GLAS NARODA
Hw largest
Duty in
list slovenskih delavcev y Ameriki.
■t. t * ** * «— tne United jt>wh.
lamed every day except Sunday* mad legal Holidays. 75,000
TEUTON: CHelsea 3-3878
No. 109. — Stev. 109.
Entered as Second Class Matter September 21, 1303, at the Post Office at Hew York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879. - TELETOK: CHelssa 3—38T|
Volume XLIV. — Letnik XLIV*
NEW YORK, SATURDAY, MAY 9, 1936 —SOBOTA, 9. MAJA, 1936
ED1NSTV0 VLADA MED DRŽAVAMI MALE ANTANTE
Zahtevajo status quo v osrednji Evropi
AVSTRIJA MORA OSTATI
NEODVISNA DRŽAVA
Trianonska in neu/llska mirovna pogodba mora ostati v veljavi. — Ministri so se zavedli resnega položaja. — Ostali so se po konferenci za privatna pogajanja. — Mala antanta pripravljena sodelovati tudi z Nemčijo.
BEOGRAD, Jugoslavija, 8. maja.—Četudi bodo vnanji ministri Male antante ostali še v Beogradu, da razpravljajo o gospodarskih zadevah svojih držav, je bila politična konferenca končana in proti večeru je bilo izdano uradno obvestilo.
V nasprotju s kratkim in praznim uradnim poročilom o konferenci Balkanske zveze, ki je bila prejšnji dan skončana, je poročilo Male antante dolgo in vsebuje 1 1 točk in je zelo važno.
Iz besedila je razvidno, da se je konferenca ves čas zavedala resnosti obstoječega položaja in da so bili vsi sklepi storjeni v soglasju z resnim mednarodnim položajem.
Mala antanta je skozi vseh 1 6 let svojega obstoja naslanjala svojo politiko na Ligo narodov in na spoštovaje mednarodnih obveznosti. Vsled tega bo Mala antanta vedno podpirala neodvisnost Avstrije, bo nasprotovala vsaki premembi meja srednjeevropskih držav in vsaki vrnitvi na prestol dinastij, ki bi povzročile velike spore v podonavskih deželah.
Mala antanta bo vedno predstavljala enotno fronto — posebno še sedaj, ko evropskemu miru prete velike nevarnosti — v vseh političnih vprašanjih, zlasti ylede neodvisnosti Avstrije, glede odnošajev do Lige narodov, glede vrnitve Habs-buržanov in glede premembe meja.
Politika vseh držav Male antante bo ista. ker sbni na istih načelih in na skupnih interesih. Mala antanta stoji za kolektivno varnost, toda se bo posluževala tudi drugih sredstev, da brani svoje interese.
Članice Male antante vidijo potrebo, da ojtane v veljavi st. germainska trianonska in neuillska mi-rova pogodba. Ako bo potrebno, bodo storile vse, da obdrže pravice in interese teh mirovnih pogodb. Storile bodo vse, kar je v njihovi moči, da dosežejo gospodarsko sodelovanje med podonavskimi državami in so tudi vsak čas pripravljene sodelovati ne samo s članicami rimskega bloka (Avstrija, Madžarska in Italija), temveč tudi z Nemčijo.
Mednrodni položaj je po njihovem mnenju zelo resen. Četudi so zagovorniki miru, vendar so z ozirom na sedanje razmere pripravljeni poslužiti se drugih metod v obrambo miru in svojih pravic. Zaradi skrajno važnih vprašanj, o katerih bodo razpravljali v Ženevi, bodo vnanji ministri Male antante v stalnem stiku.
Cehoslovaški vnanji minister dr. Kamil Krofta je ostal po konferenci še en dan v BeogTadu, romunski vnanji minister Titulescu pa celo dva dni. Ker se do sedaj še nikdar ni zgodilo, da bi ministri po končani konferenci še kaj dalj časa ostali za privatna podajanja, je to dokaz resnega političnega položaja.
Politični krogi so mnenja, da so se ministri vsled sedanjega nevarnega položaja sporazumeli o vseh niecisebojnttPnesporazufnih.
PREM0GARSKA POGODBA JE PODPISANA
Pogodba bo ostala v veljavi dve 'leti. — Stavke niso dovoljene. — Sedem ur de!a na dan in pet dni na teden.
V	četrtek zvečer je bila v New orku v hotelu Vanderbilt podpisana me<l lastniki rovov in zastopniki premogarjev pogodba, ki je. veljavna od 30. aprila, VJM do 30 aprila 193H, in jamči za mir v industriji trdega premoga za dve leti.
V	poglavitnih točkah določa la pogodba 7 ur dela na dan in pet dni tlela na teden, ne da bi bile plače znižane; prispevke za unijo pobira premogarska družba; dokler je v veljavi pogodba, stavke niso dovoljene in bo delo bolj izenačeno.
Zadnja določba skupno s skrajšanim delovnim časom i-ma za svoj cilj zaposlenje 40 tisoč premogarjev, ki so brez dela v Pennsvlvaniji.
Konferenca ni ničesar odločila o tem, kako bi bilo mogoče odpraviti tihotapstvo s premogom v Pennsvlvaniji, toda premogarski zastopniki so lastnikom obljubili popolno pomoč.
Pogodba je bila podpisana po pogajanjih treh mesecev in stopi na mesto prejšnje pogodbe, ki je bila v veljavi sko-ro 6 let in je potekla s 1. aprilom.
Predsednik United Mine Workers of America, John L. Lewis pri podpisu pogodbe ni bil navzoč, ker je moral naglo odpotovati v Washington, kjer je bil njegov 17 let stari sin o-periran na slepiču.
HINDENBURG" V NEW Y0RKU
Zkrakoplov je dospel v New York po rekordni vožnji. — Vrnil !se bo v Nemčijo v ponedeljek.
Največji zrakoplov na svetu "Hindenburg" je danes zju traj ob 5. veličastno priplul nad New York v rekordnem ča-u 62 ur iz Pried rich sliafena v Nemčiji.
Ko je nekaj časa krožil nad New Yorkom, se je obrnil proti jugu ter odplaval v Lake-hurst, N. J., kjer je bil eno uro pozneje spravljen v veliki hangar.
"Hindenihurg" je pripeljal s seboj 51 potnikov, med njimi 10 žensk.
Zrakoplov je dolg 803 čevljev ter ga drži v zraku 706,300 kubičnih čevljev vodika. Veljal je $2,250,000. Iz Lakehursta bo zo|>et odpeljal v ponedeljek o-koli polnoči.
S tem je "Hindenburg" pričel redno zračno vožnjo za poi> nike in .pošto med Nemčijo in Združenimi državami.
BALKANSKA ZVEZA
C00UDGEV0 POHIŠTVO PRODANO
NORTHAMPTON, Mass., 6. maja. — Pohištvo bivšega predsednika Calvin Coolidgea je bilo prodano na javni dražbi in je prineslo njegovi vdovi $1400.
Izkupiček bo obrnjen v dobrodelne nr^iene.
Coolidgeova vdova Mrs. Grace Coolidge se nahaja na potovanju po Evropi.
ATENE, Grška, 8. maja. — Ministrski predsednik Metax-as je po svojem povratku iz Beograda časnikarskim poročevalcem rekel, da je zadovoljen z izidom konference Balkanske zveze. Rekel je, tla je zveza postala sedaj bolj diplomatska kot pa vojaška.
