Tečaj III. V čctertck 7. listopada (novembra) 1850. Ust 45. Jutro. #) \>, ¦inif."" žarki Vgašajo, Tniine čeme Zginejo. Golob gnjezdo Zapusti, Zenki hrano, Priskerbi. Petelinček Ki kri ki Zvezde blede Zapodi. Že kosilo Kuha se, Gosti dim gor K nebu vre. Solnce lice Pomoli, Ptičke mlade Vse zbudi. Gre na njivo Oratar Pesem poje Bogu v dar Ki veseli Zdaj pojd, Zvcrgolijo, Letajo. Ze pastirji Ženejo, Voli, krave Mukajo, Šiva *) vzdigne Se k nebii, Slavo poje Večnemu. In cveteča Deklica Kuram hrano Raztroslja. Zlatokljuni Kosici, Zapojo, da Vse doni. Ze k molitvi Vabi zvon, Vse zdaj zbuja Njega don. *) Ta pesmica je tako rekoč perva poskusnja nadepolnega mladenca , zdaj Celovškega učenca. Le naprej, čedalje okrogleje in gladkeje bodo besede tekle. ¦ ¦) Seva ali žkerjanec. yrdn. 354 • Moli tudi / ,-..,-. Duh moj ti! Glej, da l>oš Med pervimi! - Hcpoznaui r.ešitel. Povest. ^ ----- V Veroni, slavnem mestu na Laškem, ie bil čez ., pi«.Uuu. ui^^uajju^^., je on cez/j široko vodo, ki mirno mesta teče, narejen dolg mo'st. Na sredi mosta je stala hišica, > kterej je prebival mož s svojo družino. Bil je v cesarskej službi, daje cestovjno in mostoviuo poberal od vsih, kteri so.čez mo'st peljali. Jednega leta je bila silno huda zima. Bila je velika zmerzlina in veliko snega je padlo posebno po hribih. Ko je zima pretekla, in o spomladi, gorek veter zemljo otajal, se otajajo tudi vsi zmer-znjeni potoki, in derejo s silo proti Veroni. Sneg, kteri se je po gorah začel topiti je strašno velike vode napravil. Tako so vode hitro kipele, da so ljudje iz marsiktere hiše, ki je pri vodi stala, komej iz-bežali, predenj jo je voda spodkopala. Veliko mostov so tedaj vode vzele, in veliko škode naredile. Velike ploše debelega leda so se valile s strašno močjo po vodi in poderle in pokončale vse, kamor so zadele. Tudi tisti dolgi most v Veroni, če ravno močen se je stresel in začel se poderati. Ni se ves na enkrat poderl, ampak spodnesla ga je dereča voda nekoliko na obeh stranih, sreda je še stala, kjer je hišica mo-stovinarjeva bila. Zdaj vidi reven mostovinar strašno nevarnost, ker več ni blo mogoče ne na desno^ ne na . levo stran bežati pred gotovim vtoplenjem in strašno smertjo svoje žene in sedem otročičev. O kako žalostno so vpili, jokali, prosili, na pomo'č klicali! Kako milo so svoje nedolžne rokice ^ročice} molili proti ljudem, kterih je na bregu obeh strani vode veliko stalo, in z žalostjo gledalo, kadaj se bode mostovinar-jeva hišica zvernila in se cela družinica potopila. Kos za kosom je dereča voda odtergala, že močno se trese koza, kjer je hišica na nji stala. Grozno so se vsmiliii revčki vsim pričijočim, toda ni ga bilo med 355 njimi nobenega, da bi se bil upal jim pomagati. Vsi 50 rekli :*Bog naj* se jih vsmili, pomagati ni .mogoče, laj ni" mogoče ns čolničem v takej derečej" vodi med groznimi valovi in velikimi pldšami debelega leda do srede priti in revčkom pomagati. Zapstonj so otročiči vpili: Pomagajte za božjo voljo! Med tiin prijezdi nek žlahten gospod, sliši ža-'Ipstno vpitje, vitli jievarnost in gotovo smert revne družine, vzame v roko mdšnico polno rumenih zlatov, jh tako govori: „Kdor hode rešil uilo revno družini-čq na mostu, in jo smerti obvarje dobi precej dvesto rumenih zlatov;" in ljudem mošno polno zlatov kaže. Gledali so ljudje mošno z zlati, tode nobed-en se.ne jrpa v takej očitnej nevarnosti pomagati