U roda i là 1 tm «pravniški proeterti MT 8. Utadik in, m—mrn—mmm Ottlee oí Publie* Hoe i MV7 South Lewadele Av«. Telephone, KoekwuU 4M4 ...................................... Bubeerlpttou »6.00 Yearly ftTKV.—NUMBER 12» PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE 11 ' i ti » ..i i — am of r^ïiïrï 'im CHICAGO. ILU PETEK. 2. JULIJA (JULY 2), 1M7. Steel Acceptante for mailing at apecial rate of 14. ltlS. Itavka v tovarnah družbe Inland ___jr Indiane odredil demobilizacijo državne milice po sklenitvi dogovora med kompani-jo in unijo CIO. Masni «hod jeklarskih stav-ksrjev in rudarjev v Johnstownu. Veliko število ranjenih v stavkovnih bitkah v Ohiu in Mi-chiganu. Senatni odsek obsodil brutalnost či-ksike policije poravnana i, 1. jul. — Stavka 14,-delavcev v tovarnah Inland Co. v East Chicagu, ki je lila 26. maja, je bila si-preklicana v smislu dogO-med jeklarsko unijo CIO kompanijo. Dogovor je bil jen v uradu M. C. Town-governerja Indiane, v napolisu. Kakor hitro ae ^to zgodilo, je governer odredil bilizacijo 3900 državnih nikov, katere je nameraval v stavkovna središča ne-ur prej, ko je izgledalo, da »bodo pogajanja med voditelji irjev in uradniki jeklarske razbila. [Preklic stavke je prišel nekovino, po sestanku med erjem in državnim delav-komisarjem T. R. Hutso-i, ki je nekaj ur prej doapel {Indianapolis iz Washingtona, je konferiral z Johnom L. »m, načelnikom CIO. Krna-potem je prišel v governer-urad Van A. Bittner, direk-organizatoričnega odbora v čikaAkem jeklarskem dis-Pol ure pozneje je er prišel iz governerjevega in naznanil sklenitev do-| Krajevni voditelji jek-lie stavke so bili nato poli, Kaj odpokličejo vse stav-rje, ki so piketirali tovarne nd Steel Co. Bittner je iz-il, da je unija izvojevala u-en dogovor. Kompanija je priznala unijo predstavnico svojih članov kolektivnih pogajanjih in u-lila bo vse stavkarje -brez riminacije. Vse pritožbe, ne krije dogovor, bodo ikaene v rešitev državnemu ivskemu departmentu. [Stavkarji v calumetskem di-riktu, kjer ima Inland Steel > «voje tovarne, so organizi-Proslave, ko so bili obve-11 J» sklenitvi dogovora, ki je 'konflikt. Obrat v tovariš bil danes obnovljen, toda ^ več dni, da se bodo vai avkarji vrnili na delo. ^»anapf»lm, Ind„ 1. jul. — verner TownHend je danea fcvil, da »o ga uradniki ,-,n,,u4.....- Sheet A Tube Co. . da ne bodo sklenili i Jeklarsko unijo, tovarne te kompanij« v Eaat **>do ostale še nadalje Pa„ 1. jul. — 2u-I Daniel j. shields. ki podpi-»»ar«ko korporacijo Bethle-"i* • j* obnovil poskuse, organizatorje CIO is - Zadnji torek je Hicija aretirala Jame-j. • prednednika rudar-diatrikta UMWA in pod-"T*)* «»rganizatoričnega od- Sleil;iivodl *Uvko itklar- i»n omenjeni kor-P-C. Joneilat vo. na privatni želez-^^ korporacije in P n,ka bratovščine že- Efipremnikov. Oba ata umaknila iz mesta. J' apeliral na go- ^Ja horl,JH. naj ponovno p*AU »*nje v Johna- i^l ¿¡J** "aznanil maa-« *kier.klh Htavkarjtv in ™ 1 ¡*rk» Faith'a Grove r" J *n«towna. Vršil a« ¡r:-Mark j« „.poV€. '.T d . U 40.000 "T ia rudarjev. Čikaski policijski aef pred senatom Primal je, da je policija ttreljfcla delavce v hrbet Washing*«», D. C„ 1. jul. — La Follettov senatni odsek za kršenje civilnih avobodščin je včeraj zaslišal čikaškega policijskega načelnika Jima P. AU-mana, ki je poslal policijo nad stavkarje pri Republic Steel v South Chicagu dne 30. maja t. L Zaslišan je bil tudi kapitan James Mooney, ki je vodil policijski napad. Oba sta vztrajala, da je bilo streljanje na stavkarje "upravičeno", kajti stavkarje so vodili "komunisti" in delavci so bili "oboroženi z opeko, kosi cements, drogovi, nožiči, brivnimi rezili in drugimi smrtonosnimi (!) predmeti," toda ko sta senatorja La Follette in Thomaa le pritiskala na nju z vprašanji in ko sta bila neprestano opozarjana na fttm, ki je Ml flotfa&en za javnost, je kapitan Mooney priznal, da je bilo oddanih okrog sto strelov in edino policaji so streljali. Dalje sta priznala, da policija ni rabila svojih bomb solzavic, marveč jih je dobila od korpo-racije Republic Steel, ki je potrošila do 1. junija t. 1. vsoto $43,901 za plinske bombe. Priznala sta tudi, da je policija zanemarila ranjence; namesto da bi bila nudila težko ranjenim prvo zdravniško pomoč v bližini, je policija vlekla ranjene stavkarje v sedem milj oddaljeno bolnišnico v okrajnih zaporih. Senator La Follete je opozoril šefa Allmana, da oficielni podatki dokazujejo, da je bilo sedem delAfeev obstreljenih v hrbet. Vprašal ga je sarkastično, kaj si «ifli o tem "junaštvu" svojin policistov. Allman ae je izvijal, češ, da v razburjenosti ¿Jovek ne ve kam strelja... mu m?!—ZT- Senat odobril novo penzijeko postavo za ielezničarje Washington. — Senat je zadnje dni odobril nov penzijaki zakon za železničarje, ki je bil nato poslan predaedniku v podpis. Novi zakon nadomesti prejšnjega, ki je bil sprejet pred tremi leti preko opozicije železniških mag-natov. Na aedanjega so tudi slednji priatali, ker krije tudi upravno oaobje. Za financiranje pokojnim is zvezne blagajne boats prispevali obe stranki, delavci in delodajalci. 399 ubitih na ulicah Chicago v iestih me»ecih Chicago, 1. jul. — Po uradnih podatkih je bilo v prvi po-lovici tega leta. 399 oeeb ubitih pri avtomobilskih nesrečah na čikažkih ulicah. 10,686 oaeb je pa bilo pobitih in bolj ali manj pohabljenih. V čikaškem okraju Cook j« bilo v iatem čaau 618 oa«b ubitih od avtov, 27 več kot v prejšnjem Mu. Statistika kalt, da j« Chicago eno najnevarnejših meet v Združenih državah glede svtnih nesreč. Domače vesti Na potovanju po sapadu Chicago. — Paul Berger in njegova žena sta te dni odpotovala na drugi "honeymoon" ob 26-letnici njune poroke, namreč z avtom na zapad do Seattla, Wash., od tam pa ob Pacifiku v Californijo, odkoder se vrneta čez Nevado in Colorado. Prevo-siti nameravata Čez 7000 milj daljsve. Vesti iz Calumeta Calumet, Mich. — Smrtna nesreča je zadela Antona Slivca iz L'Anseja. Podrl ga je avtomobil in revež je nekaj ur kasneje umrl, dočim je lastnik avta pobegnil. — Frank Klobučar iz Yellow Jacketa in Frank Stam-fel is Blue Jacketa sta bila pred krstkim operirana na kili. Nov grob in nesreče v Indiani Indisnapolis. — Tu je umrl 83-letni Nik Durag s Primorskega, ki sspušča ženo in hčer. <— Anton Urbančič si je zlomil nogo, a je že na potu okrevanja. — Z avtom so se ponesrečili štirje rojski, ko so zavpzili v drog ob cesti: Frank Ivančič, Louis Deželan, Adolf Medle in Anton Mervar. Iz Clevehuida Cleveland. — Družini John in Louise Hrovat je umrl triletni sinček Robert. Komunistična agitatorja obsojena v Californiji LosAngeles, Cal. — M. A-dams in Albert Jones sta dobila trideset dni zapora vsak, ker sta razpečavala komunistične tiskovine. Sodnik Sundheim jima je napravil dolgo pridigo in zapre-til, da bosta prejela ostrejšo kazen, če bosta ponovno prišla pred sodišče. Svetoval jima je, naj ae vrneta v Rusijo, "odkoder sta prišla". Unija za ameriške civilne svobodščine je naznanila, da bo vložila priziv proti obaod-bi. NAROČNIKOM Prihodnji ponedeljek je postavni praznik neodviMioati in Proavets ne izide tega dne. šle zaiaijm^l ■j Dežela jih jt sprejela z odprtimi rokami Mexico City, -i "2ivela Mehika!" "Živela Španija!" je oni dan, ko je dospelo 468 španskih otrok v glavno mesto Mehike, o-rilo iz tisočerih grl na postaji, kjer se je zbrala velika množica, da pozdravi mlade žrtve fašizma in jim da zavetišče v svobodni Mehiki. Med živioklici in 1-granjem godb