Mataxas je rekel, da je bil sprejet turški načrt za utrdim Dardanel, ker so utntbe v prvi vrsti obrambnega značaja. Ravno tako je BaJkanska zveza pripravljena pogajati se z Bolgarsko glede oborožitve, ako se izkaže, da ima pri tem smao obrambni namen.
t
DVA NEVARNA GANGSTERJA __PRIJETA
Wm. Mahan je bil prijet v San Francisco, Campbell pa v Toledo, O. — Samo en odvaljalec še na svobodi.
WASHINGTON, 1). C., 8. maja. — Zvezni detektivi so v razdobju nekaj ur na dveh zelo oddaljenih krajih prijeli dva najnevarnejša odvajalca, Wm. Maliana in Harrvja Campbel-la.
Mahan je bil prijet v San Francisco, ko je sedel v svojem avtomobilu na zelo obljudeni ulici in je bil takoj odpeljan v Taconia, Wash., kjer je obdolžen odvedhe mladega Geo. Weyerhauserja, za katerega je njegov oče plačal $200,000 odkupnine.
Malo ur prej pa so detektivi pod vodstvom ravnatelja zveznega detektivskega urada J. Edgar Hoove rja v Toledo, O., prijeli Campbella, ki je bil takoj odpeljan v St. Paul. ker je leta 1934 odvedel Edwarda G. Bremerja, ki je plačal 200 tisoč dolarjev odkupnine.
Mahan in Campbell sta bila največja zločinca, ki sta še bila na svobodi, odkar je bil pred enim tednom v New Orleans, La., prijet Al vin Karpis.
Na svobodi je sedaj samo še Thomas H. Robinson, ki je leta 1934 odvedel Mrs. Alice Speed Stoli v Louisville, Ky.
Pri Mahanu so našli $20,300 Weyerhaeu se rjeve od k u pnine, pri Campbellu pa $2,000.
LIGA NARODOV j DELAVSKI PRIZNAVA I NEMIRI V
ABESINIJ0
MEHIKI
na
Liga nasprotuje italijan- j Ravnatelj se je skliceval ski vladi v Abesiniji. Harar v plamenih. — Neguš bo sel v Ženevo.
RIM, Italija, 8. maja. — Ita lijanska vojska je zasedla Harar, ki je drugo največje abe-sinsko mesto.
DŽIBUTI, Francoska Somalija, 8. maja. — V Hararju so nastali veliki nemiri in polovica mesta je v plamenih.
Kakor so domačini pred pri hodom Italijanov oplenili iu požgali Addis Ababo, i"to so storili v Hararju.
ŽENEVA, Švica, 8. maja. — Vznemirjen
patriotizem delavcev. — Napad upornikov na mesto Semente* ra.
MEXICO CITY, Mehika, 8. maja. — Ravnateljstvo mehi -škili železnic je sklenilo, da zavrne zahtevo železničarjev za višje plače.
Ravnatelj železnic Antonio Mad razo je obvestil tajnika sindikata železniških delavcev Juana Gutierrez, da bi dovoljenje višjih plač pov""ilo za družbo bankerot.
Mad razo se je skliceval na vsled poročil,« patriotizem železničarjev ter i da bo Italija razglasila aneksi-j jih prosilT da ne zastavkajo. — jo Abesinije, so Ligini krogi'Stavka je bila napovedana za naznanili, da še vedno smatrajo A bes in i.io za neodvisno dr-
PREMEMBA PRIIMKOV
WHITE PLAINS, N. Y., 8. maja. — Predsednik velike porote v Westchester okraja G. Bruce je predlagal, da bi bilo ^ prepovedano tujcem preminja- gyene
žavo in pravo članico Lige. — Ravno tako pravijo, da bo i-mel abesinrski poslanik v Pa-arizu Wolde Mariam neoporo-čeno pravico sedeti pri konferenčni mizi prihodnji teden,
18. maja.
G U A DA LA J ARA, M eh i ka, 8. maja. — Voditelj upornikov Andres Arias in njegov pribočnik Zeferino Oroseo sta bila ubita v spopadu z zveznimi vojaki v Mesa de Ortiguil-
JAPONSKA ZOPET SILI V KITAJSKO
PREVEČ OGNJENE VODE
PHOENIX, Ariz., 8. maja.— Izmed 75 Indijancev, ki so bili pripeljani iz svoje reserva-cije kot priče na sodišče, jih je 10 nekje v mestu našlo žganje, katerega so se napili, se nato sprijeli s policijo in so se znašli v zaporu.
Na sodišče so bili poklicani, da pričajo proti nekemu trgovcu, da je Indijancem pro-„ dajal žganje, kar je po postavi 1 prepovedano.
ti svoja imena.
Njegova resolucija priporo ča postavodaji, da izda posta vo, po kateri nobenemu tujcu ne bi bilo brez dovoljenja zveznega sodišča mogoče preme-niti svojega priimka. Bruce tudi pravi, da prememba imena ne sme biti taka. da ga ne bi bilo mogoče spoznati za tujega-
Pod nobenim pogojem pa ne bi smel premeniti svojega priimka, kdor je izvršil kak zločin.
ŠANGHAJ, Kitajska, 7. ma ja. — Po običajnem odmoru se k i tajsko-japonski odnočaj: zo pet poostrujejo.
V Peipingu in Tientsinu pritiskajo Japonci na avtonomni svet Hopeja in Caharja, da prevzame carinske urade in z Japonsko in Manču-
Ali ste že naročili Slo-vensko - Amerikanski Koledar za leto 1936. — Vreden je 50 centov..
kuo zvezo za skupni nastop proti komunistom.
Ob obrežju avtonomne province Hopej je tihotapstvo v bujnem cvetju in vtihotaplje-no blago prihaja celo do Šang-liaja, kjer se blago prodaja pod ceno in prejemki carine mnogo trpe.
Japonski diplomati tudi odkrito napovedujejo, "da bo princ Teh kmalu razglasil neodvisnost Notranje Mongolije, v kateri bodo vključene province Čahar, Sujuan in del Singsija. Vlada v Nankingu zatrjuje, da je princ Teh lojalen osrednji kitajski vladi, toda znano je, da so mongolski voditelji pod velikim pritiskom japonska armade,
kadarkoli bo svet Lige narodov razpravljal o abesiusko -italijanskih zadevah.
Ako bo italijanski delegat baron Pompeio Aloisi zapustil zbornico, češ, da ni \eč Abesinije, tedaj bodo nastale za Ligo narodov nove težkoče.
JERUZALEM, Palestina, 8. maja. — Nek zastopnik cesarja Ilaile Selassiea, ki se nahaja na parniku na potu v Jeruzalem, je izjavil, da bo neguš ostal v Palestini samo nekaj dni in da bo nato odpotoval v Evropo.
V Palestino je prišel samo, da moli v koptski cerkvi in da bo dobil stanovanje za svojo družino.
S tem, da je neguš i>obegnil iz dežele, se ni odpovedal abe-sinskemu prestolu. Iz dežele je šel samo, da je preprečil nadaljnje prelivanje krvi.
Šel bo v Ženevo, kjer bo oseb. no pred Ligo narodov vodil diplomatski boj proti Italiji.
HAJFA, Palestina, 8. maja. — Cesar Haile Selassie je s svojo družino in rasoma Kasa in Desta Demtu dospel v Haj-fo na križarki Enterprise.
Z ladje se je neguš s svojim spremstvom peljal po ulicah, ki so jih stražili vojaki, in nato na železniško postajo, od koder se je z vlakom odpeljal v Jeruzalem.
Mornarji in pristaniški delavci so z ladje zložili več sto zabojev zlata in srebra, 10,000 ton osebne prtljage in 12 zabojev žganja in vina. En zaboj se je razbil in vino se je razlilo po mostičku, ki je bil spuščen s parnika.
