Devet mesecev v komi laradi vinjenega voinilca Prvi kupon la iilet Zelenega vala ■Mm ST. 35 - LETO 62 - CELJE, 4.5.2007 - CENA 1,25 EUR - 299,55 SIT Združeni lVlercator3:^ Opekamiska 9 Celje sobota, 5. maj, od 9. do 13. ure SPOZNAJMO SLWENSKO Želite da so vasa okna bolj varna in hkrati vaš prostor prezračevan tudi ko so zaprta? "NOVA" _OKNA prednost j© v kvaiftet 080 12 24 www. mik-ce.si Vlurska Sobota Maribor Celie Liubliana Izola Nova Gorica Kran novost na strani 17 DOGODKI NM TEDNI UVODNIK Vrednote res ostajajo? »Simboli se prodajajo - vrednote ostajajo«. Takšen je bil slogan, s katerim so članstvo na prvomajska praznovanja letos s plakatov pozivali svobodni sindikati. Odličen slogan z grenkim priokusom, slogan, o katerem velja razmišljati. Pa najprej o simbolih - rdeči peterokraki, za katero je vse več pozivov, da bi jo prepovedali: v zrak moleči stisnjeni rdeči pesü; Che Gaevari ... Drži - črtna koda, upodobljena napla-katu ob njih, pove vse. Simboli so poslali tržno donosni prodajni artikli. Proizvajalci in trgovci so v njih našli nov vir zaslužka, saj ljudje množično kupujejo majice s temi simboU, pa s slikami in podpisi Tita, Gue-vare ... Pa sploh vedo, kakšne vrednote so za temi simboli? Jih nosijo iz prepričanja, iz nostalgije, iz pozerskega kljubovanja? Le malo jih ve, kaj vse je za njimi. In vendar jih nosijo. V imenu mode in ne vrednot. Kaj pa vrednote? Je za rdečo peterokrako kaj vrednot? Je kaj vrednot za žalostnim simbolom ponesrečenega izvoza kubanske revolucije v Latinsko Ameriko? Je kaj vrednot za uporniško stisnjeno pestjo? So, zagotovo so. V tistem dobrem, kar so označevali ti simboU. V tistem izvornem, kar se je zgodilo, preden je oblast stopila v glave in preden so se začele zlorabe. Toda, ali te vrednote res ostajajo? Kdor je vsaj malo spremljal letošnja prvomajska srečanja in proslave, je moral podvomiti. Televizijska poroäla so bila polna izborno oblečenih sindikalnih funkcionarjev, ki so vsevprek razlagali, da nimajo prevelikih plač. Prav lepo so nasedli nastavljeni mini. češ da sindikati upravljajo z ogromnim premoženjem, ki sploh naj ne bi bilo njihovo. In s svojimi zanikanji dosegli prav nasprotno od želenega. Zdaj večina ljudi res verjame. da delavski funkcionarji zaslužijo preveč... Kaj pa ljudje in njihove vrednote? Iz anket z različnih prizorišč je bilo razbrati, daje glavna prvomajska vrednota zanje dela prost dan. tradicija druženj, golaža in piva. In, seveda, ogromna nostalgija po starih časih, ko je ta praznik dejansko pomenil delavski praznik. Žar, ob katerem se ni bilo treba potegovati za že pridobljene delavske pravice. In je bil praznik. Največ ljudi ga želi in dojema le takšnega. ZaL Delavstvo drugod po svetu ta praznik izkoristi za pohode z delavskimi simboli in zastavami. Za to. da delodajalcem, če že nič drugega ne, pokaže svojo moč in enotnost. In javno pove in pokaže, da se bo za svoje pravice borilo. Pri nas še vedno praznujemo. In v puhlicah slavnostnih govornikov poslušamo, da za pošteno delo zaslužimo pošteno plaälo. Da pridobljenih pmvic ne damo. Tako govorijo prepričani prepričanim. Delavci pa se, zaenkrat vsaj. še vedno zadovoljijo s tem, da o njihovih pravicah odločajo tripartitna pogajanja med sindikalnimi funkcionarji, delodajalci in vlado. In kdaj bo združeno delavstvo pokazalo svojo moč? Svojo vero v vrednote, ki ostajajo? Če sploh ostajajo? In koliko jih v tej potrošniški družbi sploh še je? ^ORODJimiiiim Bežigrajska 10. Celje Bife' Trženje vzajemnih skladov Finančni leasing Fondpolice ; Srebrna medalja za zlati zatiček Zobozdravnik Milan Divjak med nagrajenci svetovnega sejma inovacij v Ženevi Na svetovnem sejmu inovacij v Ženevi je letos s svojimi inovacijami sodelovalo tudi osem Slovencev, med njimi zasebni zobozdravnik iz Celja Milan Divjak, dr. dent. med. Za svoj izum, plemeniti divergentni zatiček, ki ga je razvijal 20 let, je prejel srebrno medaljo. »Ves čas sem želel samo izboljšati kakovost svojega dela,« opisuje cilj svojih prizadevanj 56-letni zobozdravnik- Uspelo mu je združiti dva postopka, ki ju običajno opravita dva zobozdravstvena specialista: zdravljenje granuloma in pripravo zoba za fiksno protetiko. Rezultat je presenedjiv, postopek pa preprost. »Zobni kanal obolelega zoba odprem do konca korenine. Razšinm ga bolj kot le s- m PlemenKI (zlati) divergentni običajno pri zdravljenju granuloma in manj kot je sicer potrebno za protetiko. Vnetni oziroma granulomski proces dreniram 4 do 7 dni, potem pa vgradim protetični zatiček, ki ima upogljiv konec, tako da ga lahko pritisnem do granuloma, tudi če je korenina ukrivljena. Zatiček je iz visokokaratnega zlata. V vlažnem okolju ima protiv-netno delovanje. Trajna antiseptična polnitev prepreči vzroke granuloma. Ta se re-sorbira in operacija zobne korenine ni potrebna, razen v primerih, ko je zobna korenina razcepljena v delto.« Takšno zdravljenje zobne korenine, s katero hkrati pripravi zob, da bo nosil zobno krono ali mostiček, je>lilan Divjak že leta 1998 patenü-ral v Združenih državah Amerike (USA patent nr. 5, 782,245). Njegovo svetovno iznajdbo v Sloveniji zaenkrat po Divjakovih podatkih uporabljajo trije njegovi kolegi. »Ko je bila moja inovacija lani jeseni izbrana na Heureki v Cankarjevem domu, sem se obrnil na stomatološko fakulteto v Ljubljani, ki je sicer pripravila seminar, vendar na njem nisem bO enakovreden partner,« razočarano ugotavlja. Vseeno namerava doktorirati s področja svojega raziskovanja, vendar bo svoje znanje v bodoče raje kot domači javnosri predstavljal univerzam in klinikam po svetu. Pri tem potrebuje pomoč poslovnega menedžer-ja, saj ima sam več kot dovolj dela s stroko, Kako sploh postane človek izumitelj? »Prvi korak je v glavi, potem pa je marsikaj od- Milan Divjaks srebrno medaljo iz Ženeve visno tudi od naključij. Pri zdravljenju granuloma praviloma šele po dveh letih lahko z gotovostjo trdiš, da je ozdravljen. Ko sem prvič vstavil zlati zatiček, sem že po enem tednu videl bistven napredek pri zdravljenju. Največji granulom, ki sem ga zdravil na ta način, je izginil po štirih mesecih,« zadovoljno ugotavlja Milan Divjak. Želi si, da bi njegove ugotovitve potrdila tudi statistika na kateri izmed fakultet. Ni mu dovolj, da je »pri doslej opravljenih pose^ moje in zadovoljstvo pacientov stoodstotno«. Pacienti si pri tej metodi prihranijo kar nekaj obiskov pri zobozdravniku, saj je sam proces zdravljenja za polovico hitrejši kot pri običajnem, zlati divergentni zatiček pa je v primerjavi z ne-plemenitimi materiali dražji le za 25 evrov. MILENA B, POKLIC KRATKE SLADKE iMi Šentjursld »daj - dam«c princip šentjurski svetniki bi lahko svoje seje mirno preselili na kakšno tržnico, saj so na zadnji seji dokazali, da še najbolj obvladajo terminologijo barantanja. Če smo čisto natančni, se je največ konkretnih dogovorov sklenilo kar med odmori na hodniki. In sicer po principu »daj - dam«, ki je v praksi videti nekako takole: »Če boš ti mene podprl za cesto, bom jaz vaše igrišče.« Po domače in navadnemu ljudstvu razumljivo, neskončnih razprav Ko sta se dva tabora na zadnji seji tako krepko zacementirala na svojih bregovih, da je proračun že visel v zraku, je salomonsko posredoval Robert Polnar (LDS): »A se ne bi vi prej usedli skupaj in se že enkrat pogovorili? Ali pa mislite strateška vprašanja do konca mandata urejati po metodi preglasovanja?« Pa še ubogali so. 26:0 za prora- azad- MedKirajte z NSi Mag. Marko Diaci (SMS) in Jože Palčnik sta se nji seji s pomočjo učenih citatov resno pomerila v znanju in praktični interpretaciji finančne zakonodaje. Ker pa je vse skupaj pustilo nekoliko klavrn vtis, je Janko Cerkvenik blagohotno pripomnil: »Predlagam meditativni postopek. Ko bo dr. Andrej Bajuk obiskal Šentjur, ga naj Palčnik in Diaci vprašata, kdo ima prav.« Ja, šef bo že vedel. Nalezljive bolezni Jožeta Koržeta (SDS) je ob vprašanju Sebastjana JakU- ča (LDS), ali bodo proračunska sredstva za urejanje trga sv Jurija na Zgornjem trgu šla za cerkveno ali občinsko zemljišče, zaskrbelo: »Da se ne bomo nalezli neumnosti iz državnega zbora. Tam se pogovarjajo o tem, kdo je katere veroizpovedi in še kaj jaz vem kaj!« Salo nski Na kaotičnih sejah šentjurskega sveta se vendarle zmen najde glas razuma, ki prižge luč na koncu temnega predor - Št. 35 - 4. maj 2007 - Konjske grenko-sladke Se nekoliko v znamenju jurjevanja je bil šentjurski župan mag. Štefan Tisel ob odločihii točki pred sprejetjem proračuna, ko so mu že rahlo popuščali živci: »Zdaj pa nehajte s to demagogijo in dajmo pogledat konju v usta, v zobe. Pustite knjige in se še s prakso malo ukvarjajte!« Ni povedal, katerega konja je imel pri tem v mislih. DOGODKI Za obletnico velika prelomnica Srednja šok Štore, kjer se je poklicno izobrazilo blizu 10 tisoč mladih, je konec aprila slovesno praznovala 60-letnico delovanja. Ob obletnici je zavod na pomembni prelomnici, saj se bo jeseni združil vbodoči največji šolski centervdržavi skar 3500 dijaki. Tega bodo oblikovali skupaj s Šolskini centrom Celje in celjsko strokovno šolo, je na slavnostni piireditvi opozoril ravnatelj štorske srednje šole Tomaž Štolfa. To narekujejo vse ostrejši pogoji financiranja, potreba po združevanju drage opreme in prostora ter predvsem kadra. Pri tem bodo ostali na isti lokaciji, selili se bodo v glavnem ^dri, dijaki pa bistveno manj. Istočasno ustanavljajo Medpodjet-niški izobraževalni center ivilC, kjer bo del praktičnega pouka šol, podjetjem pa bo služil za izobraževanje lüdra ob delu in iz dela. Ravnatelj Štolfa. ki se po blizu tridesetletnem vodenju štorske šole letos poslavlja, je na slavnostni prireditvi podrobno predsta^ zgodovino šole, ki je nastala iz vajenske šole kovinarske stroke za pouebe železarne. Pred letom 1990 jo je obiskovalo po šesto dijakov, po letih gospodarske recesije v strojništvu in metalur^ji pa jo v tem šolskem letu obiskuje 350 dijakov (v 16 oddelkih). Od leta 2002 nudijo med drugim program medijskega tehnika, kamor se je prvo leto vpisalo 64 dijakov, ki jih na tigu dela večinoma še ni. Kar tri četrtine medijskih tehnikov se je namreč odločilo za nadaljnje izobraževanje. Jeseni bodo v Štorah uvedli še nov program za avtokaroserista, za avtokle-paija vpovezavi z avtoličarjem. Na nove izzive šolstva je na slovesnosti opozoril tudi neralni direktor Direktorata srednje in višje Šolstvo ter braževanje odraslih Janez Me-žan ter poudaril, da naj bi prenova kar najbolj izražala potrebe okolja. Med govomiki je bil prav tako župan Štor Miran Jurkošek, ki je omenil dobro sodelovanje lokalne skupnosti in šole. Dijaki so pripravili bogat kulturni program, s katerim so prikazali svojo glasbeno, plesno in filmsko ustvarjalnost. BRANE JERANKO Spet razburjenje v Topolšici v Bolnišnici Topolšica, kjer so že pred leti rušili direktorja Janeza Polesa, se zopet obeta zaplet. Direktorju Polesu je potekel mandat, po opravljenem razpisu pa v svetu zavoda nobeden od dveh kandidatov ni dobil potrebne dvotretjinske večine. Za sedanjega direktorja Janeza Polesa so glasovali štirje člani, za njegovega protikandidata Damjana Justinka pa sedem članov sveta. Ti pa so se že na seji dogovorili za spremembo statuta v smislu, da naj bi za imenovanje direktorja bolnišnice po ponovljenem razpisu zadoščala večina glasov. Zaradi tovrstnih sprememb je poslanec z velenjskega območja Bojan Kontlč od ministra Andreja Bručana zahteval odgovor, kako bo kot minister ukrepal preko »svojih« predstavnikov v svetu zavoda? »Sporno je, da se menjajo pravila in se prirejajo vse dotlej, da boste postavili svojega kandidata,« je zapisal Kontič. »Ime dosedanjega direktorja, primarija Janeza Polesa, je že nekaj časa tesno povezano z usodo ustanove, ki jo vodi. Veliko je bilo teženj po zapiranju in vedno znova so bila ta prizadevanja neuspešna tudi po zaslugi njegovih spretnosti in sposobnosti. Zaradi izkušenj iz preteklosti je strah za obstoj bolnišnice, ki bo po uveljavitvi pokrajin dobila status pokrajinske bolnišnice, seveda upravičen. Zato je seveda prisotna bojazen, da je zamenjava direktorja prvi korak k ukinitvi Bolnišnice Topolšica.« Neuradno se sliši, da sedanji direktor Poles ne bo kandidiral na ponovljenem razpisu. US ISEDŠT BIG BROTHER Vstopi v hišo največjega resničnostega šova - BIG BROTHER in kupi enkratni neomejen dostop do popolnega vpogleda 24 ur na dan v živo za samo 10 EUR! Dijaki Srednje šola Štore so za proslavo BIMetnice zavoda pripravili bagat kulturni program. Na koncu so se na odru predstavili še vsi skupaj, Ml TEIIIK Na vinsko Tinsko Od drevesa leta do upoštevanih gore in nove turistične ^ kmetije - Kraj imštarjev v akciji NOVI TEDNIK V VAŠEM KRAJU bomo obiskali PLANINO PRI SEVNICI. Našo novinarko boste našli v prostofih Krajevne skupnosti v ponedeljek, 7. maja ob 17. uri, kjer jI boste lahko zaupali zanimivo zgodbo ali pa ji predstavili problem. Ce želite, da pridemo tudi v vaš kraj, nam pišite ali nas pokličitel VsosadnjlKSZlblkastanalinskemvtliižeMgoihEturističi - .. J, letos pa je Ddpda vrata za obishovalce prva takšna kmetija vKSrinsko. Gorco pri Kraša sta edpila Miran ia Jožica Krašavec (aa fotagraliji). NOVITEMIK s srečanja aa Tiaskem. Od leve proti desni Angela Maizak, viaar lata Frane Namaiš ia slikal Jaako Orač. ijväm kraju KS Miran Krašovec, predsednica RK sodelovanje na izboru vite- Krajevna skupnost Tinsko vse bolj obiska vreden izletniški kraj, od koder je v zadnjem času največ slišati o »drevesu leta«, o starodavni Peterlinovi bukvi. Ta bukev ni edino upoštevanja vredno drevo na Tin-skem, saj raste blizu še mogočna lipa. Na Tinskem je seveda še veliko drugih zanimivosti. Eni ljudje prihajajo kot gosti, drugi tu živijo. Dvesto-petdeset prebivalcev ima ta majhna krajevna skupnost občine Šmarje pri Jelšah, ki jo sestavljata naselji Spodnje in Zgornje Tinsko. Obe imeni sta delno povezani s tokom Tinškega potoka, pri tem pa je kar nekaj zmešnjave, saj so nekatere hišne številke Spodnjega Tinskega v višjih legah ter Zgornjega Tinskega v nižjih. Zato vse bolj razmišljajo, da bi za obe naselji predlagali skupno poimenovanje Tinsko. V krajevni skupnosti prevladujejo polkmetje, kmetije, ki se ukvarjajo zgolj s kmetijsko dejavnostjo pa bi lahko prešteli na prste ene roke. Prebivalci odhajajo na delo največ v Celje in Šentjur, nekaj jih dela v bližnji tovarni Koval, v Loki pri Zu-smu. Nekateri se celo šalijo, da je Tinsko kraj poštarjev, saj je kar sedem krajanov zaposlenih v Pošti Slovenije, kjer so predvsem pi-smonoše. Včasih jih je na pošti s Tinskega delalo še več. Med »poštarji« je prav tako predsednik KS Tinsko Miran Krašovec, ki je skrbnik poštnega voznega parka v Celju. Krašovec je na čelu krajevne skupnosti, kjer so v zadnjem deseüetju vsa prizadevanja osredotočili na boljše ceste, tretji mandat. Lani so tako, na primer, poskrbeli za pol kilometra novega asfalta, letos bodo za dve cesti podobne skupne dolžine, kar je za malo KS razmeroma veliko, Krajani seveda najprej sami poskrbijo za podlago. »Kot prihodnja naloga ostaja asfaltiranje še dveh cest, nato bo delo zaključeno ter se bomo lahko posvetili pre-plastitvam,« je zadovoljen predsednik Krašovec. V prihodnjih letih si v kraju želijo zgraditi še objekt za potrebe KS in za druženje, ki bo nadomestil obstoječo leseno barako. V krajevnem planu je prav tako ureditev športnega igrišča na drugi lokaciji, Kraj mora biti urejen, saj opažajo na Tinskem v zadnjih letih velik porast števila obiskovalcev, ki si ustavljajo pri znameniti Marijini in if\nini cerkvi ter občudujejo razglede na Boč, Donačko goro, na Hrvaško Zagoije.Ro- . glo, Uršljo goro, Peco ... Turizem in vino v sosednji KS Zibika zato že dolgo obstajata dve tun-stični kmetiji, letos pa so odprti prvo izletniško tunstič-no kmetijo še v KS Tmsko. To je lepo urejena Gorca pri Krašu, kamor že prihajajo gosti iz različnih koncev Slovenije k lastnikoma Miranu in Jožici Krašovec (k že omenjenemu predsedniku KS), »Najprej sva razmišljala o manjši naložbi, o vinotoču, saj je bila gorca v vsakem primeru potrebna prenove, nato sva izvedela za razpis,« je povedal Krašovec. Glavnino sredstev za novo gorco na grebenu Tinskega sta prispevala zakonca, ostalo je s pomočjo države in Evropske unije. Krašovčeva imata že vehko turističnih izkušenj, saj je Jožica doma z znane Založnikove turistične kmetije, izkušnje ima prav tako Miran. Pri naložbi sta zakonca seveda računala tudi na svoje tri sinove, ki so še osnovnošolci. Gorca, kjer lahko sprejmejo do šestdeset gostov, služi kot dopolnilna dejavnost Krašovčeve kmetije, kjer je več tisoč trsov z renskim in laškim rizlingom, chardon-nayem... Obiskovalci se največ odločajo za različna družinska praznovanja. Miran Krašovec je odličen vinogradnik, ki se je na letošnjem ocenjevanju vina v Šmarju pri Jelšah, ki je med največjimi na Štajerskem, uvrstil v kategoriji vinar leta na tretje mesto, med svojimi vini pa že ima prvake sort. Letošnji zmagovalec v kategoriji vinar leta je prav tako s Tinskega. To je vinogradnik Franc Namurš, katerega vino je bilo v Šmarju že dvakrat izbrano za protokolarno županovo vino, dvakrat je bil izbran celo za zovep vina (evropskega reda vitezov vina), bil pa je že tudi občinski nagrajenec. Za pet članov družine Namurš iz Spodnjega Tinskega je zanimivo, da so v Sloveniji edini s tem priimkom, zato se z njim ukvarjajo rodoslovci- Domnevajo, da je priimek češkega izvora, pri tem pa je v Sloveniji nekaj ljudi, ki se pišejo v drugačni obliki Na-morš. Umetnost, šport in sicri» za druge Na Tinskem vrhu smo prav tako srečali slikarja in grafika Janka Orača, svobodnega umetnika iz No- na Tinskem je obnovljeni Lovski dom Pristava, ki povezuje lovce iz okoliških vega mesta, ki izvira iz Zi-bike. V KS Tinsko je vse več , kulturnih prireditev, od koncertov do razstav, pri čemer je bil Orač lani organizator prve likovne kolonije na Tinskem z deveti-,;, mi slovenskimi slikarji..Pri projektu, ki bo letos znova od 31. maja do 3. juni-"i; ja, sodelujejo vinogradniki, društvo kmetic Ajda te^ KS Tinsko in-KS Zibika';-^ Orač si tik ob tinskih cerkvah urejuje atelje s galeri- , jo. ' Tudi za športno dejavnost je poskrbljeno, V KS Tinsko deluje že četrt stoletja Športno društvo Tinsko, zato je lam prav tako živahno po tej plati. »Največ zanimanja je za igranje nogometa, pozimi pa za igranje košarke in odbojke v pristavški telovadnici,« je povedal predsednik društva Mitja Toplišek- V vasi imajo travnato nogometno igrišče, ki je ob nedeljah in v počitniškem času dobro obiskano. Društvo pripravi vsako leto planinski izlet (lani na Triglav) ter - za božič pohod k polnoč-nici z baklami, kamor privabijo še starejše krajane. Do najstarejših krajanov je posebej pozorna Krajevna organizacija Rdečega križa Tinsko, pod vodstvom predsednice Angele Marzek. Dvakrat na leto obiščejo vse starejše nad 80 let, pri čemer je v tej KS sedem krajank starih nad 80 let ter ena krajanka nad 90 let. Pred koncem aprila je krajevni Rdeči križ razdeljeval pomoč Evropske unije za socialno šibke krajane, ki jo je prejelo trinajst gospodinjstev. Pomemben dogodek je tudi srečanje krajanov ob materinskem dnevu, ki ga pripravljajo v sodelovanju med Rdečim križem in KS. BRANE JERANKO pDÄODKl Množično na shodih Tradicija kresovanja in praznovanja delavskega prvega maja se tudi letos ni izneverila. Oba dogodka si bomo tokrat zapomnili po odličnem obisku na večini znanih lokacij, pa tudi vreme je bilo takšno, kot bi ga organizatorji posebej naročili. Celjani so najbolj množično kresovaJi na Špici. Zaenkrat še na pogorišču, vendar pa organizatorji, Kajak kanu klub Nivo Celje, obljubljajo, da bo že naslednje leto drugače. Poleti naj bi končno začeli graditi nov ob-jekt, so pa novogradnji namenili tudi izkupiček kresovanja. Večtisočglava množica pa se je na predvečer L maja vse do jutranjih ur zabavala ob dobri glasbi, za polne želodčke in sredstva zoper žejo je bilo prav tako poskrbljeno. Poleg tega pa so se tisti, ki niso rajali okoli ogromnega žarečega kresa ali na plesišču, lahko pomerili v različnih družabnih igrah. Nič manj pestro ni büo naslednji dan na Celjski koči. Letošnji prvi maj je Celjanom, ki se jih je na priljubljeni izletniški točki trlo, postregel z nekaj novostmi. Ne le, da so praznovali ob vem objektu, tradicionalni nagovor delavcem je pripa del celjskemu županu Boja nu Šrotu, saj je praznova nje tokrat organizirala celj ska občina. V govoru se je spomnil začetkov boja za delavske pravice in opozoril, da kapitalističnim težnjam, ki zavoljo dobička narekujejo njihove kršitve, ne gre podleči. Srečko Čater iz celjske območne enote svobodnih sindikatov Slovenije, pa je sporočilo sindikata strnü v nekaj besed: »Za pošteno delo zahtevamo pošteno plačilo. Delavci zahtevamo človeka vredno življenje in združeni bomo to tudi dosegli!