ljudem tekle solze po licih od globokega gan-jenja. Bila je manifs itacija vse dej mokratične Mehi ke, ki radi dolgih stoletij zatlijanja sna, kaj je trpljenje. Viič ko Štiri stoletja so mehfškd ljudstvo zatirali izkoriščevalci In piratje prav iste dežele in istih slojev, ki so v sedanji civilni Ivojni tisočerim otrokom pobili starše s pomočjo nemškega in Italijanskega fašizma, za katero zločinstvo noaijo moralno odgovornost tudi tako svane "demokratične" dežele, predvsem pa Anglija. Dan prej so španske sirote n4 sličen način aprpjell v Vera Cru-zu. Ker je bila v teku še atav^ ka v oljni induatriji in je bil pa-raliziran ves avtni promet, so se šoferji ln postreščki prostovoljno prijavili In na svojih ramah prenesli otfoke s parnika na kolodvor, odkjer so ae nato v posebnem vlaku odpeljali v glavno mesto. Na kolodvoru ao jih aprejele številne delegacije šolakih otrok, učiteljskih in delavakih organizacij ter ives staršev in vlade. Te delegacij« soj>rišle is vse dežele in njim so si menda pridružile tudi vse potujoče godbe, katere so v posebno sabavo turistom. Bilo Jih je brez števila. Tisočere množice pa so friešale jok s pesmijo, pewm z jokom. Mehika najbrže še ni videla takih manifestacij. Na čelu vladne delegacije je bila sestra predsednika Cardenasa, ki je nsčelnica vladne blaginjske komisije. Takoj po prihodu španskih o-trok, od ksterih so bili najstarejši okrog 12 let, je predsednik Cardenas brzojavil predaedniku španske republike Azani, kateremu je aporočil, da ao otroci srečno dospeli in da bodo dobili Poslanica amen-škik prostovoljcev Proslava ameriike neodvisnosti Madrid. — (FP) — Ameriški proatovoljci, ki se borijo na strani armade Španske ljudake vlade, so sestavili posebno poslanico neodvisnosti in jo naslovili ameriškemu ljudstvu. "Ameriški proatovoljci v Španiji, ki ae borimo za ohranitev avetovne demokracije, bomo tudi proalavili četrti julij, prss-nik ameriške neodvisnosti,*' ae glasi poslanica. "Zavedamo ae, da ae borimo za ameriške idesle na španskih bojiščih. Bilo je potrebno, da smo prišli v Španijo, ker demokratične driave niso storile svoje dolžnosti napram španakemu ljudstvu. Te bi bile morale udariti po fašistih, da se zaščiti demokracija. Ml, ki smo del mednarodne brigade, smo udarili. Veliko število naših tovarišev je že padlo in zdaj ležijo mirno na španskih bojiščih. Ako bi bile vse demokratične držsve storile svojo dolžnost, bi ne bilo teh žrtev. Sedaj, ko se bliža praznik, amtri ške neodvisnosti, svečano izjav Ijamo, da ae bomo Še nadalje pogumno borili proti vsem ailam, ki hočejo potisniti španski narod pod peto fašističnih dikts-torjev. Svsrimo ameriško ljudstvo pred fašističnimi silami, ki hočejo uničiti demokracijo po-vaod. Fašisti ao aktivni tudi v Združenih državah, zato je potrebna enotna fronta vaeh, ki verujejo v demokracijo. Bodite vedno na braniku demokracije, da ne bo reakcija uničila vseh pridobitev, ki so bile !xvo-jevane s krvjo In žrtvami." Ameriški" prostovoljci, ki se borijo v mednsrodni brigadi, so strnjeni v bataljonih Abrahama Lincolna, Patrlcka Henryja In Johna Browna. —— ----— -- -- ----1 ' ———nrrr-TT^— brasbo, ki jo premore Mehika^ "tako da bodo v bodoče vredni branltelji idej avoje domovine." Iz glavnega meata ao po enodnevnem bivanju odšli v More lijo, glavno mesto države Micho-acan, kjer bodo oatali v zavetišču kot goatje mehiške vlade, do-» kler ne bo konec fašističnih mo- kot znak aimpdtij hi zaupnice rij v Španiji, nakar ae bodo lah-11 &jbolj ljubečo oakit>o In foo- ko vrnili v domovino. C WZ* or ÙOO fñwty. Oborožen spopad med r Rusi in Japonci! Naci jska kontrola nad skladi cerkva (NariaaJ Jerger j Vlada hoče zlomiti opozicijo protestantov Berlin, 1. jul. — Zadnji oatan-ki neodvisnosti proteatantovakih cerkva v Nemčiji ao bili odpravljeni ns podlagi dveh odredb, kateri je včeraj objsvil Hans Kerrl, nacijskl minister sa cerkven« zadeve. Ena odr«dba določa ustanovitev državnega odbora, ki bo nadziral vae finančne sktlvnoatl proteatantovskih cerkva. Ta bo tudi določeval plače psstorjem. Člani tega odbora ne bodo odgovorni cerkvi, temveč vladi sa trošenje denarja is cerkvenih akladov, ki ga vlada direktno priapeva, kakor tudi za denar, ksteregs vlada izterja v obliki davkov. Ta denar ae je doalej stekal v cerkvene blagajne. Kerrl Je dejal, ds bo morsl vask distriktni finančni načelnik predložiti račune vladnim av-toritetam. Olsvno vprsšsnj« j« Štednja. Doalej ao proteatantov-ske cerkve lahko rsipolsgsl« i denarjem, ki a« j« atekal v njihov« aklade. Proteatantje bodo morali dobiti tudi possbno vladno dovoljenj« glede izdatkov, ki ao v ivesi a financiranjem misijonskih aktivnosti sunaj Nem-čij« in dobrodelnostjo. Druga odrodbs prepoveduje volitve v cerkvah gled« nov« u stanove proteatantovskih cer kvs. Pri teh volitvah, ki ae bodo v kratkem vršile, bo izbran tudi protestsntovaki sinod. Kampanjski shodi se ne smejo vršiti, dokler ne bo naznanjen datum volitev. Odredba dalje prepoveduje tiaksnje letakov ln okrožnic v zvezi s cerkvenimi volitvs-ml. Vodilni proteatantje pravijo, da sta bili odredbi uveljavljeni, ker hoče nacljaki režim zlomiti vsako opozicijo proteatantov, zlaati lutersncev, ki vodijo bor bo proti nacijaki dominaciji cerkva. Japonci potopili sovjetsko topničarko na reki Amur in drugo pognali na breg. Nočne konference v Moskvi in Tokiju JAPONSKI ULTIMAT Italijanska armada ostane na španskem Tako izjavlja Mussoll nijev list v Milanu i....... Iti m, i, Jul. — Mussollrtijev list Popolo d'ltalia v Milanu Je včeraj naznanil, da Italija ne umakne svojih "prostovoljcev iz Španije, obenem Je pa list obtožil Francijo in Anglijo, da ata prvi prelomili evropski neinter venčni sporazum a tem, da ata dovolili "boljševikom" v Madri-du dovajanje moštva is vseh krajev aveta v Španijo, Musao-linijev list piše, da Francija ni nikdar rešpektlrala londonekeira nevmaševalnega aporazuma, dočim Je nevmeševanje a atranl Anglija "pravljica za d«t'o, kateri le Ijedaki verjamejo" ... Valenrla, Apanija. 1. Jul. ~~ ftpanaka vlada poroča, da je v noči od torka na arado »edem neznanih tujih bojnih ladij de mormtriralo pred otočjem Mi-norko na ftredosemakem morju. To i !• Ohm nU m mU M». »« « pd tate» » »m _____ «MS * <*M«. m prta«r (Itar N, >•«>. tal« Mlm POMil. ta ».«.)•• u« tata-»» IKrttala M. P«w«ta )• rrtmfa"«. ta m ta» m hU«L V finančnih kolonah ameriških veltmtatnih dnevnikov lahko te čiUU zelo veaela poročila — veaela a stališča borznih špekulantov. Poročila se tičejo letošnje lwgaU letine na farmah Združenih držav. ¿jf| , Letos ni suše, ni bilo še nobene večje ;vxt-menske nezgode in žito na ameriških poljih kar vidoma raste, da je veselje. Pridelek bo zalo obilen, kakor že ni bil dolgo let — in "farmarji" na čikaški žitni borzi, ki nikdar nič ne sejejo niti ne vidijo farme, razen a ceste, kadar se vozarijo mimo v avtih ali vlakih, s« zdaj pridno pripravljajo na žetev. Suše ni v Združenih državah, razen morda tu pa Um lokalno — In tu pa tam je pšenico zadela rja zaradi prevelike moča — obeta ae torej bogata žetev. To pa še ne pomeni bogate žetve na borzi. Kadar je letina obilna povaod, tedaj to pomeni, da bo spet — preveč pšenice in koruze na trgu in cena mora pasti. Slabo za farmarja! Revež je pridelal preveč! Dobra novica za špekulante ja U, ker je letos v Kanadi nekaj narobe. Tam pa imajo sušo in druge neprilike, kar pomeni, da bo ama> riška pšenica imela v Kanadi dober trg. To Kf žetev za ameriške špekulante! Po