Med prtljago je bilo tudi 100 z jekleno žico povezanih zabojev, v katerih so najbrže zlate palice in dolarji Marije Terezije,
Neka druga skupina upornikov je napadla mesto Semen-tera in je bil ubit učitelj Jose Dolores Inguez.
SPREJEM NOVEGA EGIPTOVSKEGA KRALJA
KAIRO, Egipt, 7. maja. —. Ves Egipt se je praznično oblekel ?a sprejem svojega novega, 16 let starega kralja Fa rail ka.
Od zgodnjega jutra so bile velikanske množice ljudstva po ulicah v Kairi in Aleksamlriji in ob železnici med obema mestoma, da vidijo in pozdravijo svojega mladega vladarja.
Kralj je dospel iz Londona ob 8. zjutraj na krovu parnika 4'Viceroy of India".
Ko so obrežni parniki .spremi jali kraljevi pamik v pri« stanišče, so nad njim krožili aeroplani in kralju v pozdrav je bilo oddanih 21 strelov i^ topa.
Na krovu parnika je pozdrai vilo kralja deset princev, celai ministrstvo in governer Alek-» sandrije.
Nato se je kralj s svojim spremstvom peljal po pulicah na železniško postajo, kjer so ga pozdravili veljaki mesta.
V Kairi je ljudstvo navdušeno pozdravljalo kralja, ko s« je peljal v E1 Rifai mošejo» kjer so ga pričakale njegov* mati in štiri sestre.
Neko zanesljivo poroči 1 o| pravi, da se bo kralj Farauk| vrnil v Anglijo, kjer bo nada* ljeval svoje študije.
NAROČITE SE NA "GLAS NAHODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNTK V 7DR, . _ EBZAVAB.
"GLAS VAROBA
New York, Saturday, May 9, 1936
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.S.'A.
«Gias Naroda"
(A Corporation) Owned and Published by nO¥INIC PUBLISHING COMPANY
Bikwr, President
Lt. Benedik, Trees.
cC the corporation and addressee of above officers: »»"■•* 9t Heshsttsn. New York City, N. f.
"GLAS NARODA" (Voice ef the People)
lamed Every Day Except Sundays and Holidays
a odo leto velja sa Ameriko In
Kanado ......................$6.00
a pol leta....................$3.00
s Četrt leta ... . .............. $1.60
Za New York za celo leto......$7.00
Za pol leta....................$3.5^
Za inozemstvo sa celo leto ...... $7.00
Za pol leta....................$3^0
Subscription Yearly $6.00
Advertisement on Agreement
"Glas Naroda" Izhaja vsaki dan izvaemSi nedelj in praznikov
"GLAS NARODA", 21« W. 18th Street, New Yeek, N. I. Telephone: CHelsan 3—3878
DELAVSTVO LETA 1936
Do za-d-njega je ameriško organizairano delavstvo ostalo politično nepristransko in ste se obe veliki politični stranki z raznimi obljubami potegovali za glasove delavcev.
Skozi dolgo dobo let »o bili republikanci v tem oziru na vrhuncu, dokler ni prišla depresija in niso mogli več slepiti delavcev s svojimi obljubami.
Leta 1932 jo organizirano delavstvo kot tako ostalo nevtralno, toda republikanci so dobili zelo malo delavskih glasov.
In letos, ko se vodno bolj bližajo volitve, se republikanci zavedajo,-da bodo dobili še manj delavskih glasov kot pri zadnjih predsedniških volitvah.
Samo enkrat v zgodovini delavske federacije je delavstvo zapustilo svojo nepristranost, namreč leta 1924, ko se je izreklo za neodvisnega predsedniškega kandidata senatorja R. M. LaFollotte.
Tedaj je delavstvo izgubilo vero v demokratsko in republikansko stranko, kajti republikanci so |H>stavili za svojega kandidata reakcijonarnega Calvina Coolidgea, demokrati pa Johna W. Davisa, ki je predstvijal veliki business.
Niti o>d onega,, niti od drugega delavstvo ni moglo nice-Far pričakovati.
Letos pa delavstvo ne bo čakalo na republikance, da objavijo svojo platformo. Delavstvo jo že na potu na volišče.
To korakanje se je pričelo v januarju, ko so premogarji (United Mino Workers of America) pod vodstvom svojega predsednika Johna L. Lewisa na svoji konvenciji soglasno sklenili, da bodo glasovali za zopetno izvolitev predsednika F. D. Roosevelta.
Kmalu nato, feo je Lewis objavil, da so se premogarji izrekli za Roosevelta, je predsednik delavske federacije Win. Green "pohlevno" pozval vso člane delavsko federacije, da naj ostanejo zvesti tradiciji svoje organizacije in naj ostanejo pri letošnjih volitvah nepristranski.
V torek i»a je sam Green stopil v vrsto onih, ki korakajo za Rooseveltovo zastavo, kajti uvidel je, da voditelj svojih pristašev no moro voditi, alko ne koraka ž njimi v isto smer.
Ali so se delavci popolnoma -prodali Roosevelta in New Dčalti in so prepričani, da bodo jkj demokratski platformi leta 1936 dobili vse, kar žele?
Ne mislimo, da je temu tako, kajti v New Dealu je marsikaj, česar delavci ne marajo — večja draginja, problem bres posel n ost i še ni bij rešen, nizke plače za reliefna dela itd.
Vzrok je treba iskati v republikanskem vodstvu. Z vso vnemo so nastopili proti New Dealu in pri njih je bilo narobe *-<*e, kar je ukrenil mož v Beli hiši.
Republikanci kričijo: Nazaj v stari red!
Toda delavec se zaveda zaslug NRA, ki je skušala zvišati delavsko plače in znižati delovni čas ter se zavzemala za starostno pdkojnmo in zavarovanje proti brezposelnosti.
In ker upa, da bo NRA pod Rooseveltom zopet oživljena, ge je delavstvo izreklo za Rooseveltovo zopetno izvolitev.
DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
T t IK
$ CJS 9 1M •1US
Dta.
Din.
$47jM
It«
2*0
Din. M$ Dia 1M#
$ STM__Ur lMt
$174.9$____Ur 9999
___Ur 9999
HI BE OEWB OBDAJ RITKO MENJAJO BO NAVEDEN M CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
bodi* v CSaacUb
" " ** •• • . •• n 9$UA dot* t starem kraja lspiaaie v dolarjih.
NAKAZILA imdUIRMO PO CABLE LilliM SA PRISTOJBINO flv—
PUBLISHING VOMRUDt *Olil
ZARADI 200 DIN V SAVO
RADEČE, 22. apr. — Gamsov Karel, dimnikarski pomočnik yjri Klanšku, je bil zastal ven 19-letni mladenič, ki ni nikdar kazal malodušja. Segav in dostojen v pogovoru je bil splošno znan. Preteklo soboto je prišel iz Št. Janža ter se stavil v gostilni pri Musarju na Hotemežu. Ostal je v družbi svojih prijateljev ter se veselo razgovarjal. Ko je izrazil željo da bi prenočil v gostilni, so ga vprašali,, čemu ne gre domov, nakar je kar odkritosrčno izjavil: "Zapravil sem svoj in gos-podarjov denar. Gospodovega sem zapravil 200 Din pa se ne upam domov."