« Za dobro voljo in glasbo so na Celjski koči skrbeli člani ansambla Vitezi Celjski, Tomaž Domicelj pa je pred mikrofonom pokazal. Množično ob novi Celjski koči Janez Poless Dekom za 5.300 evrovza CT-aparatvbolnišnicITopolšica, ki mu ga je izročil Andrej Kranjc. da je še zmeraj v dobri pevski formi. Sindikat tudi v Sciiefenacicer Okoh 900 ljudi se je v torek zbralo na prvomajskem shodu na Šmiglovi zidanici na meji med Preboldom in Braslovčami. Osrednji govornik predsednik sindikata SKEI za celjsko regijo Mirko Hirci je zbranim dejal, da bo boj za tri osmice, torej po 8 ur dela, razvedrila in počitka še naprej ostal aktualen za delavce. Fleksibilnost, ki jo poudarjajo novodobni kapitalisti pri zaposlovanju za določen čas, odrejanju in nerazumni širitvi dela, odpuščanju brez odpovednih rokov in odpravnin ter pri plačilu na način dam, kolikor hočem, pa je nepotrebna. »Dovolj smo fleksibilni, kar je pokazala raziskava in potrdila ministrica Gotmanova ter s tem ovrgla zatrjevanja mladih, preplačanih ekonomistov,« je poudaril, Hirci, predsednik sindikata v šempetrskem Sipu, podjetju Novem z Lož-nice pri Žalcu in KlV-u Vransko, sijezadalustanovili sindikat tudi v preboldskem Schefenackerju, kjer naj bi bil ta med delavci prepovedan. »Tudi to podjetje bo prišlo na vrsto in to čimprej, saj je tudi njim treba zagotoviti pomoč,« je dejal. Hirci je poudaril tudi potrebo po ohranjanju delavske solidarnosti, s katero se bo edino mogoče zopersta-viti poskusom grdega izko- riščanja in nespoštovanja pravnega reda. Na Resevni se je ob praznovanju 1. maja zbralo veliko ljudi. Večina jih je prišla z avtomobili, nekaj tudi peš. Obiskovalce sta zabavala ansambel Kozjanski zven in Pihalni orkester Šentjur. Pred začetkom praznovanja je nekaj besed povedal predsednik Planinskega društva Šentjur Ivan Straže, ki je pohvalil, da je bilo lani na koči in stolpu na Resevni opravljenih veliko obnovitvenih del, še več pa jih bo opravljenih letos. Govornik je bil tudi Franc Klepej iz celjske območne organizacije svobodnih sindikatov, ki je poudaril, da je treba 1. maj še naprej praznovati in se boriti za pravice navadnih delavcev, Udeležence shoda je nato čakala celodnevna zabava z glasbo, plesom in golažem. Čelc za CT-aparat Na Graški Gori se je na prvomajskem shodu zbra- lo skoraj tri tisoč ljudi s področja Šaleške, Mislinjske in Zgornje savinjske doUne. Slovesnost, na kateri so izvedli kulturni del programa Rudarska godba, MP2 Kajuh, otroci OŠ Plešivec ter kasneje za zabavo ansambel Sredenšek, je izzvenela v znamenju nostalgije za časi, ko so delavci imeli več pravic in boljši standard. Franc Dolar, predsednik sindikata delavcev energetike Slovenije, je poudaril, da je poleg bogatenja lastnikov kapitala,vse več delavcev na robu revščine ter da se nekoč dosežene pravice o osemurnem delavniku sploh ne spoštujejo več. Ob tej priložnosti je Območna organizacija ZSSS, ki je samostojno zbirala denarna sredstva za nakup CT-apa-rata za bolnišnico Topolšica, direktorju bolnišnice Janezu Polesu izročila ček v vrednosti 5.300 evrov PM. MJ, KŠ, JM Foto: GK. MJ, KŠ, JM !v na pnomajski budnici na Vranskem s »ki Frajtonarska budnica na Vranskem v prvomajskem jutru so na Vranskem pripravili budnico posebne vrste. Po trgu niso donele koračnice godbe na pihala, kot v drugih krajih doline, ampak so Vran-šane prebujale frajtonarice. Kot je povedal predsednik Turističnega društva Vransko in organizator prireditve Vlado Rančigaj, so se občani tokrat, kljub praz- niku, zbudili zelo zgodaj, saj so glasovi številnih harmonik, ki jih je vodil Robi Zupan, doneli daleč čez trške meje. Pred gostiščem Slovan Filač jih je pozdravil župan Franc Sušnik ter se jim zahvalil za budnico, nato pa so se okrepčali, pa ne samo harmonikarji, temveč vsi, ki so prišli na to nenavadno jutranjo prireditev. TT Na Resevni so se pohoi ob zvokih Kozjanskega zvena. 6 GOSPODARSTVO Trume ljudi pred m io postale nekaj samo po sebi umevnega. Pa naj gre za tuje diskontni-ke ali domača trgovce. »Trzamofc le še na nove trgovine? Tako zaradi domačih trgovcev kot tujih diskontnikov smo pripravljeni stati v vrstah Po vročici odprtja prvih Lidlovih trgovin, ki so zno- ne vrste pred vrati in pred izdelki v akciji, je Cas, da se vprašamo, kam naše potrošništvo pelje. V Celju smo leta 2005 imeli 502 trgovini, v Savinjski statistični regiji 1027. Številke so danes že zaradi prihoda tujih diskontnikov večje - so tudi naše denarnice? Sodeč po navalu kupcev, ki vsako otvoritev pričakajo tako, kot da je v kraj prišla prva trgovina, so se finančne možnosti potrošništva povečale. Niso nas zmotili evrske podražitve niti ne evrski zneski na plačilnih listah (pov- V Savinjski regiji smo leta 2005 po podatkih SUti-stičnega urada RS imeli 1027 trgovin, kar je le tisoč manj, kot jih je imela Osred-njeslovenska regija z glavnim mestom. Po prodajnih površinah na tisoč prebivalcev, ki je še najbolj primerljiv kazalnik stanja med mesti, smo imeli v Celju na tisoč prebivalcev 2136 kvadratnih metrov prodajnih površin, v Ljubljani pa le 1680. prečna neto plača za mesec februar v občini Celje znaša 787 evrov, kar je največ v re-^ji, najmanj pa na Polzeli, In sicer 572 evrov), Način za množično pridobitev kupcev so postale nove otvoritve. Celjski trgovec Tuš jih je za letos napovedal kar 24, od tega je 3 v okoUci Celja že uresničil. Tudi Spar in Mer-cator nameravata širiti svojo mrežo, za koliko trgovin, še ni znano. Obenem nove otvoritve napovedujeta tudi tuja diskontnika, ki bosta po napovedih direktorja Skupine Tuš Aleksandra Svetelška v petihletili skupaj zavzela 10-odstotni tržni delež (Hofer-jev trenutno znaša 2 odstotka), ostali manjši diskontni-ki pa bodo najbrž zaprli svoja vrata. »Njihov prihod se nam sicer še ne pozna ravno veliko, ker so razmeroma majhni. Kolač, ki ga odščip-nejo, se med nami tako porazdeli, da ni opazen. Bolj se nam namreč pozna, če v istem mestu vrata odpre večji trgovec, na primer Spar.« Ponedeljki in četrtki So pa novi diskontniki ubrali pov! Posebne r kov. ki jih tako ali tako ni veliko na zalogi, ponujajo dvakrat tedensko - ob ponedeljkih in četrtkih. »Pinta« je ravno v premajhnih količinah izdelkov v akciji, zato so se ljudje zanje pripravljeni celo tako ponižati, da so za zadnje kose pripravljeni uporabiti tudi komolce (če ne celo kaj drugega). Trgovci sicer zagotavljajo, da je izdelkov ob predpostavki normalne potrošnje dovolj, dejstvo pa je, da teh izdelkov v redni ponudbi sploh Po anketi, ki jo je nare-dU Statistični urad RS, si le dva odstotka gospodinjstev ne moreta privoščiti osebnega avtomobila, 32 odstotkov vprašanih gospodinjstev si ne more privoščiti enotedenskih letnih počitnic, 8 odstotkov si meso lahko privošči le vsak drugi dan. am novo »finto«. .zprodaje izdel- Trgovci očitno vedno najdejo nove načine, kako iz potrošnikov izvabiti tudi tisü denar, ki bi bil sicer namenjen za kaj bolj korismega ali spro-stilnega. Jim moramo res vedno »nasesti«? ROZMARl PETEK Evri podražili poslovanje trgovcev Se vam zdaj v trgo' gaja, da vam trgovci n inah pogosteje do-■ moTQO vrniti dro-ejo vas ali pa, medtem ko vi čakate, dirjajo po najbližjih trgovinah ali bankah? Evro je namreč poleg tega, da ljudje pogostokrat še vedno nimamo pravega občutka za drobiž, poskrbel še za eno težavo, ki jo trgovci prej niso poznali. Tolarski drobiž je bil v enakih količinah, npr. v kilogramih, bistveno manj vreden kot je evrski, zato so ga lahko v trgovinah obdržali tudi čez noč. Evrskega morajo sedaj ob enaki količini odvajati bankam, kar ti^ovska podjetja seveda stane več. »Stroški u-ansporia denarja so se nam zaradi uvedbe evra skupaj povečali za več kot 5 odstotkov,« ocenjuje direktor Skupine Tuš AleksandCT Svetelšek. »Z bankami sicer še iščemo skupne poti, da bi bil ta strošek čim manjši. Gotovo pa se v trgovinah zato ne bodo povečevale cene, pač pa se strošek pokrije z maržami.« RP _O cetis Pred vrati evropski razpisi Tomaž Bizjak: »Razpis ti lahko >kupi< dve leti razvoja« Prva polovica arnejših evrop-kmalu, najver- skih razpisov je že . jetneje v mesecu dni, pa bo Slovenski podjetniški sklad objavil še drugo polovico razpisov, med njimi tudi najpopularnejšega, imenovanega P4, ki znaša nekaj čez 30 milijonov evrov, namenjen pa je nakupu proizvodne opreme. Smernice, kako z vlogami uspeti na razpisu, je podal Tomaž Bizjak iz podjetja Marisol, ki je bil lani uspešen kar pri 90 odstotkih projektov. Podjetniki načeloma vse razpise zelo dobro poznajo, tako tiste bolj skromne, ki se financirajo iz domačega proračuna, kot evropske, ki so praviloma bolj radodarni, »Ti, na katere opozarjam sedaj, so po zneskih nekje vmes,« pravi "Ibmaž Bizjak, »financirajo se namreč iz evropskega proračuna, razdeljuje pa jih naš državni organ. Po vrednosti torej niso med najvišjimi, vendar pa je prednost v tem, da se nanje prijavljajo zgolj domača podjetja, na izključno evropska pa podjetja iz cele Unije.« Razpis, na katerega podjetniki trenutno najbolj čakajo, je namenjen nakupu proizvodne opreme. Lani je bilo odobrenih le 30 odstotkov vlog, »letos bi bil presenečen, če jih bo več kot 20 odstoücov, saj jih nekateri že kar >štancajo< in sploh ne upoštevajo kriterijev.« Razpis ima predhodne kriterije, ki že na začetku izloči podjetja s koncesijami, odvisna podjetja in podjetja, ki so v težavah. Poleg tega se nanj ne morejo prijaviti podjetja, ki opravljajo kmetijsko, ribiško ali železarsko dejavnost. »Pametno je preveriti tudi tri močne kriterije, ki na razpisu dajejo največ točk. To so neposredno novo zaposleni, prodaja izven domačega trga ter sodobna tehnologija. Lani so bili namreč na razpisu uspešni tisti, ki so po oceni različnih kriterijev presegli 62 točk, zato tistim podjetjem, ki po samooceni (ki je vedno bolj radodarna od >škrte< uradne) ne presežejo tega števila, nima smisla kandidirati. Sam opažam, da imata med desetimi podjetij, s katerimi opravim razgovore, maksimalno dve realne možnosti, da uspeta.« Goljufanje ni priporočljivo Bizjak opozarja še na nekatere pasti razpisa. »Sam nakup nekega stroja ni dovolj, da si priboriš točke. Izjemno pomembna je namreč zgodba. Kako bo nakup stroja povečal zaposlenost, omogočil delo težje zaposljivim, zmanjšal porabo energije, omogočal povezovanje na evropskem trgu, in tako naprej. Zgodbe, ki so skladne z evropskimi in državnimi usmeritvami, torej. Podjetja včasih že kar načrtujejo, kje vse bodo goljufala, ampak to ni priporočljivo, saj so še tri do štiri leta na terenu močne kontrole, poleg tega je treba vsako leto poročati o rezultatih. Ekipa, »Samoocena naj bo pri pnjavi za razpis zelo realna. Če po točkah pridete čez število 70, je najbolje, de se še enkrat, tokrat realneje, ocenite,« poudarja Tomaž Bizjak. »Vač kot 70 točk je namrač pri razpisih že ki stvari preverja, je zelo izurjena, zato tudi ni priporočljivo kupovati starih sttojev, napihovati cen in podobno.« Bizjak je opozoril še na dva zanimiva razpisa, ki bosta luč sveta zagledala v mesecu dni. Prvi je namenjen razvoju inku-biranih podjeüj (na razpolago je 610 tisoč evrov), drugi pa bo sofinanciral stroške raziskav in razvoja, vendar zgolj tistim podjetjem, ki so se pri reševanju teh povezali z akademsko sfero. Tu bo na voljo 4 milijone evrov. Razpis se od lanskega po skupni vsoti ne razlikuje, vendar pa letos pri njem nimajo več prednosti podjetja, ki prihajajo iz manj razvitih statističnih regij. Poleg tega so se lani podjetja z najavo investicije le-te lotila že v začetku leta, letos pa bodo z njimi lahko začela šele po zaključku razpisa, kar bo po predvidevanjih nekje avgusta. Iz tega pa izhaja tudi ena prednost, saj podjetja ne bodo več imela zgolj trimesečnega roka, da v tovarno postavijo stroje, pač pa bo rok za dokončanje naložbe leto dni, »Spet pa to pomeni, da si bodo podjetja znova morala pomagati s premostitvenimi krediti, ki bodo zato daljši, saj lahko zahtevek za sredstva podajo šele po končani naložbi.« Še ena razlika je - lani je višina subvencij znašala 55 odstotkov, letos pa bodo mala podjetja lahko pridobila 50 odstotkov od vrednosti strojev, srednje velika pa zgolj 40. Pri obeh pa maksimalna višina subvencije znaša 160 tisoč evrov. »Kljub vsemu je to zelo dober razpis,« še dodaja Bizjak, »saj ti lahko >kupi< vsaj letni dobiček podjetja ter s tem leto do dve razvoja.« ROZMARl PETEK Kupili, da bodo prodali Včeraj opoldne se je iztekla ponudba za nakup delnic časopisno-založniške hiše Delo, za katere je Pivovarna Laško skupaj z družbama Radenska in Talis ponujala 135,50 evra za delnico. Grobo rečeno imajo družbe danes v lasti več kot 72-odstotni delež Dela. Vse tri družbe skupaj so že pred objavo prevzemne ponudbe v časopisno-založniški hiši imele 44-odstotni lastniški delež, do prejšnjega ponedeljka pa so bili že skoraj 60-odstotni lastniki. Tik pred iztekom ponudbe se je za prodajo odloČila tudi Slovenska odškodninska družba, ki je v lasti imela nekaj manj kot 12 odstotkov delnic Dela. (Koliko ostalih solastnikov se je še odločilo za prodajo, nam do zaključka redakcije ni uspelo izvedeti). Kot se je že ob objavi ponudbe špekuliralo, Laščani, ki v celoti financirajo nakup delnic, v Delu naj ne bi imeh dolgoročnih interesov. Tako naj bi Pivovarna Laško pripravljala scenarij o prodaji svojega lastniškega deleža po prevzemu Dela. Tega deleža naj ne bi prodala tujcem, temveč nekemu slovenskemu podjetju. RP patina 1 mjboljšim ohmm AKTUAMO Za rumenimi še zelene vreče? TUdi biološke odpadke je mogoče zbirati brez smradu in umazanije - Biološke vreče iz krompirjevega in koruznega škroba Smrdi, smrdi, joj, kako smrdi... Tako bi latiko palčki vihali nosove tudi ob posedali z biološkimi odpadki, Se zlasti, če bi se ti dalj Časa »cmarili« v zaprti posodi kje na toplem. Pa ni nobene potrebe. Tudi biološke odpadke je namreč mogoče zbirati in odstranjevati brez smradu in brez umazanije. Zmanjševanje količine odpadkov, ki končajo na komunalnih odlagališčih, je nuja. Medtem ko v večjem delu Evrope že nekaj časa ločujejo razhčne vrste komunalnih odpadkov, zlasti em- balažo in biološki odpad, se v zadnjem času vse bolj resno lotevamo tega problema tudi v Sloveniji in na našem območju. Na Konjiškem bodo v začetku maja začeli ločevati embalaže od ostalih odpadkov s sistemom rumena vreča, v Celju bodo jeseni začeh ločeno zbuatl biološke odpadke. V mestih je to nuja. Na podeželju lahico večina biološkega odpada konča na domačem kompostnem kupu, v mestu je kompostiranje zaupano javnim službam. A do tja je kar dolga pot, ki se začne pri nas doma. Ostanki hrane in drugih bioloških odpadkov ne sodijo v odtoke. To bi bilo poleg onesnaževanja enako, kot da bi se odločili, da bomo gojili podgane (in še kaj j. Če jih dajemo v posodo, ki je ne moremo izprazniti vsak dan, se bodo razvile plesni, morda celo črvi. Vsekakor bo smrdelo m odlaganje v zbirno posodo ne bo niti najmanj prijetno, da ne govorimo o čiščenju posode. S plastičnimi vrečkami bi naredili več škode kot koristi, saj ne sodijo na kompost. Kaj torej ?_ »2e pred leti so v razvitih delih sveta začeli uporabljati biološko razgradljive vrečke, primerne tako za shranjevanje bioloških odpadkov v gos-podinjstvu kot v zbirnih posodah. To so tako imenovane zelene vreče, narejene iz krompirjevega ali koruznega škroba. Gre za material, ki začne razpadati pri temperaturah nad 35 stopinj. V treh tednih se povsem razgradi: Tudi pri sežigu ne nastaja škodljiv ogljikov dioksid, temveč samo majhne kohčine metana,« se razgovori živilski tehnolog iz Celja Anton Cizej. Te biološko razgradljive vrečke, ki ne onesnažujejo okolja, so prijazne tudi za uporabnike. Čeprav ne prepuščajo tekočine, so zračne, tako da se odpadki v njih počasi sušijo, s tem pa se zmanjšujeta količina in teža, kar je tudi zaradi dragih prevozov na odlagališča pomembno. Ves sistem je po opisu Antona Cizej a zelo preprost. Odpadke odlagamo doma v vrečko, vrečko v kontejner, v katerem je ve- Anton Cizej z b za biološke odpadke so vrečke lika vreča, vreče pa potem po termični obdelavi na kompost. Torej lepo brez umazanije in brez smradu. Seveda je biološke odpadke mogoče uporabiti še za kaj drugega - iz odpadnega kniha. sadja in zelenjave. kruha delajo energetsko pijačo, velike količine odpadkov je mogoče predelati v bio plin ... »Največja škoda je, če končajo med mešanimi komunalnimi odpadki,« poudari Anton Cizej. Ker v nskaterih velikih evropskih mestih. Razen ielo primerne tudi za shranjevanje verjame vprihodnost biološko razgradljivih materialov, pripravlja projekt za bio embalažo za ekološko zbiranje odpadkov, s katerim bo kandidiral za evropska sredstva. MILENA B. POKLIČ Za tri ure športne vzgoje na teden športna vzgoja je vzgoja za zdravje - Za ohranitev izbirnih predmetov Mladi se danes premalo gibajo. To vemo iz izkušenj, tako kažejo tudi raziskave. Ker pravega zgleda tudi pri starejših nimajo, je še toliko bolj pomembno, kakšne gibalne navade bodo pridobili v šoli. Na to zadnje mesece vse bolj glasno opozarjajo športni pedagogi. Svoj glas so povzdignili na okroglih mizah, ki jih pripravljajo po re^jah. V Celju je bila prejšnji mesec. »Zaključna okrogla miza bo konec maja v Ljubljani. Na njej bomo zbrali predloge regijskih društev in izoblikovali skupen predlog,« napoveduje profesor športne vzgoje Marjan Plavčak, predsednik Društva učiteljev in profesorjev športne vzgoje Celje in tudi Zveze društev športnih pedagogov Slovenije. Na okrogli mizi v Celju so poleg športnih pedagogov iz osnovnih in srednjih šol sodelovali tudi ravnatelji in predstavniki celjske enote Zavoda za šolstvo RS, fakultete za šport ter območnega sin- dikata vzgoje in izobraževanja. Da športni pedagogi (v Sloveniji jih je 1500, na Celjskem 114) ne opozarjajo zaman na potrebe po gibalni dejavnosti mladih, je potrdila Petra žafran z Zavoda za zdravstveno varstvo Celje s predstavitvijo raziskave Gibalna dejavnost mladih. Raziskava je pokazala, da so mladi vse manj aktivni. Kar četrtina mladih med tednomgleda televizijo več kot štiri ure, da ne govorimo o posedanju pred računalniki. Posledica? Vedno več debelih otrok in mladostnikov, vse več bolezni v kasnejših obdobjih. Je že tako, da se vzorci telesne dejavnosti, pridobljeni v otroštvu in adolescenci, ohranijo tudi v odrasli dobi. »Otroci, ki so telesno dejavni, so bolj zdravi in v šoli uspešnejši. Gibalna dejavnost ugodno vpliva na čustveni, socialni in intelektualni razvoj,« še poudarja Marjan Plavčak. Slabšanje gibalnih sposobnosti slovenske mladine sta potrdila tudi dr. Marjeta Ko- Marjan Plavčak ŠL 35-4. maj 2007 vač in dr. Janko Strel s fakultete za šport. Nazadovanje je najbolj očitno pri srednješolski mladini, zlasti pri dekletih. Očitne so tudi razlike med srednješolci v gimnazijskih ter poklicnih in strokovnih srednješolskih programih. Pozna se namreč, da imajo gimnazijci in dijaki nekaterih drugih štiriletnih srednješolskih programov tri ure športne vzgoje tedensko, v triletnih programih in nekaterih štiriletnih pa le dve uri. Sicer pa imajo otroci radi šport. Anita Seles, športna pedagoginja iz OŠ Petrovče, je izračunala, da je na njihovi šoli kar 74 odstotkov otrok od sedmega do devetega razreda izbralo za izbirni predmet športno dejavnost. Metka Umek iz OŠ Griže je na vzorcu več šol s Celjskega ugotovila, da imajo na izbranih šolah štiri do deset skupin izbirnih predmetov s področja športa. Učenci tako lahko sami izberejo področje, kjer lahko pokažejo svoje sposobnosti v največji možni meri. »Za mlade bi najbolje poskrbeli, če bi jim omogočili uro športne dejavnosti vsak dan,« poudarja Marjan Plavčak. Zato so se športni pedagogi zavzeli za uvedbo treh ur športne vzgoje tedensko od prvega razreda osnovne šole do zadnjega letnika srednje šole. Seveda ob ohranitvi izbirnih predmetov s področja športa in plesa v osnovni šoli. Da bi dosegli večjo varnost in kvaliteto pouka športne vzgoje od prvega do petega razreda osnovne šole, so v celjskem regijskem društvu še predlagali, da bi špormo vzgojo poučevala skupaj razredna učiteljica in športni peda- MILENA B. POKLIC "www.radlocetje.cofti 8 »•"^IBiRVJU ■iMiiii: »Velikokrat mi je žai^ da sem v tem poslu« Dragan Žohar, direktor Špesovega doma v Vojniku, o nerazumljivih ovirah za več postelj v domovih za starejše Statisüke o tem, koliko časa starejši ljudje čakajo na sprejem v dom, posameznika bolj mato zanimajo. Vsaj dokler se sam ali njegov bližnji ne sooči s težavo, kam z nepokretnim svojcem, ki ga je bolnišnica potisnila čez prag. Zgraditi dom za starejše je po eni strani zelo humano dejanje, a za investitorje hkrati nespametno- Zakaj imajo zasebni domovi največkrat težave s pristojnim ministrstvom, ki se odražajo v premajhnem številu mest v domovih, je pojasnil direktor Špesovega doma v Vojniku Dragan Žohar. Celjan, ki sicer zelo nerad daje intervjuje. A tokrat smo imeli srečo, saj je bil zaradi odnosa ministrstva do dejavnosti institucionalnega varstva starejših ponovno močno razočaran. Ne dol^o nazaj sem vas poklicala, da izvem, ali res nameravate dom še razširiti, in vas s tem skorajda zadela »v živo«. Zakaj? Ja, razlogov za slabo voljo je dovolj. Ampak, naj najprej razložim stanje, da bo slika jasnejša. V slovenskih domovih za starejše je naraz-polago približno 16 tisoč mest, od tega jih je dva tisoč takšnili, ki so z^ajeni tako, kot naša, torej z znanimi lastniki, ki so angafeali svoja sredstva ter dom zgradili. Podatek, ki je zanimiv, pa je ta, da je bil ta delež zgrajen zgolj v zadnjih letih, delež državnih domov, ki so bili zgrajeni v zadnjem obdobju, pa je zanemarljivo tnajhen. Torej se naša družba usmerja k temu, da bodo kapacitete v domovih zagotavljali zasebni investitorji, koncesionarji, kar naj bi po moji pameti pomenilo, da bodo za njili zagotovljene neke prijazne okoliščine, prijazni pogoji, ki bodo vsaj kompenzirali dejstvo, da dejavnost sama, ne samo, da je zahtevna, tudi po zakonu ni profitabilna. Naložba v dom ni atraktivna naložba, vsaj po donosnosti ne. Prizadene pa nas, da je v glavah ljudi neka zgrešena predstava, da je to nabiranje denarja, velik lov za zaslužkom na meji morale, kar pa seveda ni res. Vsi pogoji so za nas, koncesionarje, in tiste, ki jih je gradila država, izenačeni. Vse je normirano - cene, število kadrov, njiliova struktura, nivoji stroškov, vse to je predpisano in velja univerzalno za vse izvajalce. Kje je pravzaprav največja te- 'a? irfa^u ležeoi ptl gradnji doma slM'ef-ših na Jt^avem hriba, ^(«oče je to pe'^l^ani malon^ak-tako rekoč gradimo konkurenco, čeprav sode- ganizacij% ampak tremitno je to področje tako podhranjeno, da je razmišljanje o tem, da bo kdo lonüu stranke speljal« da jih bo zmanjkalo, čisto ^več. Če bo ta %aša državica uspela pri teh demografekih trendih zagotoviti približno takšra nivo preskrbljenosti ali pokf^a potreb s ponudbo, kot je današnji, potem bomo lahko vsi ponosni. Zato nihče ne razmišlja o drugam kot o konkttfieaci.