starih pravilih in zakonih kapiUlistlčne-ga gospodarstva je vsaka prirodna nesreča ali katastrofa — sreča za špekulante. Farmar orje, seje in požanje ter spravi Žito v žitnice, če se je letina obnesla. Dokler ni žito v skladiščih, Ima farmar vso besedo, vse dolžnosti in — vse delo. Bržko je pa žito pospravljeno, nima farmar nobene besede več! Kaj se potem zgodi z žitom, o tem odločajo žitni borzijani v velikih mestih, ki postavijo cene in diktirajo farmarju pogoje. Ce bi farmar pridelaval žilo in drugo letino samo zase, za svojo porabo, bi bila seveda druga stvar; tedaj bi bil popoltn gospodar avojtga pridelka in Žel bi samo on. Ali .armar mora danes pridelati večji del letine za trg, da dobi potreben denar za davke, obresti, obleko, živino, stroje in neštete druge reči. In ta prevl-šek, ki je namenjen za trg, ni pod njegovo kontrolo. Vzeti mora, kar mu kdo ponudi za pridelek in običajno je ponudim tako mizerna, da je farmar ne samo delal na polju zastonj, temveč se je povrhu še zadolžil. V neštetih primerih se to dogaja sleherno leto. Ameriški žilni borzijani že tako manipulirajo cene in trg, da oni odneaejo največji delež pridelka v obliki dobička, ki ga narede s tem. da farmarju plačajo nizko ceno, žito pa prodajo po mastnih cenah tja — kjer je prirodna katastrofa uničila domač pridelek. Faktično torej farmar le seje in dela. žanjejo pa; žitni borzijani in veletrgovci, ki nikoli nič ne tejtjo in ne delajo na farmah. Ali je kje pot, po kateri bi farmar, mali farmar, prišel do svoje pravice, do svojega, kar mu gre? V današnji kapitalistični družbi je akoro ni nobene poli. Rooseveltova administracija Je skušala nekaj pomagati farmarju z znano Agricultural Adjuatment Administration. ali vrhovno sodišče Je to etvur ubilo, češ, da je bila v nasprotju z ustavo. Zdaj poskušajo na razne načine, kako bi bil volk sit in kosa cela. I* ne bo Alo. Farmarju bo malo ali nič poma-gano. Edina pomoč bi bila farmaka kooperativa, katera bi prevzela previšek žita in ostalih pridelkov vseh farmarjev In ga nama razpečala. Na U način bi bili izključeni val žitni borzijani In vai prekupčevalci, ki bogato žanjejo aamo s tem. da podajajo od Petra do Pavla. Taka farmska zadruga ae pa bo težko kdaj dvignila na iniciativo farmarjev aamih. Iniciativa in zaščita morsta priti od progre«ivnega kongresa in vlade — pridno se pa to zgodi, morajo napredni delavci in farmarji nami kontrolirati sdmInistracijo, kongres tn'sodišča! Nekaj takega se zdaj snuje v Mehiki. Me-hiška vlada, ki ima globok in širok smisel sa ekonomsko In socialno izboljšanje delavcev In farmarjev, je tačela z organiziranjem velike večine mehiških farmarjev v eni aami kooperativi, katera naj ima morto|io| nad trgom vseh farmskih pridelkov, Vlada bo posodila far-marskim organizacijam začetni kapital na dol-goletne obroke in dala jim bo vsa potrebna navodila sa razvoj močne zadruge <*«• ee Mehiki to posreči, bo to velikega pomena tudi aa far-marstvo Združenih držav. . Glasovi iz naselbin Naša zaaaalvena revija Cleveland, 0,—Kdor redno po-seča naše napredne kulturna prireditve in se druži le z eno vrsto ljudi, si pač lahko miall, da ae naš narod v kulturnem pogledu aijajno dviga. Vse drugače pa je, ko se človek poda na agitacijo ta kakšno napredno kulturno stvar, ko gre od rojaka do rojaka, od hiše do hiše. Tedaj dobi drugačno aliko, ki je vredna obžalovanja. Ko sem se mudil na agitaciji za Cankarjev glasnik, sem naletel na nekega rojaka, ki je mislil, da prihajam iz tiste akupi-na, ki jt znala tako spretno voditi avoje podjetje, da Ji Jt banka zmrznila. Sploh ja nJemu kulturni vrt in Cankarjeva uata-nova eno in lato. Rekel je, da vrt Ima poleg hiše in za čitanje mu ni. Drugi rojak aa ja odražal, kadar mu bomo dali denar iz "naše banke/' takrat bo naročil mesečnik, prej pa nikakor ne. Povedal sem mu, da dotično banko ao vodili drugi ljudja. Tretji pa ae je celo hudoval, da Cankar n¿ bil za delavce. Četrti pa je rekdl, da radi njega lahko imamo vea park za kulturni vrt, pa nam ne bo prav nič "nucal." Povedal sem mu, da mi bomo pričeli izdajati mesečno kulturno revijo Ur da nimamo nobenega opravka z vrtom. Segel je v žep in plačal $3 kot celoletno naročnino. Najbolj žalosUn prizor sem pa videl pri petem rojaku. Potrkal aem na vraU in mož ared-nje aUroati je prišel odpirat. Vprašal sem ga, če se bi naročU ]ju g prireditvijo Cankarjeve na naš mesečnik, pa se ja hitro odrezal, da on ae ne briga za nobeno atvar. Na Uke in podobne alučaje človek naleti, ko gre na agitacijo.» Naleti pa tudi na rojake, kaUre je veselja srečati. Brez vsakega ugovora in rade-volje se naročijo, zraven pa še celo pripomnijo: "Saj smo že komaj čakali, da bi kdo prišel okoli, da ae bi naročili." Poudarjam, da nam je znanstvena kulturna revija prav tako potrebna kakor vsakdanji kruh. Seveda se dobijo ljudja, ki jim je vseeno, če obogatijo kaj v kulturnem oziru ali ne. Taki ljudje so najbolj žaloatna slika aedanjega čaaa. Človek kot tak je že po naravi bedak in krut sam napram sebi. Najrajši seka pri deblu vejo, na kateri sedi. Človek se mora vedno uči- da izpopolni avoje obzorje. Človek, ki ignorira vaak napredni pojav in noče stopiti v vrste zavednih delavcev, ki zametuje znanstvene in kulturne resnice, kaUre oblikujejo bodočnoat, ae vedoma ali nevedoma brati z našimi davnimi predniki, kaUrih osUnki še živijo v afriških džunglah, človek ja res Ulesno in umsko najvišji proces prirod-nega razvoja, ali kljub Umu ao njegovi možgani podobni neobdelani kmetiji, zato Jih je treba neprestano obdelovati. Znanstveni napredek je drag. Treba je potrpljenja, požrtvovanja In štedljivostl. Nihče ga ne more kupiti za denar na trgu. Pridobi si ga lahko ia dobrih knjig in kulturnih revij, is katerih ga lahko črpa. Seveda tudi to stane denar, še več pa Je treba žrtvovati na času, da ae človek uči. Praznoverje in Ignoranca sU neU veliko več, le da se delavci tega ne zavedajo. Valed nevede in praznoverja človeštvo največ pretrpi, največ prestane, največ plača. Saj Izvira Is Ignorance in praznoverja vae alo In vse trpljenje. človeka držijo rasne it-koriščevalske sile fte tisočletja v Umi. Beda in revščina sU sestri nevede in pratnoverja. Napredek, znanoat In veda so pa največji sovrainikl prvih. Med Uma dvema skupinama se vrti nepresUni boj. Napredek in znanost zmagujeU sicer počasi, polagoma, vendar pa Jt njuna zmaga zagotovljena. Treba pa Jt št veliko dela. še mnogo truda, da bo zmaga svetloba nad temo hitrejša. da bo od U zmage imelo koristi čim več ljudi. Praznoverje Je največja eoklja napredku, znanosti In kulturi. Kjer Jt praznoverje, Um Jt ignoranca. čim bolj sta ti dve sovražnici človeškega napredka ukoreninjeni med delavskimi ms «srni. tem bolj In lažje sa delavci dajo is korlščatl. Kjer pa sU znanost in napredek zajela delovno ljud- stvo, Um ni v tč tolikega Ukori- ščanja. Srednji vek je bil trdnjava praznoverja in navede. Na milijone ljudi je bilo pokončanih, le da se osUle obdrži v Umi, ker ao tako zahUvali intereai vlada joče akupine izkoriščevalcev, Vi sicer po ŠUvilu niso bili močni, imeli pa ao neoportčtno oblast nad milijoni. Se danes se to godi, četudi v zmanjšani obliki in na drugI način. Gre pa za iaU inUreae: da se obdrži na vrhu parazitski razred izkoriščevalcev a pomočjo ntvtdt. Ljudje sicer spoznavajo, toda vat premalo Jih je, ki so sposobni, da bi Uhko videli rtanico. Premnogo jih je, ki dovolijo, da drugi mialijo zanje. To jt vzrok, da ljudake množice