Drugo jutro je naročil liter vina in ga popil na tošče. Njegov prijatelj Kramžarjov Karel ga je nagovarjal, naj gre domov, tedaj pa je Gams vstal in dejal, da gre v Savo. Tudi njega je spravljal s seboj. Slednjič se je ros odpravil proti Dvoru, kjer je ostra škarpa in veliko vodnih vrtincev. Odložil je orodje z rame, se skoro popolnoma slekel, zaukal in skočil v Savo. Kramžarjov Karel mu je skrivaj sledil. V zadnjem hipu je pritekel ter ga skušal rešiti. Toda hladni, valovi so še odnesli nesrečneža v sredo Save, kjer jo se enkrat zaukal, nato pa utonil in se ni več prikazal na površju reke. FCralmžar je pobral orodje in njegovo oblelko, jo ne«*»l mojstru Klanšku in mu opisal smrt bednega Gamsa.
JESENSKE GOBE V RANI POMLADI
Posledice letošnje abnormalne zime se pojavljajo pri živalstvu in rastlinstvu. Posebno pri gobah se je narava naravnost iztirala. Gobe, ki se v normalnih letih prikažejo šole jeseni, so letos pognale ž«' v začetku aprila, nekatere pa celo že ob koncu marca.
Z Drenovega griča so že pred tednom javili najdbo mlade ma-slenke, ki se sicer pojavlja od septembra do oktobra,. Blizu Doba pri Domžalah je našel šolski upravitelj Maver več mladih zelenkastih golobic, ki je navadno ni najti pred julijem. V parku ob Cesti v Rožno dolino so že pred veliko nočjo bujno poganjale iz tal gnojne glive čopasti tintar, katerih sezona je tudi šele jeseni.
Najbrž so marsikje, posebno na Dolenjskem, že našli užitne gobane ali jurčke. Iz Frotma poročajo, da je 17. aprila našla neka učenka med potjo v solo 14 lepih krepkih in zdravih takšnih gobanov. Najbrže se bo narava tako razdivjala, da jeseni ne bo izdatne rasti gob.
SENZACLTONALNA ARETACIJA
Policijski agent v Florrjan-ski ulici v Ljubljani je ustavil mladega elegantnega mladeniča, 'ki je bil v družbi lahkoživk in katerega je malo ]>opreje o-pazoval, ko je kar na debelo
razmetaval denar in si pravkar tudi hotel najeti avtotaksi, da bi se z dekleti odpeljal na izlet. Že popreje je dal ljubljanskim avtotaksijem več dni prav dobro zaslužiti.
Agent se je pripeljal na policijo, kjer je mladenič dejal, da se piše Matija Stehli, star 25 let, bivši brivski pomočnik, zdaj pa zastopnik veletvrdke Moor iz &ida. Povedal je da nakupuje in prodaja za tvrdko pšenico, koruzo in razne žitarice in zelo čudno se mu je zdelo, čemu ga vlačijo na policijo. Prav nedolžno je zavijal oči in hitel zatrjevati, da lahko zapravlja denar, češ da je njegov, ker dovolj zasluži. A prav tedaj je prispel na policijo tudi njegov šef g. Moor, ki jo povedal, da ga že več dni išče, ker .1° je pobrisal. Povedal je pa še druge zanimive stvari. Stehli je že pol leta res nakupoval pšenico in koruzo in jo tudi predajal, pošiljal redno nekaj na plačil tvrdfei, večji delež si je pa pridržial. Znal je tako spretno manipulirati, da mu dolgo niso prišli na sled, a naposled so mu postala tla prevroča in iz Vojvodine jo je popihal v Ljubljano, kjer jo upal. da bo nekaj časa na varnem. Pri pregledu njegovega poslovanja so ugotovili, da jo tvrdka oškodovana najmanj za 400,000 Din. Pri podjetnemu nakupovalen in posredovalcu so našli še 33,000 Din, vse drugo jo šlo najbrž po vodi.
KUPČIJA S SAHARINOM
Kupčija s saharinom prav dobro uspeva. Skoraj no mine teden, da ne primejo varnostni organi kakega prekupčevalca s saharinom, ki je najbolj priljubljeno tihotapsko blago. Po navadi se s to prodajo pri nas ukvarjajo samo ženske. Ljudje, ki se dobro zavedajo, koliko tvegajo s prodajo saharina, se pojavljajo največ v mestu ob tržnih dneh, kjer vstopijo vT vrsto prodajalk. Tudi v Jurijev sejem v Novem Mostu je stalo v teli vrstah mlado dekle iz u-gledne podeželsko gostilničar-ske rodbino ter ponujala v nakup saharin. Varnostni organi, ki so mlado prodajalko kmalu izsledili, so ji ves saharin, ki so ga pri njej dobili, odvzeli. Bilo jo ravno 50 škatlic. Vse jo bilo zaplenjeno, prodajalko samo pa čaka sedaj občutna kazen.
KNJIGARNA "GLAS NARODA'*
SPREJEMA NAROČILA ZA
VODNIKOVO
DRU2BČ
IN
MOHORJEVO
DRUZBC
-1
ČLANARINA ZA VODNIKOVO DRUŽBO ZNAŠA — $1.—
ZA MOHORJEVO DRUŽBO PA
- $1.25 —
!j Knjige za leto 1937 bodo | Jj poslane iz stare domovine 1 j| naročnikom po pošti-
I	:: K n j i ga r n a :: |
"Glas Naroda**
| 216 WEST 18th STREET §
II	NEW YORK	1
Naši v Ameriki
ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROCE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE.
bil rojen leta 1887 ~v vasi Javor v Poljanski dolini nad iškofjo Loko in je bival v Ameriki nad četrt stoletja. Tu zapušča sina Pavla in dva vnuka, v starem kraju pa tri brate in tri sestre. Žena mu j" u-
mrla pred desetimi leti.
*
Rojak Anton Grosser v Milwaukee, Wis., ki je bil pobit v avtomobilski nesreči, se je vrnil iz bolnišnice. — V bolnišnici se »nahaja Annie Krznar, kateri je vroča para bruhnila v obraz iz "forneza" in jo nekoliko opalila. — Operacijo na želodčiidm raku jo imel gostilničar Frank Pocajt. — Marv Lesjak je prejela žalostno vest, da jo na Brceh pri Ljubnem v Savinjski dolini umrla njena mati Marija Kranjc v starosti 84 let. V Ameriki zapušča dve hčeri, v starem kraju pa dva sinova In tri hčere. — Tz Spod nje Rečice v Savinjski dolini je prišla vest o smrti bivšega Mil-\vausčana Johna Bitonca, ki j»* odšel v staro domovino pred 20 loti. Tu zapušča sina in tri hčere.
*
V Chisholm, Minn., je 25. aprila po desetdnevni bolezni pljučnici preminul John Ivor-dish. Pokojnik je bil dolgoletni tukajšnji naseljenec, ki se jo ubijal za življenje po železnih rudnikih. Rojen je bil leta 1880 v vasi Mali Log pri Loškem Potoku v Jugoslaviji. Poleg soprogo zapušča pet sinov in eno hčer.
Peter Zgaga
V nedeljo 3. maja zvečer je po dolgi in mučni bolezni v Clevelandu umrla Marija Smola*, rojena Kri'zfcnan, doma iz Volčine fare v vasi Zagradec Fužine, po domače Sorčova. Pokojna jo bivala v Ameriki 29 let ter zapušča moža Johna in devet otrok, tri sinove in šest hčera, od katerih so bili štirje rojeni v domovini. Pred 17 loti se ji j«' zastrupila kri in jo od tedaj veliko pretrpela. Prod 5 leti so ji morali odrezati eno nogo. Tako je ostalo sicer močno žensko telo brez obeh nog, ki sta bili odrezani celi. Toda njeni otroci so jo skrivni) negovali in tako j«' dočakala starost 04 let. Do zadnjih tednov je prebila največ Časa na stolih, kamor so jo morali prenašati. Končno jo ji* pljučnica rešila nadaljnih muk.