mostovinarju. Voda med tim vedno veča prihaja, strašne ploše leda derejo povodi. Trese se, kakor šiba tisti del mosta v sredi strašne vode, ki je hišica na njem stala. Mostovinar, njegova žena in otroci le žalostnejši vpijejo: Pomagajte, za božjo voljo pomagajte nam! Vendar ni ga blo človeka, da bi se bil upal revčkom na pomoč priti. Zapstonj je grof zlate ponujal tistemu, kteri bi rešil mostovinarjevo družinico. — Kar na enkrat plane nek kmefič slabo oblečen v čolnič. Ve-r sla terdno proti hišici v sredi vode na odterganim mostu; med ledenimi plošami in valovi v velikej smertnej nevarnosti pririue čolnič do hišice; ker pa vsili ob enim ni mogel prepeljati, vzame v čolnič le samo tri mostovinarjeve otroke, in srečno jih h kraju pripelje in jih smerti obvarje. Ko je kmetic te tri o-tročiče na suho spravil, se zopet verne ravno v takej iri pa še večej nevarnosti z čolničem. Zopet vesla tako varno, in se ogiba ledenih pldš, in z groznim trudom priveslja do hišice. Zopet ni mogel vsih v svoj majhen čolnič vzeti, zatorej vzame zopet Je tri, otroke in jih srečno na suho spravi z veliko težavo, še tretjič se kmetic zdaj verne s čolničem. Ves truden in zdelan komej vesla; vendar pririne, če ravno težko, do mostovinarjeve hišice. Naloži mostovinarja, njegovo ženo in še enega otroka, in srečno jih h kraju pri-rine in gotove smerti obvarje. Še ni bil kmetic S čol- 356 ničem pri kraju, kadar je zadnje tri ljudi mostovinar-jeve pelj ti, že se je hišica v vodo zvernila in z velikim šumom se potopila. Vsi gledavci so na glas vpili in serčnega kmetica hvalili. Milostljivi grof, Spolverini se je imenoval, teče prijazno k serčnemu kmetiču in mu z veseljem poda mošno dvesto zlatov, in mu tako govori: „Do-bri prijatel! vreden si plačala, ker si svoje živlenje^J v smertno nevarnost postavfl, da si otel mostovinarja in njegovo družino. Vzemi tedaj zasluženo plačilo, kterega ti dam z veseljem, ker si ga vreden." — Kmetic pa grofa pisano pogleda in tako govori: „Milostljivi gr6f! kaj mislite, da sim jaz svoje življenje za denarje v nevarnost postavil? Kar sim storil, sim storil iz ljubezni do Boga in do bližnega. Tudi meni bi se bilo dobro zdelo, ko bi me bit kdo otel v takej očitnej smertnej nevarnosti. Nisim živlenja prodajal za vaše zlate, ne smete misliti, da sim se vaših zlatov polakomnil, ampak storil sim to zgol za-volj Boga. Reven sim sicer, vendar velikega pomanjkanja ne tereim,, zato nočem vaših zlatov. Ako pa hočete z zlati kaj dobrega storiti, dajte jih revnemu mostovinarju, kteri je pri živlenju ostal, in ob ves živež prišel." Tako je govoril pošten dobrotnik, se preč obernil, in se zgubil med silo ljudi. Nikdar se ni zve-dlo, kako mu je bilo ime, in kdo da je bil. Njegovo ime pa je v nebesih z zlatimi pismeni zapisanoo stalo j zato je tudi gotovo v nebesih plačilo dosegel. (Višnogoralsi.J Južnoruske st^pe. CKonec.) ____ Mesca Junija se krasna duhteča pomlad s svojo zeleno družino odpelje, in ubogo stepo prepusti vročemu poletju. Kmalo zgine rastlin zeleno ogrinjalo; redivna moča, spomladna dota, se mesca mal. serpana (Julija) večidel že posuši, zemlja se od pereče vročine široko razpoka, zelena barva stepe se porujavi. Nježnc kali vpadejo, redki * 357 studenci vsahnejo, in kjer so pomladi valčki igrali, se zdaj temni prah kviško vali. Cede divjih volov in konj, pomladi tako berze in žive, omedle. Voda se bolj in bolj