tako počasi napredujejo, da at št v toliki mtri puatijo izkoriščati. čim prtj bodo izginili zadnji altdovl praznoverja in nevede, tem prtj bo postal človek svoboden. In isglniti morajo, kakor jt izginil kolovrat pred čudovitim znanatvenim strojem Znanoat in kulturni napredek aU največja tvorna alU aocial-nt pravičnosti, sU konstruktivna gradnja rešjtve naa vseh delavcev. Zato ps moramo mi kot zavedni delavci in delavka apo-štovati kulturno znanoat kot največjo dobroto in plamenitoat za nas In naše potomatvo. V nedeljo, 4. julija, ko Amerika praznuje dan avoje ntodvia-notti, bomo ml clevelandaki in okoliški Slovenci manlfeatirali našo zavednoat na kulturnem po- uatanova, ki ae bo vršila na vrtu Društvenega doma v Euclidu. To bo v počaat našemu največjemu kulturnemu delavcu Ivanu Cankarju. V kratkem bomo namreč pričeli izdajati meaečno revijo Cankarjev glaanik. Kdor žali imeti vat šUvilke U nove dtlav-ake znanstvene revije, naj sa naroči Ukoj. O Um in o vaem, ki ae nanaša na to, bo več povedal na Uj prireditvi naš znani kulturni delavec in govornik Etbin KriaUn. Delavci in delavke od blizu In daleč, vaša pot v nedeljo naj 'bo v Cleveland oziroma v Euclid na velik proator, kjer ae bo vršila omenjena prireditev ! Anton Skapln. S poU Chicago.—Mesto Chicago je podobno Babilonu. Vae vrate ti, vedno stremeti sa znanjem, ljudi ae v njem zbirajo, akozi Chicago potuje dntvno tisoče ljudi. Oni dan so prišlt večje skupine mladeničev iz Honolula, dalje akupine Indijancev iz Oklahome. Pleaali ao avoj indijanaki ples ob bobnanju njihovega primitivnega bobna. Dalje ae je videlo več* jo gručo Mehikancev z godali in v peatrih narodnih nošah. Ki Ujci, Japonci itd., itd. Vat U skupine aem videl in opazoval v hotelu YMCA na Wa-bash ave., ki se ponaša, da ima 2000 apalnih sob, ki se oddajo Zl ceno od 76c do |2.fi0 za 24 ur. Ta hoUl ae nahaja le tn blok od avatovno znane ulice Michigan ob Jezeru iaUga imena. Med to široko ulico, ki ae imenuje bulvard, in jezerom, ae pa nahaja prostrani GranUv park, ki je bil vat zgrajen na zasipih jezerskega obrežja. Vzelo jt vtč let, da at je to delo izvršilo, pa tudi še at-daj ni doceU končano. Sedaj gradijo velikanski most čez ustje reke Chicago, kjer se bi imela izlivati v jezero, namesto tega pa jezero teče v reko in nato v odvajalni kanal, kaUri se končno IzUka daleč doli nad St. Louisom v reko Mississippi. . Na eno stran Michiganskega bulvarda se torej nahaja obsežni Grantov park, v katerem stoji poslopje muzeja umetnosti, MeŠ-trovičeva indijanska konjenika, Fleldov muzej, Sheddov akvarij ia spomenik sedečega Lincoln«, na malem otočku pa čepi okrogli aUvba iz temno zelenega mar* morja—Adlerjev pls neUrij. Na Um otoku in pa na obrežju v Burnhamovem parku se jt vršila svetovna raasUvs leta 1989-34. 8koal GranUv park vodi vet lepih, širokih ulic, v sredi pa po-noano brizga vodo la svojih mogočnih vodometov velikanalri Buckinghsm FounUin. Ob va-čtrih at nudi krasen priior. ker se mogočni vodomet kaže v mavričnih barvah. Ns drugi atrani Michiganskega bulvarda at nahaja vrsU na-1 botičnih poslopij, v kaUrih ao piaarne in hoUli, v pritličjih pa razna prodajalne. V ntkaUrlh nadatropjih ao tudi deUvnice oblek in klobukov. Med Umi po-alopjl se vidi glavno čikaško javno čiUlnico. Po bulvardu sika jo avti gor in dol, po širokem tro-toarju se sprehajajo dame in moški, brzijo nameščenci in trgovci. Tu pa Um se vidi kakšnega delavca. Ta slika je torej lepa. Vaa drugačna pa je slika pod aedaj že velikim drevjem v Grantovem parku ono atran ulice. Tam v grmovju in pod drevjem aedijo ubožno oblečeni brezdomci, ki ao izatradani in zarjaveli od aolnca. V Grantovem parku ao naaa-dili vtliko drevje, Uko da je povsem nov park tedaj žt zaraščen s tisoči lepimi drevesi in grmičevjem in cvetlicami. Vat ao lopo uredili in št urejujejo. Nihče pa ni poakrbel, da bi kaj pre-skrbeli za brezdomce, ki pridejo v Chicago in se tam uaUvijo. V omenjenem hoUlu at ani-dtm z raznimi ljudmi. Pridejo Japonci in Kitajci, kakor sem že omenil. V hoUlaki dvorani at vršijo razne prireditvt in programi. Naatopajo govorniki in glumači. Razpravljajo o veri in drugih vprašanjih. Vaak večer je kaj drugega na sporedu. Ne-kaUri udrihajo po Hitlerju in Muaaolfniju, drugi ae zavzemajo za CIO In njegovo gibanje Ur njegov pomen za ameriško delavstvo. Neki sivobradec mi je dejal, da je v Chicagu že mnogo ljudi akočilo z nebotičnikov in si vzelo življenje, valed poatoje-čih razmer. Najbolj jih je seveda udarila depresija. Nekdo je priaUvil, da v Nemčiji je nekoč vladal en sam kajzer, v Ameriki pa jih je kakih osem, ki vladajo ameriški kapiUlistični komunizem za svoj dobiček, medtem ko ae nekaj tisočev parazitov redi na račun več milijonov delavcev. Tako amo ae razšli vaak s svojo mialijo. Matija Pogorele. Lojalnost in rtv. Mtdin Cleveland, O.—Glaeilo KSKJ prejšnjega tedna je prineslo "pomemben govor" rev. JožeU Medina, župnika v Barbertonu O. V Um avojem "pomembnem" govoru je pridigar in bra-nlUlj aveU cerkve rtv. Medin povedal, da je njihova jednoU verska, kar amo ie velikokrat slišali. Torej nič novega. Rekel je tudi, da je finančna ustanova, kar amo tudi vedeli, nato ps poudaril, da jt lojalna, da svoje člane uči lojalnoati do dežele. Tako je brenkal rev. Medin, ki ae razume na lojalnost. Bil sem vojak v ameriški armadi. To je bilo predno sem se oglaail v Jolietu (leU 1909). Ta* krat ao njihovi "lojalni" člani argumentirali in se pridušali, da ni armade čez armado Franca-Jožefa, hrvatski "lojalisti" pa ao "pucali" sovražnika kar na pet-najaUto "hiljada." Dragonarji so glave aekali s sabljami. Mi, ki amo bili v ameriški armadi, aploh niamo bili pri njih nobeni vojaki. Kako ao se hudovali, če je kdo oporekal vzvišenosti armade preavitljenega cesarja. Sedaj pa Uka lojalnoat! Rev. Medin je v svojem tiskanem govoru dejal, da se je "neka" jednoU na konvenciji izkazala za nelojalno, ker ni soglasno odglasovala, da se pošje predsedniku brzojavni pozdrav. Bil atm član tiate konvencije in zato se njegova pridiga tiče tudi mene. Kar naenkrat hočejo hliniti neko lojalnost, pri Um pa so skrajno nedosledni. Božja volja vsa odločuje, nam zatrjujejo oni. Zakaj pa ni hoUla božja volja, da bi bil njihov katoliški predsedniški kandidat izvoljen za prtdsednika, namreč tisti "naš delavski priJaUlj" Al Smithovič iz New Yorka, ki at je štl U dni poklonit v Rim papežu in Mussolini ju! 7 Saj bi vendar šele potem prišla vsa oblast od Boga na zamlji v "prave roke." Predsednik Je dal deUvcem pravico do organiziranja. Oblju bil je mnogo in si prizadeva iz polniti. Delavci morajo preliva tl kri za svoja pravica, poaebno jeklarski. In U at dela po božji volji, kakor uči Medin in njegova žlahU. Mi vemo, da katoliška cerkev drži z reakcijo, da podpira kapiUlisUčne izkoriščevalce, ki mečejo vaa k i dobri stvari za delavce polena pod noge. pa magari čt pri UJ dobri stvari | tudi J. P. Morgan, ameriški finančnik. Cerkvi in kagiUlizmu je na Um, da ae ohrani sedanji krivični red, ker imajo od Uga koriati, predsedniku dajejo razna imena, da je diktator in komuniat. Potem pa ae z leče hinavako zvijajo, da so "lojalni." Oni ao lojalni avo-jim interesom, četudi ao ti intereai zavajalni in izkoriščevalski. To ni lojalnost! Lojalnoat jt to, 6e Človek opravlja poŠUno delo in zahUVa pošteno plačo, k^jti od dela njegovih rok dobimo dobrine, od zavajalcev pa ne dobimo nič kot škodo. Kdor ne oprav lja koristnega dela, ne more biti lojalen