Nesreča v rovu v Kock (Springs, \Vvo., jo dne 28. apr. zahtevala slovensko žrtev v o-spbi Antona Jelovčana. Pri delu v rovu Central Coal & Coke Co., je dobil tako hude poškodbe, da je nekaj ur pozuoje v bolnišnici umrl. Pokojnik je
Knjigo "NAŠI NAJLEPŠI KRAJI" smo vsem, ki so bili do nje u-pravičeni, odposlali.
V zalogi imamo še nekaj izvodov. Izvod stane $ 1.—
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
216 W. 18 ST., NEW YORK
Mflti&MfiMlMfeflflMfeSffe
Važno
«> *
za potovanje.
Kdor Je nunenjen potovati v stari kraj ali dobiti koča od , Je ntHtai, da Je poučen v vseh stvareh. "Vsled naše dolgo-inje Vofli imbiimuiii dati najboljša pojasnila in tadi vse preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se zaobrnite na nas za vsa pojasnila.
Mi pmlutna vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje najbitrejsna času, In kar je glavno, sa
trpi
Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker
iz Washington povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT,
Pišite torej takoj za brezplačna i boste poceni in udobno potovali.
»vodila in
Vaa^
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau)
216 West 18th Street
New York, N. Y.
Joe Bradač v Lieadville, Colo, star 25 let in rojen v Ameriki, si1 jo zadnje dni ubil, ko je njegov avto treščil ob cestno o-grajo. Zapušča ovdovelo ma ter.
★
Za srčno napako ji* v Canton, O., nepričakovano umrl Avgust Kompare, star 50 let in doma iz vipavske doline. Z^vmšoa šest odraslih otrok.
Učitelj je hotel pojasniti o-trokom razloček med gartrožo in vijolico.
Po cesti gre velika krasna ženska, v najlepši obleki. IS to žensko se da primerjati gart-roža. Poleg nje pa stopa ubogo bitje, ki ponižno poveša glavico. To bitje se za nikogar ne zmeni in nihče ga ne pogleda. Prvo ponosno bitje je	ro-
ža, kaj pa je drugo «
— Njen mož, — fx 1 vrnejo otroci soglasno.
Zdravnik je rekel bolniku:
—	Preljubi mož, vaša bolezen je jako resna. — Kamen i mate v mehurju, apno v žilah in apnenec v želodcu.
—	No, se boin pa ziilarstva lotil, — je o«lvrnil bolnik.
Vnašern kraju smo imeli velikega modrijana. In tako modrijan je nekoč takole modroval:
— Če ima človek par čevljev, pa enega izgubi in ima vsled tega samo drugega, mu oba skupaj nič ne pomagata.
Farmer, ki ni bil na posebno dobrem glasu, je dal zavarovati svojo hišo za desettisoč dolarjev.
Šel je k agentu ter ga vprašal :
—	Koliko bi torej dobil, čo bi nocoj moje posestvo zgorelo?
Agent stopi k omari, vzame i7 nje debelo knjigo, lista nekaj časa po nji, potem pa pravi:
—	Od pet <lo deset let.
Dne 3. aprila je v Parma, O., prdminu'1 John Sustaršič v starosti 61 let. Bolehal je samo nekaj dni. Pokojnik je bil doma iz Pod poči pri Preserju, ljubljanska okolica. Svoječasno je delal celih 25 let v tovarni cementa v Sharon, Pa. Tukaj zapušča ženo, tri sinove, Frank Joe. John in hčer Mary, poročeno Hribar.
★
V Cliff Mine, Pa., ji* umrl rojak John Konič, star 02 let in doma z Bleda na Gorenjskem. Podlegel je raku.
S KOLESOM DESETKRAT OKOLI SVETA
Enega najbolj nenavadnih rekordov je dosegel Anglež Jahnes Brownlie. Že deset let prebije osem do deset ur na dan na kolesu in opravi na leto 40, 000 do 50,000 km. Pravkar jo proslavil svoj 450,000 km, kar bi bilo toliko, kolikor desetkrat obseg zemeljske krogle. Seveda po Brownlie te proge ni dejansko prepotoval okoli zemlje, temveč na agleških tleh. Tudi je ni prepotoval fz samega veselja do rekorda, temveč kot nameščenec neko birming-li amske tovarne koles, za katero mora preizkusiti vse nove modele, kakor tudi nova sedla in obroče. Te preizkušnje je vršil na najslal>ših cestah. Sedaj pa mu je njegova tvrdka eno izmed koles — posodila, da bi mogel ob nedeljah za svojo zabavo voziti po najboljših oes-tali, kamorkoli bi se tuu zlju-bilo.
Rojaki v Kanadi 1 Seznanite se 8 Slovensko-Ame-rikanskim Koledar j e m. Ze 42 let izhaja. — Gotovo je vreden 50 centov.
Neki rojak je vprašal, kaj •bi jaz napravil, če bi imel Rockefellerjeve doho«Ike.
Jaz bi rajše vprašal Ročke fellerja, kaj bi on napravil, če bi imel moje doho<iko.
V	neki zapa-dni državi je prišel pred sodisqt? možak, ki se je bil precej pregrešil proti postavi. Najmanj eno leto bi mu ne sfalilo. Kaj če bi se neumnega naredil — je pomislil in storil tako.
Oblasti se nikakor niso strinjale. Prva stranka je zatrjevala, da je neumen, druga stranka je dokazovala, Se samo neumnega dela.
Dali so ga zdravnikom v o-pazovanje. lil po dolgem opazovanju je zdravnik izjavil:
—	Ta čdovefc je preveč neumen, da bi se znal delati neumnega ter je vsled tega neumen.
*
—	Zakaj kadiš lončeno pipo? — je vprašal prijatelj prijatelja.
—	Zato, da je ni treba pobirati, če mi pade na tla.
*
Izgovor je vrvica, s katero davimo vest, da ne more kričati, i *
V	slovenskem jeziku je beseda, čisto navadna beseda, ki je pa povzročila neizmerno gorjn. Uničila je prijateljstva, razdejala domove, zlomila srca in u-bila ljudi. Ta beseda je: "Pravijo".
*
Minuta je sicer malo razdobje, toda izvežban zdravnik lahko izpremeni v eni minuti majhen nahod v lidd <prehlau.
— Kakšen razloček je med ženijem in blaznostjo?
■— Ženij je blaznost, za katero je človek plačan.
«
sp « r-'. -
' v -
:T- . r '- .
ti
GLAS NARODA"
New York, Saturday, May 9, ?936
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJSJt
IgffiLLJ--—
AiLPHONSlE DAUDET; y
Krasno jatro je bilo ko sem žel tfa Mont Valierien, <ia bi obiskal našega prijatelja, slikarja B. gardnega poročnika. Vrli mladec je bil tedaj na straži in se ni smel ganiti z mesta.
Ni mi preostajalo nič drugega, kakor hoditi z njim pred trdnjavskimi vrati in se pogovarjati o Parizu in o naših od-
'	MATI
rakov, da izprosi dovoljenje, poizkušal zbiti to misel iz glave: *4Kako imoreš misliti kaj takega, ljuba moja ? Mont Va-lerien je tako daleč. Kako boš prišla brez voza? Sicer je pa to neumnost! Ženske ne smejo noter!"