draži. Vodnjake, v kterih je še kaj vode ostalo, zaperajo in straže pri njih postavljajo, da bi drago močo divjih tatov vbranili. Oblaki se pač iz vsahnjenih potokov in kaluž .skopičijo, in dežja plodni nad stepo vise — al ne razlijd se na zevajočo zemljo, ker jih neznana vročina, iz raz-pokljin zemlje naravnost v kviško puhte, le višej in da-]jej žene, dokler da svoje bogastvo, v neinar pustivši revno stepo, bogatemu morju oddajo. Zastonj posestnik svoje upe stavi na ribnike in jezerca, ki jih je za tega voljo dal izkopati, da bi oblake nase potegnili; zastonj izprazni ubogi Kozak svoje vodnjake in vso vodo po travi okrog razlije, Boga detinsko prose, da bi vendar jednako zjedinil — zastonj! nemila, iz zemlje puhteča vročina o-blake odžene, in ž njimi bogato morje še bolj obogati, ne glede na žlahne konje in krasna goveda, ki žeje pojemajo, ne glede na uboge stepnike, ki se zdaj milo kesajo, da so zadnje kančke razlili, brez da bi bili sebi in ubogej živini in vsahnelim žitom le količkaj pripomogli. Se ve pa, da niso vsa leta tako huda. Ako ste bile zima in pomlad posebno mokre, se vsaj podzemeljske shrambe toliko z vodo napolnijo, da stepa ni popolnoma od nje zapuščena. — Po tem, ko je vročina mesca Julija in Avgusta (velk. in nial. serpana) naj hujšo silo dosegla, pa proti koncu Avgusta že sopet polagoma vpada. Obilna rosa sopet po noči na zemljo padati jame, dež tu in tam nekolike pomoči, bledi zrak se sčisti, in prijazna jesen je nemilemu poletju milejša nastopnica. Stepa sopet prerojena ozeleni. Rastlinje, živali in človek iz nova ožive, in kakor je bil spomladi Maj naj lepši, je v jeseni September naj prijetniši mesec. Nebo se zjasni, in ko bi človek mogel v zračnih višinah med oblaki živeti — zares, lepšega raja bi na zemlji ne bilo od stepne jeseni. Mila modrina, z zlatom in srebrom ebrobljena, vabi njegovo oko v svitle višave. 358 Megle, ki poleti kupoma nad stepo visijo, obračujejo v nebesnej visosti gore in verhove, stolpe in terdnjave, kterih stepa na zemlji pogreša. O kako revni so pač naši zapopadki od oblakov, ako se njihovih nebeških podob nismo v jesenskej stepi učili! Kako lepo je vendar gori v oblačnem svetu! Mesca Oktobra pa krasost že sopet mine. Nebo se z bledimi meglami prevleče, —zimski čas pride. Zdaj se stepa v beli plašč zavije. Strašni viharji (zameti) pode snežne sile pred seboj po stepi in ako se vstopiš verh kake gomile, vidiš pod seboj v solčnem blesku ves sneg planote v strašni burki — Zdi se, kot da bi gledal v prostrano, megleno morje polno ledenih zvezdic, ki se v ro-? žnih barvah lesketajo. Kadar pa vjuga (jany huši stepni vihar pozimi) pridere, tikrat se zgube poti, nebo in zemlja se zagerneta v tridanjo burko in vse pošte prestanejo. 3ff ; Taka je južnoruska stepa, domovina lahkega Kožar ka, spomladi in poleti, v jeseni in pozimi, vesela in žalostna, jednoliča sicer) pa vendar tako mila in krasna. Pritltkovci. aJitl ' ------ Pritlivkovce imenujemo male ljudi, ki so z glavo tako rekoč pri tleh. Nekdaj so imeli kralji in cesarji pritlikovce za kratek čas. Nekoliko jih hočemo tukaj tudi za kratek čas popisati. Le odkašljajte se. Nevsmiljeni rimski cesar Tiberi je imel tako raaj-hinega pritlikovca, da se je lahko v klobuk skril. Nekega dne pogrešijo tega možička, in ga iščejo po vsem gradu kot šivanke. Zastonj. Nazadnje ga najdejo v kotičku v vojaški čeljadi, kot polža v svoji