deželi. Rev. Medin in njegovi kolegi v prvi vrati podpirajo izkoriščevalce delavcev. Le za to jim gre. S tako lojalnostjo ae ne more nihče postavljati, tudi župnik Medin ne. Tako blebeUnje, posebno če je izgovorjeno javno in potem še objavljeno, je hinavščina. In taki ljudje se drznejo trdi ti, da ao zastopniki "neke jedno-U" napravili "veliko 8ramoto slovenskemu narodu, ker ao a 84 proti 96 glasovom odglasovali za brzojavko! Pri nas vlada demokracija in vsak ima pravico izreči avoje mnenje v vseh zadevah. V Uko demokracijo verjame tudi predsednik in pa ves ustroj ameriške republike. Naše članatvo in pa njegovi zastopniki na konvenciji so se tudi predobro zavedali, da takih brzojavk predsednik nikdar osebno ne vidi. Saj pa prejema dnevno na koše pozdravnih pisem in brzojavk. Večina jih je brez pomena in nanje odgovarjajo kar aa mi tajniki in nameščenci po gotovi formuli, ki je sestavljena in »luži za vse Uke slučaje. Vaa oblast, ki ju potrebuje konvencija, prihaja direktno od delegacije SNPJ in odbornikov. Pri nas ne poznamo nobene oblasti, ki prihaja "odzgoraj." V tako pravilo, kar mi, verjame tudi ameriška demokracija in njena vlada. Ako bi predsednik kaj vedel o naših jednotah, ne bi naslovil brzojavke na privatno osebo oziroma na list, ki ni jed-notino glasilo. Dotični list oziroma oseba je na svojo pest poslala tisto brzojavko in dobila odgovor, dragi moji, če verjamete al' pa ne—že cel mesec in pet dni predno se je konvencija SNPJ pričela! Hm, mi verjamemo v zgodnje priprave, delegacija pa je imela pravico odločati, če se pošlje brzojav v takem slučaju, ker ni bila prva brzojavka poslana direktno organizaciji oziroma delegatom, med katerimi je bilo tudi precej onih, ki ao predsedniku pomagali do ponovne izvolitve, kajti Uki mandati ne padajo iz nebes. Zdi se mi, da Bog nima rad kričačev in hujskačev, četudi se nanj aklicujejo. Ako bi te vrsU duhovni od čaaa do časa Ukole izprašali svojo vest, bi prišli do prepričanja, da imajo veliko grehov, za kaUre ni odveze. PoUm ne bi vtč peli tiste hinavske pesmi o lojalnosti in pa o žalitvi članstva ali naroda, če so pošteni, se bodo zrevali in rekli: "Mea culpa, mea maxima culpa." Amen. Frank liarbič. 53. Sreča v nesreči Kemmerer. Wjra.—V nedeljo popoldne, dne 27. junija, se je na državni cesti, štiri milje od tu. prevrnil t rok Covey Co., ns ksterem je bilo 4,700 ga Ionov ga-»olina, ki se je tudi Ukoj vnel. Bila jt vsa U masa naenkrat v plamenu. BraU. ki sU vozila t rok. aU pravočasno ušla vsaki poškodbi, kar je pač sreča v nesreči. Materialna škoda je seveda velika. Anton Trataik. PETEK-} tega in onem Ivan Moiek b "Mirovna pogodba" Pater-Ambrožič od frančiškanske r ekel in zaključil svoje odme^ SNPJ z argumentom za otrok?! Vat ješlo v primerah iz ^¿«N gov "mali" bi ne razumeli nZ^ il^*0^ ^-kanak^ gače njegovi "mali Proa vete zaradi uailjevanja znane broAurice aavali domačo nalogo drug za árú če patru prija to "Jfr'' * "nno/witui" i. i.j . , j ' aj *ril za ma-"> vlado proti španskemu, a zlasti italijanskemu w Svoje namere ni dose- * j« bil kmalu po prihodu "■J" ranjen v levo roko, * k* najbrte za vedno iz- •Ptfba oh jugoHlovansko-ItalijanHki meji ^ d"e I. junija 1937.— **ajo okoliški kmetje je gradnja nove obmej-ki bo Htala na vrhu Sovodnjem in Kopač-J7" kasarna Im> stala na " '" dominantnem mestu JJ««i.U razgled vse do ob-fcwrne na Mrzlem vrhu tw drugi strani pa do J* Efibidenskem vrhu , akih. J4'1' ^ tudi nov defce-* bo odctpila «>d glavne ^•Idrija ta K iieIjaU N proti Oblici. Prsvgo-{[ ^['Jena kot «k,vozna ^ Wni. C>*U> ao to b* šla kar povprsk ".llLnjiVP* P* bo s tem T* ' našemu kmetu košček ro- kapiUI , jUIf0(|||ir|ji £ W»ih ("nisi kih j« v ZZ L,,V,?ftiranih 498 mi. Ikiw^ i,tn"kt» t . Ir^^kega kapita-" v "'dustrijl m J#m°v Din. Ita-b ¿i*.4 **VÄr®valne druf-Jugoslavljl, m ' -¡-.li,„ma IU- ... rtUrao. IUIn»ta r. A. VM«, «L UJaia............................mi S U»»4*u Av*. ( Mr.|«, IUtft„i, Lavna* r.ra4UI»k. laj. UL «a4.................Nil S Lawft4.l« A,,.. ( WrM«. IIU...U VacrtaS. al. MMiJ«a.........................Htt S U»»4>U A»«.. CM««».. Illln.i. uasia*. «a»««M*u aUatu ....................mi a i*»r4*i. a*«.. < Me««». isi»«u »Nama «i^tu........................m? a A»».. < M.«««, IIIU* eoiirsRnasi»Nisii A»Sr«j VMritfc. »„I .....................Ml S—»II Ava» Jikartava. P«. Kruh Salta. 4r«a| ................it JI W. Natlanal Ava.. MlUaak«, Wla. J»*» Jr. »r«« Matriktal M*»wlaa4iilli ................... Ha« IIT. Nirakaa». Pa CaMlIaa Karate*. 4r*|l «atrlfclal |>ipiliiiata,vs....... U«T W. tltK Si.. m.alaM. (»Sla JaSa Staaaak. tratjl 4Mrlktal ./j,-.............. «14 TaM nt.. U Hali,, lil SSvarS TwaU». i.«Ml atatrtatal ................Ha» «14. Wal.«Hka,a. Cala. uosrooASRsi ooasat ............................... a lllat »t.. Chntau, Okla .................... M»f S. Uandlal» Ava.. t Mraca. Illlaaia ..................... HIT S UwariaW Ava.. < Mraaa. lUlaala .....................>MI S. Uvajal« Ava,. i k kava, lUlaala ..........................I ta S. Umbartl Ava.. Sarw»N. III. ....................... IMI a Vraaiball Ava.. CMmi«. III. . ...................HI a Sfaaaaat Ava., tUraaSM SUla, III. roaoTNi odsssi ........................................W. Mar St.. SariaaflaM. III. ................................Hat ti, Aiat, Saaaaa ......................,....,...,,...S«a lil, Strahaaa. Pa. ..................................III Taaar St., Laaaraa. Pa. .........................INIl M itak »i • Ava.. Ctavalaa*. Mata Patra alai* |J Vlur.ni ( alnkar .. P. A. V Mar ..... Jaka VaarMi..... Jaaafc Shimn IHaaM J. Lalrlrh laka Q ar lak, »rMMalk. Wa 1¡Nsl.«.r niči, je nastopil kot govornik ns j konvenciji. V svojem govoru Je j bičal reskclonarne senatorje in | kongn snike, ker so dovolili Iel $1,600,000,000 za naslčsvanje r+ Iveisv. Hoklor bomo imeli v tej d«-teli ljudi, ki grmadljo profiU, ie potrelmo poudsrjsnje, ds morijo oni flnsncirSti oskrbo br«z-pos«lnih", j« dejsl Boil«su. 'TI s ti, ki posadujejo hogaateo, naj akrbijo ta milijone, katerim so vz«ll priliko do zaslužka. Vaša organizacija naj stalno opossr 2 Js Jsvnoet ns pfHrebs brespoa4»|-nlh. Ljudstvo vss bo podprlo, kskor Je podprlo Koosevelte pri zadnjih volit vsh, čeprsv Je bi Is proti njamu mobillzirsns vss rs- Časopisni magnat je iščejo Girdlerja Proti ¿atnikfr«ki uniji te pripravljajo na boj |M Chicago. — (FP) — Odkar je imela Čaanikarska unija American Newapapcr Guild konvencijo v St. Loulsu, na kateri Je zaključila, da bo v vseh pogodbsh zahtevala unljsko delavnico, so čssopisnl magnatju soiiet pričeli kričati, da j« v nevarnosti — "svoboda tiska". Te dni so se sestali v Chicagu na posebni konferenci, katero je sklicala bossovska unija American Newspaper Publishers' Association. Njen predsednik je Jim Stahlman, lastnik Nashville Bsn-nsrjs in protektor pohlevnega In ponižnega delavstvs ns jugu. Čssopisnl magnatjs so se sbrsll v Chlcsgu, ds poiščejo med ssbo kakšnega Toms Girdlerja, ki nsj bi se postsvil ns čs-lo boja proti Čaanikarskl uniji. Konfsrsncs Je bils sklicana &rs-cno, ds magnatjs uatvsrljo enotno fronto proti unljskl delavnici med žurnalisti. Temu klicu s« Jo odsvalo tudi devet pokrajinskih in državnih Izdajateljskih zvez, ki so se v Chicagu zavezale, da bodo stale kot en mož proti tej zahtevi gilda. Časnikarska unija Je na zadnji konvenciji tudi raztegnila Ju-risdikcijo na vse ostal« uradniške delavce v časopisni industriji, kar Je nadaljnji vzrok za veliko