"O, jaz pridem kljub temu !" 11111 je odvrnila žena.
daljenili svojcih. Naenkrat je Prosila je moža, naj gre na žu moj prijatelj umolknil, obstal panstvo po dovoljenje. Zelo se kot prirasel in me prejel za j je bal, a prošnje ji ni nikoli od-roko.	» rekel. Pozno v noč se jo vrnil
"O glej, glej!" mi je dejal z dovoljenjem. Drugo jutro tiho, v njegovih očeh pa s£ je sta zgodaj vstala. Oče jo irri-fjosvetilo, kakor v očeh lovske- zel suho skorjo kruha, da bi si ga psa, ko mi je pokazal dve j potolažil glad, mati pa ni bila častitljivi postavi, ki sta prav-1 prav nič lačna, želela je zajtr-kar prišli na Mont Valerien. J kovati tam zunaj s svojim si-Bilo je nekaj posebnega! J nom. Da bi napravila uboge-
Majhen rdečeličen mož, z zakrivljenim nosom in okroglimi očmi je imel na sebi rjav površnik z zelenim ovratnikom. V rokah je držal vrečico, v katero so bile vdelane cvetice, in iz njo je miolel vrat steklenice; poleg tega je imel tudi konserv-no škatljico, katero Pariz no more videti, da se ne bi spomnil na petmesečno obleganje. Xa njegovi ženi jo bilo mogoče zaffaziti le velikanski klobuk in star površnik, v katerem je bila zavita *h1 nog do glave, kakor bi hotela prikriti svojo revščino.
Ko sta dospela na ravnico, je mož obstal, da bi se oddahnil in si obrisal pot s čela.
/ena ni obstala, ampak je šla hitro k trdnjavskim vratom in naju nekaj časa plaho opazovala, kakor hi hotela z nama govoriti. Najbrže se je zbala častnika in zdelo se ji je bolje, da gre k straži. Slišal sem .kako j»> Ijoječe vprašala, Če bi mogla govoriti « svojim sinom, ki je služil v šestdm polku.
Počakajte, ga bom poklical,** je dejal vojak.
Vsa vesela so je vrnila k svojemu možu. Oba sta se vsedla ob robu nekega grmovja.
Zelo dolgo sta čakala. Mont Valerien je zelo velik in v tem labirintu jo težko kmalu najti vojakft iz šestega polka. Poleir tega je bilo tedaj na utrdbah polno bobnarjev in vojakov, ki so prihajali s svojimi pločevinastimi škatljioami. Tu so so menjavale straže, tapi so delili kruh in vso to se je vršilo zelo urno.
14 Da bi le ne pohabili mojega tfbojrejra otroka,** so govorile medtem oči uboge matere. Vsakih pot minut je vstala, se boječo približala vratom, »kri-* vaj pogledala na dvorišče in «e stisnila k zidu: vendar ni hotela več vprašati, ker se je bala, da se ne bi poredni tovariši norčevali iz sina. Njen »mož, ki je bil še bolj l>oječ, se ni premaknil v svojem kotu. Kadar se je žena vsa izmučena vsedla, sem zapazil, da jo je mož zmerjal radi n e po t rpl j < - z I j i v o s t i in ji na dolgo in široko razlagal o dolžnosti vojaške službe, čeprav o tej stvari ni imel pravega ftojina. Vedno som rad prisostvoval tem tihim, zaupnim prizorom, katere bolj uganemo, kakor vidimo, tem otrokom ceste, ki imajo tako privlačno s ilo in odkrijejo z eno kretnjo vso vsebino življenja; največjo privlačno silo je imela name njihova naivnost in bil sem zelo vesel, kadar sem o-pazoval v njihovih izrazitih in nedvomljivih kretnjah vse po-* jave ganljive drame v družini.
Videl sem to mater, kako je rekla nekefca jutra:
"Jezi me, da že tri mesece nisem videla svojega otroka. K, njemu pojdem."
nil, kot bi hotel reči: "Oprostite — ženska je.**
Kakor da bi ji zameril.
Trobetanje je nenadoma prekinilo to lepo veselje.
"Zbirajo se, morain^ iti,*' je dejal sin.
Kako? Ali no boš z nama zajtrkoval ?'*
"Ne! Ne morem. Določen sem za stražarja daleč gori na utrdbi . .
Vsi trije so so za trenotok osuplo spogledali.
"Vzemi saj škatlico s seboj," mu je prigovarjal ooo. Toda v zmešnjavi in vznemirjenju pri ločitvi ni bilo mogoče najti škatlice; bilo je resnično žalostno videti mrzlično trepetajoče in iščoče roke, poslušati
mu sinu veselje, sta vtaknila v zdihujoče glasove, ki so izpra-žepe čokolado, sadje, stokU-ni-co vina in konservno Škatljico za osem frankov, ki sta jo bila
spravila za hudo čase. Nato sta odvrnila. Ko stiv dospela do nasipov, so vrata pravkar odprli. Pokazati morata dovoljene bi bilo vse v redu.
"Pustite ju dalje!" je dejal službujoči častnik.
Tedaj šele se je žena oddahnila in šla hitro daljo. Mož jo je težko dohajal.
"Kako hitiš, ljuba moja!"
A žena ga ni čula. Ta.in gori jo je vabil Mont Valerien.
"Pojdi hitro — tukaj j<>!"
MESTO ČUDEŽ: GONDAR
Karavanska cesta iz Adue v Derobijo, ravnino severno oil Tanskega jezera, se spušča pri prelazu Gindi Meti v gondarsko kotlino. Gondar sam se dviga na bazaltnili skalah in se v j mnogočein razlikuje od drugihi ahcsinskih mest. Na vrhu sto-' je koptiške hiše, bolj spodaj stanu jejo mohamedanci, zapad-no od njihovih hiš, na drugi strani potoka Kalie, pa stoje na pol zapuščene koče stanuje nekoliko družin iz rodu Falašov.
Sredi mesta so dviga cesarska palača, ki jo obdaja skoraj dva kilometra dolg zid. Ta ogromna zgradba vlada nad vsem krajem. V notranjosti obzidja stoje sredi majhnih, gostih gozdov gradovi starih kraljev, dvanajst vrat vodi do njih.
Večji dol toll gradov pa so je zrušil. Vsaka vrata so bila namenjena posebnemu dostojanstveniku. Tako jo smel ^ skozi neka vrata samo Uag Sum iz Laste. skozi druga vrata samo poveljnik Semiena, tretja so bila določena za vladarja Godža-
Pota Ljubezni
Roman
45
"Pojdi, dragica, in imej za svojo sestrično opdrto srce! Ali si .-e napravila dovolj elegantno?"
"Mislim, da zadošča. Najlepši moj nakit je pač poročni prstan. Vera se mora zahvaliti, da. prihajam k njej."
"Ne varaj se, draga žena! Ljudje, ki stoje na samotni višini osamljeni, so jako ponosni!**
"Taka je bila že vedno."
"No torej."
"Oh, Robert, zbogom! Ko bi bila vendar že
sevali: "Škatlica? Kje je škat- ma. četrta duhovništvu itd. lica.'" Nista se sramovala, da j Namen toga je bil po vsej prili-jim je povzročila ta mala stiska j ki ta, da l>i se osebe, ki bi ho-toliko bolesti. Ko so našli Škat- tele obiskati noguša, ne sreče-lico, so se še enkrat dolgo in j vale, kajti osebno sovraštvo prisrčno objeli in sin je odliitel j med dostojanstveniki jo bilo nazaj na utrdbo.
Pomisliti je treba, da so pri-
Pogled poln toplega čustva je zažarel v Ve-linili očeh. Segla mu je v roke.
"Bodite u ver jeni, gospod doktor, da sem vaše besede jako rada slišala. Ljuba Agata, ti veš, da sem te imela vedno rada. Ali bi me ne kjer\hotela razveseliti enkrat s svojim posetom?"