^ Ravno v tem, kar sem razlagal, je prva velika diskriminacija koncesio-narjev, saj za enako storitev zaračunavamo tudi strošek kapitala, v domovih, ki so bili zgrajeni s proračunskim denarjem, pa tega ni. Če bi odšteli delež stroška kapitala, bi naše cene bile bistveno nižje, kar je eno veliko neskladje, ki ne gre nikomur v prid. Koncesionarji smo na nek način izpostavljeni, ker so naše cene za ta del višje. Zavodi na drugi strani pa trpijo kronično pomanjkanje denarja za tekoče investicijsko vzdrževanje za razvoj, za vložke, ker pač teh fondov ne oblikujejo. Njihova cena zadošča aU pa še to ne, za njihovo tekoče preživetje. Obenem bi se tudi razlika med koncesionarji in zavodi zmanjšala. Soočanje pred ljudmi bi bilo primerljivo, kar v tej situaciji, na škodo vseh, seveda ni. Dni^ vidik, ki je v škodo konce-sionarjem, pa je ta, da smo največkrat organizirani v eni izmed oblik gospodarskih družb. Kljub temu, da dejavnost ni pridobima, moramo kot gospodarski subjekti na ustvarjen dobiček plačevati davek. Ne ^ede na to, da nihče iz te dejavnosti ne more nagrajevati svojih družbenikov, ustanoviteljev z izplačilom nekih dividend, je ustvarjen rezultat vedno obremenjen še z davkom. Nato pa se zmanjšan spet vlaga nazaj v isto dejavnost, kar je nepošteno, celo di-skriminatorno. Nenazadnje, cel zakonski okvir zaradi nekih ekscesnih dogodkov v ne tako davni zgodovini obremenjuje odnos koncenden-ta in koncesionarja, s katerimi se sicer skušajo zavarovati, a pri tem niso niti malo zmerni, Pogoji se z vsako spremembo zakona slabšajo, kar pomeni, da si podpisal neko pogodbo, ki je po nekaj letih bistveno manj ugodna, kar je skregano z vsako poslovno logiko. Ste kljub temu sami še pripravljeni investirati v nove zmogljivosti? Mi smo od prvega dne po nekem spletu okoliščin imeli razkorak med fizično kapaciteto objekta in tisto, ki nam je bila podeljena s koncesijsko pogodbo. Koncesija nam je bila podeljena za 154 mest, dom pa je bil zgrajen s 170 posteljami. Ker imamo nadstandardne kvadrature, bi lahko zmogljivosti, sploh na negovalnih oddelkih, na katere je največji pritisk, še povečali. A to so zgolj fizične možnosri, možnosti, da bi to z ministrstvom legalizirali, pa ni. Zaprosili smo za so^asje, namreč, po dikciji zakona bi imeli možnost z obvestilom povečati zmogljivosti za S odstotkov, za nadaljnjih 5, torej skupno 10, pa s posebnim soglasjem ministrstva. Tega nismo prejeli, čeprav smo za njega neštetokrat prosili. To je, da ustrezno imenovana komisija ugotovi, da so zato dani pogoji. Takomisija je prav to že zdavnaj ugotovila, a vmes se je spremenil sam zakon. V skladu s tem ministrstvo poskuša tudi spreminjati koncesijske pogodbe, kar je po oceni pravne stroke sporno. Kar zadeva spreminjanje pogodbe iz nedoločenega v določen čas, želijo podpisati aneks, čemur se mi upiramo, ker slabša pogoje. Če navedem zgolj en primer - trenutno veljaven zakon Celjan Dragan Zohai, po izobrazbi inženir strojništva, je svojo« kariero 'za^el v podjetju Emo, nadaljeval pa v Kovinatdtoi, preko ' katerieie začel z delom v tujini (v RusijOi ki ga je kar nekaj let povsem zasrojilo. »Tb sem po^ « velikim veseflran, pa.naj je iio za invratidj^ projekte, preööse tehnologij... Dober pc^atdj mi je rei^, da tak tempo dolgo ne bom več zdržal in naf^ kakšno" pode^no delo omislim bližje doma.« Kasn^e je res začel samo-pot v Avstriji, nato pa slučajno prejel klic vojnlškega župana. »SicCT je bilo že od začetka jasno, da občina ne bo mvesütor, pač pa ga išče, a ko je zadeva prišla v javnost, ni bilo več poti nazaj. Sicer sem se po zgraditvi doma nameraval umakniti iz te stroke in se lotiti novega projekta, a čas beži hitreje.« V prihodno-si vseeno namerava poiskati delo, ki je bližje njegovemu karakterju. »Rad delam cele cikluse projektov - od priprave doku-. menudj. realizacije do predaje v s katero si poplačan za trud. Nato se lahko z novim elammi in rado%^nostjQ fotB dni^ga.« Kljub temu, da je bil veliko z dmna, se otmkomä in ženi očitno ni zameril. Slednja danes d^^Äupaj z njim, sin pa m je ob priliki dejal, da bi rad delal z njun. o socialnem varstvu posega v premoženje družbe, ki izvaja koncesijsko dejavnost. V določilih zakona je zapisano, da se lahko pri stečaju premoženje, ki je potrebno za opravljanje koncesijske dejavnosti, izloči iz premoženja družbe ... Potem, koncendent se želi vpisati kot hipotekamo premoženje, kar tudi ne vzdrži resne presoje. Očitno vprašanje o povečanju in dograditvi zmogljivosti res ni na mestu... Gradnja novega doma bi bila v teh okoliščinah zelo nepričakovana odločitev. Pa še eno neprijetno izkušnjo iz nedavnih razpisov imamo. V neposredni bhžini obstoječega objekta smo sprojektirah objekt, ki bi dodatno omogočal nastanitev do 60 stanovalcem, seveda z dodatnimi terapevtskimi in drugimi prostori. Tudi tu naš dom malce odstopa od siceršnje prakse. Zaradi dializnega centra zagotavljamo daleč nadstandard-no oskrbo zdravnikov specialistov svojim stanovalcem, kar sicer, vsaj v takem obsegu, ni v navadi. V tej smeri bi naša novogradnja te možnosti še povečala. Ampak vloga ni bila niti obravnavana, ker je bil eden od razpisnih pogojev takšen, da na eni lokaciji ne sme biti več kot 150 ležišč. To je büo že pred dvema letoma. Tako da kalinih posebnih razlogov za optimizem in posebno zagnanost v tem trenutku ni, Ovire pa so samo v črki in papirju, v razmisleku dvomim, da je kakšen, Koliko ljudi trenutno čaka za sprejem v vaš dom in kolikšna je povprečna čakalna doba? Na to vprašanje ni mogoče podati natančne^ odgovora. Dejstvo je, da je največji pritisk za oddelek za ose be z demenco, tam se čaka od pol leta, pa tudi več. Odvisno tudi od tega, ali gre za žensko ali mošk^, saj poskušamo vzdrževati razmerje moških in ženskih enot, delež žensk v domovih je bistveno večji v primerjavi z moškimi. Očitno ste trpežnejše. (smeh). Razlika je tudi v negovalnih oddelkih, kjer je čakalna doba bistveno daljša kot na bivainih. Tu prostor lahko dobimo že v nekaj mesecih. Ampak napovedovati, kdaj bo njihova težava rešena, je strašno težko. Trenuma lista naših nerešenih proš-njikov je čez sto, od tega na negovalnih oddelkih čez 60. Pa Še na nekaj velja opozoriti. Ljudje poznajo krizo za sprejem v domove, zato si skušajo nekako na zalogo zagotoviti vrstnired. Niso redki primeri, da naše socialne delavke kličejo po seznamu, ljudje pa razmišljajo o tem, da v dom vendarle še ne bi šli, saj je zdaj pomlad, jeseni pa bi. Takšni primeri niso redkost. Po zadnjem podatku je v Sloveniji 11 tisoč registriranih prošenj in mislim, da ga ni tistega, ki bi znal povedat na tisoč natančno, koliko je tistih, ki bi jutri šli v dom, če bi takšna možnost obstajala. Vam je po vsem, kar ste povedali, kaj žal, da ste se tega posla sploh lotili, da ste se podaU v socialno sfero? Najbolj enostaven odgovor bi bil: da, zelo žal in zelo velikokrat. Ampak ta dejavnost nudi tudi neke vrste zadoščenje, dober občutek, ko opraviš kakšno dobro delo. Tudi takšnih trenutkov je veliko in na nek način »pokrijejo« slabe. Najbolj slab občutek imam, kadar moram komu, ki je v stiski in iz nje ne vidi izhoda, dopovedovati, da zaradi neldh ome-itev ne smemo in ne moremo prisluhniti njegovi pottebi. V bolnišnici ni težava, če sprejmejo poškodovanca na zasikio posteljo na hodnik ... V negovalnih oddelkih pa kljub prostorskim pogojem, zaradi katerih bi lahko namestili v sobo še kakšno posteljo, tega ne smemo, ker so pač naše možnosti s pogodbo omejene in se jih moramo držati. V vsaki drugi dejavnosti bi brez razmisleka naredil svoje, izkoristil možnosti in naredil dobro delo. Tu ga pa ne smem ... To mogoče še najtežje prenašam. ROZMARI PETEK 9 Majhen z veliki težavami »Romanja« s popravila na popravilo, avto pa v vedno slabšem stanju - Zavajanje in laži? Vinko Cverle iz Šentjurja si je predlani omislil avto. Ne ravno takšnega, kot smo jih vajeni voziti po naših cestah, temveč vozilo, imenovano Eke Pick-up. Zanj zadostuje vozniško dovoljenje kategorije H, to je za kolesa z motorjem in lahka štirikolesa, njegova hitrost pa ni večja od 45 kilometrov na uro. A namesto na cesti je »mali« avto od prvega meseca dalje v okvari in na popravilih. «Ker nimam vozniškega dovoljenja, sem kljub temu želel voziti,« pravi Cverle. 505-kubični eke pick-up z dizelskim motorjem, vgrajeno blokado ter avtomatskim menjalnikom. narejen iz plastike in a]uminij.a, se mu je zdel pravšnji. Primeren je za vožnjo po cesti, medtem ko je vožnja po avtocesti z njim prepovedana, saj je prepočasen, kar Cverleta ne moti. »Z ženo sva z njim nameravala po vsakdanjih opravilih in do zdravnika.« Cverle se je za omenjeno vozilo navdušil na enem od sejemskih prospektov ljubljanskega podjetja Pi-ma-inter. ki je pooblaščeni prodajalec tovrstnih vozil iz Italije. Nanj je bilo treba po-čakad pol leta, »vreden« pa je bil dobre tri milijone takratnih tolarjev, 12.500 evrov. Odpadli kljuki, »žrl«c in »eukal« »Končno ga dočakam, ko mi po mesecu dni v roki ostane kljuka,« začne Cverle pripovedovati prigode in nezgode svojega avta. Podjetje je najbrž to zeio presenetilo, saj niso pričakovali, da bi vozilom, ki so jih šele prodaE, lahko že kaj manjkalo, zato servisa še niso imeU. »Popravih bomo pozneje,« naj bi dejali Cver-letu. »Kdaj pozneje, hudiča, avto bi rad zdaj,« je po malem začel negodovati Cverle. Po tednu dni mu je v roki ostala druga kljuka. »Pa kako spet vam? To se ni še nikomur zgodilo,« naj bi se čudili ljubljanski uvozniki nesrečnega malčka. »Ibdi to mi je moral zamenjati vulkanizer na Mariborski cesti in ne oni.« Servisne službe torej še niso potrebovali, ugotavlja Cverle in meni, da je za odpad kljuk kriv slab material. S končno obema kljukama, z avtom na cesti Cverle opazi, da je malček pravi »požeruh«. Pri 100 kilometrih vožnje je »poku-ril« kar 6,5 litra dizla. »In povrhu vsega začel cukati.« V podjetju Pima-inter naj bi se za servis dogovorili z enim od celjskih serviserjev, kjer se ukvarjajo s popravili kosilnic in motornih žag. »Pridem tfa in spet doživim hladen tuš, Oka-kršnemkoh dogovoru ni bilo ne duha ne sluha ...« Po številnih telefonskih klicih in pr^ovarjanjih se končno zganejo v ljubljanskem podjetju in avto iz Šentjurja odpeljejo na popravilo v Koper. Zakaj tja, Cverle ne zna povedati. Ve le to, da je bil avto po vrnitvi še v slabšem stanju. Jezo naj bi omililo nadomestno vo-zUo, Cverie pa se je veselil svojega, popravljenega. Popravljali 135 dni Od veselja spet ni bilo nič. Potem ko so avto še nekajkrat odpeljali na servis, so v kabino začeli uhajati izpušni plini, kar je še posebej ujezilo Cverletovo astmatično ženo. »Ko si ga vžgal, so se iz cevi pokadile saje.» V igri« je bilo nato novo, francosko vozilo, ki je zaradi nesoglasij med njim in podjetjem padlo v vodo. »Novega avta tako nimam, ta pa je sestavljen iz odpadnega materiala,« je dokončno prepričan Cverle. O tem je obvestil tudi tržni inšpektorat, sodni izvedenec pa je izdal mnenje, da z avtom ni težav. »Najverjetneje pravega vozila sploh videl ni,« meni Cverle. »Avto sem imel na popravilu kar 135 dni. Ničesarveč ne bom vozil popravljat in plačeval, S podjetjem sem prekinil stike, saj se z aro-gantneži ne da pogovarjati.« Stike so prekinih na zadnjem obisku, ko naj bi predstavnik italijanskega podjetja na Cverletove povzdigoval glas, vse dokler ga niso nagnali iz hiše. Medtem ko se Cverle za tožbo zoper ljubljansko podjetje ni odločil, avto, ki mu je garancija potekla lani marca, še naprej »čuka«, »žre«, je poln izpušnih plinov ter zaradi slabe plastike »poka po šivih.« Zavajanje? v podjetju Pima-inter zanikajo Cverletove izjave. Pra- Aprila je celjsko mestno jedro postalo bogatejše za trgovino z biološkimi izdelki V trgovini BioSi, ki je nasproti Narodnega doma, na Trgu celjskih knezov 2, najdete biološko hrano, naravne dodatke k hrani, naravno kozmetiko, izdelke za intimno nego in biološka čistila. izdelke trgovine BioSi odlikuje veliko spoštovanje do ljudi, živali in okolja. Izdelki so namreč popolnoma naravni In ne vsebujejo nobenih umetnih dodatkov, barvil, sladll in konzer- V trgovini boste našli olja, stročnice, žitarice, namaze, moke, testenine, omake, tofuje, sladice ... Nudijo povsem naravno otroško hrano, ekološke prehrambene dodatke (npr. himalajsko sol, cedrino olje, oreščke ...), veilko izbiro naravnih kozmetičnih izdelkov za nego obraza, telesa, nego las in otroške kože. Med ponudbo so tudi izdelki Natracare, biološki tamponi in vložki, ki so narejeni brez uporabe klora, dodanih absojfeenov, lepil in ostalih škodljivih dodatkov. Tudi ekološko razgradljiva pralna sredstva za čiščenje in pranje perila ter pralne oreščke lahko najdete v trgovini BloSi. Preverite njihovo bogato ponudbo tudi vi in prispevajte svoj deiež k čistejšemu okolju in dobremu počutju. Več informacij na: Vinko Cverie s svojim »malčkom«, ki mu »nagaja«, odkar gaje pripeljal k hiši. vijo, da je na avto čakal manj kot tri mesece, njegova cena pa je bila takratnih 2,5 milijona tolarjev, okoli 10.400 evrov, da so imeli serviserja v okolici Ljubljane ter da mu pri serviserju v Celju ni bilo treba ničesar plačati. Glede porabe je bilo vozilo testirano dvakrat, v Luciji in Celju, kjer poraba obakrat ni presegala več kot pet litrov na prevoženih 100 kilometrov. Kar pa Cverle spet ni plačal, čeprav bi lahko, glede na to, da prekomerne porabe niso ugotovi-U. Na servisu v Luciji in ne v Kopru so ugotovili, da so na avtu uničene plombe, točneje na vijaku, s katerim se uravnava dotok goriva v motor. »Kljub temu, da v garancijski knjižici jasno piše, da garancija preneha v primeru, da so plombe uničene, je serviser vozilo brezplačno popravil, mi pa mu nismo zaračunali transporta v Lucijo in nazaj, čeprav smo bili do tega upravičeni,« Ne drži tudi, da so v kabino začeli uhajati izpušni plini, saj tako serviser kot sodni izve- denec tega nista zaznala. Da so se pri vžigu iz cevi pokadile saje, po njihovem tudi ni nič nenavadnega pri vžigu v zimskem času. Tržni inšpektorat je ugotovil, da ni razloga za zamenjavo vozila, in hkrati dejal Cverie-tu, da v kolikor se s tem ne stiinja, naj pridobi novo izvedeniško mnenje, ki ga v primeru napake na vozilu plača prodajalec ali uvoznik. Ker Cverle tega ni pridobil, je tržni inšpektorat zadevo zaključil. Cverletu so večkrat tudi predlagali, da avto skupaj odpeljejo na pregled k sodnemu izvedencu, stroš- ke pa bi poravnal tisti, ki ni imel prav. Na koncu so se odiočih, da stroške sami plačajo, v kar Cverie ni pristal, zato so se po nasvetu odvetnika odločili, da dajo vozilo sami pregledati. Po njihovi evidenci vozilo tudi ni bilo v popravilu 135 dni, temveč 79 dni na servisu ter 38 dni na testiranju glede porabe in izpuha. Lažne naj bi bile tudi Cverletove izjave o arogantnem obnašanju njihovih predstavnikov na njegovem domu ter da je z njimi prekinil vse stike. MATEJA JAZBEC Foto: ALEKS ŠTERN CfCTf MOSTOVI ceuf d-d. KOMPLEKSU UVAOA ^NTJUR • Prosto je stanovanje v Ulici Valentina Orpžna 10, Šentjur, z oznako B 17 v velikosti 136,2 m^ In garaža št. 22 (na koncu). Ostala stanovanja in garaže si prodani in predani. Kupcem stanovanj nudimo pomoč pri pridoblM ugodnih dolgoročnih kreditov za nakup stanovanj. Za vse dodatne Informacije pokličite na tel. 03 42 66 586 ga. Matejo KOMPOŽ. Gradimo Slovenska salamijada T\iristično društvo Braslovče in Zveza društev salamarjev Slovenije bosta jutri, v soboto, pripravila II. finale slovenske saiamijade, ki bo v dvorani Doma krajanov na Gomiiskem. Kot je povedal predsednik Zveze društev salamarjev Stane Krnc, se bo sobotna finalna kuhnarično zabavna prireditev začela ob 19. uri. Že včeraj pa je posebna šestčlanska komisija, katere predsednik je domačin Janez Šumak, začela z ocenjevanjem najboljše salame iz 11 območnih salamijad, ki so potekale aprila po Sloveniji. Komisija ima zelo zahtevno delo, saj ocenjuje kar 75 salam, TT 10 ^«yu 101TEPMIK Voda bo topla Na celjskem letnem kopališču so posodobili ogrevanje in pripravo vode Celjsko letDo kopališče bo sezono pričakalo obnovljeno in z bistveno toplejšo vodo kot doslej. Prav te dni namreč končujejo že lani začeta dela pri pripravi tople vode. Poprejšnji solarni sistem ogrevanja so odstranili, vodo pa bodo odslej ogrevali s pomočjo toplotnih črpalk in izrabe geoenergije. Prednost tega sistema je v Mtiejšem segrevanju vode, ki bo tako v bazenu uporabna prej ali pa bo toplejša, pravijo pri ZPO- ju, ki upravlja letno kopališče. To pa ni edina novost. Nabavili so tudi termična prekrivala za bazen, ki jih bodo uporabljaU ob bolj hladnih ali dnevnih dneh in s tem ohranjali toploto in čistočo vode. V ZPO napovedujejo, da bodo bazen začeli polniti z vodo takoj po prvomajskih praznikih, kdaj pa ga bodo odprli, je vseeno odvisno od vremena. V načrtu imajo zapisana dva datuma - 12. ah 19. maj, Ker so odstranili vse sončne kolektorje, so dobili prostor za novo plažo ob bazenu, kjer so posejali travo in zasadili drevje. Do odprtja bazena bodo na prostoru ob robu sedanjega otroškega igrišča odprli še paviljon, v katerem bodo obiskovalcem ponujali pijačo in tudi kak prigrizek. Obljubljajo pa še eno novost. Z namestitvijo novega elektronskega kartičnega sistema bodo lahko prodajali vstopnice tudi zgolj za uro kopanja. Goljufije bo pre- Peš na taborjenje Osemnajst tabornikov celjskega Roda II. grupe odredov se je na tradicionalno predmajsko tridnevno taborjenje v Kokarjah podalo peš. V 13 urah so prehodili pot od svojega kluba v Celju do Kokarij. Večino poti so prehodili ponoči, ob Savinji, Ic del poti so morali po cesti, Čas so si krajšah s pesmijo, prav lepo pa so se pozabavali tudi v bhžini Polzele, kjer so ob manjšem tabornem ognju popekli kruh in se okrepčali za zadnji del poti. Pot so zmogli vsi in s tem opravili tudi prvi preizkus za načrtovani tridnevni taborniški pohod. Fotografijo smo posneli ob prvem postanku pri viseči brvi v Levcu. JAVNE NAPRAVE pod^etj«, d.o.o. .3900 CJSIaIE.. Taharaka 49 tal.