nervoznost med izdajatelji. "Svoboda tlaka" je zdaj še bolj v n«varnosti, ker J« unijs ž« pričela s kampanjo za pritegnitev uslužbencev v upravnih oddelkih. Razsodišče posreduje med CIO in ADF Delavski odbor odredil volitve v Toledu z njo sklenila kolektivno pogodbo. Vse skupaj je bilo naperjeno proti uniji CIO, ki je pri vladnem delavskem razsodišču vložila protest. Ker delavskemu odboru ni nobena skupina mogla dokassti, da predstavlja večino delavcev, js ssdnje dni odredil tovarniške volitve, ki se morajo vršiti prad 13. julijem. Svojo intervencijo Je delavaki adbor oprl na argument, da mod CIO in ADF ni več skupnih od-nošajev in da sta obu skupini brez moči rešiti sporno vprašanje. NI.AVNI ITALIJANSKI PAK-NIK HEX POD NOVIM VODSTVOM I'riAadil ns ukx Ii KOMA parniks, kult*reva ja vodil aadnjlh pvt lat, prtnl Um jo vodil in upravljal parnlka Ulu-lio ('vsksra In Duillo, priiisA* «oboj Stotnik Attllio Krtticnna I«vratu» akut-njo In imoftimatl kot livvlban mornar in vodttalj. Wa»hlngton. — (FP) ~ Vladni delavski odbor Je prvič pos«-gel v konflikt med Am«riško delavsko federacijo In Odborom za industrijsko organizacijo, ki Je nastal pri InUrlak« Iron korpo raciji v Toledu, O. Ob« skupini si usmrsč lastita pravico do zastopanja delavcev pri kolektivnem pogajanju. CIO J« pričel organizirati d«-lave« pri tej družbi prošluga marca, nekaj tednov |>ozn«J« pa Jih J« Izdal čsrter krajevn« Js-klsrske unij«. Delavc« j« organiziral proti kompsnijskl uniji, kat«ro J« družba razpustlls ne-ksj dni pot«m, ko Je vrhovno sodišče ns 12. aprila proglasilo Wsgo«rjev dclsvakl zakon za u-stavnega. Kompsnijsks unijs s« Je po rszpustu takoj roorganlzirals in vprašala za čarter pri Ameriški delavski federaciji. Izbila ga J« tri dni [iozn«Jp, nakar J« družba akcija. Ljudski Izrek Jf biftak-rat dokaz, ds vellks vsčlns «slo-brsvs Rofiseveltove s^iclslne in ekonomsk« reform« " Konvencije Je pooblastila «• kaekutivo Delavsk« zveze, naj pritiska na vlado, da s« gradnjs relifnih proj«ktov nadaljuj«, dokler bo to potrebno. Navl komandast CAIT. ATTII40 KHUdONK «dtn Unud najvtrfkrat pti/aMasih uradnikov «m! llali|asak» Trfoviika Mornarica. Ks|iiUn Kiugon« Ju kil rojvn v \m-vasi», bllsti (itinovti v Italiji .10. nap. iamhia IS7U Is alara morttaraka dru-ftlna. Uta IU0A Ja aluMioval kot prvi oficir pri Italijanskem Uoydu, druftbl, kstara «a Ja povnaja Rdrultlla « Itali-jaaako linijo Tadsj Ja bil komaj M lat *tar a ja ta bil uradnik na moitU Mu vitllk« |>r»kx»vanju na morju, aapoA/a la aahoj ^aatne as-ahige mornarja. a N Je« «va i* ratina la brllantlM lapla-nlkke baletke vklju^ojaja vrhovno vodstvo patih pornikov plutja preko ekvatorja sad dveaufcrat in preko atlsnt-akega orea ne nad Mtrlatakrst. Kapi-tan Ta rabada bo «m (al v »»»omino m Hjoffovo aaalotno dalo, pr1|aUl|stva In ko« i akutan mornar — ( Adv.) AN sle n«roč«al na I____ 1'roaveieT' Pedf Irsete s«aj Ml F. M. D08T0JEV8KIJ: Bratje Karamazovi vfttlrth detihs "Mar bomo tudi to doživeli, mor bomo tudi to doživeli I" so ponovili menihi okoli nJega, toda oče Paisij Je «pet mrko pogledal in poproeil vn, noj vsej fte neksj časa s nikomer glasno •ne govore o tem, "dokler se še bolj ne potrdi, zakaj posvetni ljudje so zelo lahkomiselni, ne glede na to, da se Je utegnil ta slučaj prirodno zgoditi," — je oprezno dodal, kakor da si hoče olajšeti vest, čeprav skoraj da sam nI verovat gvoji opazki, kar so tudi njegovi poslušalci dobro opazili. Seveda Jc bil "čudež" še tisto uro znan vsemu samostanu in celo mnogim posvetnim ljudem, ki so bili prišli v samostan k službi božji. Izmed vseh najbolj presunjen po čudežu pa Je bil videti menišec, ki jc bil včeraj prišel is Sv. Silvestre, majhnega obdorskega samostana na daljnem severu. Včeraj se Jc bil poklonil starcu; stoječ zraven gospe Hohlakove, mu jc bil pokazal na "ozdravljeno" hčer te dame In ga prodirljivo vprašal: "Kako se drznete delati take etvarir Stvar Je v tem, da je bil zdaj že nekoliko v dvomih In ckoro ni vedAMČemu naj verjame. Se snoči Jc bil posetil samostanskega očeta Feraponta v njegovi posebni celici sa Čebelnjakom; to srečanje, ki jc napravilo nanj nenavaden in pretresljiv vtis, ga Jc b}Jp' čisto osupnilo In prevzelo. Ta starec, oče Ferapont, jc bil prev tisti prastari menih, veliki postnik in molčečnik, ki smo ga že omenili t^ot nasprotnika starca Zosime in posebej še sterčev-atva vobče, ki ga je smatral za škodljivo in lahkomiselno novotarijo. Ta nasprotnik je bil sila nevaren, ne glede na to, da ni kot molčečnik po zaobljubi skoro z nikomer izpregovoril besedice. Nevaren pa je bil najbolj zato, ker mu je bila večina bratov povsem naklonjena, izmed posvetnih gostov pa so ga mnogi spoštovali kot velikega pravičnika in junaka bož-jega, ne glede na to, da se jim jc zdel nedvomno slaboumen. Toda prav slaboumnost jc bila tieto, kar Jih je osvajalo. K starcu Zoslmi ni hodil ta oče Ferapont nikoli. Čeprav je živel v samotišču, ga vendar niso dosti vznemlrjsli s samotarskimi pravili, spet zaradi tega, ker se jc vel kakor pravi slaboumnik. Let mu je bilo pet in sedemdeset, če ne več, in bival jc za sa-motlšklm čebelnjakom, v kotu obsldjs, v stari, malone raspsli leseni celici, ki so jo bili tam pcetavill že v davnih časih, še v minulem stoletju, za očeta Jono, ki je bil takisto velik post-nlk in molčečnik; učakal je sto pet let in o njegovih zaslugah v samostanu in okolici so prlpo-vcdall še danes ta dan mnogo prezanimivih is torij. Oče Ferapont je bil dosegel, da so naposled pred sedmimi leti tudi njega nastanili v tisti ssmotni celici, to jc, nsvsdnl kolibi, ki pa je bila zelo podobna kapelici, ker je hranila v sebi sila mnogo podarjenih svetih podob c podarjenimi evetlljkami, ki so neprestano brlele pred njimi ln h katerim je bil dodeljen oče Ferapont, da je gledal nanje ln jih prižigal. Pojedel je, kakor so pripovedovali (in to je bilo menda tudi res), vsega samo po dva funta kruha na tri dni, ne več; prinašal mu jih je vsake tri dni čebelar, ki jc živel Istotam na če-belnjaku, a tudi a tem čebelarjem, ki mu je stregel, je oče Ferapont le redko izpregovoril kako besedo. Ti šUrJe funti kruha so bili obenem s nedeljskim obhajilnim kruhom, ki ga jc iguman po pozni alužbi božji točno pošiljal blaženemu, vsa njegova tedenska hrana; vodo v vrču pa so mu premenjsvali vsak dsn. Pri službi božji se jc redko pokazal. Častilci, ki so prihajali semkaj, so videli, kako je Časih po ves dan preklečal v molitvi, ne da bi vstal in ne da bi se ozrl. Ce pa se Je katerlkrat tudi spustil s njimi v pogovor, je bil kratek, odsekan, čuden in skoro vselej osoren. H i II so pa vendarle tudi zelo redki primeri, da se je tudi -- France Fcržou: on rssgovoril z došlimi, s največkrat je samo izrekel kako čudno besedo, ki je vselej zadala gostu težko uganko, potlej pa ni vzlic vsem prošnjam ničesar povedal v pojasnilo. Sveče-nlškcga dostojanstva ni imel, bil je samo navadni menih. Med ljudmi, čeprav samo med najbolj omejenimi, Je bila razširjena govorica, da oče Ferapont občuje s nebeškimi duhovi in ae samo s njimi razgovarja, zato pa tudi molči neaprotl ljudem. ObdorsU menišec, ki je dospel ns Čebelnjak po navodilih čebelarja, tald-cto zelo molčečnega in mrkega meniha, je kroni! v kot, kjer Jc stala celica očeta Feraponta. "Horda bo jel s teboj, ki si došlec, vendarle govoriti, lahko pa tudi« da ne boš ničcear spravil is njega," ga Je opozoril čebclsr. Menišec se je približal, kakor Je potlej sam pripovedoval, z največjim