Že se je zbiral na Agatinih ustnih odločen 'ne*, ko je začutila na svoji rami moževo roko m jecljala je: "Če bi ti bilo ljubo — in ako moj mož —
"Gotovo," jo je hitro prekinil, "mojo ženo z t pri tebi!" bo veselilo, da se porazgovori s svojo sestri-j Popoti si je mLsiiia: "Varovati se moram
čno."	'nekoliko prahu, da jej ne pomažem elegantne
"Eli bien, kdaj te smem torej pričakovati i gobe? kam*or me jK)(i0 peljali." Pojutrajšnjem ob petih k čaju? Pošljem ti voz." Kq stapila v "Ne, ne — nikakor ne!"
"Potem se boš morala pa peš potruditi," je odgovorila Vera smehljaje. "Na svidenje, Agata — gospod doktor, zelo me je veselilo." Agata je obstala ter zrla za njo. "No, ljuba ženica, ali ni bolje tako, nego da bi bila šla žaljivo mimo nje?"
"Da in ne! Tako velikodušna, tako plemenita ne znam biti kot si ti."
"Niti velikodušen, niti plemenit, samo nekoliko človekoljuben "
Sedaj pa ko sta prišla na cilj — ju je mučil strah.
Če ga ne najdejo? Če ne pride? Nenadoma sem opazil, kako je vztrepetala, otrepljala moža po rami in skočila pokonci.
Že od daleč je si »ozn a la njegov korak.
Ko je prišel, se jo zdelo, da se jo nad vso utrdbo razlila solnčna luč.
Velik krepak in lep mladec je bil. Z odkritosrčnim obrazom, z moškim veselim glasom jima je zaklical: "Dobro jutro, mama!**
In takoj je izginila torba, plašč, vse pod velikim klobukom. Potion je prišel na vrsto oče, a to je šlo hitreje. Žena je hotela imeti vse zase, bila je nenasitna . . .
"Kako so ti jrodi? Ali si dobro oblečen? Kako je s tvojim perilom V
Tn pod velikim klobukom som zapazil prisrčen pogled materine ljubezni, ki ga je objela od nog do glave. Plačala mu je naenkrat tri mesece zadržane materinsko nežnosti. Tudi oče je bil ginjen, a ni hotel pokazati. Zapazil jo, da ga opazujemo, in nam jo pomežik-
Šli k temu zajtrku po šesturm mučni poti. da so si bili obljubljali veselje celo noč, in pote^n naj mi kdo pove, ali je kaj hujšega, kot ta pi»«»:l«*d v raj, ki j«' l>il tako nenadoma iti neusmiljeno zaprt.
čakala sta še nekaj časa nepremični* na istem mostu. Oči sta imela neprestano uprte na trdnjavska vrata, skozi katera je izginil njuni otrok. Mož se je kmalu obrnil, nekajkrat za-kašl jal, potoni pa 'glasno in veselo dejal: " Pojdi va mati!"
Nato je naju pozdravil in podal ženi roko.
Gledal sem za njima do ovinka. ()<V j<» bil ves srdit 111 j«* v obupu mahal z roko. Mati je ibila mirnejša. Tiho je stopala ob moževi strani. Glavo je imela povesimo, iz oči pa so ji ro-ile solze. Od časa. do časa se mi j«* zdelo, da vidim, kako krčevito stresajo njena ozka ramena pod plaščem.

"GLAS NARODA"
pošiljamo v staro domovino. Kdor ga Koli če naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo.
je stopila v park, kjer je od vrat pa do vhoda v dvorec vodil raven drevored, obrobljen z živo mejo iz tišja, je začela korakati počasneje.
Kako neprijetno bo, iti mimo straže ter vstopiti sama v portal! Toda pa r korakov prej jej jo stopila črnooblečena dama nasproti.
"Milostiva, gospa grofica je ukazala, naj vas sprejmem (tukaj."
— Vera je pozorna — si je mislila Agata — sedaj mi bo vstop v grad mnogo lažji.
V veliki, lopo opremljeni predsobi jej je
tako veliko, da so prepirali in spopadli celo na pragu cesarjeve palače.
Tako zvana Fazilova palača je menda najstarejši izmed gradov. To je visoka, mogočna zgradba iz velikih kamenitili klad in apna, s štirimi okroglimi stolpi ob vogalih in četve-rooglatim stolpom s strelnimi linami iz glavne zgradbe. Od z m raj dola ta grad precej dober vtis, znotraj pa je danes že'
*' '	ki je vozila v smeri, odkoder sta pr
sama razvalina.
Po izročilu je hotel kralj Fazi I napraviti iz svojo palače najlepšo v vsej državi. Med kamne je dal pomešati zlata in oni'*t so napravili z olivnim olje m. Tako napravljenih zgradb je, kakor pripovedujejo Gondarci v tem delu Afrike bilo baje še mnogo.
Etiopcem jo Gondar mesto čudes in radi 'pripovedujejo o njegovi viharni zgodovini. Ob začetku 17. stoletja je .bil prestolnica Abosinije, neguši so tu vladali do Teodorja TT., ki si jo po porazu pri Magdali, kakor je znano, vzel življenje.
NAJSTAREJŠA MUMIJA.
Profesor Hassan, znameniti egiptski arheolog iz Kaira, ki so v zadnjem času pogostoma poročali o njegovih velikili znanstvenih uspehih, je sedaj v enem izmed staroegiptskill grobov, ki jih jo odkril prod kratkim, našel doslej najstarejšo mumijo. Gre za truplo žene 8e-hema Neferja. moža, ki je bil za časa faraona Kefrema najvplivnejša osebnost v državi. Žena je bila v blagoslovljenem stanju.
"Malo zelo, ljubi Robert, odpusti, ampak iz- lvoruU.a 0(lvzcia garderobo, lakaj pa je odprl uenadil si me s tem posetom, prav nic nisem yrata
zadovoljna ž njim."	, "Qospa dr. Stuermerjeva.'*
"Zaupaj mi, Agata: kakor je nenavadna ta Vstopila v kms(.n? v angleškem slogu o-Žonska, tako je plemenita, na njej m nič lieei- J prelllljeii salon. Kako divno! To visoko z zla-stega. Kaj takega človek čuti! In ta lopotr, - ! {om vložono pohištvo s prevlekami iz zelene kakšne divne ljudi zna ustvariti Bog!**
"Še lepša je postala, Robert. Prej ni bilo na njenem obrazu te duševne globine in ta dostojanstvena veličastvenost — Ah, Vera — Ve-ru —" in zajokala je. "Pusti to, Agata, in pojdi va dalje."
Prišedši v mesto sta srečala knoževsko ko-
odkoder sta prišla.
eijo
Agata je skrbipolno ponovila: "Hotela bi, da
mi ni treba iti tja."
"Norček, saj vendar nisi več mlado dekelce in tvoj mož ti dovoljuje. Ako bi ti ne ugajalo, ostaneš pač samo malo časa. Toda ne verujem — oster pogled imam za spoznavanje ljudi, to veš.**
"Angelsko dober si, to mi je-glavna stvar." Ko je bila Agata pripravljena oditi in je r topila k pisalni mizi svojega moža, jej je dejal:
toni
svile, a na stenah beli svilnati gobelini. Iz prizidka, vsega okrašenega s cvetjem, je stopila Vera. Oblečena je bila v popoldansko toaleto iz sive svile, ki se je spuščala v nabori 11 in v dolgi vlečki po njenem divotnem telesu navzdol.