- 03 «5 64 00 ODVOZ IN RAVNANJE Z ODPADKI LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV ČIŠČENJE JAVNIH POVRŠIN ČRPANJE IN ODVOZ FEKALIJ Dijaki proti nasilju Dijaki Poslovno-komercialne šole so pred tednom pripravili okroglo mizo o tem, kako ustaviti nasilje. Pripravili so jo zaradi vse pogostejših različnih oblik nasilja med mladimi. Okroglo mizo sta pripravili dijakinji Jasmina Podlesnik in Špela Postrpinjek, Razprave so se udeležili tudi Zdenka Jan, višja kriminalistka na policijski postaji Celje, Olga Be-zenšek Lalič, koordinatorka za nasilje na regijskem nivoju, pevec Peter Januš ter drugi gostje. Na okrogli mizi so razpravljali o vse pogostejšem nasilju med mladimi, predvsem na šolah in iskali odgovore, kaj bi se dalo storiti, da bi se stopnja nasilja zmanjšala, Olga Bezenšek Lalič je povedala: »Otroke je treba vključiti v različne delavnice, centti za socialno delo morajo čim bolj sodelovati s šolami, treba je pripraviti različne programe in aktivne delavnice, kamor bi se otroci sami vključevali in tudi med sabo razpravljali o problemu nasilja.« KŠ Oživela Barbara prečil izhodni sistem, saj bo izhod mogoč le z uporabo vstopnice. Če si bo nekdo torej privoščU zgolj uro kopanja, ne bo mogel z bazena, čebo prekorači! kupljeni čas. Letošnje naložbe v obnovo letnega kopališča so stale malo več kot 330 tisoč evrov, pri čemer je četrtino denarja prispevala Mestna občina Celje, petino ministrstvo za šolstvo in šport, preostanek pa ZPO iz sredstev amorli- Celjska Ljudska univerza Celje je bila konec aprila gostiteljica in organizatorka mednarodnega srečanja v okviru projekta Kulturni most - Barbara Celjska. Štirideset mladih iz Latvije, s Slovaške, Češke, iz Velike Britanije in Slovenije, starih od 15 do 25 let, je ustvarjalo na glasbenih, plesnih, likovnih in jezikovnih delavnicah ter si skozi spoznavanje različnih kulturnih in zgodovinskih dediščin, sorodnosti in različnosti, ki jih prinašajo v projekt iz svojih držav, izmenjavalo izkušnje. Kot je povedala vodja projekta na Ljudski univerzi Celje Darja Grdina, je ideja za tovrstno mladinsko izmenjavo nastala ob lanskem gostovanju predstavnikov Ljudske univerze na Češkem, kjer so sodelovali v podobnem projektu Dva svetova. «Cilji srečanja so v spoznavanju novih ljudi, kultur in zgodovine s poudarkom na spoznavanju Celja in Slovenije,« je povedala. Mladi so si ogledali mestne znamenitosti in med drugim odšli na celjski grad, kjer sta jih pričakala in sprejela Barbara Celjska in Herman II. Vse dni srečanja so mladi sodelovali v delavnici znakovnega jezika, to je jezika gluhih, saj so sodelovale tudi tri gluhe osebe. Program glasbenih, plesnih, likovnih in jezikovnih delavnic je tudi sicer zelo bogat. Prav posebej so se mladi in države, iz katerih prihajajo, predstavili na nacionalnih večerih. Med svojim osemdnevnim bivanjem v Celju so mladi obiskali Škocjanske jame, Izolo, Portorož in Piran, ustvarjalni dan so preživeh tudi v muzeju na prostem v Rogatcu, Na petkovi zaključni prireditvi v Celjskem domu so sodelujoči predstavili tisto, kar so ustvarili, prikazali in se naučili na delavnicah, BS Mesto v rož'cah www.iK)witednik.coni www.radiocelje.eoiii Turistično društvo Celje in Mestna četrt Center tudi letos pripravljata tradicionalno mestno cvetlično tržnico. Prireditev bo jutri, v soboto, med 9. in 12. uro, na križišču Prešernove in Stanetove ulice ter na Glavnem tt^. Pri akciji sodelujejo še Vrtnarstvo Celje, vrtnarska šola. Projektna pisarna Celje zdravo mesto, Skala-PUM Celje, Turistična kmetija Goršek Cinkarna Celje, ZŠAM Celje, Javne naprave in drugi. Na osmih stojnicah cvetlične tržnice bodo obiskovalci lahko poleg ugodnih nakupov okenskega cvetja in zemlje, dobih še nasvete glede sajenja in vzgoje cvetja ter o tem, kakšni so najnovejši cvetiični modni trendi. Meščani z območja MČ Center, ki so se poprej prijavili, bodo lah- ko prevzeli brezplačne sadike okenskega cvetja, ki bo lepšalo mestna pročelja. Cvetiično tržnico bo popestril kulturni program, ki ga pripravlja celjska izpostava sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti. BS Materinski dom v Žalcu je biagasiovit celjski škof dr. Anton Stres. Žalec dobil materinski dom župnija sv. Nikolaja Žalec je v postopku denacionalizacije dobila vmjeuo tudi hišo tik ob cerkvi, v kateri je bila stara kaplanija in je bila del srednjeveškega obrambnega zidu. Župnija jo je s pomočjo Občine Žalec in drugih donatorjev obnovila in namenila za humanitarno dejavnost. Mariborska škofijska Karitas se je odločila, da bo v njej uredila materinski dom. Prostora je za štiri do pet mater z otroki. V nedeljo, po birmi v Žalcu, je blagoslov novega materinskega doma opravil celjski škof dr. Anton Stres, ki je med drugim dejal, da gre za zelo pomembno pridobitev, saj bo dom namenjen materam v stiski. Čeprav je bila v času urejanja materinskega doma ustanovljena celjska škofija, bo z njim upravljala Zaprta Tajna jama Pred nekaj meseci so iz Tajne jame 1 nekontrolirano in nenadzorovano odnašali jamsko bogastvo, zato so celjska območna enota zavoda za varstvo narave. Občina Polzela, Koroško-Šaleški jamarski klub Spe-leos-Siga iz Velenja ob pomoči Gasilskega društva iz Polzele včeraj z vrati zaprli vhod te podzemne jame pri PolzeU. Jama ima status naravne vrednote državnega pomena in je zavarovana kot naravni spomenik. V njej je v prepovedano uničevanje, poškodo- vanje in odnašanje jamskega inventarja. Tajna jama 1 je najdaljša raziskana vodna jama na območju pristojnosti celjske območne enote ZRSVN. V Katastru jam Jamarske zveze Slovenije je letnica 1939 navedena kot prvi uradno zabeležen ogled Tajne jame. Jama je dolga 1300 m in globoka 30 m. Med vsemi znanimi jamami v Sloveniji po dolžini in globini zaseda 48. mesto. V tako imenovani ponorni jami, podzemno nadaljuje svoj tok manjši potoček, ki j e imel pomembno vlogo pri oblikova- nj u podzerone jame v več etažah. Izjemnost in posebnost te jame so izredno zanimivi meandersko oblikovani podzemni rovi, bogato kapniško okrasje, nahajališče ara-gonita in sadre ter kot življenjsko okolje ogroženih netopirjev. Z vrati, vgrajenimi na način, da bo mogoč prelet netopirjev, bodo lahko ohranili to čudovito jamo. Vhod v jamo bo zaprt, nadzorovan vstop pa možen le v raziskovalne namene za to usposobljenim osebam. NU Šoferji za regijske naslove Združenje šoferjev in avtomehanikov Savinjska dolina je pripravilo regijsko tekmovanje poklicnih voznikov in avtomehanikov Savinjsko-Zasavske regije. Nastopilo je šestdeset tekmovalcev iz šestih ZŠAM. Šoferji avtobusov in tovornjakov so se pomerili v poznavanju cestno prometnih predpisov in spretnostni vožnji na poligonu ZŠAM Savinjska dolina v Loäci. Med vozniki avtobusov je zmagal Štefan Ortner iz ZŠAM Velenje, med vozniki tovornih avtomobilov pa Zlatko Hribernik iz ZŠAM Savinjska dolina. Mehaniki so se pomerili v teoriji in praktičnem delu. Prvo mesto je osvojil Zvone Lobnikar iz ZŠAM Savinjska dolina, pri hitrostnem testiranju pa je zmagal Peter Kov-šek iz ZŠAM Velenje. Ekipno so slavili člani ZŠAM Savinjska dolina. TT mariborska škofijska Karitas. Škof dr. Stres je povedal, da škofiji dobro sodelujeta in je za obe dovolj dela tudi na humanitarnem področju. Vsem, ki so kakor koli poma^ pri obnovi te^ objekta, se je zahvalil župnik pater Viktor Arh, bl^oslov materinskega doma pa je popestril mešani cerkveni pevski zbor žalske župnije. TT Javni zavodi na zagovoru VRANSKO - Svetniki so se na zadnji seji večinoma zadovoljno seznanjali z letnimi poročili javnih zavodov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je Občina Vransko. Od osmih zavodov sta le dva poslovno leto 2006 končala z izgubo. Ravnateljica OŠ Vransko-Tabor Majda Piki je govorila o izgubi 4 tisoč evrov. ki je nastala kljub racionalnemu ravnanju in nakupu le najnujnejših stvari za potrebe vrtca, kjer je izgu- (SVETOV ba največja in jo bodo pokrili z občinskimi sredstvi. Z izgubo so preteklo poslovno leto končaii tudi v Medobčinski matični knjižnici Žalec, medtem ko so v ostalih zavodih - Zavodu za kulturo, turizem in šport Vransko, II. OŠ Žalec, Regijskem študijskem središču Celje, iz katerega je Vransko sicer izstopilo že leta 2005, IPU-ju Ljudski univerzi Žalec in Glasbeni šoli Rista Savina Žalec ter žalskem zdravstvenem domu Žalec - poslovali pozitivno. MJ Podelili 555 bralnih značk V Osnovni Mi Polzela je bil od 2. do 26. aprila mesec knjige in branja, v katerem so sodelovali otroci iz vrtca in učenci od 1. do 9. razreda. Vsak ponedeljek v mesecu so si vsi v šoli privoščili deset minut tihega branja, vrstile so se ustvarjalne delavnice ob knjigah, med starši so izvedli anketo Moja naj- ljubša knjiga v otroštvu, v knjižnici so bile ure pravljic, reševah so uganke za knjižne molje, glasovali za najljubšo knjigo, sodelovah v kvizu o Andersenu, spoznavali znamenite Slovence in njihove spominske hiše, starejši učenci so mlajšim pripravih gledališke predstave... Sedmo-šolci so v okviru projekta Rastem s knjigo obiskali Me- INŠTALATERSTVO Šturbej Ivan s.p. OGREVANJE ^ VODOVOD 3313 Polzela HLAJENJE Gsm: 041 65 32 87, Fax: 03/705 03 71 © dobčinsko matično knjižnico. devetošolci pa so v Ljubljani obiskali največjo slovensko Knjigarno Konzorcij. Mladi plesalci šole so pod vodstvom Majde Pur priredili plesno predstavo Pravljični junaki. Ob svetovnem dnevu knjige so v šoU pripravili kulturni bazar z različnimi prireditvami in knjižnim sejmom, 25. aprila so gostili pisateljico Majdo Koren, ki je 133 otrokom v vrtcu podelila predšolske bralne značke in bralna priznanja 275 učencem od L do 5. razreda, ravnateljica Valerija Pukl pa je podehla priznanja m pohvale nagrajencem natečaja za Naj-knjigo. Zadnji dan so bralno značko za 147 učencev od 6. do 9. razreda sklenili z javno debato o branju in braJni znački. TT V občini Vransko čistili okolje Od dnevu Zemlje je Občina Vransko skupaj z društvi pripravila spomladansko akcijo čiščenja okolja. Poudarek so dali čiščenju vodnih obrežij, gozdnih površin, obrobij pešpoti in cest, javnih objektov in planinskih poti. Akcije se je udeležilo 92 občanov, ki so pobraU kakšnih 40 kubičnih metrov odpadkov, veliko pa je bilo tudi kosovnih. Kot je povedal župan Franc Sušnik, so bili z opravljenim zadovoljni, občanom pa je priporočU, da naj vsi v svojih okoljih po svojih možnostih prispevajo, da bo narava ostala čimbolj čista. TT • Nekateri občani so kosovne odpadke pripeljali kar sami v zbirni center Vransko-Tabor. ki je v obrtni coni Čeplje. 12 ŠENTJUR iiü^'! TI k.; . Tresla se je gora, rodil... proračun šentjurski dvoletni proračun pod streho - V malhi dovolj za vse? Po burnih razpravah v dveh nadaljevanjih, dolgotrajnem usklajevanju, številnih amandmajih ter ostrih soočanjih mnenj so šentjurski svetniki na zadnji seji končno sprejeli proračun za leti 2007 in 2008. Kmalu po aprila sprejetem odloku o podaljšanja obdobja začasnega financiranja je bilo konec ugibanj o dolgih pripravah proračuna, saj je bil občinskemu svetu v prvo branje končno predložen predlog proračuna za leti 2007 in 2008. Ta je vzbudil nemalo nesoglasij svetnikov, češ, kdo vse je po krivici prikrajšan pri rezanju pogače. Prvo dejanje se je zaključilo s soglasno podporo ob glasnih opozorilih svetnikov, da pri popravkih pred drugim branjem pričakujejo upoštevanje vseh pripomb, ki so jih podali tudi v obliki pisnih amandmajev. Drugo branje ni minilo brez zapletov. Še pred tem so svetniki podprli predlog mag. Marka Diacija in Jožeta Koržeta, da se sprejemanje zaključnega računa občine za leto 2006 zaradi domnevnih nepravilnosti prestavi na naslednjo sejo. Korekture prvega osnutka proračuna so po besedah direktorja občinske uprave Jožeta Palčnika v prvi vrsti obsegale podvojitev sredstev za vzdrževanje lokalnih cest, programe za ohranjanje narave, za kulturne spomenike, pihalni orkester, delovanje kuhuinih društev, pa tudi za stroške športnih in vadbenih dejavnosti. Na prednostno listo se je uvrstila gradnja vodovoda v Loki pri Žusmu, s katero naj bi začeli že v letu 2008. Nekaj dodatnih sredstev naj bi šlo še za osnovni Šoli Prevorje in Blagovna ter za projekt izgradnje novega gasilskega doma. V izdelavo naj bi šel program za vzdrževanje občinskih cest Sekvojin večer v Rimskih termaii Rimske Toplice, nekoč jo sveüo turistično prihodnost tudi zaradi učencev OŠ Antona Aškerca, ki so na 21. državnem tekmovanju Turizmu pomaga lastna glava prejeli kar dve zlati priznanji - za sodelovanje na državnem tekmovanju ter za najboljšo razstavo na Učenci in delavci OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice se zavedajo pomembnosti turističnega razvoja domačega kraja. Zato so se tudi letos z veseljem prijavih na festival Turizmu pomaga lastna glava, ki je potekal pod naslovom S turizmom gradimo mostove. Učenci so skupaj z mentorji zasnovali idejo in pripravili turistično raziskovalno nalogo, odrsko predstavitev in razstavo na temo Sekvojin večer v Rimskih termah. V raziskavi oziroma pripravah na festival, ki so trajale več kot štiri mesece, so tako učenci kot učitelji ugotovih, da bo v Rimskih Toplicah treba zgraditi kar precej mostov, da bo kraj tako cvetoč zdraviliški kraj, kot je bil pred 2. svetovno vojno. »Najprej bo treba zgraditi most s preteklostjo, da bomo lahko cenili sedanjost, in most s prihodnostjo ter nato še most med zdraviliščem, šolo in krajem oziroma ljudmi, ki bodo živeli za kraj in njegov turistični razvoj,« je ugotovitve v raziskavi predstavila ravnateljica OŠ Antona Aškerca Manica Skok, »v preteklosti so se v Rimskih Toplicah odvijale številne zanimive prireditve, ki jih bo treba oživiti. Sekvojin večei je samo ena od prireditev, s za leri 2009 in 2ÜI0. Večino predlaganih amandmajev, ki so jih vložili posamezniki aU skupine svetnikov, je bilo ob glasovanju potrjenih, čeprav se občinska uprava in župan v svojih stališčih do njih nista pozitivno opredelila. Merjenje moči in Icazanje mišic Po treh urah je bilo videti, da se je razprava znašla na mrtvi točki. Zataknilo se je pri amandmajih, ki so odprli ključna vprašanja glede načina porabe slabih 19 milijonov evrov (leto 2007) oziroma dobrih 18 milijonov evrov (2008) proračunskih sredstev Skupina svetnikov na čelu z Diadjem je namreč predlagala spremembe nekaterih členov, v skladu s katerimi bi župan moral za prerazporeditve proračunskih sredstev nad določenim odstotkom pridobiti soglasje občinskega sve- ta, in mu tudi moral tudi kvartalno poročati o poslovanju. Na drugi strani pa je amandma podal župan mag. Štefan Tisel, ki si je želel omogočiti širši manevrski prostor pri naknadni opredelitvi vsebine razvojnih projektov. Kot je pojasnjeval Palčnik, bi to omogočilo bolj fleksibilne odzive občme na razpise, katerih vsebina še ni znana. Medtem, ko so Diacijeve predloge svetniki večinoma sprejeli, pa je župan svoj amandma »zavoljo ljubega miru« naknadno umaknil. Sledila je krajša živčna vojna med dvema taboroma in videti je bilo, da proračun visi na hudo tanki nitki. Nevihte pa se v šentjurskem občinskem svetu očitno razdivjajo pred zatišjem. Ko je bilo treba glasovati o proračunu, je večurnemu nerganju navkljub vseh 26 rok dvignilo zelene kartončke in proračunu prižgalo zeleno luč. POLONA MASTNAK Pari, prijavite se! v okviru prireditve Pivo in cvetje v Uškem bo tudi letos Ohcet po stari šegi. ki jo že vrsto let pripravlja Odhor za etno dejavnost Jureta Krašovca Možnar. Ibkiat bodo poročili že 39. par. Pari, ki želijo zakonsko zvezo skleniti na tej prireditvi, imajo do 11. maja čas, da se prijavijo, in to na posebnem obrazcu, ki ga dobijo v Turističnem društvu Laško. Razpisni pogoji ostajajo enaki kot prejšnja leta, kar pomeni, da imajo prednost pari iz laške občine, kar pa ni edini pogoj. Ohcet po stari šegi bo v nedeljo, 15. julija, ob 10. uri dopoldne na graščinskem dvorišču. BA Otroci darovali za otroice v Vrtcu Uško so Muce, skupina, nad katero bdita vzgojiteljica Boža Žibret in njena pomočnica Beata lwo-na Brunšek, letos že četrto leto zapored sodelovale v akciji Otroci za otroke, pridružili pa so se jim tudi otroci iz drugih skupin. Območnemu združenju Rdečega križa L^ško so najmlajši podarili tiste igrače, ki so se jih naveličali in se sami odločili, da jih bodo podarili drugim - tistim, ki si jih ne morejo kupiti. Akcija je trajala ves mesec, nato pa so otroci, skupaj z delavci vrtca, če osebno prinesli, nekaj pa so jih iz vrtca celo pripeljali na Rdeči križ, kjer jim je sekretar Vlado Marot namenil nekaj besed ter se jim tudi zahvalil v unenu vseh tistih, ki bodo igrač zelo veseli. «Otroci, ki se že v zgodnjih leüh življenja naučijo deliti svoje stvari z drugimi, so kot odrasli bolj odgovorni, manj sebični in radi pomagajo. Tako menijo tudi številni otroški psihologi, ob tem pa je pomembno, da malčka čim prej naučuno, da postane tudi ljubezniv, radodaren in strpen do ljudi v svoji okolici. Otro- kom poskušamo na lep način razložiti, kako naj bodo solidarni in da so prijatelji pomembnejši od igrač, čeprav se morajo seveda sami odločiti, katera igrača je tista, ki jo bodo darovali, predvsem pa, da se je nesmiselno prepirati za nekaj, kar se da kupiti v trgovini,« je akcijo komentirala vzgojiteljica Boža Žibret. In dodala, da se bodo za akcijo gotovo odločili tudi prihodnje leto, z novo generacijo trüetnßcov oziroma skupino Muc ter seveda drugimi malčki v vrtcu. MOJCA MAROT Za takšno ime prireditve so se odločili zaradi treh sekvoj v zdraviliškem parku, ki imajo bogato zgodovino. Po idejni zamisli učencev in mentorjev šole se bodo v čudovitem zdraviliškem am-bientu vrstile različne kulturne in športne prireditve, med njimi že skoraj pozabljeni živi šah. Krona bo večerni gala ples z živo godbo na veličastni zdraviliški terasi.« Komisija je imela zelo težko delo, saj so bile razlike med 11 šolami, zmagovalkami območnih tekmovanj, minimalne. Težko delo so imeli ocenjevalci tudi pri ocenjevanju razstav, kjer jebilo udeleženih kar 19 šol iz celeSlo- Muce iz Vrtca Laško so že četrto leto zapored sodelovale mje. podarili OZ Rdečega križa Laško. itroke in igrače ŠMARJE p. J.| BISTRICAOBSl POPČETRItKi KOZJE | ROGATEC | ROGAŠKA S.. 13 Načrt za varovana stanovanja Občina Šmarje pri Jelšah je pripravila sestanek predstavnikov organizacij, društev in javnih zavodov, ki izvajajo programe za starejše. Ker se organizacije, diiištva in javni zavodi ne srečujejo, večkrat prihaja do podvajanja programov. Prav zato so se na sestanku odločili, da se bodo v prihodnje srečevali najmanj dvakrat letno. Dogovorili so se, da bodo do septembra pripravili zloženko, v kateri bodo predstavili vse, ki se ukvarjajo s programi za starejše, pri čemer bodo v njej opisane tudi pravice starejših. Zloženko, ki jo bo financirala Občina Šmarje pri Jelšah, naj bi do konca leta prejela vsa gospodinjstva v občini. Kot je büo mogoče slišati na sestanku, se starejši srečujejo tudi s precejšnjimi te- žavami pri nastanitvah v domovih za starejše. Čakalne dobe so namreč predolge. Tako na nastanitev v šmar-skem domu upokojencev trenutno čaka več kot 270 starostnikov. Na sestanku so se tako dogovorili, da bo občina nemudoma pristopila k izdelavi lokacijskega načrta za začetek gradnje varovanih stanovanj na območju t. i. Lorgerjeve domačije. Varovana stanovanja bi občina gradila sama in bi jih kasneje tudi sama oddajala, pri čemer bi imeli prednost občani občine Šmarje pri Jelšah. Gradnja bi bila fazna, tako da bi se kasneje še vedno lahko odločili namesto za varovana stanovanja za gradnjo enote doma upokojencev. Za pripravo lokacijskega načrta ima občina sredstva že zagotovljena v letošnjem proračunu, za samo gradnjo pa naj bi sredstva pridobili med pripravo lokacijskega načrta. Na sestanku so govorililu-di o t- i. medgeneracijskem sodelovanju, zato so nanj po-vabiU tudi predstavnike Mladinskega kluba Netek in Lokalno akcijsko skupino, ki jo je občina ustanovila za preprečevanje odvisnosti od drog. Kot pravi vodja oddelka za družbene dejavnosti in finance pri občini Šmarje pri Jelšah Zlatka Pilko, si v občini želijo, da bi se mladi vključevali v delo s starejšimi. Pilkova dodaja, da v občini pričakujejo, da bodo mladi v programih za starejše delovah predvsem kot prostovoljci. Ob tem še povejmo, da se je Mladinski klub Netek že v lanskem letu vklju-čU v programe za delo s starejšimi. ŠO Bistrica izstopa iz RRA Celje Občinski svet Bistrice ob Sotli se je konec aprila odločil za izločitev občine iz Regionalne razvojne agencije Celje (RRA) ter za vključitev v posavsko razvojno agencijo s sedežem v Krškem. Kot je povedal župan Jožef Pregrad, njihova pričakovanja v Celju niso izpolnjena, saj se tu čutijo po.fi-nančni plati zapostavljene ter nasploh na obrobju. Prav tako jim je bližji način delovanja posavske agencije, ki je za razliko od celjske, kjer so prevladujoča podjetja, v stoodstotni lasti tamkajšnjih občin. Kot so zapisali v sklepu, bistriška občina ne želi biti v obdobju 2007-2013 vključena v izvedbene dokumente regionalnega razvojnega programa Savinjske regije, am- Bistriški župan Jožef Pregrad se je, skupaj z občinskim svetom, odločil za vkljucitevv pnsavsko razvojno agencijo. pak želi delovati v okviru Posavja. Iz sveta regije Posavje in iz posavskih občin so že pred kratkim sporočih, da so bistriško občino z njenimi 1400 prebivalci pripravljeni sprejeü. Za nadaljevanje postopka morata zdaj slediti sklep sveta savinjske regije o strinjanju z izločitvijo Bistrice iz nadaljnjih aktivnosti te razvojne regi-r sklep Posavja o vključitvi Bistričanov v vse nadaljnje aktivnosti ter v organe tamkajšnje razvojne regije. V sedemčlanskem občinskem svetu Bisu-ice ob Sotli je proti takšni odločitvi glasoval en svetnik- Sicer je na vprašanje občinske svetnice, ah takšna odločitev prinaša še kakšne druge posledice župan Pregrad odgovoril: «Zaenkrat je to le izbira izvajalca razvojnih programov ter ne prinaša s seboj nič drugega.