strahom. Ura je bila že dokaj pozna. Oče Ferapont jc sedel to pot pri vratih celice, na nizki klopici. Nad njim Jc rahlo šumel ogromen star brest. Večerni hlad je prihajal. Obdorski menišec se je vrgel pred blaženim na obras in ga je poproeil blagoslova "Mar hočeš, menih, da se tudi jaz vržem pred teboj na tla T jc isprcgovoril oče Ferapont "Vstanil" Menišec Je vstal "Blagoslavljajoč bodi blagoslovljen, prisodi. Odkod te Jc prineelor Kar je ubogega menišca najbolj presenetilo, je bilo to, da je bil oče Ferapont pri svojem nedvomnem, velikem poctnlštvu ln svojih toli visokih letih na oko še krepak starec, visok, vzravnan, neupognjen, s svežim ln zdrsvlm, čeprav upadlim obrssom. Nedvomno se je bils ohranila v njem tudi še znatna telesna moč. Postave je bil atletske. Vzlic evojim visokim letom še niti ni bil popolnoma siv, ampak je imel na glavi in v bradi še jako goste, nekdaj povsem črne lase. Njegove oči so bile sive, velike in svetla obenem pa tako nenavadno isbuljene, ds si kar osupnil. Govoril je z močnim poudarkom na "o". Oblečen je bil v dolg ridžast jopič iz hrspsvegs jetniškega sukna, kakor so ga preje Imenovali, ter pre-pasan s debelo vrvjo. Vrst in prsi je imel gola Skoro čisto počrnele srajca, ki je po več mesecev nI slekel, mu jc gledala izpod jopiča. Pripovedovali so, ds nosi ns sebi pod jopičem trideset funtov težke verige. Obut je bil ns boso nogo v stare, napol razpale čevlje. "Is mslegs obdorskega samostana sem, od Svetega Selivcetra," je ponižno odvrnil došli menišec, ki je opasovsl samotarja a svojimi bistrimi in radovednimi, daal nekoliko preplašenimi očmi. "Bil aem že pri tvojem Seliveatru. živel sem tam. Nu, ali je tvoj Selivester zdrav?" Menišec je nekaj zajecljal. "Neumni ljudje ste pri vas! Kako držite poet?" "Naš trapesnik (obednt red, jedilnik) Je po starodavni samotiški navadi takole urejen: o štiridesetdnevnem postu v ponedeljek, sredo in petek vobče ni obeda. V torek in četrtek dobi bratetvo bel kruh, kuhano sadje z medom, robide aH naeoljeno selje ln ovseno ksšo. V soboto belo sdjno juho, grshove rezance in so-kovo kašo, vse s maslom. V nedeljo, razen zeljne juhe, euhe ribe in kašo. O velikem tednu je od ponedeljka pa do sobote zvečer vseh šest dni kruh s vodo in nekuheno zelje, še to s vzdrževsnjem; če je mogoče, naj ne jemo vsak dan, ampak tako, kakor je bilo rečeno o prvem tednu. Na cveti veliki petek ni dovoljeno nl-česar jesti in tudi na veliko soboto ae moramo postiti do tretje ure; tedaj lahko založimo malo kruha s vodo ln izpljemo vsak po čašo vina. (Dalj« prihodnjič.) Čemu ete živeli in pa — sploh! — s kakšno pravico na tej lepi zemlji slovenski! Prav radi dežja smo imcU apet tako težke trenutke pri hiši. Hčerka piše: letošnja pomlad je ŠU po vodi. Brž žena vsa v skrbeh^ — Ježeft, stari, to ne bo prav! Kako bo pomlad šla, eej nima nog. In če bi jih imela: kdaj po je še kdo hodil po vodi! Vprašajmo radio, če Jc to pravilno! —* — Kaj, radio? In to z mojim imenom in z imenom naše hiše? Pa da nam vsem ckupaj lepega četrtkovega večera dokažejo: dober večer, spoštovani gospod, vi ne znate materinega jezika! Lepa mati si ti, Id ne govoriš materinega jezika 1 Kar mraz me jc objel, ko sem se spomnil, da cela direkcija ne zna materinega jezika in ga nikoli ne bo mogla sneti, kajti je bolezen naznanja v kali; beseda direkcija Je srbska Mi pa smo še nedavno imeli samo "gespu da derehtarja", ki pa je bil vi Kako je pri državi, berete v časnikih, kadar niao zaplenjeni. Kako pri mestnih občinah, berete v podlistkih o pasjih taksah ! Kako pri podeželekih občinah, čitate včasih celo v sodnih zapiskih, če ee Jc proračunska debata nadaljevala ali pa vsaj zaključila v gostilni. Kako pa jc c proračuni v familijah, to morate vedeti is življenje, če ste oženjeni in imste v otrokih mnogo božjega blagoslova. Ta ctvar je pri naši hiši najtežja, tudi kadar Je pomlad lepa 2c pri sestavljanju. Vloge s ženo deliva in ismenjsvsvs. če je meni kaj treba, tedaj je ona finančni minister in je seveda proti in zoper in eploh. Kadar pa ona vstavlja svoje partije, posicije in eubposicije ali pa se skuša intabulirati na izredne in rezervne kredite, tedaj sem jas v reeoru financ in istočasno nsjstrožjs opozicija Ona veli: — Kaj pa jc tega treba? — In jaz njej: — Ce si tako dolgo potrpela, M Botrica n letošnja pomlad — oh. saj ni, da bi človek govoril. Ce bom to vzdržal, potem bom res zaslužil v nagrobnih govorih in ne-krologih, da sem bil kakor hrast na gori, ki ga nobena sila ni omajala. Toda — mislim — sdrsvje Je lipodkopano. Nesreča se je vrstila se nesrečo. Spredaj, zadaj, druge vrh druge t Najpoprej tisti strašni dež, dež in mraz in za spremembo sneg. Ce bi bil človek vsaj smučar. Tako pa rea nisem vedel štirinajst dni po Veliki noči. ksj naj počnem s njim. Nič ne rečem: Spanci so zaslužili tako vreme. Kaj ps se. baštije marokanske. mešajo v evropsko diplomatih! Toda u-liogi ptički! Kaj so. sirote, zagrešili. da Jim Je ljubi bogec trikrat pretrgal medene tedne? Ali smo ljudje že doživeli kaj takega?. Mojc trpljenje pe nI bilo samo zaradi deževne pri rod«. R*« jc. glavni činodejstvoveler mu-nh bolečin Jo bil d«S, toda ko a« Je tudi U ne najbolje vzgojeni gospod naveličal, so nastopile običajne pomladne komplikacije. ■Ampak držati se moram reda: najprej mi je dež povzročil skupino jezikovnih ali če hočete slovničnih bolečin. Ne Izdajte me — prosim — nikomur! AH kar je res, je res. Jas sem zaljubljen v naš radio. Predvsem zato, ker je to edina kukavica, ki Je kukala letošnjo pomlad. Potem pa imam visoko v člsllh zvočne Igre. nadalje plošče po teljah naročnikov, no, ln ne nazadnje predavanja. Bobi se močno razlikuje od mene tudi v tem pogledu. On l>eii pred predavanjem po valo-branu — mislim, v Splitu bi gotovo tako imenovali tisti gumb, ki nas popelje od postaje do postaje — kakor pes od mize, če mu nudiš čašo. Ker pa je Bobi rea nekaj posebnega, ga Je stric Tone budno nadziral in ugotovil, da Je pravzaprav hotel Is-puliti tisti gumb. V borbi i malo BobiJevo rokeo In roko strica Toneta je sicer gumb o» stal ali Je Robi jokel in ee Je mamica njegova jezila. Kaj če gumb in radio in Tone, ko pa je Bobi res tako nekaj |»n«ebnoga! Vendar je ostal v naši hiši sum. da je llolil tinti gumb na-vecsednjc le nekaj povlekel. Ce prav zbiram opazke, ki padajo 0 tem v domačih razgovorih, morem zaključiti le eno: Bobi je nekaj povlekel iz mojega Žepa 1 Torej predavanja! Mhm. Po-eebno jezikovna! Ali ni rea-nično jako ganljivo, če ste n. pr bogve kolikokrat ded ali celo ba bica, pa vas v pol ure s vsem mogočimi psragrafi prepričajo da ne znate materinega jezika! aoko gori iznad "Nation derjboš ševsaj eno leto 1 — elften Rangsklasse", torej neka; nedosegljivega in samo za oboževanje. Vidite, take slovnične boleči ne jc po vir očal dež. Pa literar ne! Ali ni ravno dež izpodrinil tiste blagodejne inflacije pasje literature, s katero nas Je letošnjo pomlad tako obogatil ljub-Ijanski magistrat. Kako bi eicer doznali mehkobo pasjih strun?! Toda je dež povzročal tudi politične skrbi. Te so najhujše! Kajti smo komaj in z velikimi napori dokazali, da imajo samo naša partija in njeni vodilni ljubljenci finančne, gospodarske in socialne sposobnosti, s katerimi se da ustvariti raj na zemlji. Zdaj pa, če bi po zaslugi večnega deževja ne bilo lanske dobre pšenice ne njerje zlate cene, ne koruze, ne sliv, ne pekmeza za izvoz, kako bomo dokazali nevernim pristašem, da samo naša stranka lahko