tfi|iiib^^d»4id*fcd*h^i*fc4id|b^i|ii|i4bi»d|fctib^4id|bd*b<|b^ * Krojaški salon za gospode AA^m^JkAJ^" " ' ' » * * » » m. m - - - 2145—16 % Ivan Magdić v Lijiil*)jasli, 11» Starem trjru štev. Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najnovejših žurnalih iz najmodernejšega i: najboljšega tuzemskega in inozomskega blaga. Uniformiranje in BSSSgB SSSfSSjisSl za BSStSli f m I1 »*»"*■ S"* *i"l"I|y,^ Boluagrad, Ces Kleii-Beiflio« v Steyr$ v Line, nr. Dunaj via ^nisteteu. — Ob 5. uri 07 m zjutraj osobni vlak v Trbiž od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikik. — O' ♦ u 4jutrj-: O8ooni vlak v Trbiž, Pontabel, Beliak. Celovec, FranEensfost* Ljubao, Duuaj, Ce% Selrt: y »Soinograd. Inomcst, čea Klein-Reifling v Line, Budtievice, Plt.cn. Mari]« ** v^re, Hcb Franoo?e vare. Karlove vare, Prago, Lipsko. če« Amstetten aa l>au*i. — Ob 11. on 44 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec. Ljubno, Seiztn.s', Dunaj, Solnograd, laoinosi, )\ Ženevs, Pariz. — Ob 3. uri 16 m popolne osobni vlak v Podnart-Kropo, samo ob nedeljah ia praznikih. — Ob 3. uri 58 m popoldne osobni vlak • Irbiž, Beljak, Pontabelj, Celovec. Pca zensfeste, Monakovo, Ljubn*. 3ez Klein ReiMiu?- v Slsjl Line, Budej ^vice, Plzeu, Marijine 7ard, Heb, Frantove vare. Karlove v.re, Fr^g^ vLjubljana-Linc-Praga direktni voa I. in U. rma Lipsko, na Dunaj eez- Amstetten. — Ob 10. un sssssfii osobrv> vlak v Trbiž, Beljak, Fran censfeste, Inomoat, Monakovo (Ljubljana-Monakovo direktni voz I. in (i razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki Ob \ uri 17 m sjutrsi osebni vlak t Nov« mestOj Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 6 m pop. i3totako. - Ob 7. uri H m zvečer % Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROOA IZ TRBIŽA. Ob 3. tiri Sš3 m zjutraj osobp: vlak z Dunaj* cez Auistetten, Monakov.> (Mouakovo-Ljubljana direkt. voz L II. ras). Inomost, Franzensfeste Solnograd Line, Steyr, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri IS m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob U. uri 10 m dopoldne osobni vlak t Pnnaja čez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Mariine vare, Prago (Praga Linc-Ljub-liaitS direktni voz L in II. razreda), Plzen, Budejevice. Somoi^rad, Line, oteyr, P;. Zei tjvo, Curih, Bregen«, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Ctastem, Ljubno, Celovec, bmohoi Poj tabel. - Ob 4. ur 29 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubua, Selzthala, Beljaku, Cel vca, Monakovega, Incmosta, Fransensfesta, Pontabla. — Ob 8. nn Ob* m zvečer osobni vlak % Duuaja, Lipskega Prage, Franzensfeste, Karlovih varov Heba, Mar. varov, Plzna Budejc Lii<> a, Ljubna, Beljaka Celovca, Pontabla, čez Selzthal od Inomosta in Solnograda. — 01 uri 5 m zvečer iz Lesec Bleda samo ob nedeljah in praznikih. — Ob 10 uri 40 m mveče: osobni vlak iz Trbiža od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikih. — PROGA £ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mest* u Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob ti. uri 36 b zvečer iatorako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. on 28 zjutraj, ob S. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. .iri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih - PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA Mešani vlaki: Ob 6, uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zve-er Ob 9. uri 56 m ponoči sam ob ledeljah tn pravnikih — Srednjeevropski čas «e za 2 mio. pred LraiovnuT: časom v ljubittv i. 9l'T9 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Podružnica v CELOVCU. Hupojs lss prodarj* vse vrste rent, sastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promaše Izdaj s k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 2,000.000-. Rezervni zaklad K 200.000—. ZsMsJsn si ttifciasts)! nji sredila, n rsotstM ssalrjs. izžrebane vrednostne papirje in Zavaruje srečk« proti vnovfioje zapale kupone. lsnarzxxl lasaro-ioi. Vinkulujo in devinkuluje -vojaška ženitninska kavcije. ipS trn lakMN M—le. **a3S S3T Bonu naročil«. 5PLJETU. Denarne vlog-« sprejema v tekočem računa ali ns vložne knjižice proti ugodnim obroatim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vadiga. 8—99 Promet a čeki in nakaznicami. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Taviar. L^AStaina m tisk .Karodne tiskarne11« CB 7U