« BRANE JERANKO »Da« Marčinkoviču Občinski svet Bistrica ob Soth je dal na zadnji seji pozitivno mnenje za novega ravnatelja tamkajšnje osnovne šole Bogomirju Marčinkoviču iz Bistrice ob Sotli. Marčinkovič je pomočnik ravnateljice v Osnovni šoli Brežice, kjer je tudi učitelj matematike in računalništva, v bistriški šoli pa naj bi zamenjal dolgoletnega ravnatelja Jožeta Uršiča, ki odhaja v pokoj. Svetniki so se morah odločiti med dvema kandidatoma, ki sta oba izpolnjevala razpisne pogoje. BJ Pomoč med čakanjem na dom ša cena pomoči na domu od 1. maja za uporabnike 3,29 evra na uro, kar je podobno kot doslej. Dejanska cena omenjene pomoči, ki jo izvaja Center za socialno delo Šmarje pri Jelšah, znaša 13,33 evra na uro, pri čemer uporabnikom finančno pomagata občina in država. V občini Podčetrtek so pomoč na domu lani nudili 35 uporabnikom, med katerimi so bili skoraj vsi starejši od 80 let, med njimi je bila polovica nepomičnih, kartri četrtine uporabnikov pomoči pa je žensk- Izvajalke jim nudijo pomoč ob delavnikih v dopoldanskem času, vvečer-nem času, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa dežura-jo pri tistih, ki nimajo za takšno pomoč nikogar drugega. V okviru storitve nudijo gospodinjsko pomoč, pomoč pri osnovni negi inhigieni ter pomoč pri ohranjanju social- nih stikov. Pomoč nudijo od ene do štirih ur na dan ter vse do trikrat dnevno, kar velja za nepomične uporabnike, V občini Podčetrtek so lani prispevali k ceni storitve skoraj vsi uporabniki, saj so bUi oproščeni plačila le trije. Z nudenjem storitve premeščajo čakalno dobo za sprejem v dom, ki se kljub odprtju novega doma starejših v Rogaški Slatini ni bistveno spremenila. BJ Za vino visoke ocene Povprečna ocena na ocenjevanju zadnjega letnika vina, ki ga je pred kratkbn pripravilo Društvo vinogradnikov \rirštanj - Kozjansko, znaša 17,90. Društvo deluje na območju občm Podčetrtek in Kozje. Komisija, ki jo je vodil m;^. Ibne Vodovnik, je med vzorci rdeče zvrsti najvišje ocenila (z oceno 18,18) pridelek kmetije Bevcz vinogradom vBučki Gorel, med žamerno črnino je dosegel najvišjo oceno vzorec družine Mramor (17,70 Vrenska Gorca), med modro frankinjo družine Šega (18,32, Zdole), med belo zvrs^o Antona in Ivice Lesjak (18,32, Gostinca), med belim pinotom domačije Jože-tov grič (18,06, Sela), med si- ij-Kozjar čičjezrezultati ocenjevanja zadovoljen. Povprečna ocena je zelo soka, čeprav pričakovana. vim pinotom Leopolda in Britl Anne Mäher {18i4, Gostinca) ter med renskim rizlingom družine Vola\^k (18,32, Verače). Najvišje ocene za laški rizling (18,22), zeleni silvanec {18,22)inkernCT(18,30) je prejela domačija Štraus-Kramer, zvinogradomvVii^tanju. Najvišje ocene za chardonnay (18,32), sauvignon (18,28) m rumeni muškat (18,30) je prejel Janez Uek z vinogradom v Veračah. Društvenem ocenjevanju vina je sledil še ločeni izbor občinskega protokolarne^ županovega vina,kjer so izbiralimed sedmitni vzorci bele zvrsti, Opövfla pa ga je posebna komisija. Za županovo vino so izbrali vzorec domačije Štraus-Kramer. š ' BJ V Rogatcu ni dolgčas v muzeju na prostem v Rogatcu so pripravili za maj pester program prireditev. Z njimi začenjajo jutri, ko bo etnografski prikaz peke kruha v črni kuhinji, v nedeljo pa bo sledil prikaz ročnega kovanja. Med muzejskimi demonstracijami in delavnicami, ki se vrstijo ob sobotah in nedeljah od 15. do 17. ure, bodo v tem mesecu nadaljevali s prikazi kamnoseštva, pletenja predpražnikov iz ličja, pletenja košar in op- letanja steklenic s šibjem, predenja volne in izdelave odej ter tkanja na tkalskih glavnikih. Našteti programi so obiskovalcem muzeja na voljo brezplačno, ob plačilu redne vstopnine. V maju bo posebnost učna delavnica ljudskega petja v avtentičnem okolju, ob mednarodnem dnevu družin pa bo zanje 19. maja brezplačni obisk muzeja. BJ z OBČINSKIH SVETOV Ustanovili odbor la kmetijstvo ROGAŠKA SLATINA - Svetniki so ustanovili odbor za kmetijstvo, ki ga do zdaj niso imeU. Pobudo za ustanovitev odbora je dalo nekaj in-štitudj in posameznikov, mnenja o ustanovitvi pa so büa deljena. Kot je pojasrul župan me^. Branko Kidrič, pa v občinski upravi še danes menijo, da vse zadeve v zvezi s kmetijstvom lahko obravnava odbor za gospodarstvo: «To je bilo tudi mnenje ministrstva, ko so nam pred časom pregledali odbore in komisije občinskega sveta.« Kljub temu so se svetniki odločih za ustanovitev omenjenega odbora, ki bo deloval kot posebno, začasno delovno telo. Nov hotel v Rogaški ROGAŠKA SLATINA - Svetniki občine Rogaška Slatina so se seznanili z izgradnjo novega hotela v Rogaški Slatini. Hotel bo gradilo pod-jefle Hotel Sava d, o. o. na območju bivše vrtnarije, Po prvih načrtih naj bi hotel imel 137 sob, poleg hotela pa bi gradili mdi garažo, v kateri naj bi bilo 192 parkirnih mest. Kot je pojasnil župan mag. Branko Kidrič, se nameravajo v podjetju prijaviti na razpis ministrstva za gospodarstvo. Če bodo na razpisu uspešni, bi po prvih ocenah lahko z gradnjo novega hotela začeli že prihodnje leto. Bo Pegazov dom dobil pomoč na domu? ROGAŠKA SLATINA - Svetniki občine so prvič obravnavali odlok o organiziranju pomoči družini na domu. Tako je bil storjen prvi korak k temu, da bi omenjeno storitev lahko prevzel Pegazov dom. V centru za socialno delo, ki zdaj opravlja to storitev na območju Rogaške Slatine, so namreč že pred štirimi leti dejali, da te storitve ne bi več radi opravljali oziroma, da ne bi te storitve opravljali v celoti. Po novem odloku, ki so ga obravnavali v prvem branju, bi v občini razpisali razpis za dodelitev koncesije, Zanjo je že od odprtja lansko leto zainteresiran Pegazov dom, ki naj bi storitev opravljal tudi za občino Rogatec. ŠO 14 -J??!™!!!—! meče MIVIfEDNIK M: V Draži vasi ali na Prežigaiu? Težka izbira lokacije medobčinske čistilne naprave v okviru projekta Očistimo reko Dravinjo Konjiški občinski svetniki so na zadnji seji temeljito prevetrili uresničevanje projekta Očistimo reko Dravinjo. Izbrati so morali eno izmed petih možnih lokacij čistilnih naprav, odločali pa so se predvsem med dvema, ki so jih strokovnjaki dodatno pripravili ravno na zahtevo občine Slovenske Konjice. Priporočili so jim varianto, po kateri bi bila ob obstoječi manjši čistilni napravi v Tepanju medobčinska centralna čistina naprava v Draži vasi. Ta je tudi najbolj podobna 1. varianti, za katero so se odločili v občinah Zreče in Oplotnica, le da upošteva tudi čistilno napravo v gradnji v Tepanju, ki bi ostala za čiščenje odpadne vode iz Tepanja. Na čistilno napravo Draža vas bi se priključile Konjice, Zreče in Oplotnica, Njena prednost bi naj bili najnižji stroški obratovanja. To varianto podpira tudi ministrstvo za okolje in prostor. Velik del svetnikov pa je opozarjal, da je varianta s ČistUno napravo na Prežigaiu primernejša in verjetno tudi cenejša. Za to lokacijo se je občina odločila pred vključitvijo v projekt Očistimo reko Dravinjo. Odkupila je že potrebna zemljišča in zgradUa ko-lektor. Po tej varianti bi bila čistilna napra- va na Prežigaiu za potrebe Konjic in Zreč, manjša čistilna naprava v Draži vasi za potrebe Draže vasi in predvidene pozidave ob avtocesti, čistilno napravo v Tepanju pa bi povečali za priključitev Oplotnice. Po polemični razpravi so se odločili, da podprejo idejno zasnovo s čistilno napravo v Draži vasi, če pa ta ne bo uresničljiva, varianto s čistilno napravo na Prežigaiu. Sicer pa je konjiške svetnike najbolj skrbelo, koliko jih bo čiščenje in odvajanje odpadnih vod stalo. Skupna investicijska vrednost je za konjiško občino ocenjena na 24 milijonov evrov, koordinatorica projekta Oči- stimo reko Dravinjo dr. Cvetka Ribarič La-snik pa jim ni mogla natančno odgovoriti, koliko denarja bo prispeval kohezijski sklad. Ocena se giblje med 65 in 70 odstotki. Vsaj tako pomembni kot sama naložba bodo potem stroški vzdrževanja in seveda delitev teh stroškov s sosednjimi občinami. Kakšni bodo dejanski stroški, kako si jih bodo razdelili in koliko bo kaj v resnici stalo, pa v fazi sprejemanja idejnih zasnov še ni mogoče odgovoriti. Je pa že jasno, da projekt, v katerega je vključenih 13 občin, ne bo zaživel brez težav. MILENA B. POKLIČ _ Novi premiki na Štoinerjevem iiribu Hrib, lučaj oddaljen od centra Vojnih, je že nekaj časa namenjen stanovanjski gradnji, vendar se na njem, vsaj vidnega, še nič ne dogaja. V ozadju pa so novi projekti podjetja Con-traco, ki namerava bodočim kupcem hkrati s parcelo ponuditi tudi do podaljšane četrte (aze zgrajeno tipsko hišo. Že pred letom dni je sicer bilo rečeno, da bodo parcele že kmalu naprodaj, a zdaj na hribu še ni nič novega. »Težava je v tem, da je prvi del, ki predstavlja ü-etjino celot- investicijsko dokaj zahteven, zato si prizadevamo, da bi bil tudi racionalen in ekonomsko vzdržen,« je povedal Dragan Žohar, direktor podjetja Contraco, ki ima nalogo hrib komunalno opremiti pred dokončno prodajo. »Zal res zamujamo tudi najbolj ohlapne terminske plane vsaj za dober mesec. MisUh smo, da bomo na hribu vsaj že dober mesec intenzivno delali, ampak zaenkrat zadeva ni v takšni fazi, da bi bilo to možno.« Kot je še povedal Žohar, so v preteklem mesecu sklenili dogovor z Novo ljubljansko banko, na podlagi katerega bodo lahko bodočim kupcem ponudih več razUčnih tipov individualnih hiš. »Čvrst dogovor z banko pomeni, da bo ta skupaj z nami ponudila paket financiranja gradnje objektov do podaljšane četrte faze, kar bi pomenUo, da človek sam najde rešitev, ki bo njemu po meri po principu kredita ali leasinga, kar bo pač njegovim možnostim bolj blizu. To je pomembna novost, ki nam daje upanje, da bo projekt zanimiv in drugačen.« Koliko hiš bodo ponudili v podaljšani četrti fazi, koliko pa bo zgolj komunalno opremljenih parcel, Žohar zaenkrat še ni povedal. Tlidi pri roku ni želel biti natančen. »Vse je odvisno od tega, s kakšno dinamiko se bodo objekti prodajali. Potem se bomo odločili, ali ponudimo tudi zgolj komunalno oprem-Ijene parcele. V kolikor bo interes veUk, ne bomo prodajali zgolj stavbnih zemljišč. A nič ne kaže, da bo interes majhen, prej nasprotno.« Ker rok izvedbe in končne cene še niso znani, rezervacij še ne sprejemajo. ROZMARI PETEK Rekordna udeležba na Kunigundi Planinsko društvo Vojnik je v nedeljo pripravilo že 14. tradicionalni pohod po obronkih Vojnika aa Šentjungert. Zgolj registriranih pohodnikov je bilo preko 1.100. Precej pohodnikov je na Goro krenilo tudi iz drugih smeri, ne zgolj iz centra Vojnika. Vsako leto jih veliko pride iz Nove Cerkve, Šmartnega v Rožni doOni, Dobrne in Galicije, zato organizatorji ocenjujejo, da se je skupno število udeležencev letos povzpelo na rekordnih 1.500. »To vemo že po tem, ker nam je kljub velikih zalogam hrane in pijače proti koncu že vsega zmanjkalo, celo vode,« je povedal predsednik Planinskega društva Vojnik Mirko Blazinšek. Nekaj zaloge pa je malce hitreje pošlo tudi zaradi vročega dneva in poskočnih plesov. RP W- Zbornik jo v Skomorski hiši pi io kritik Pour Uor. Dosoo uroiloik diomiko IVIaitin Mndomik Izšel je zbornik literarnih večerov v počastitev dneva upora proti okupatorju in ob rojstnem dnevu ljudskega pesnika Jurija Vodovnika na Skomarju tradicionalno vrat Skomarske hiše. KUD Vladko MohoriČ je ob sodelovanju društev s Skomar-ja letos pripravilo prireditev ravno na Vodovnikov rojstni dan, 22. aprila.V sklopu prireditev je büo že 9. srečanje pesnikov Južnega Pohoda in Dravinjske doline, ki so ga obogatili z izidom zbornika Jaz mara en stari znucan koš. V zborniku je zajetih 50 literarnih večerov, kijih v Sko-marski hiši pripravlja KUD Vladko MohoriČ Zreče. Prisotnim ga je predstavil slavist, prevajalec, kritik, član uredništva literarne revije MentorPeter Kuhar, kijespre-govoril tudi o tem, kako naj literat predstavi svoje delo drugim, tudi medijem, in pripravi svoj nastop v javnosti. Popoldansko spominsko mašo Juriju Vodovniku je daroval domači župnik Stanko Krajnc ob sodelovanju pesnikov in prof. dr. Zinke Zor- 4. maj 2007 - ko, članice SAZU, ki je v svojem nagovoru nanizala nekaj misli o Vodovniku v njegovem odnosu do Slomška in Svetega pisma. Zaključek dneva so pripravili domačini, ki so pod vodstvom učiteljice Magde Drozg predstavili zanimiv program z nastopom mladih Skomar-janov in ljudskih pevcev iz Zreč. Nastopili so tudi nekateri pesniki in predstavljen je bil zbornik 50 literarnih večerov v Skomarski hiši. O zborniku sta spregovorila urednik Martin Mrzdovnik in publicist Peter Kuhar, o dnevu upora proti okupatorju pa zreški župan mag. Boris Pod-vršnik. MBP, ZI Z OBČINSKIH SVETOV Podpora Lesjakovi SLOVENSKE KONJICE - Občinski svetniki so izrekli po-zhivno mnenje k ponovnemu imenovanju Valerije Lesjak za direktorico javnega zavoda Lambrechtov dom Slovenske Konjice. Sedanja direktorica Valerija Lesjak se je edina prijavila na razpis, podpira pa jo tudi svet zavoda. MBP Konjiška penina med ubranimi Priprave na predsedovanje Slovenije Evropski uniji v letu 2008 segajo na najrazličnejša področja. Vključujejo na primer tudi izbor vin, ki bodo predstavljala slovensko vinsko bogastvo. Med izbrana vina so uvrstili tudi Konjiš- . ko penino. V Zlatem griču so seveda ponosni. MBP IVf 15 Puške niso v koruzi Celje izgubilo boj za evropsko prestolnico kulture, a je odločeno uresničiti začrtano strategijo razvoja na področju kulture Mednarodna komisija za tedna kulture in drugih ak- sodelovanjaprišlo.EPKjeko- val bi v tesni povezavi z nominacijo slovenskega tiviiosti. Če nič drugega smo nec koncev nacionalni pro- narodno univerzo, ki r mesta, ki bo leta 2012 Evropska prestolnica kulture (EPK), je ministru za kul-litiju 1 . Čep i obvezujoče, to bržkone pomeni konec celjske kandidature, saj se je o Vasku Simonitiju priporočila Maribor. Čeprav po mnenju komisije pred Celje uvrstila še Ljubljana. »Ob tem zagotovo ostaja grenek priokus v vseh treh mestih, ki jih komisija ni priporočila. Ne dvomim, da smo se kandidature lotili zelo resno. Delali smo strokovno, odgovorno, izvedli smo kup , česai storilo nobeno drugo mesto. Prav te 50 kazale javni značaj kandidature, obveščale so občane, z njimi smo privabljali rmioge, da so sodelovali tako v pripravi kandidature, 156 min.. (Spider-Man 3). akcii- Režija: Sam Raimi Igrajo: TobeyMaguire, Kirsten Dunst James Franco, Tliomas Maden Churcli, Toplier Grace, Bryce Dallas Howard. Tlieresa Russell Že V Planetu Tuš! tedna kulture m drugih aktivnosti. Če nič drugega smo v mestu spodbudih nov način sodelovanja, nov način dogajanja in že to je mestu prineslo veliko,« prvi ob odločitvi komisije Barbara Bošnjak, ki je v Celju vodila skupino za pripravo kandidatu- Je s tem vsega konec? Ne. Vendar smo si po tihem želeli, da bi kandidatura trajala dalj časa. Vemo, da je imela Nemčija triletno tekmo, vse do nominacije. Vtem času so mesta lahko veUko več pokazala, kot smo lahko mi v času trajanja razpisa, torej v sedmih mesedh. Nedvomno je bila posebnost naše kandidature prav v javnem delovanju in vpenjanju celotnega okolja v vsa dogajanja. Minister je ob priporočilu komisije takoj jasno povedal, da to mnenje ni zavezujoče ... Je pa res, da je bilo na ministrov izbor komisije kar nekaj pripomb. Bila je sestavljena zelo široko. Od 13 članov so bili štiije člani iz tujine, ostali pa predstavniki ministrstev, direktorja Cankarjevega doma v Ljubljani in Narodnega doma v Mariboru ... Predvsem so bih v komisiji ljudje iz Ljubljane ali Maribora, le iz Kopra Jn Celja ni bilo nobenega äana. Obrazložitve odločitve komisije še ni. Ta bo znana v začetku junija, ko bo minister poročilo in svoj predlog posredoval vladi. Preobrat je še možen, a malo verjeten. Kje, menite, smo »pogrnili«? Je kriva majhnost mesta. Šibka kulturna infrastruktura? Kaj je pretehtalo v prid Mariboru? Bojim se, da je bUa to res velikost mesta, saj je tudi iz mnenja predsednika komisije možno razbrati, da so pričakovali ostrejši boj med Ljubljano in Mariborom. To daje slutiti, da so že v osnovi ocenili, da sta Celje in Koper premajhna. Ob tem bom Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije želite polepšati dan, podariti podporo in sredstva za vzpodbudo rakavih bolnikov ter za preprečevanje bolezni? Vabimo vas. da ne zamudite 4. slovenske javne 24-urne prireditve Tek-hOja za Življenje za preživele z rakom ACS" 15. Junija 2007 od 16, ure dalje na štadionu v Žalcu Vabin e teka udeležite kot skupin spet omenila primer kandidature nemškega mesta Ger-litz, ki dokazuje, da vehkost niodločUenkriterij.Kljubt^ mu, da ima to mesto le 60 tisoč prebivalcev, kar je za nemške razmere izjemno malo, se je tri leta enakopravno borilo z drugimi kandidati, izločilo Köln in šele po odločitvi Bruslja izgubilo boj z Essnom. V tem primeru je torej.odločil Bruselj? Da, Nemci so bili prvi, ki so Evropski komisiji predlagali dve mesti in ji prepustili odločitev. Sicer večina držav nominira le eno mesto. Toda prav ta nemški primer kaže. da je ideja EPK zamisel, kako bomo kulturo vgradili med strateške razvojne dejavnike mest na vseh področjih. Poleg tega ima tudi portu^l-sko mesto Guimaraes, ki bo leta 2012 z izbranim slovenskim mestom prestolnica kulture, le 50 tisoč prebivalcev. Pa še to. Celje je v Sloveniji tretje največje mesto. Slovenija z dvema milijonoma prebivalcev se že v osnovi ne more primerjati s kakšno Nemčijo. Kot tretje mesto v državi pa smo vendarle primerljivi s prestohiicami kulture, ki so to že bile. Morda pa je člane komisije prepričalo to, da z Mariborom skupaj kandidira še pet mestnih občin ... Ali pa je bila to nekakšna koncesija Mariboru zaradi Izgubljene tmiverzijade? Kdo ve, a razpisni pogoji so bih naravnani na dva dela, na konceptualni in programski del. Tekmovali smo z idejami »kako«. Torej, kje je kultura, kako se bomo razvijali in ne s programom ali številom kulturnih prireditev. Povezovanje Maribora je meti le kot namen, da povečajo število prireditev in potencialnega občinstva. Za sam razpis to ni bilo relevantno. Izdelava konkretnih kultur- nih vsebin se bo začela šele po uradni potrditvi mesta za EPK. Kaj se bo dogajalo naprej, smo vrgli puške v koruzo? Ali ta odločitev pomeni, da bomo korake upočasnili ali pa se bomo šli nekakšno kulturno prestolnico v sen- Kandidaturo smo zastavili zelo realno tako v časovnem kot v programskem in finančnem smislu. Koraki in projekti so tisti, ki Celje pestijo že leta in od katerih je odvisen tudi kulturni, pa ne zgolj kulturni razvoj mesta. Gre za obnovo knežjega dvorca, uresničitev projekta Celjski včeraj in jutri vključno z obnovo Starega gradu, projekt oživitve mestnega jedra, pa razvoja Šmartinskega jezera, projekt mestni mlin... Vse to so projekti, ki jih una občina v razvojnih načrtih in do katerih realizacije boprišlo v vsakem primeru. Ne bo mestni svet potegnil »ročne«? Upam, da ne. Gre za projekte, ki so za Celje izjemno pomembni. Zagotovo pa nam bo ob tem pošlo nekaj entu-ziazma, velike želje in energije, da bi do realizacije prišlo zelo hitro. Verjetno se bo tempo malenkost upočasnil, reahzacije pa izguba naziva EPK nikakor ne bo preprečila. Maribor je že ponudil roko Celju, povabil k sodelovanju. Zdi se, da bi bilo to dobro, saj bi vključitev Celja nekako smiselno zaokrožila prostor na Štajersko, Prekmurje in Dolenjsko. To je že skoraj pol Slovenije ... Ste se že kaj pogovarjali o tem? Smo, že med pripravo kandidature. Maribor je že v osnovi povabil Celje k sodelovanju, vendar smo se odloČili, da se v času kandidature še ne povezujemo. Smo pa že takrat pustili vrata odprta in prepričana sem, da bo do sodelovanja