spreminja vsakodnevne težave v med in mleko? Za izvoz sem dejal! Ni pa rečeno s tem, kaj bo pri naši; stranki, če ne bo koruze dovolj za doma Hvala bogu, naš narod jc Že toliko zcdl-njen, da se koruze nikjer ne branijo. Nikjer! NI je — hvala bogu — podi zemlje jugoslovenske, kjer bi prebivali taki separatisti! Ne po veri, ne po jeziku, ne po običajih in ne po kakršnihkoli napakah! Črnogorci stavljajo pogoj, da mora biti oružena No, to se lahko spregleda s ozirom na nekdanje hrabrosti in pa na dejstvo, da so bili pri ljudskem štetju vedno radi z Rusi. Naš narod noče biti strankar brez koruze. To naj si vsak zapomni! Predvsem pa dež in še kakšna nesramna suša, ki bi mu iz same konkurence morda sledila! So pa tudi izjeme! Jako redke sicer! N. pr. Naša Mina pa Bobi. Ta dva, da imata le čokolado, bonbone, pa malo torte, koruza naj ee gre solit! Toda ena laatavka ne napravi pomladi — letos jih tudi mnogo tega ni zmoglo! — pa tudi Mina in Bobi ne smoreta stranke. Za političnimi bolečinami so prišle trgovske. Tu resnično sodelujem s najmanjšimi odstotki. Pravzaprav le teoretično ali, če hočete, estetično. Ali ni naravnoet neokusno, da so v cvetočem maju prodajali — namesto papirnatih ali nalašč preluknjanlh šolnlčkov — galo-še In zimske copate? Zdaj pa pride krona mojega trpljenja. S proračuni —- to val veste — so vselej težave. — Eno leto? Jejhana! Ali nisi lsni prsv tako govoril? In poprej tudi? Seveda, sa mene ni nikoli nič potreba. Uni sem ti rekla: plašč Je že še, aamo nekaj okrog vratu bo treba. Krzna ao poceni. Srebrne lisice so padle ispod polovice. Pa vse niči Kakor beračica sem, ljudje pa mislijo . . . Pa jaz? Štiri leta že nisem imel nove obleke. Suknja je že ves siva na komolcih, na ovratniku se je že tretjič pre-menil žsmet, gumbnice so že stokrat prešite, ds ns primejo več šlvsnke. Lsni si sama rekla: ta ni več za med ljudi. Trdno sem mislil: jeseni bo nova. Pa je prišla zima — dva meseca prehitro — malo sem jo pri luči pregledal, pa sem dejal: eh, saj je tako samo za grdo vreme! — — I, kdo pa dedca pogleda? Ce je kaj vreden, naj bo oblečen kakor hoče. Toda žena, ta mora biti zunaj kakor se spodobi. Iz žene odseva mož! Is nje se zrcali dom, ugled in veljava hi še!— ' Res je, v debati eo ženske močne. Le kaj bi bilo, če bi imele volilno pravico in to v času, ko je še mi nimsmo? Pričel eem strune ublrsti ns mol: Pomisli, ti si vendsr ps-metna žena. Otročja tudi zdaj ne moreš biti več. S plačili — veš — da smo v zaostanku. In če nam poplava ne odpravi dra-ginjskih doklad, greznico moramo betonlrati pred nastopom vročine--- — Uh, uh! Greznico? Zdaj, ko je meni treba črne obleke? Ce se kaj sgodl!? Recimo kaj nepričakovanega v familiji. Pogreb morda ali sploh! Da veš, da ne prestopim praga, pa če magari ti sam umreš! Zaloputnila je vrata Ampak kako! Tega z vrati — mislim — v parlamentih še niso vpeljali. Rečem pa po bogatih skušnjah s loputanjem, stvar je vredna posnemanja. Ce ima kdo v parlamentarnih krogih kaj znanstva, naj to sporoči! Predvsem: to daje debati ko-losalen efekt. Potem pa jih je mnogo — tako misli narod in ljudstvo — za katerim bi bilo treba vrata dobro zaloputniti in sicer takoj I In ni nassdnje to, da se debata prej in uspešno konča. Moral sem po opravkih od doma. Daleč po svetu. Tja, kjer so njive sezidane in kjer vsaka pečenka diši po koslovskem mesu. Morda sem se ji zato malo smilil. In je jako obširno pisala o vsem. V vsakem pismu je šel dež. Kakor da sem jaz imel kaj sonca! V nadaljnjem pismu piše: "Tvoj bratranec je bil tukaj. Rad bi, da bi šla njegova Cici k birmi. Ze lani je iskal botrico, pa je ni dobil. Pravi, da bi šla letos jaz." — Kolena so mi klecnila. Kaj, če ni to nadaljevanje debate o proračunu v novi- obliki ? Preden sem odgovoril, je pri-šk»4e drago pismo: m j g 'Ce hi bil moj bratranec (mol je podčrtala) rtohimr-Teklar ^ tos ne morem, letoe je greznica na vrsti, sosedje nosove vihajo. Pa ker je tvoj bratranec (tvoj je spet debelo .podčrtala), sem aamo rekla: jaz bi že šla, jaz, toda treba je tebe vprašati. Nu, sdaj pa odgovori hitro! Milijon pusi, tvoja žena z otroki." Preden sem prišel k sapi, črnilu in papirju, že spet pismo: j "Odgovori vendar, saj veš kako težko čakajo! Ubogi star ši, ubogi otroci! Kaj pa morejo otroci za to, če ne mortj do zakramenta. S «pove lahko! Greš, poklekne!, je, da imaš kaj na vesti" birma je kakor zakon dveh ni nič. Kaj mislil, bilo kaj starih devic, ¿t zakrament sv. zakona I jemal posamezno? Tu-Cici ne more brez botri«] še zdaj ne razumeš, kako čakajo tvojega odgovoril tem pa tudi zaradi oblekel veš, da mi je potrebni | obleka in te tudi ne mor tvojega pristanka sneti noč s kljuke! PiSi hitro," Milijon" i. t. d. Mislim, tudi to taktiko I dobro presaditi na pu( tarna tla. Ne bi bilo z*p ljenih pokrajin in ne praznih rok! Ne tsepir Morda bi celo ne bilo ki bi se upal prezreti nanc ob takih metodah, mislite gg. davkopls Kaj mi je preostalo, sem: — Bodi! — In je bila botrica! NAROČITE Pe sklepa IS. reda« konveacije m lahko naroči as list Pr«* prištojo odo*, dva, tri, štiri aU pot članov is ene družine k ni ■ nini. List Proeveta stane sa too enako, sa ilsne ali neton« gA ono letno naročnino. Ker pa člani ie plačajo pri asesaesta tU tednik, ee Jim te prišteje k naročnini. ToroJ sedaj ni virska, n| )« list predrag sa člane 8.N.PJ. List Proeveta Je vsfta lutis fotovo j« v vsaki družini nekdo, ki bi rad čital list vsak dat. C lista Prooreta J«: Zs Zdrnš. držav« ta Kanado. $*.0C 1 tednik ta.............. 2 tednika ta.............MC S todaH» ta.............S^e 4 tednike ta.............1.W I todalkev ta............ «M Za Evropo Je... Za Cieero In Chiesf« Jt.. 1 tednik in............ 2 tednika ia........... S tednike in........... 4 tednike in........... 5 tednikov in.......... ..........It.ot Is polnite spodnji kap«n, priložite potrebno vsoto denarj« aH I Order v pisma in d naročite Prosveto. Ust. ki Je vsis Isatslaa. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha MU SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo sshhsvsl »ara roj tednik, bode moral Usti član is dotične družine, ki j« tako ^ naročena na dnevnik Prosveto, to takoj nasneniti upravniitn in obenem doplačati dotično vsoto li«tu Proiveta. Ako teft n11 tedaj mora upravniitVo snižati datum sa to v»oto naroimku. PR08VETA, SNPJ, M67 fte. Lsendsle Ave, Chlcap, DL Priloženo pošiljam aaročalno sa list Prosveto vsote I........ D [M....................................ČL driitva a.»» Naslov ................................................... Ustavit« tednik Ia ga pripišite k moji naročnini od mole družine: g).........................................ČL drsitva a ........................ČL dn*n* .....ČL drsitva a S) 4) 'H' I rrs čl droitva a. S). ..*.... •* .«^i.,,........................ Mest« .......• ..vlv........¿¿....Držsve ....' Nov aaročalk.................Star aaročnlk. „ji**t*rr------f*—.....i"..... ,i' " 1 ■ 11 mm! TISKARNA S.N.P SPREJEMA VSA Ctaai unije asoma rekih delavcev iakaanjejo sadajo fant cljefce krogla, ke Je plketlral pomol v Sna Pedrm, Cat n« Gregg«, ki ga Je uhiis poli. tiskarsko obrt spadajoča Tiska vabila sa veselice in shods, vWta^J knjiga koledarje, letake Itd. v slovenikc». slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jenss VODSTVO TISKARN K APKI.IHANJ SMJ>J« DA TISKOVINK NAK<* V SVOJI TISKARNI de Je vedet»® Usksrm osijsko dob prte OA* Pišite f laf«rms*iJ« ne printer W74I «a LAWNDALE^^ OTCAGO. ILL.