hiši čepeti, da se ni čisto uič iž njej vidil. :Serčuega pritlikovca, kteremu je bilo Jefferi-IIudson im(5, je imel angleški kralj Dragotin (Kari) I. Ni bil popolnoma 3 čevlje visok, toda serčen. Nekega dne.se je serčni korenjak vpričo vse kraljeve družine z velikim kalkutovskim petelinom bojeval. Kralj; kraljica in vsi 359 so se temu kurjemu boju tako smejali, da bi bili skoraj popokali. Nazadnje pa je vendar možak hudega petelina premagal, ter mu z mečem glavo odsekal. Hudzonovo plačilo je bilo, da ga je kraljica viteza imenovala, in da je premaganega petelina, potem ko je bil spečen, na trikrat snedel. Nato je bil še le prav moški, ko je petelina pečenege v trebuhu imel! Jeli, da sim mu dal, kar ga je šlo? — se je bahal. (Dalje sledi.) CoxwelIov *) veMltanslti oblon na -»•»nnaju. ___ V nedeljo 27. oktobra t; 1. ob 5tih popoldan se je spustil na Dunaju zrakobrodnik po imenu CoxweII v tolikem oblonu v višave, da niso na Dunaju še tolikega vi-dili. Pod njim sta bila dva čolna pripeta. En Dunaj čau in ena Dunajčanka sta šla za plačilo ž njim. Trna ljudi je gledalo, ki so vsi skup za to 1490 fl. plačali. Serčni zrako-brodniki so jim z belimi rutami mahali; gledavci pa ;,vi-yat" kričali. Ko so bili že visoko, je spustil CoxwelI na padal niči, to je na taki „ omreli ali mareli'v, ki brani prcterdo pasti, domačega zajca, kteri je živ do tal prispel. Tudi zrakobrodniki so čez poldrugo uro blizo Dunaja šopet srečno na suho stopili. I-------------- Petelin in dragi kamen. (Basen.) Po gnoju berskaje najde petelin drag kamen. Gleda ga, gleda; nato pa začne takole modrovati: Čemu mi je ta svetla stvar; veliko bolje bi bilo, da bi jo kakšen dra-gokamnar imel; on zna, koliko je vredna, in tudi, kako se rabi. Meni ni v nikakšno korist; ljubše mi je eno ječmenovo zerno, kot vsega sveta drago kamenje. Ta basen uči, da se mora popred za potrebne kot za lepe reči skerbeti, ki niso ravno neobhodno potrebne. —¦------------------------------------------------------------------------------- *) Izgovori: Kolsvilov. Ofi Računstvo. [r, ••: Naloga na pamet. Mati kupijo lonec masla, funt po 9 grosev. S posodo vred ga je bilo 8 funtov; izpraznjena posoda pa je vagala 2 funta. Koliko je maslo zneslo? •A3so.i3 6 od Aojunj 9 9[ 4)[ii ojbz "a>[ Zf «F Bf.iBiijp[oS g 'aoAoipo Smernici. Neki vmirajoč je dal takole svojo poslednjo voljo zapisati: Ničesar nimam, dolžen sim mnogo, kar še čez ostane, siromakom zapustim. Neka žena odkrije svojej prijatlisi nekaj prav skrivnih reči, ter jo poprosi, da bi jih nikomur ne povedala.— „Ne skerbite se \" pravi prijatlica," bom molčala, kakor vi. Preg-ovori. (Poslani iz Celovca.) Psu, kteri raženj liže, pečenke ne zaupaj. — Sovražniku, kteri pred teboj beži, zlat most naredi. — Ce ima oče veliko denarja, ima sin večidel malo čednosti. — Včasi je zguba dobiček. — Kdor ktero reč hoče, sam gre; kdor je noče, druzega pošle. — Drugi časi, druge skerbi. Slovensko- ilirski slov ni k. Dežili, daždeti; deii, daždi. Dih, dah; dihanje, dihanje. Dihali, dihati, odisati. Diht, duh, vonj, miriš. Dihleti, dišati, vonjati, narisati. Dihih', tvor. Dim, dim; dimast, zadimljen. Dimnik (ne ravfenk), dimnjak. Dinja, dinja. Dirjali, tereati, skokom jahati. Dišali, dišati. Dišava, vonj, miriš, mirodia. Divjačina, divjačina. Divjak, divjak. Divjali, divjati. Založnica Rozalija Kger. - Odgovorni vrcdnik J. Navratil. V Ljubljani.