prišlo. EPK je konec koncev nacionalni projekt, izjemno velik za Slovenijo. Vsak, ki bi se v tem času zapiral v ozke lokalne meje, bi naredil veliko napako. To je medijsko in evropsko zelo odmeven projekt in bo prinesel celotnemu območju, kjer se bo dogajal, veliko promocijo. Mislim, da Celje tega ne bo spustilo. Omenili ste mestni mlin. O tem najmanj vemo. Za kaj gre v tem projektu? Mestni mlin je zaščiten objekt na območju nekdanje Kovinotehne, ki ga želimo re-vitalizirati. Razmišljamo, da bi bila njegova osnovna vsebina namenjena kulturnemu ustvarjanju mladih, a ne le v smislu umetnosti, marveč ustvarjalnosti v širšem pogledu. Kakšnim računalniškim animacijam, oblikovanju, tudi modnemu, arhitekturi, različnim medijskim aktivnostim, ateljejem, fotografiji, radiu in televiziji. Delo- ja praktično le čez c kandidaturi smo predvideli, da bi dve študijski leti na mednarodni univerzi povezali z vsebinskim delom v mlinu, ki smo ga poimenovali Krea-tivopolis. Študenti bi lahko ustvarjali tudi v Kreativopo-lisu. Gre torej za mešanico sodobnih, interaktivnih, multimedijskih dejavnosti, ki bi spodbujale prav mlade ustvarjalce. Nam boste privoščili še kak teden kulture tja do leta 2012? Prepričana sem, da bomo. Velik prispevek kandidature so bila namreč prav dogajanja v mestnem jedru. To je pač kaj več od nekaj trgovskih lokalov, ki tam pretežno životarijo. Morda pa je to priložnost, da poraz obrnemo v zmago pri prizadevanjih za razmah kulture in revitalizacijo mestnega jedra. BRANKO STAMEJČIČ OCENJUJEMO Dežele in njiiiova slikovitost v fotografskih delih Mirana Orožima lahko najdemo številne vsebine, s katerimi seje srečeval pri svojih potovanjih po različnih pokrajinah doma ali v tujini. Če bi poskusili nekoliko natančneje opredeliti njegov odnos do fotografije, bi ga postavili predvsem v kontekst krajin in portreta. To je prepoznavno tudi na razstavi, ki je v teh dneh na ogled v Savinovem likovnem salonu v Žalcu. Avtor, ki doma iz Savinjske doline, je v izhodišče svoje razstave postavil prav vsebine, ki jih je našel v svoji neposredni bližini. Gre za krajine, ki so dojete v panoramski perspektivi, večkrat pa se odloča za ožji kot povzemanja narave in v takšnih posnetkih najdemo številne podrobnosti. Te so zanimive predvsem zato, ker jih je veliko prav takšnih oziroma podobnih povsod bliža nas, vendar če jih ne znamo dojeti na likovni naän, se nam stalno izmikajo in jih ne uspevamo prepoznati v takšni kakovosä, kot jih lahko nekdo, ki realnost obravnava predvsem z vizualnega stališča. Na razstavi je niz fotografij, ki Savinjsko dolino predstavljajo v različnih obdobjih leta. od takrat, ko se narava začne prebujati, do njenega razcveta in časa. ko čaka na toplejše mesece. Orožim pri svojem naänu fotografiranja izhaja predvsem iz tiste osnove, ki je nastala v precej tesni povezavi med romantičnim slikarstvom d^tnajste-ga stoletja in krajinarsko fotografijo, ki so jo evropski foto-^afi osvojili v prvih desetletjih dvajsetega stoletja. Seveda je razvoj fotografije od takrat naredil velike korake in tudi omenjena dela na razstavi ne smemo neposredno postavljati u isto skupino kot omenjene smeri. Srečujemo hamreč novejšo različico tega, s čimer so se ukvarjale že predhodne generacije likovnikov. Dela so še posebej zanimiva za širšo javnost, ki v njih prepoznava del domaüh krajev, njihove posebnosti in obče prepoznavno kakovostno likovno organizacijo. Na odprtju je Orožim predstavil tudi izbor iz različnih serij, ki jih je posnel v tujini na raznih potovanjih po daljnih deželah. Thdi ta dela lahko postavimo v okvir klasične krajinarske fotografije in tudi dokumentarne, saj je avtor namenil precej pozornosti portretiranju domačinov, ki jih je srečeval. Kot celota nam razstava predstavlja enega izmed najzanimivejših pDtografov, ki delujejo na Celjskem, ki je tudi prejemnik številnih priznanj na klubski ravni ne le pri nas. temveč tudi v tujini. Ker gre za avtorja, ki ima večjo količino zanimivih del, ki so zaradi dokaj majhne galerije predstavljena le v omejenem obsegu, velja dodati, da bo za obsežnejše razstave prav gotovo nova priložnost y Savinovi hiii, ko bo iz nje odšla turistična agencija Potepuh, ki deluje kol tujek v zgradbi, rmrnenjeni raznim kullumim pmgra-mom. BORIS GORUPIČ L. ___ VASE SKRITE ZEUI--^ URESNIČITA NOVI TEDNIK IN RADIO CEUE Vozi me vlak... »Strojevodja« Stanko Krajnc premagal samega sebe - »Bolje na vlak kot pod njega« kako je poskrbljeno za varnost pred padanjem kamenja na tire, kako bi ravnal v primeru, da bi se kateri od vagonov iz-klopü in še in še. Sagadin je globoko vdihnil in prij azno potešil njegovo radovednost. In te ni bilo konca vso pot. Svet se je kilometer za kilometrom, ovinek za ovinkom odpiral, medtem ko je vlak v Litiji dr- V trenutku, ko je vlak že neštetokrat peljal mimo Tremerja, je Stanko Krajnc sprejel odločitev. »Nič več ga ne bom opazoval in ga hodil čakat ... Stopil bom nanj in se popeljal z njim.« Izpolnila se mu je želja. Premagal je samega sebe in poln življenja v kabini strojevodje doživel pot z vlakom v Ljubljano in nazaj. Na pot so ga pospremili Okrogli muzikantje, medtem ko je z vlaka skorajda filmsko odšel v družbi prijatelja in igralca Aljoše Kovačiča. V nekem obdobju v življenju so Stanka obdale črne mi-sH. Iskal je pogum in jih na srečo premagal, ko je sprejel odločitev - bolje na vlak kot pod njega. Saj ne, da se ni še nikoli peljal z vlakom, šlo je za nekaj več. Zaupal nam je željo in kmalu zatem kot prava zvezda odšel na pot iz Celja do Ljubljane in nazaj. Stanko je človek v pravem pomenu besede, srčen in eden tistih, ki jih v današnjem svetu le še redkokje najdeš. To dobro vedo tudi njegovi okrogli prijatelji, muzikantje, ki so ga s poskočnimi vižami pospremili z železniške postaje v Celju. »Bodo še mislili, da se selim,« je evforično dejal, ko smo čakali na peronu ob radovednih pogledih potnikov. Ze kmalu zatem se je presrečen v spremstvu sosede zavihtel v kabino Intercity vlaka, imenovane^ Pohorc, na čelu z nasmejanim strojevodjo Petrom Sa^dinom iz Maribora, ki ga je tisti dan čakala še povratna vožnja iz Ljubljane v Maribor. Medtem ko je bil strojevodja »jutranji«, bi Stanku lahko rekli kar »nočni«. »Celo noč nisem zatisnfl očesa. Premišljeval sem in tuhtal, kako bo,« je odkrito priznal. Strojevodja, ki trobi Posledica prečute noči so bila vprašanja za strojevodjo, ki so si sledila kot iz topa. Za- 12 vižami kot pravi prijatelji Sti nlmala ga je največja hitrost, ki jo lahko vlak doseže, vrsta vlakov in njihova imena, vme- sne postaje, čas zaviranja v pri-mem, da bi bilo to potrebno. vel tudi do 120 kilometrov na uro. Na postajah v Laškem, Zidanem Mostu, Trbovljah, Za- Greh bi bil, če se Stanko v Ljubljani ne bi postavil pred železniško postajo. Aljoša Kovačič in Stanko sta dobra prijatelja, Bosta zato kdaj skupaj nastopila v filmu? Stanku talentov ne manjka. - Št. 35-4. maj 2007 - gorju, Litiji in Ljubljani je Stanko za vsak primer potnikom še nekajkrat potrobil, kar se mu je zdelo nadvse imenitno. Trobil je tudi nasproti prihajajočim vlakom, Čeprav je lahko gledanje iz oči v oči z njimi celo zelo grozljivo. »Dobro bi opravljali delo strojevodje,« ga je pohvalil Sagadin, saj je ena izmed nalog sti-oje-vodje tudi skrb za varnost potnikov, predvsem ko ti vstopajo na vlak in z njega, zato hu-panja nikoli ni preveč. Sagadin mu je še povedal, da je biti strojevodjalepo, a hkrati zahtevno delo. »Nesreče na srečo še nisem doživel, tudi pod vlak, kar se žal pogosto dogaja, mi ni še ^če skoča, Upa^ da tega ne bom'nikoli doživel, saj so travme nekaterih mojih sodelavcev zelo velike. Na sre-_ čo je v kabini veliko vamgÄ-nih opozoril, ki redko zatajijo in delajo v naš prid.« »Imate srečo, da vam guma ne more počiti,« se je ob tem pošalil Stanko. Stanko zvezda še večje zanimanje za Stanka je nastalo, ko se mu je na glavni postaji v Ljubljani pridružil Aljoša Kovačič, znan kot Rudi iz filma Rezervni deli. »Mi je kot sin, predvsem pa dober prijatelj,« pravi Stanko o Al-jošl, ki ga je prvič srečal v celjskem gledališču. Skupaj sta se nasmejala imenom vlakov, skovankam znanih ig-alcev, politikov in mišic, kot so »bri-žitka, živa, kenedijevka, regan in džukica«, po tirih se vijejo tudi skoraj šestdeset let stara »mehovka« z mehovi na sredi, »gomulka« in najmanjša »mopetka«, AljoŠa, ki je s kamero v roki spremljal vsak Stankov gib, pravi, da je poln talentov. Stanka pa je bolj kot to zanimalo, kaj počne prometnik na postaji v Hrastniku, všeč sta mu bila njegova uniforma in znak, s katerim je dal znak za odhod. »Zdi se enostavno,« je dejal in se v isti sapi stroj evodju ponudil za pomoč. »Ce vam bo na poti kdaj dolgčas, kar pohupajte v Tre-merju in se vam bom pridružil,« mu je v slovo dejal, ko je strojevodja še zadnjič pohu-pal Stankovim sosedom, ki so mu mahali v pozdrav. MATEJA JAZBEC Foto: GAŠPER GOBEC luv: ^CIJA 17 Lansko druženje je sicer nekoliko zmotil dež, pa so ga vesali izletniki z dobro voljo hitro pregnali. Nabit z energijo! Bandidos Power, nov okus - > - tudi v pločevinki! ~ , www.bandidos.si Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju! Rožnika v zeleno Dragi prijatelji oddaje Zeleni val na Radiu Celje, dragi bralci, ljubitelji narave in zdravilnih rožici S prvim kuponom, ki ga objavljamo v tej številki Novega tednika (sledili bodo še štirje), z veseljem naznanjamo, da je pred nami, zdaj že lahko rečemo, tradicionalni izlet z Zelenim valom. Izlet v zeleno, peti po vrsti, napovedujemo 9. rožnika, ko bodo trave tik pred košnjo najbolj dišale, ko bodo rože in zelišča najbolj polni zdiavlloih snovi in ko bodo dnevi vse daljši. Tistega sobotnega dne po luninem zadnjem krajcu bo dan dolg 15 ur in 40 minut. Sonce bo vstalo ob 5. uri in 11 minut, zašlo pa bo ob 20. uri in 51 minut. Dovolj časa torej, da se bomo v naravi imeli lepo. se kaj naučili, si nabrali novih znanj in izkušenj z vodeno ekskurzijo pod zeleno kapo Gozdnika, kjer nas bo pričakala zeliščarka Fanika Burjan. Še prej se bomo ustaviti v Žalcu na zeliščnem vriu Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, kjer bomo tudi letos gostje mag. Nataše Ferant. Izletnike, ki boste izžrebam in boste na svoj naslov dobili vabilo na izlet, pa čaka še vrsta lepih dogodkov, presenečenj, skupno kosilo in zabava. Če torej želite na 9. junija z Novim tednikom in Radiem Celje na pot z zeleno karavano z voditeljico oddaje Zeleni val Matejo Podjed, morate poskusiti srečo s pošiljanjem kupončkov. Javni žreb bo izbral potnike, ki bodo v najlepšem in najbolj cvetočem mesecu preživeU dan v naravi z Zelenim valom. MP Kupon št. 1 Telefonska številka Kupon pošljite na dopisnici na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19.3000 Celje, s pripisom Za Izlet z Zelenim valom. Najdaljša salama Na tradfclonalnLll. salamijadl v Braslovčah, ki sta jo organizirala TD Braslovče in Društvo podeželskih žena, so tudi letos poskrbeli za popestritev z veliko salamo, ki ji je bilo potrebno določiti dolžino in težo. Salamo je izdelal Franc Cilenšek iz Malih Braslovč. Domov pa jo je odnesel Martin Završnik iz Letuša, ki je bü najbližje podatkom o salami, ki je bUa dolga kar 188 cm in težka 2.8 kg. Nekaj dni po prejemu salame je prejemnik povabil glavne organizatorje in izdelovalca salame na svoj dom, kjer so skupno nazdravili in poskusili to salamo velikanko. Splošno mnenje vseh je bilo. da je izvrstna. DARKO NARAGLAV Toni Ramšak ter Franc Cilenšek in Martin Završnik 18 10VI f[iiNIK čeprav se bo vse, kar je omembe vrednega, dogajalo v sredo na Bonifiki na povratni tekmi poltinala pokala NZS, pa gre poudariti, da so Celjani prvič zmagali doma pod vodstvom Pavla Piimi-ja, ko so visoko porazili Maribor, in da so takoj zatem doživeli prvi poraz v gosteh. Na Bonifiki so imeli kar nekaj zrelih priložnosti, ki so ostale neizkoriščene, v Areni Petrol pa so na štajerskem der-biju celo navdušili. Gladko, kot le redkokdaj Proti Mariboru je bik dosežena tretja domača zmaga v tej sezoni, prva po 11, novembru. Pred 1.500 gledalci, je že v 2. minuti zelo razpoloženi Domen Beršnjak izkoristil imenitno asistenco Dragana Ča-dikovskega, malce kasneje je podajal Sebastjan Gobec, žogo pa je z glavo iz neugodnega položaja Beršnjak preusmeril v vratnico. V 25. minuti je sledila nova akcija Celjanov, Ča-dikovski, Rusič in Sešlar pa v gneči niso imeli dovolj sreče. da bi dosegli dmgi zadetek- Nato so pobudo prevzeli gostje, kronali bi jo lahko v 36. minuti, ko je Martin Pregelj sam stekel proti vratarju Aleksandru Šeligi. Če bi padel, bi sodnik Damir Skomina iz Kopra lahko mirne duše pokazal na belo točko zaradi prekrška, tako pa se je Pregelj obdržal na nogah in potisnil žogo s konico čevlja, a je bil Šeli^ že pripravljen. Čeprav so vijoEčni v 47. minuti izenačili, ko je Škr-bina nerazumno dopustil pred-ložek Mujakoviču in je z 18 m zadel Marko Popovič, je bil drugi del v znamenju Celjanov, ki so se po prejetem golu takoj pobrali in uprizarjali lepe akcije eno za drugo, tri pa so tudi učinkovito zaključili. S Koprom pa ne gre v Novi Gorici in Celju sta bili odigrani prvi tekmi polfinala pokala NZS. Zmagala sta gosta, Maribor s 4:2, v Celju pa Koper s 3:1. Gostje so izkoristili vse priložnosti, Celjani so jim jih omogočili, sami pa niso zrali najti lukenj v zgoščeni koprski Polfinale pokala Slovenije, prva tekma: MIK CM Ce-lje-KoperV.3 (0:1);Cadikov-ski (76); Božič (37), Fernan-des (49), Volaš (55). 30. krog 1. SL: MIK CM Celje - Maribor 4:1 (1:0); Beršnjak (2), Rusič (64), Cadikov-ski (72), Biščan (87); Popovič (47), Imerblock - Nafta 2:0. HIT Gorica - Domžale 6:1, Drava - Primorje 1:1, Bela krajina - Koper 1:2. 31. krog: Koper-MIK CM Celje 2:0 (1:0); Fernandes (40). Plut (89). Interblock - HIT Gorica 0:3, Nafta ■ Drava 1:3, Primorje ■ Bela krajina 2:1, Maribor ■ Domžale 2:1. ■mHIHIDBT] Prva doma, prvi v gosteh Celjski nogometaši po zmagi nad Mariborom klonili v Kopru OOMŽUE Hrr GORICA MARIBOR PRIMORJf 3 SS-n 62 9 5S:4« S2 7 54A3 50 9 4S:27 48 obrambi, ki je stala dokaj visoko. S streloma izven kazenskega pnsstora sta zadela Božič in Fernandes, v 55. minuti pa je domače obänstvo šokiral še Volaš, ki je po podaji s kota neoviran z glavo preusmeril žogo v mrežo, ko je bil izjemno nepazljiv De Souza. Pinni je v 54. minuti na zelenico končno poslal Čadikovskega in Rusiča, omenjeni dvojec je poživil celjsko igro in tudi znižal izid v 75. minuti. Celjani morajo na povratni tekmi 9. maja doseči vsaj tri gole, če želijo v svoj šesti finale, Koprčani, branilci naslova, pa se bodo najverjetneje vmilivCe-Ije 22. maja, ko bo Arena Petrol prizorišče finala. Sledil je še medsebojni prvenstveni obračun. Celjani so imeli pri zaostanku z 0:1 kar nekaj priložnosti za izenačenje, a so bili Brulc, Čadikovski in Gobec premalo natančni, nato pa so prejeli še drugi gol za prvi jptoSnji pnraz v gnsteh. Dn konca prvenstva je še pet krogov, Celjani pa bodo jutri gostili Primorje. DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ Velenje: velik vložek za oba v jutrišnjem derbiju v Rdeči dvorani bodo morebiti domačim pod večjim pritiskom, potem ko so v Trebnjem izgubili kar za 10 golov - tega si še ne znajo razložiti - in za Celjani, tako kot Koprčani, zaostajajo za štiri točke. Pivovarjem bi zmaga na stežaj odprla vrata do nove lovorike. V Golovcu so se mučili z Gold Clubom, pri katerem je manjkal prvi bombarder Radoslav Stojanovič. Zaradi bolečin v rami je Sergej Harbok presedel večji del tekme, kar je seveda izkoristil Miladin Kozlina {met 7-11). Edi Kok^rov je imel en poskus meta več, Matjaž Brumen je za 6 golov z^ešil le enkrat, po 5 žog sta izgubila Špoljarič in Natek; slednji je napake nadomestil s sedmimi asistencami. Za boljši drugi polčas je poskrbel predvsem vratar Dušan Podpečan s 45-odstotno uspešnostjo obramb. Prevladuje mnenje, da ima Ceije Pivovarna Laško moštvo, ki bo zanesljivo obranilo naslov državnega prvaka - tudi zaradi medsebojnega »klanja« Koprčanov, Velenjčanov in Hr-peljcev, ki so ranljivi tudi proti Trebanjcem in Slovenjgrajčanom. DEAN ŠUSTER 23. krog 2. SL: Draw-nja - Rudar 2:2; Spreča-kovič (70), Vidojevič (81); Trifkovič (65). Kraljevič (75). Vrstni red: Bonifi-ka, Livar 39, Zagorje, Krško 35, Triglav 32, Rudar 30, Aluminij, Šenčur 27, Mura, Dravinja 26. 21. krog 3. SNL-vzhod: Crenšovci - Kovinar Štore 1:0; Virag (79), Veržej ■ Šmarje pri Jelšah 1:3; Sun-čič (89); Jančič (1), Asi-lanaj (13, 33). Stojnci -Šentjur 2:0; Topolovec (17),Murat(24).16.krog, zaostali tekmi: Kovinar Štore - Šentjur 1:0; Tase-ski (13), Zavrč - Šmarje pri Jelšah 0:0. Vrstni red: Zavrč 45, Šmarje 38, Veržej 37. Odranci 36, Kovinar 32, Paloma, Malečnik, Stojnci 31, Črenšovci 28, Šentjur 27, Pohorje 24, Dravograd 21, Železničar 20, Tišina 14. 21. krog Štajerske lige: Šampion - Gerečja vas 1:2, Šmartno - Šoštanj 1:2, Peca - Möns Claadius 4:1, Op-lotnica - Zreče 3:1, Rogaška-Bistrica 1:0. 16. krog, zaostale tekme: Peca - Šampion 3:3, Šoštanj - Gerečja vas 1:0, Zreče-Ormož 4:2, Möns Claudius - Rogaška 3:0, (prek. v 67. min.), Šmartno - Šentilj 2:1. Vrstni red: Šmartno 45, Zreče 41, Rogaška 36, Gerečja vas 34, Šentilj 33, Ormož 31, Šoštanj 29, Šampion 28, Peca 27, Oplot-nica 25, Möns Claudius 24, Bistrica, Jurovski Dol 23, Pesnica 17. l.SLMN, polfinale, druga tekma: Zivex - Puntar 4:2 (2:0); Railič (10), Ko-lar (12), Vojsk (32), Krof-lič (36); Kragelj (23), Me-link (37). Tretja tekma: Puntar - Živex 4:1 (2:1); Kofol (14, 15), Uršič (34), Kovač (39); Kroflič (16). 1. liga malega nogometa občine Štore, 2. krog: Cynarčki - Laška vas 3:8, Štore Steel - Nido team 4:4, Marinero - Storkom 6:2. Vrstni red: Uška vas, Ma-rinero 4, Storkom, Cynarč-ki, 3, Rudar, Rogači, Nido team. Štore Steel 1. (JŽ) Prim pelje Ljubno še višje Po sklepu svetnikov v Občini Ljubno je županja Anka Rakun minulo sredo priredila slavnostni sprejem za domačina, smučarskega skakalca Primoža Pikla. j »Prav in pošteno je, da našemu domačinu, ki tekmuje v svetov- | nem pokalu in seveda za BTC Ljubno, dobrodošlico priredimo tudi doma. Z^otovo je Primož naš junak, ki je ime kraja Ljubno in Zgornje Savinjske doline uvrstil na svetovni zemljevid. Želeli j smo mu čestitati in mlademu fantu zaželeti veliko uspehov še I naprej,« je povedala županja Rakunova, ki jo je predsednik SSK ■ BTC Ljubno Alojz Murko dopolnil z besedami, da »Primož pelje I Ljubno še višje.« Kakor je poudaril ravnatelj OŠ Ljubno Rajko I Pintar, je skakalec vzor mnogim učencem. Da Ljubno živi s smu- ' čarskimi skoki, pa je tako znano dejstvo. »Res je lepo videti, da tudi občani spremljajo skoke. To je lepa spodbuda za naprej,« pravi Primož Piki, ki se v teh dneh , posveča predvsem študiju na višji strokovni šoli. »Čez zimo ni bilo časa, študij sem malo zanemaril, sedaj pa bo treba marsikaj nadoknaditi-« Ljubenski reprezentant, za prijatelje Piko, se , sicer ubada s poškodbami, vendarle upa, da bo lahko čimprej ' spet pričel s treningi. »Poletna sezona je le neke vrste priprava na zimo, zato upam, da bom ujel formo in stopnjeval rezultate, i kot doslej.« Primož v teh dneh noče napovedovati rezultatov v i prihajajoči smučarski sezoni; »Moj cilj niso stopničke ali uvr- j sütev med 15 najboljših ... Moj cilj so čimboljši oziroma tako ! dobri skoki, kot sem jih sposoben narediti.« US . Zivex Še ni na vrsti že dejstvo, da so Štrkovi in Jostezovi futsalisü zdriaU'dq j zadnjega dejanja polfinala DP, zgovorno priča o velikem uspehu debitanta v 1. slovenski ligi malega nekmeta. | Morebiti je bila odločUna že prva tekma v Tobninu zaradi izključitve trenerja Mitje-Jonteza; Šele po zmagi na dfugi tekmi je prispela novica o kazni - štiri tekme. Vročekrvni strateg je imel na vseh treh obračunih kopico pripomb na j arbiü-e, ob koncu ga je vseeno priznal Puntarjem zasluženo I uvrstitev v finale. Živex je v sredo zaigral brez Matjaža Voj- I ska in Gr^orja Iskrača, med tekmo se je poškodoval še i izjemni vratar Jovica Mihajlovič, Jontez je moral krmiliti moštvo s tribune, provokacije Uršiča so ostale nekaznovane ... Opazno je bilo, da ävexova ekipa napreduje iz tekme v i tekmo. Tudi zadnji pf«3Z a 4:1 v Tblininu ]e njen najnižji ^ (prej 5:0 in 3:0). Vpr^anje pa je, kako se bo znašla v boju za 3, mesto, J(o bo potrebno najti nove motive, saj so akumulatorji precej izpraznjeni. Odigrani bosta le dve tekmi, prva že drevi v Celju. V rednem delu sta zmagala gosta: Litija v Celju s 5:1, Živex pa nato z 1:0! DEAN ŠUSTER f■ 1» 1» m«. ■ MALI NOGOMET NA UMETNI TRAVI Remi V derbiju Veterarti so odigrali tekme 3. kroga, derbi med Vef-lonovci in Klateži pa se je končal neodločeno. Izidi: U-8-Črički 1:3, ŠD Cinkarna - Splošna bolnišnica Celje 1:1, Veflon-Kla-teži-Taverna 2:2, Azzuri -Santana 4:2, prost Sipro-Ce-iis.Vefloninia7točk, Črički 6, Klateži S, Sipro-Cetis in Azzuri po 4... Tekme 4. kroga so büe sinoči. [MED GOLI PETEK. 4. 5. I. SLMiN. /-I tretje mesto, prva tekma, Celje: Zivex - Litija (20). SOBOTA, 5. 5. 1. SL, 32. krog: MIK CM Celje - Primorje (20). 2. SL, 24. krog, Velenje: Rudar - Mura (18). 3. SL-vzhod, 22. krog. Store: Kovinar - Odranci, Šentjur - Železničar (obe 17). Štajerska liga, 22. krog: Šoštanj - Rogaška, Zreče-Jurovski Dol, Möns Claudius -Šmartno (vse 17). NEDELJA, 6. 5. 2. SL, 24. krog: Šenčur -Dravinja (19.30). 3. SL - vzhod, 22. krog: Šmarjepri Jelšah-Stojnci (17). Štajerska liga, 22. krog: Ormož - Šampion (17). NOVi üiii« ^SPORT 19 adličiia predstavi Blaža Kačigija je Elekm popaljala do praga koačnice za prvaka. Griga Mali ie bil proti aiimpijl oajboliii stroloo in tudi skakalcc IG olovljonihiogi laškega moštva. Elektra na poti u Jadransko ligo kend so košarkarji v 1. A SKL izko-ri^ za odigranje dveh krogov, po katerih je vse bolj jasno, da se Laščam poslavljajo od možnosti igranja v Jadranski NLB Ugi, vse dlje pa so tudi od končnice domačega prvenstva, kjer bodo igrale najboljše štiri ekipe tega dela sezone. Zato pa so na dobri poti v NLB Ugi igralci Elektre Esotech, ki je zelo blizu zgodovinskega uspeha kluba. Po bolečem porazu proti Krki v Novem mestu so v minulih dveh srečanjih igralci Zlatoroga izgubili še dve srečanji. Najprej jih je v Treh lilijah pričakovano ugnala ekipa Heliosa, ki je po odlični tretji četrtini že vodila za 22 točk, v zadnji pa so se domačini zelo približali. Povratnik v ekipo Jack Ingram je dosegel 18 točk, Žm Vrečko pa jih je dodal 14. Povsem nepričakovan je bil poraz v Šentjurju. kjer je Alpos po devetih porazih prav proti pivovarjem prišel do prve zmage v ligi za prvaka. Zlatorog je vodil 56 sekund pred koncem 83:78, a je nato dovolil domačinom, da so zapored dosegli osem točk in slavili nepričakovano zmago, ki najbrž že zapira vrata tako NLB ligi kot končnici prvenstva- Terry Williams je dosegel 21 točk. Jack Ingram jih je dodal 20 in imel še 11 skokov. Sta pa zadnji dve srečanji potrdili mnenje mnogih, da bodo Laščani igrali slabše z povratnikom Ingramom, ki vse preveč igra za lastno statistiko, z njegovim igranjem pa se je razbila tudi v preteklih kolih razpoložena naveza Ocokoljič-Nuhanovič. So pa zato Laščani nekaj od teh spodrsljajev popravili v sredo, ko so doma premagali Union Olimpijo. Laščani so vodili vso srečanje, največ, za dvajset točk, v 25, minuli, na koncu pa reševali zmago z zadetimi tremi prostimi meti Terryja Wil-liamsa (16). Še druga zmaga Šentjurčanov v sredo so Šentjurčani izgubili proti Elektri, ki je bila v Šoštanju prepričljivo boljša. Moštvo Bojana La-ziča, ki je zelo blizu končnice prvenstva, je namreč vodilo že za preko 20 točk in šele v finišu je Alpos, ki je sicer dobil prvo četrtino, ublažil poraz. Pri Elektri Esotech je Jernej Mihalič dosegel 17 točk in imel še 9 skokov, Aleš Kune je dodal 16, Marjan Vidovič pa 15 točk. Pri Al-posu je edini izstopal Tadej Košto-maj (24) a je tudi on igral vse preveč zase in svojo statistiko. V Novem mestu pa so igralci Alposa dosegli še drugo zmago v ligi za prvaka. Krka je sicer vso srečanje vodila, a so jo tokrat mirni igralci Alposa v zadnjih dveh minutah ujeli. V soboto je Elektra Esotech gostovala v TivoEju in pričakovano izgubila za 12 točk, kljub dobremu odporu večji del tekme. Zato pa so proti drugi ljubljanski ekipi elekuričarji iz Šoštanja pokazali zobe: še v dnigo so namreč ugnali Slovan, ga dohiteli na tabeli (so pred njim zaradi dveh zmag v medsebojnih srečanjih) in so zelo blizu temu, da jih bomo naslednjo sezono gledali v Jadranski NLB li^. Na Kodeljevem na vse ali nič v soboto bo na sporedu že 12. krog tega dela sezone, ki se v napornem ritmu počasi bliža koncu. Laščani gredo na Kodeljevo, kjer enostavno morajo zmagati, da si obdržijo vsaj nekaj možnosti za igranje v končnici prvenstva ter tudi za igranje v Jadranski ligi naslednjo sezono. Zlatorog bo igral v popolni postavi, možnosti vsekakor so, a le ob kolektivni igri vseh igralcev, kajti samo tako je Slovan premagljiv. Šentjurčani pričakujejo najboljše slovensko moštvo ekipo Heliosa, ki prihaja v Hniševec brez prvega trenerja Memi-ja Bečiroviča, kateri je v Atenah na zaključnem turnirju lige prvakov, kjer igra tudi njegov sin Sani Bečirovič v dresu Panathinaikosa. Kljub temu pa so Domžalčani v Hruševcu nesporni favoriti, kajti imajo tako ekipo kot igro, ki nikakor ne ustreza Šentjurčanom. Elektra odhaja v Škoflo Loko, kjer mora zmagati, a to ne bo lahka naloga. Loka jenamrečzaElektro Esotech vselej neugoden nasprotnik, ob tem pa je tukaj še pritisk zmage, ki je na ramenih Šo-štanjčanov, zmage, ki bi ob morebitni zmagi Zlatoroga že na stežaj odprla vrata na Jadran, Če bodo ta pritisk znali prenesti, potem se bodo veseli vrnili iz Gorenjske. JANEZ TERBOVC Foto: GREGOR KATIČ Celjske gimnazijke najboljše v dvorani Tivoli se je končala 12, sezona v Šolski košarkarski ligi. Med dijakinjami je bila najboljša I, Gimnazija v Celju, V finalu je brez večjih preglavic ugnala Ekonomsko šolo Kranj (47:33). Celjanke so v finalu igrale tudi lani, a so tedaj morale priznati premoč Gimnaziji Bežigrad. Ponovitev lanskega finala je bila v tej sezoni že v polfinalu, v katerem pa so bile celjske gimnazijke boljše od BežigrajČank z 49:24 in 66:33. (DŠ) VIKEND POD KOŠI Sobota, 5. 5. 1. A SKL, 12. krog: Ljubljana: Geo-plin Sovan - Zlatorog (19), Šentjur: Alpos Šentjur - Helios (20), Škofja Loka: Loka kava - Elektra Esotech (20). IVedeija, 6. 5. ženska SKL, finale končnice, 1. srečanje: Celje: Merkur - Hit Kranjska Gora (18.30) - Št. 35 - 4. maj 2007 ^ NA KRATKO Vid in Pungi na vriiu Kiel, Leon: Velenjčan Vid Kavtič-nik je postal evropski klubski prvak v rokomern. Za Kiel je proti Flensbur-gu na povratni tekmi finala lige prvakov dosegel štiri gole, enega tudi v prelomnih trenutkih tekme, ki se je končala z 29:27. Hidi Celjan Roman Pun-gartnik je prišel do nove lovorike. S Hamburgom je sicer izgubü v Leonu za štiri gole, a je zaradi višjega števila zadetkov v gosteh postal zmagovalec pokala pokalnih zmagovalcev. Tri na imagovalnem odru Vejen: Na tekmi svetovnega pokala v judu na Danskem je Lucija Po-lavder osvojila srebrno medaljo, njeni kolegici iz Sankakuja Petra Nareks in Vesna Džukič pa bronasti. V uvodnih borbah sta izpadli Regina Jerneje in Urška Žolnir, Trener Marjan Fab-jan ni želel govoriti o sojenju, potem pa je vendar priznal, da sta bili Džu-kičeva in Zolnirjeva močno oškodovani. Danes Sankakujevci potujejo na tekmo svetovnega pokala v Moskvo. Joii začela a zmago Dakar: Jolanda Ceplak je zmagala na svoji prvi tekmi v poletni sezoni, na veliki nagradi lAAF v Senegalu. 800 metrov je pretekla v času 2:03,30, Nastopila je po napornih treningih, zato šele na naslednjih tekmah pričakuje boljše izide, Previsolca uicrajinsica ovira Varšava: Velenjska teniška igralka Katarina Srebotnik je hitro končala z nastopi v posamični konkurenci na turnirju WTA. Od osme nosilke turnirja v poljski prestolnici z nagradnim skladom 600.000 ameriških dolarjev je bila v uvodnem krogu boljša Ukrajinka Alona Bonda-renko, ki je po uri in 40 minutah slavüa s 6:3, 4:6 in 6:1. Pet zadovoljnih s Slovaške Poprad: Slovenska reprezentanca v taekwondoju po verziji ITF je na 13. mladinskem in 22. članskem evropskem prvenstvu osvojila 12 odUčij. Med dobitnicami so bile tudi štiri predstavnice celjskega Hyonga. Mladinki Izabeli Hohnjec (do 45 kg) in Staša Lubej (do 50 sta osvojili srebrni medalji v borbah, za tretje mesto članic ekipno v borbah pa sta bili zaslužni tudi Peura Zolnir in Petra Zagorič-nik, ki je poudarila: »Obe naši ekipi sta doživeli poraza s kasnejšo evropsko prvakinjo Poljsko, razlike pa so vedno manjše, kar je zelo vzpodbudno. Zato 7. velikimi ambicijami pričakujemo svetovno prvenstvo, ki se bo konec meseca začelo v Quebecu.« Denis Drapič iz šentjurskega Ahaca je bil med mladinci (do 63 kg) tretji najboljši borec. Fidelova ne popušča Cerknica: Na najmočnejšem keg-Ijaškem turnirju, 39. Gromovem me-morialu s skoraj 500 udeleženci, je bila med članicami najboljša Celjan-ka Barbara Fidel. V finalu je podrla 655 kegljev. Ratejeva prvi magnet mitinga Šentjur: Na atletskem mitingu, ki se bo v nedeljo začel ob 15.30, bo članica domačega kluba Martina Ra- tej skušala doseči normo za nastop ' na SP v Osaki, Ta v metu kopja zna- i j i ša59metrov,njentrenerAndrejHajn- il-i šek pa predvideva mete, dolge vsaj i-Mi 57 ali celo 59 metrov, Devet medalj S 'o' Hrvaške [ g-L Zagreb: S tekme za evropski pokal v ju jitsu so tekmovalci šempetr-skega Aljesana domov prinesli tri zlate, štiri srebrne in dve bronasti medalji. Zmagali so kadet Grega Hab-jan ter mladinca Marko Cokan in Nejc Kuder. (DŠ) KOŠARKA 1.ASL L^ za prvaka, 9. krog: E3ektm -Alpos Šentjur 86:73 (15:11, 38:32, 66:47); Mihalič 17, Kune 16. Vidovič 15, Cmer 14, Jeršin 9, Nedeljkovič 7, Ličartovsky 4. Ručigaj 3, Mravljak 1; Koštomaj 24, Hunt 12, Kadič 10, Palč-nik, Krušič 7, Sebič 6, Upornik 5, Novak 2, Zlatorog - Helios 82:91 (18:19,38:43,50:72); higram 18, Vrečko 14, Maček, Williams 11, Nuhano-vič 8, Stojakovič, Alispahič 6, Oco-koljič 5, Mali 3; Pavič 25, Ttoha 22. 10. krog: Alpos Šentjur-Zlatorog 86:83 (25:19, 45:36, 60:63); Kadič 22, Novak 18, Hunt, Koštomaj 15, Palčnik 6, Krušič 4, Lapornik, Sebič, Ribežl 2; Williams 21, Ingram 20, Mali 12, Vrečko 8, Ocokoljič, NuhanoviČ 6, Stojakovič 5, Maček 3, Alispahič 2, Olimpija - Elektra 78:66 (23:13, 44:33, 60:45); Ranniko 17, Rakoče-vič 15; Kune 21, Vidovič 12, Ručigaj, Ličartovsky 8, Jeršin 7, Mihalič 5, Gor-šek 3, Čmer 2.11. krog: Krka - Alpos Šentjur 78:81 (28:24. 46:37. 65:63); Jokič 24. Jovanovič 15; Hunt 25. Novak 16, Kadič 12, Koštomaj 11. Sebič 7, Krušič 6, Palčnik, Ribežl 2, Zlatorog ■ Olimpija 90:88 (22:22, 48:37, 75:63); Mali 18, Williams. Ocokoljič 16, NuhanoviČ 11, Vrečko 8. Stojakovič 7, Maček. Ingram 5, Alispahič 4; Lorbek 20, Ranniko, Markoishvili, Lee Dwayne 13, Elektra - Sbvan 85:69 (27:9,46:29,68:46); Ručigaj 22, Čmer 11, Kune, Nedeljkovič, Ličartovsky 10, Jeršin 9, Vidovič 8, Mihalič 5; Vidmar 31, Marcelič 10. Vrstni red: Helios 21, Olimpija 19. Slovan. Elektra 18, Zlatorog 16. Krka 14. Loka kava. Alpos 13, 1.SL (ž) Polfinale, druga tekma: AJM - Merkur Celje 65:75 (14:22, 24:40, 42:57); Furman 15, Ilijev 13; Komplet 14. Radulovlč 13, Jereb 12, Čonkova, Kvas 9, Vulič, Maganjič 8, Kvaternik 2. ROKOMET 1. SL (m) Liga za prvaka. 2, krog: Celje Pivovarna Laško - Gold Clab 28:25 (14:14); Kozlina, Kokšarov 7, Bru-men 6, Natek 4, Sulič 2, Špiler, Har-bok 1; Hojč 6, Furlan, Konečnik, Ste-fanič4, IHmo-Gorenje33:23 (17:10); Miklavčič, Elezovič 7; Vukovič 6, J. Dobelšek 5. Kavaš, Sirk 3. L. Do-belšek 2, Tamše. Blaževič. Mlakar, Rezniček 1. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 42, Koper, Gorenje 38, Gold Club 35, Trimo 23, Prevent 22. ŠPORTNI KOLEDAR SOBOTA. 5. 5. 1. SL (m), liga za prvaka. 3, krog, Velenje: Gorenje - Celje Pivovarna LaSko (16). nSč 20 KROipCA lOVriEPNil Devet mesecev v komi zaradi vinjenega voznilca Ste med vrnjenimi nemmiimi vozniki, ki miičujejo nedolžna življenja? - Ko se pri 25 letih v plenicah učiš na novo govoriti... Prvomajski prazniki oziroma počitnice še niso v peloti za nami, vendar pa lahko laično ugotavljamo, da je marsikdo te dni sedel za volan kljub temu, da je prej v družbi spil kozarec ali dva alkoholne pijače. Ob tem si je v mislih dejal, da ga »... menda že ne bodo ustavili policisti in pritisnil na plin. Za takšne bre-zvestneže tokrat objavljamo resnični zgodbi dveh mladih, ki jima je alkohol oziroma vinjen voznik za vedno spremenil življenje. Ali veste, kako je, ko se mora človek na novo učiti govoriti, ali kako je, ko imaš pred seboj žUco, pa ne veš, kako jo uporabljati? Sabinin vsakdanjik je danes za 300 odstotkov drugačen, kot je bil pred leti. Sabina je končala srednjo šiviljsko šolo v Kamniku, nato je začela delati. Ko je bila stara 19 let, je vanjo trčil voznik i vozila. Bil je vinjen. Sabina je bila devet mesecev v komi, ko se je zbudila ni znala govoriti, brati, pisati, jesti. Vse to se je morala na novo učiti. Danes izjemno težko govori in ne more brez invalidskega vozička. »Ko je prišla k nam v Zavod Zarja, ni mogla povedati ničesai. Sporazumevali smo se tako, da nam je pisala na tablico. Ker smo vsak dan skupaj, jo zdaj že lažje razumemo, saj se je veliko naučila. To je zanjo velik napredek.« pove njena tera-pevtka Renata Levičnik. Zelo težko in z velikim naporom zaradi poškodbe glave Sabina pove: »V Zarjo grem vsak dan na fi-zioterapijo. Rada kuham, s pomočjo tudi likam, gledam mehiške nadaljevanke. Doma imam ima dva psa, mačka, ptiča, zajca ... Ponosna sem na svoje dosežke, a brez mame ne bi zmogla, njej sem naj- Zavod Zarja je namenjen osebam po poškodbi možganov, njihovim svojcem in preventivnemu delovanju v širšem družbenem okolju. Dejavnost vsebuje strokovno pomoč z varstvom, rehabilitacijo, pedagoškim in delovnim programom glede na ; potrebe posameznika, in poteka v obliki dnevnega in institu-I cionalnega varstva. Njihov cilj je doseči najvišjo možno stop-i njo samostojnosti oseb po hudi poškodbi možganov, njihovo j aktivno vključevanje v življenjsko okolje ter razbremenitev ^ njihovih družin. bolj hvaležna in imam jo zelo rada.« Njena volja in moč sta pohvale in spoštovanja vredni, dekle je kljub usodni nesreči začelo znova. Toda nikoli več ne bo zmogla tistega, kar zmorejo ostali brez poškodb, Njeno življenje se je spremenilo zaradi vinjenega voznika, ki je, preden je sedel za volan, verjetno mislil, da ga pohcisti ne bodo dobili. Če bi pomislil, da bo s svojo vožnjo nekomu tako spremenil življenje, bi morda ravnal drugače. In Sabina bi danes živela normalno. »Me bi smel piti!« Drugo zgodbo nam je povedal 28-letni fant, vendar njegovega pravega imena ne bomo zapisali, saj postopek na sodišču zaradi njegove nesreče še ni končan. Poimenovali ga bomo Matej: »Končal sem srednjo šolo, nato še en letnik upravne fakultete. Bil sem zaposlen, ukvarjal sem se s športom. Pred tremi leti in pol pa sem doživel hudo prometno nesrečo. Na motor sem sedel brez čelade in pod vplivom alkohola ...« V nesreči je dobil hudo poškodbo glave, sedem tednov je bil v komi. »Nesreče se ne spominjam. Kot so mi kasneje povedali, sem si motor sposodil in se s prijateljico zapeljal en krog, ko je nenadoma proti nama pripeljal avto in me zaslepil z lučmi. Takrat sem izgubil oblast nad motorjem ...,« razlaga Matej. Njegova prijateljica se ni poškodovala, Matej pa je utrpel hudo poškodbo glave, ki mu je pustila velike posledice, ki bodo trajala vse življenje. Zdaj lahko hodi in govori, ko pa se je zbudil iz kome, se ni spominjal ničesar. Matej še dodaja: »Nisem znal govoriti, brati, pisati, nisem znal držati žhce ... Ko sem bil v postelji in vozičku, ko sem imel plenice, sem se zavedel, kaj sem izgubil. Zdaj že lahko nekatere stvari počnem sam, veselim se vsakega novega dosežka in vem, kaj pomeni imeti dobre ljudi okoli sebe. Zdaj tudi jemljem svoje življenje čisto drugače, vem da takrat " ne bi smel sesti na motor brez čelade in da ne bi smel piti. Upam. da se bo kdo iz moje izkušnje kaj naučil.« Se bo res? Šokantno! Vsak deseti voznik na Celjskem je vinjen. Tako kažejo statistični podatki. Lani se je na Celjskem zgodilo 4 tisoč nesreč, v katerih je umrlo 27 oseb. Polovica le-teh je umrla v nesrečah, ki so se zgodile zaradi prevelike hitrosti. Največ povzročiteljev tragičnih nesreč je bilo starih od 18 do 24 let. Raziskave kažejo osuplji- vo dejstvo: če bi voznifei zmanjšali hitrost vožnje le za 1 km/h, bi se število hudih nesreč zmanjšalo za 3 odstotke! Pred dnevi se je na Konjiškem zgodila nesreča, ko je voznik, domnevno vinjen, trčil v 10-lemo deklico s hitrostjo okoli 80 km/h v naselju, kjer je dovoljena hitrost 50km/ h. Deklica je umrla na kraju nesreče. Toda že počasna vožnja jeza otroka usodna! 2e pri 35 km/h otrok trčenja ne bo preživel! V nesrečah so v večini primerov usodne poškodbe glave, ki prinesejo takojšnjo smrt ali posledice za vse življenje. Sodeč po statistiki sprejetih v bolnišnico oziroma pregledanih zaradi nesreč v minulih leti so na Celjskem najbolj ogroženi mladi motoristi (od 14. do 18. leta), predvsem fantje in njihovi sopotniki. SIMONA SOUNIC Ravno nadzor nad vozniki enoslednih vozil (kolesa, kolesa z motorjem in motoma kolesa) je te dni prioritetna naloga celjskih policistov. Izrekli so že več deset plačilnih nalogov, tudi tokrat pa se je izkazalo, da je alkohol problem celjskih voznilujv, ki se ga še ne bo dalo tako kmalu rešiti! Umrla mi je pred očmi že nekaj časa nazaj se je na enem izmed spletnih forumov znašla resnična izpoved mlajšega oävidca tragične prometne nesreče v Ljubljani. Objavljamo jo v celoti: »Odpeljem se z Bmčičeve in pred menoj vozi moder golf karavan. Oba zavijeva na obvoznico. Jaz grem na levi pas, da ga bom prehitel, on ostane na de- snem in pritisne na plin. Do kakšnih 100 ali pa 110 km/h sva vozila vzporedno, potem pa je voznik plin pohodil do konca in se odpeljal naprej. Na semaforju se nato prižge rdeča luč, jaz pritisnem na zavore in se iistavim, ker sem hotel desno, on pa še bolj na plin in v rdečo. V tem času je v križišču stala siva corsa. Prižge se ji zelena in voznica spelje, golf pa, predvidevam s kakšnimi 140 km/h čez rdečo na polno v corso. Corso dvigne od tal in jo dobesedno navije okoli >kande]abra<... golf se ustavi 25 meUov naprej. Hitro stečem iz vozila, ljudje pa kot neumni vozijo dalje, poskušam odpreti corso. Tega pogleda res ne privoščim nikomur. Gledam v avto in ne morem ničesar spoznati... iščem, je kdo v avtu ... zvita pločevina, plastika, olje, kri... In šele nato vidim dekle, staro okoli 20 let, zavito v tisto razbitino, vsa je krvava... preverim njenutiip.... nič, nato začne ti-zat... Ko bi vi videli tiste oči. Vsa je bila razbita.... Umrla mi je pred očmi! Te slike ne bom nikoli pozabil. Stečem še do golfa, odprem vrata ... tip je ravno prihajal k sebi iz nezavesti. poskušam ga pomiriti. Povsod kri ... govoril je nekaj nerazumljivega, rešile so ga varnostne blazine, bil je ne-pripet! Potem pa gasilci, policija, reševalci... Dekle so še oživljali, a so jo lahko le še pokrili. Najbrž se zdaj ne čudite. zakaj ne spim in zakaj to pišem ... Ko to doživiš, te pa res mine! Zamislite se, >tiša-či.&)7. S., 4ik Piili, 2U2S. i., 4t3 MdiKl8.5.,3U kit«1,24,5., 4 dni; AVTOBUSNI IZLETI: S«_______ Mn, IS. S, (p««i. If. S., 2 iknck,Sin;Ch^Ttfrikll.5,J M; TtikMiU HmiI It. S., a M; RtaM~Sn Moih^ 19.5,2 iki; Muzodu, 16. S., S Porti, 1i. 5., 5 dni; N«niai«|rtlt*l«iqi, U. 5., i dni; $|iiil|«, i dni, 25. S. dni; H«liWd, 25.5., 4 dni; prqylik«,31.5.,44ni;- • |»fcyl2S.S.,3dn(- s^ifctr •• • Diibai,l7.5.,6dRi,689 EUR Moroko, 25. S., 8 dni, 956 EU« Kanado & Aljasko, 27.6., 17 dri, od 3.799 EUR POeiTHICE NA HRVAiKI 0»AU: Pag/Mi*^ - A^i Monbon 3', 1/4 A(, *i|M N za 306 (UR; Pi9/JeklUii - Hri Uh 4* (mvoI 1/2 TWC, pot 7 dni, u 226 EUI; Priw^ POIETJE NA MEDITERflNU inlos, Loganos, HTL ALEKSANDE« TKE GREAT-sup., U od 349 EUR/teden lefkas, Nikiana, KTl FLORENA"'sup., ieod379EUR/leden Hurgoda, HTL SÜ STAR 8EÄU RIVAGE....., it od 569 EUR/leden 59 84 370, ka razen angleščine ne govorim, nimam obsidijantskega pasu iz taekwondoja, nikogar ne poznam, da bi me vpeljal v lokalne običaje, debela mala knjižna moljica sem in ne znam se kregati tako, da bi me kdo vzei resno. Po moje mi bo šlo sijajno od rok. Dva koraka do vrat. Mater je težka tale zverina, moj nahrbtnik. V njem naj ne bi bilo ničesar zajetnejšega od papirnatih robčkov, pa ga vseeno komaj dvignem. Tatu moje krvne skupine, ki sem si ga dala narediti na notranjo stran komolca, če vse ostalo odpove, se je vnel in je zdaj bolj podoben ma-jevski lepotni brazgotini, miniatura počene hrenovke. Kupila sem si dnevnik in ga zalepila v usnje, da ga monsunsko obdobje, ki me bo prav gotovo že kje našlo, ne bo spremenilo v celulozno kašo. In najmanj seksi modre, kar jih je kdaj bilo, da bo trpežen, praktičen in suh. Po- TRADiCiONALNLM SREČANIU POROČNIH PAROV plesni glA&bi ansAmbU EXPRLSS BAND ter t^mburaškem nastopu. Vstopnina z večerjo znaša 26 EUR m IZLC-nJlI^A TUai6T1<5NA ACLHCUA Aškerčeva 20.3000 Celje; tel.: +386 03/428 75 00 e-pošta: ita.celje® izletnik.si; www.izletnik.si KRAJŠI IZLETI: SAHAJEVO-MOSTAR 25.-27.5.. 23-25.6. • BRUSEU 21.-25.6. • BAVARSKI DVORC112.-13.5.. 9.-10.6. • GRADOVI JUŽNE ČEŠKE 12.-13.5. (samo ša nekaj mestll}, 16.-17.6. • BQROMEJSKI OTOKI 12.-13.5.. 9.-10.6. • TIROLSKA ig.-20.5., 23.-24.6. • 48.praznik narcis - Bad Aussäe 3.6. (samo še nekaj msstlll) DOLGA POTOVANJA: skandinavske prestolnice: 30.6.-7.7. » skandinavija do norokapa 7.-21.7 .norveški w0rd121.-2B.7 GARDALAND - vsako soboto I!!!! POLETJE 2007 z NOVIM TEDNIKOM brala sem vse emajl naslove (nekaj z najlepšimi željami, druge ob zavijanju z očmi), kar sem jih lahko, celo Lonely Planet sem dobila za darilo in kakšne pol kile talismanov od prijateljev, ki zahtevajo, da ostanem v stiku. Toda ali bo mogoče digitalne posnetke pošiljati domov preko elektronske pošte? Je tako razmišljanje pokroviteljsko ali naivno? Hah. Bela Evropejka, ki se je odločila odkriti Afriko. Se malo manj izvirnosti, pa bi se spremenila v sol. En korak do vrat. Saj te vidim in hvala, da mi neseš nahrbtnik do postaje in se delaš, da ni pretežak. Vsak dan te bom opoldne trikrat poklicala, nikar ne dviguj, le trije neodgovorjeni klici, da boš vedel, da sem okej. Zaupam Naročnild Novega tednika ste biti že v minidih letih deležni številnih ugodnosti, lani, v jubilejnem 6Q. letu izhajanja, pa smo dodali še kartico cenejših nakupov. V Klubu naročnikov Novega tednika boste lahko s kartico, ki ste jo prejeli, kupovali bolj ugodno, saj so vam kot naročniku na voljo rariični popusti v trgovinah in lokalih. Kje vse lahko prihra^e, je razvidno iz spodnjega seznama, ki ga bomo še širili, ti. Moje sidro si. Vidiš skozi vso to pomilovanja vredno zmedo, ki je ostala od mene, v sredico iz ostrih robov in slikovitih namenov. Ljubim te. Ti poznaš barvo mojih odprtih ran, moj vzpod-budnik, moj naslovnik. Vojak na moji strani, ko v meni ni niti trohice moči več. Moja brca v rit, ko mi lokomotiva obstane. »Ne maram te razočarane gospodinje, pogrešam odštekano pustolovko. Stara si 30 let. Vedno si govorila, da boš šla, torej pojdi, da te bom lahko hodil obiskovat.« Moj so-pirat, moj skrivni brat. Te bom že našla, nekako, nekje. Ne zapuščam te, približujem se ti.. Saj grem, saj grem. In odriv. SULIVAN AF (Roju, kot vse) Mariborska c. 87.3000 Celie, tel.; 03 49166 70.6SM 041675 010 -10% popusta velje za stoiitvs •Casino Faraon Celje. Uubljanska cesta 33.3«« felje -ob nakmutOO žetonov 10 grati» ev Petra s.p., Ulica talcev 3,3310 Žalec- •OotikaSakiMr.ifflmcSaa. 3301 Patrove» - popust ob nakupu >a koteteiisklh oknrii» vvseh njihovih PEv Slovsniji -Syn«d.D.B. ^rfsva ulica 2Z 3000 Celje. PE. IjuWiat«. Brnčičeva 7, PE. Koper, Ferrarska 17 popust ofa nakupu PVCstaiAnaga poMštva. Popust ne vo^a za akciiskecene,Popusti«ene»štev8io Slate il.oii.f%iari^4.3flMCeljevsezaopfevanfeirivorinvod tel.:034M477Q ^ K1fö6793-10Sp«¥usL -KiiaifflranT8)riŠmbv.03120 50 60- m popust -SlikoDleskarstvoPfldDecaHVel. Pirešica 27h, 03 672 8418,-GSMflSl 696164- tWÜW^na delo (br« materiala) ■2drav8iä£alaäa>-araviliSka cesta 4,3270La»u) -10 X popust pri gotovinskem ^a1.C«lie.tvvt»«Äiialne-t OX popust za VS6 izdelke PaJniers. Gosposka vi. 30.3000 Celje -1 t pri nakupuhrane-kartico _1 30D0 Celje, telefon: 03 4901420,1«^: knii0arnMe@cBli«teS^Piil -BX popust na knjE^^eljske Mohorjeve diužfae •MsjLjls:,-^ naročnikom tevega teWka 10% popust za smi^e kan« na ,)2lzlemDl.in2.i«Ma2M7ter Bffl^h Iolädhpoliitt«i19.2.-23.2.2007). q.d.o.o..B«ClubTeraaa.AžkBu,lok,kosa,bltre prestave, brezbiben, prodom. Telefon (03) 579i-l?8,031 858-278. 2212 PUHlUIIKToifun,imuturjemin5mievi, trorni ubrarulnik, prudom. Telefon 5740^546. 2210 rUEKnodvitdomovoo-jem. Telefoo 041 517-558, 031 744-742. 2ni VCEUUod do 45 let. Poieni.Telefoo 041 697-247. ■TJii'mn PRODAM BUDIlHIK,zamnovalno«oro,št«lllnlk. pomivalno korito, kavč, trosed, omaro, pralni stroj itd. prodom. TeUon 051 424-303. n - Št.35-. Dl«i,bakiv,|ibnn.jt» Rablnsonove vsakdan: 16.t0 sobota, nedelia: 10.30,12.30 Beanova počitnics vsakdan: 16.00, 18.00,20.00 pel^ sobota: 22.00 sotiDta, nedelja: 10.00.12.00,14.00 Popoln tujoc ponedeljek, torek, sreda, petek, sobota, nadeja: 17.30 ponedeljek, torek, sreda: 20.10 petek, sotiota: 23.30 DStitBk: 16.40.19.10 Divjaka vsaktfan: 16.40,18.50,21.00 petek, sobota: 23.00 sobota, nedelja: 13.00 Strelec vsak (fan: 15.50,21.10 pet^ sobota: 23.55 Grozljiva žetev: vsakdan: 21.2Q :k. sobota: 23.35 PRIREDITVE 10.30-11.3011116.30-17.30 Muzej ___ novejže zgodovineCelje_ Demonstracija obrtnika - zlatar predstavlja se Mimslau BakUi 11-00 Muze} novejše zgodovine Celje Modna ogrlica obrtniška ustvaijairaca im vsakdan: 18.40 ŽMj«ija«n>inat<»n vs^ilan: 18.30 Sprder - M«i 3 ponedeljek, torek, sreda, potek, sobota, ne ^a: 17.40,20.30 petek, sobota: 23.20 sobots,nedelja: 11.30 četrti: 19.00. 21.50 AitwinMnimqaii vsakdan: 15.40.18.10 sobo», nedelja: 11.00 Smo H konča» vs^ dan: 20.40 petek, sobota: 22.50 ja: 13.30 Soiiine svetloba 21.40. 00.00 Zapiski o škandalu 21.30.23.30 Smo a kBBcali? . 13.30.1530. 17.30, 19.30 Spider-Man 3 12:äL15.40, 18.30.21.20,00.«) Bunve počitnic 13.00.15.IH1.1700.19.00, 21.00,23.«) StiOac 14.10.16.40, 19.10 Divjaka 14.20. 15.30, 18.40, 2a50,iJ.» Popoln tujec 18.50 predstav so vpe^ m soboto PETCK 19.00 lUajjica 21.00 MahsarnAa SOBOTA 18.00 Sanna lov« 19.00 Malaseli\^ 21,00 Kropa NEOEUA 19.00 Kraljica 21.00 Mrii selivka 21.00 Sanjske punce NEDEUA 2D.0D Sanjeke punce 19.30 Kulturni center Laško nih skupin Od Celja do Koroške 20.00 Terme Olimia, Hotel Breza Revija malih pevskih zborov SOBOTA. 5.5. 8.00-12.00 Središče Gotovelj 11.00"igrišče pri OŠ Griže _ 7\irnir trojk v košarki Knjižnica Gimnazije Celje-Center: likovna dela dijakov umetniške gimnazije Celje-Center. Galerija Mozaik Celje: razstava stalne umetniške zbirke. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka, nova postavitev - trenutno ni na ogled. Muzej novejše zgodovine Celje -Otroški muzej Hermanov brlog: Če ne bomo brali, bo volk pojedel Rdečo kapico. Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Iti-pex Celje, gostišče Hochkraut Tremer-je. Restavracija na celjski železniški postaji. Celeia park Celje in Glavna pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka. Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev. Galerija Oskar K(^oj Žalec: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska obliko valca Oskarja Kogoja ter gra-" " ' " ' ' latemoCeljski^fi, 19.00 Kulturni dom Vojmk_ Praznik vina podelitev priznanj, ccenjamnjevin, ktdLvmipragram . www.novitedmk.com Pohod na Gozdnik 8.00 Igrišče Podružnične šole Tije .....Maj open RAZSTAVE Galerija Mozaik Celje; likovna dela iz stalne umetniške zbirke Galerija Mik Celje; likovna dela (sU-ke) akademskega slikaija }ožeta Horvata-Jakija, do 10, S. Galerija sodobne umetnosti Celje: LojzeLogar (slika, grafika), do 15. 5. Galerija Račka: razstava Bojane Križanec. Čokolada, cvetje indo 6.5. Galerija Borovo Celje: razstava Barve teles, fotografije Ivana Maffija, do 31. 5. Osrednja knjižnica Celje- avla drugega nadstropja knjižnice na Muzejskem trgu: fotografska razstava Vodnjaki, znanega celjskega fbto^a£a in po-lopisca.FrandjaHorvata, do 19.5. Galerija Nikca Celje: otroška dela društva Otroci otrokom, narejena vke-ramiki, glini, emajlu, brušenem steklu. Galerija Mozaik: stalne umetniške zbirke, na ogled v maju. Osnovna Sola Frana Roša: XX. Ro-ševi dnevi - pregledna razstava: Roševi dnevi, 1986-2007, do 24. 6. Pokrajinski muzej Celje - Lapida-rij: Gumbi iz zbirke Franca Pajtlerja, do septembra 2007, ter Veno roko vzamem puškico, v drugo svetlo sabljico, avtorica razstave je muzejska svetovalka Tatjana Badovinac, do oktobra 2007. Zgodovinski arhiv Celje: Od perga-menta do e-zapisa, do 31.5. Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava, emo-ioška razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o AlmiM. Karlin, numizmatična razstava, mavrični svet Schiitzovihglazur. Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid. 2^omji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi. Petek ob 20, uri, P2: Odprto prvenstvo v 4 v vrsto Sobota ob 14.30 uri, telovadnica OŠ Frana Malgaja: Rekreacija (košarka in odbojka, možno igranje namiznega tenisa) Redno: Uradne ure: pisarna Cesta Miloša Zi-danška 28 (športni park], petki od 15. do 17. ure. P2 - odpiraini čas (z marcem tudi ob ponedeljkih): pon. - čet. 18. - 22. ure, pet - sob. 19. - 24. ure, nedelja 16. -20. ure, ob prireditvah po dogovoru. P2 jeodpii, če jeza^lovljeno dežurstvo. Obiskovalci so se dolžni držati navodil dežum^. Prijave za dežurstva sprejemamo na 031-404-146! SPORTANJE Rekreacija: Telovadnica OS F. Malgaja. Sobota ob 14.30- 16-00 odbojka. Kombiniramo košarko in odbojko. Možno tudi igranje namiznega tenisa v mali telovadnici. Potrebni lastni rekviziti! m-c Sobota ob 21. uri: Only Attitude Counts. Kesnesli Napitash - hardcore koncert Info pisarna: nefiks - indeks neformalnih izobraževanj, kartica isic - medn. dokazilo o študentskem statusu, informacije o evropski prostovoljni službi. Brezplačen dostop do interneta. tae do - športna rekreacija: ponedeljek in sreda ob 19.00. Vodi Grega Teršek; KUD SupersUr - ples: torek ob 15.30. Vodi Cvetana; breakdance - ponedeljek, sreda in petek med 15. in 17. uro. Vodi Dejan Gregi; KUD Desanka Maksimovič: sobota med 14. in 16. uro; VS Styling - modne delavnice: sreda ob 17. Uli in sobota ob 10, uri; Društvo za planetarno sintezo: četrtek ob 19, uri. Duhovna šola Lectorium Rosicm-clanim: ponedeljek ob 18. uri KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56" ■ , ' MATERINSKI DOM Telefon 49240-42 DRUŠTVO OZARA CEUE pomoč ljudem s težavami v . duševnem zdravju; Krekov trg 3. Celje, tel; 03 492 57 50. . , CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 ŠENTCELEL\ / Slovensko zdniženje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in ireihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov u-g 3, Celje Telefon 03 428-8890,428-8892 ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CEUE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Malgajeva 4, Celje tel.: 03/548 6011 ali 051/ 418 446 www.radiocelje.com novitednik www.novite(lnik.com PodjeljeNT&RC,d,o,o, Direktor: Srečko Srot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencij sko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, Ux: (03) 5441032. Novi tednik izhaja vsak torek in petek, 0026781320, Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk; Delo, d,d-. Tiskarsko središče. Dunajska S, direktor Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 7,09 EUR (1-699,05 SIT), Za tujino je letna naročnina 170,26 EUR (40,801,11 SIT), Številka transakrijskega računa; 06000 RADIO CEUE Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja Intihar E-mail: radio@nt-rc,si, E-mail v studiu: info@radiocelje.com Milena Brečko-Poklič. Brane Jeranko, Špela Oset, Rozman Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk AGENCkIA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske .storitve. Pomočnica direktoija in vodja Agencije: Vesna Le-jiC. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič, Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko laefon: (03)42 25 190 mil '^^m [ ZARIO^DRILO 31 Nagradna križanka OVEN li^ Nagradni razpis 1. nagrada: bon v vrednosti 20,86 evra za pregled su jok v Biovitalu na Proseniškem 2. nagrada: vstopnici za kopanje na Rogaški rivieri 3. - 5. nagrada: vstopnica za kopanje na bazenu Golovec Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo], ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 10. maja 2007. Danes objavljamo izid žrebanja kji-žanke iz Novega tednika, ki je izšla 26. aprila 2007. Rešitev nagradne križanke a št. 34 Vodoravno: KORITO, APOREM, LIM, SA, USBETH, LU, BOA, ASEN, MAI, RENOVATOR, NC, IKT DRINA, AOS-TA, SROBOT, IV, TUTOR, TENORIST, NAGANO, OT NA, POLH, TALA, BRASILIA, ERAK, JOAN, EINEM, LISI, ERIE, NOLI, EASTON, LAN, IS, STEAK, ST, LIMITA. LAURE, ANAR, MANAUDOU, LISTARICA, ES, IRITIS Geslo: Najboljše plavalke v Melbour- Izid žrebanja 1. nagrado - bon v vrednosti 20,86 evra za pregled su jok v Biovitalu na Proseniškem, prejme: Dušan Vogrin, Trubarjeva 14. 3000 Celje. ■ r 3 4 '5 6- 7 s 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 M iS 26 27 Ime in priimek: Naslov: Ona: Nekdo iz preteklosti vas bo zasul s pozornostjo, saj si bo obetal precejšnjo korist na posbvnem podro^u. Nekaj vam bo pravilo, da mu poskusite ugoditi, saj lahko tudi sami kmalu potrebujete njegovo pomoč. On: Nikar se ne zanašajte na svojo srečno zvezdo, ampak vložite v napore malo več poleta in dinamike. Izplačalo se bo, morda celo bolj, kot ste pričakovali. Pomislite tudi na tiste, ki so vam pri tem pomagali! CME Ona: Prepričan ste. dasteve-likodušni in razumevajoči, vprašanje pa je, aä vas tako vidijo tudi drugi. S preveliko samohvalo se lahko le zagovorite. zato bodite bolj objektivni. Nekdo pričakuje veliko več, kot ste mu pripravljeni dali. On: Uresničevali boste Čudi tista pričakovanja, ki so bila na nek način pretirana, saj se nahajate v obdobju, ko vam prav nič ne more preprečUi popolnega uspeha. In to velja tako za ljubezen kot tudi posel. Ifti ■ ŠKORPIJON Ona: Kritično se boste zazrli v svoje pretekle poslovne poteze m v njih našli mzpafce, ki nh ne smete več ponoviti. Za nasvet boste poprosili starejšega sodelavca, ki vam tega enostavno ne bo TTWgel odreči. On: S prijateljico se boste imenitno zabavali in hitro se lahko zgodi, da prijateljstvo preide u trajnejšo zvezo. Dobro bi bih, če bi se posvetili tudi svojim obveznostim, saj bo drugače vlak odpeljal brez vas. Ona: Prijeten i ga boste srkali na povsem nepričakovan način, vam bo dodobra razburkal sicer mimo ljubezensko življenje. Poskusite se malo obvladovati, saj pretirano navdušenje ni najboljše. On: S partnerko se bosta veliko pogovarjala in sanjarila o načrtih za prihodnost, kar vas bo povsem prevzelo. Vse bo v pričakovanju veselega dogodka, ki vam zadnje čase kar ne da mirnega spanca. DVOJČKA ^ ■ STRELEC ^ 2. navado - vstopnici za kopanje na Rogaški rivieri, prejme: Toni Zupančič, Hotemež 24, 1433 Radeče. 3. - 5. nagrado - vstopnico za kopanje na bazenu Golovec, prejmejo: Andreja Budna, Brdo 16, 3225 Planina, Ivan Dole, Spodnje Sečovo 87, 3250 Rogaška Slatina in Roman Kranjec, Škapinova 6. 3000 Celje. Vsem nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti. Ona: Vložiti boste morali mnogo truda, da boste izboljšali trenutne odnose z okolico, saj ima vse skupaj že zelo stare korenine. Pa še nekdo vam bo pošteno nagajal in vam s tem povzročil prenekatero težavo. On: V ljubezni boste imeli ogromno možnosti, a se bo treba vendade tudi odločiti za kak-irw konkretno zadevo, ki vam bo prinesla malo več mirnosti v življenje. Avanture so za vami, sedaj je čas za resno zve- Ona: Če boste venomer samo poudarjali svoje zasluge. delo ostalih pa podcenjevali, se vam lahko hitro pripeti, da boste ostali brez nekaterih vdanih prijateljev. Bodite pošteni in obrestovalo se vam bo. On: Pripravite se na neljubo spremembo, ki bo dodobra zmedla vaše ljubezenske načrte. Na dan bo privrelo ljubosumje, kar pa vam lahko samo škoduje. Najbolje bo, da poskusile ohraniti karseda mimo kri. Ona: Če boste tako previdni, sploh ne boste spoznali, v čem je čar naključnih presenečenj in hrepenenj Razgibajte življenje, ki vam počasi drsi v ustaljene okvirje, kar vam lahko prinese le velik kup dolgočasja. On: Čisto vsakdanje srečanje se bo končalo na povsem nepričakovan način, ki pa vam bo vsekakor ugajal. Potrudite se, da vam priložnost ne bo pobegnila, saj boste sicer izgubili dobršen del samozavesti. KOZOROG Ona: Pazite na besede prijetnega neznanca, saj vam bo poskusil nastaviti zanko. Na koncu pa se bo le vse skupaj dobro izteklo, a ne po vaši zaslugi, ampak zaslugi prijatelja, ki vam bo priskoäl na pomoč. On: Na poslovnem področju ne delajte hitrih korakov, temveč raje dobro premislite, preden boste ukrepali, nasprotnem primeru se kar pripravite na posledice, ki ne bodo niti najmanj prijetne. ^^ _ VODNAR ^ «V m Ona: Prišel bo nekdo, ki bo temeljito spremenil vaš odnos do nasprotnega spola. Pazite le, da vas preveč ne zanese, saj se vam lahko hitro zgodi, da se boste znašli tam, kjer vam ne bo niti najmanj všeč. On: Življenje se vam počasi ureja, taka da ni nobene potrebe, da bi pretirano delali. Začnite uživati v sadovih preteklega dela. ki jih ni malo. In nekateri izmed njih so prav slastni, zato se jih splača okusiti. DEVICA Ona: Dnevi pred vami vam obetajo nekaj prav prijetnih doživetij. Priložnosti sicer ne bo manjkalo, na vas pa je, ah jih boste uspeli izkoristiti. In nikar ne pozabite na partnerja. On: Premalo domišljije imate, zato življenje postaja vse bolj dolgočasno in brez prave perspektive. Naredite odločilen korak in videli boste, da se bodo odprle alternative, o katerih ste doslej le sanjali. Ona: Vaše posbvne sanje se lahko prav hitro realizirajo, treba bo le pametno ter pravočasno ukrepati in uspeh vam ne more uiti. Pazite na telefonski klic, ki bo razjasnil veliko doslej nepojasnjenih podrobnosti. On: Začnite razmišljati drugače, bolj optimistično, pa bodo tudi rezultati boljši, saj ste zmožni dosti več, kot dosegate sedaj. Priložnost vsekakor obstaja, na vas pa ostane, da jo tudi izkoristite. Ona: Malo ste neučakani. S prehitevanjem dogodkov ne boste dosegli tega, kar mislite. Uspeh vas ne sme uspavali, ampak vam mora še bolj spodbudili voljo. Le tako boste dosegli tisto, kar nameravate. On: V vaše življenje bo vstopila neznanka, ki vam bo v veliki meri spremenila pogled na ljubezenske zadeve. Spremembe bodo predvsem prijetne, zato se jih ne boste kaj prida otepali. ^L.. Srečanje na Špici Theo Bosdč (levo) je bil nekoč znani glas Radia Celje, zadnja leta pa si kruh služi v Mariboru in zato ga je toliko lepše po dolgem času spet videti v Celju. Na kresova-nju na Špici se je med drugim srečal tudi z Dušanom Kondo, ki si prizadeva tam postavili novo čolnarno. Foto: NM V nedeljo se je v Celju končalo prvo svetovno prvenstvo v orientalskih plesih. Tekmovalke iz 11 držav so se predstavile v treh tekmovalnih skupinah. Najboljših deset se je uvrstilo v finalni izbor, kjer so s 4-minutnim nastopom mešanja orientalskih stilov poskušale očarati tričlansko žirijo. Najboljši solo program je po mnenju sodnikov pripravila Katarina Minarikova iz Češke, ki je s tem postala svetovna prvakinja v orientalskih plesih. Sledili sta jiRomun-ka Eudoxia Luminescu in Slovenka Sara Ančnik. Prvo mesto v skupinskem tekmovanju pa je pripadlo skupini Isis Dancers iz ^ubijane. Dogajanje, ki se je z Bowlinga Planeta T\iš preselilo v dvorano Zlato-rog, so popestrili številni glasbeniki. Na praznični petek so za popolno orientalsko pravljico poskrbeli romunski plesalci Celestial dancers vZgodbi 1001 noči. Finalni večer pa so popestrili vsestranska nekdanja misB Slovenije Re-beka Dremelj in trubači iz Guče. Spektakla, kot ga je obljubljal organizator, pa se žal ni udeležilo toliko obiskovalcev, kot so pričakovali. MOJCA KNEZ • Foto: GREGOR KATIČ 0<«1/A51 056 in 03/490 0223 »Horuk, dejmo pobiiff Takole so se v soboto postavljanja mlaja na Šmohorju lotili pevci moškega p zbora iz Laškega in ostali ljubitelji Šmohorja. 21 metrov in pol visokega mlaja se je lotilo 16 vrlih mož pod taktirko bivšega župana Jožeta Rajha. »Horuk, dejmo pobi!« je »navigator« Rajh vzWikal po vsakem metru. Višje ko je bil mlaj pod nebom, bolj glasno jih je vzpodbujal. »Še mal', pa nam bo stal.« V prvem poskusu so se »samostoječemu« mlaju poklonih z aplavzom in ubrano pesmijo. Zadovoljstvo vrlih mož, da jim je tudi po tridesetih letih (še) vstal, pa je bilo neizmerno in vredno vsake kapljice. Krona in srebrniki za iViiss Universe 20. aprila so v Marini Portorož razglasili letošnjo Miss Universe Slovenije 2007 in njeni dve spremljevalki. Laskavi naslov si je prislužila 21-letna Tjaša Kokalj iz Ljubljane, ki je sprejela še dve lenti - za miss fotoge-ničnosti in miss Obrazi. Prekrasno krono, ki so jo oblikovali in izdelali v Zlatarni Celje z imenom Touch of Universe (Dotik vesolja), je najlepši predala lanskoletna zmagovalka Nataša Pino-za. Unikamo srebrno krono, okrašeno s trendovskimi barvnimi kamni, so izdelali celjski zlatarski mojstri po skicah oblikovalke Helene Um-berger. Posebnost krone je tudi simbol Miss Universe. Z oblikovanjem in izdelavo tako posebnih izdelkov imajo v Zlatarni Celje večletne izkušnje, saj izdelujejo krone za vsa vidnejša lepotna tekmovanja tako v Sloveniji kot tudi na območju nekdanje skupne države. V zlatarni so izdelali tudi set šestih srebrnikov, ki ponazarjajo slovenske znamenitosti in jih bo Tjaša na izboru za Miss Universe 28. maja v Mexico Cityju podarila na dražbi, izkupiček katere gre v humanitarne i Tjaša Kokalj s srebrniki Zlatame Celje