"Bodi uverjena, ljuba Agata, da mi je jako drago, ker te morem pri sebi pozdraviti.'*
Rekla je to precej pokroviteljsko. Robert je govoril že zopet istino. Agati >e je zdelo najprimerneje, da ol>čuduje salon, ki je uprav o-življal njen čut za lepoto.
"Kako krasno! In ta prizidek! Odtod je gotovo lep razgled."
"Zame najboljši, ker vidim preko vse ceste, ki vodi v mesto. Z lornjeto, lahko zagledam kočijo že oddaleč."
"Katero kočijo? A — tako —!'*
DALJE PllIDE
AEROPLAN, KI JE POSTAVIL REKORD
ojaem.'
ji vi oče ji je ofe misli, -fitftriff nek ft j JOK
ZNAMENITI ROMANI KABLA MAYA
Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik?
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja**, "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"?
TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU 1 1
Na sliki vidima -veliki Sikorsy-jev aeroplan, ki se je dvignil v višino 27,950 čevljev ter je s tem j>ostavil višinski re£ci*L Aeroplan je vodil pilot Boris Sergijevsky.
IZ BAGiiADA V 8TAMBUL
4 knjige, b slikami, «27 strani
Vsebina:
Smrt Mohamed Emina; Karavana smrti; Na bega v Goropa; Družba En Narr
Ccm ________________1M
KRIŽEM PO JUTRO VEM
4 knjige, 598 strani, s slik? mi
Vsebina:
Jezero smrti; lfoj roman ob Nilu; Kako sem v Mekko romal; Pri Šamarlh; Med Jezidi
Cena....................LM
PO DIVJEM HIJRDISTANC
4 knjige, 594 strani, b slikami
Vsebina:
Amadlja; Beg fat Ječe; Krona sveta; Med drema ognjema	Cena -----------------....L5®
PO DEŽELI SRIPETABJEV
4 knjige, s slikami. 577 strani
Vsebina:
Brata Aladiija; Koča ▼ soteski; Mlrldlt; nf.ivpj*A <IO	Cena ______________IM
SATAN IN ISKARIOT
12 knjig, s slikami. 1794 strani
Vsebina:
Izseljenci; Yuma fetar; Na sledu; Nevarnosti nasproti; Almaden; V treh delih areta;
Izdajalec; Na lovu; Spet n* divjem zapadn; Rešeni milijoni; Dediči
Cena -------
V GORAH BALKANA
4 knjige, s slikami, 576 strani
Vsebina:
Kovač Šlmen; ZaroKa z zaprekami; V golob-ojuku; Mohamedanskl svetni*
Cena................1M
W1M.TOV
12 knjig, s slikami, 1753 strani Vsebina .
Prvikrat na divjem zapadu; Za življenje; NSo-čl. lepa Indljanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komanči in Apači; Na nevarnih potih; Winnetovov roman; Sans Kar; Pri Komančih; Wlnnetova smrt; WIn-netova oporoka
-Ž C T 'I
4 knjige, s slikami, 537 strani
Vsebina:
Boj.z medvedam; Jama draguljev; čno —; Bih, In njegova poslednja pot Cena ___________
Naročite jih lahko pri:
KNJIGARNI "Glas Naroda"
l
216 West I8th Street
New York, N. Y.
7,
If
QLA8 NARODA"
New York, Saturday, May 9, 1936
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ33.
Kje je Eva?
55
2A
ROMAN IZ ŽIVLJENJA 'GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
"Samo ko bi mogel ž njo nemoteno govoriti, samo pol ure," pravi Ludvik.
Mantel nekoliko pomisli, nato pa pravi smeje:
"Ali bi hoteli biti jutri zvečer pri nas na večerji?"
Vesel prime Ludvik Mantelovo roko.	/
"Hvaležen sem vam! Ali smem priti?"
Mantel zopet nekoliko pomisli, nato pa pravi:
"Večerjamo ob osmih. Toda za razvedrilo vas povabim že o pol osmih. Slučajno pa bom prišel domov šele ob osmih, mislim, da moram opraviti nekaj poslov. Zapomnite si satno. da ste povabljeni o pol osmih! Moja hči pa se mora tedaj žrtvovati kot moja zastopnica. In — kar se tiče mene, bom storil, da boste deležni čim prijaznejšega sprejema."
Z obema rokama prime Olden roko Henrika Mantela.
"Kaiko se naj vam za vse to zahvalim?"
"Va-š dolžnik seftn, dragi gospod doktor. Kar ste storili za mojo hčer, tega ne bom nikdar pozabil."
"Prosim, ne osramotite me; kajti prav malo sem za njo storil."
"Toda bila je pomoč ravno ob pravem ačsu, in vedi Bog, kakšno hčer bi našel, ako ji vi ne bi pomagali. Kot rečeno, tega nikdar ne bom pozabil; ne bi niti pozabil, ako mi tudi ne bi bili tako simpatični, kot ste."
Ludvik ga resno gleda.
"Tedaj, ko som vas videl z vašo hčerjo v hotelu v Cu-rihu, sem vas sovražil, toda samo zato, ker ste pokvarili dekle, ki sem jo ljubil. In za to se želfau pri vas oprostiti."
In Mantel mu zopet ponudi roko.
"Upam, da si bom mogel pridobiti vašo naklonjenost."
4'Jo že imate in v vas spoštujem očeta Eve Mantelove. Moja iskrena želja je, da bi se vam mogel čim bolj približati. Moja hvaložnost do vas bo brez meje, ako mi dovolite, da zasnubim vašo hčer."
Resno se oba pogledata.
"Moj prijatelj Traber mi je o vas povedal marsikaj dobrega in kar še drugače vem o vas, mi daje povod, da vam iz srca rad dam to dovoljenje."
"Potom pa vas no maram več motiti, temveč se vam samo zahvalim za to dovoljenje."
"Torej jutri se zopet vidimo!"
Oldenove oči ga hvaležno pogledajo.
"Bom točen. Medtem pa pozdravite svojo gospico hčer. Na svidenje!"	«
Oba si prisrčno stisneta roko in z občutkom medsebojne naklonjenosti in spoštovanja so poslovita. Mantel je mogel
Iz Jugoslavije.
SANKCIJE TER AN- izvozila v Anglijo blaga za pol-GLI-1A IN JUGOSLA- AnzVlia Pa k nam v isti
__IfJ.	dobi za sedem millijard dinar-
VIJA	je v. Naša trgovina z Anglijo
V povračilo velike škode, ki je bila torej pasivna za ogromno jo povzročile sankcije Jugo- no vsoto pet in pol milijarde slaviji, je dala angleška vlada dinarjev.
meseca oktobra lanskega leta' jugoslov. državi malenkostne koncesije pri njenem uvozu v Anglijo. Če se dobro spominjamo, je šlo samo za uvoz puranov. Toda tudi ta drobtnica, ki niti od daleč ne more odtehtati ogromne škode, ki jo trpi Jugoslavija zaradi sankcij, ni bila (po volji gotovih angleških političnih krogov in lord Matison je 20. marca celo vložil zaradi teh zares bagatelnili koncesij v angleški zgornji zbornici interpelacijo, v kateri jo zahteval, da se morajo te Jugoslaviji priznane koncensije takoj preklicati, češ, da so bile dane brez vednosti parlamenta.
Z ozirom na ta dogodek pri-občuje beograjska gospodarska revija "Industrijski pregled" odprto pismo lordu Matisonu v Londonu, v katerem ugotavlja, da je Jugoslavija zaradi sankcij proti Italiji izgubila 35 od-stot. svojega izvoza in da angleške koncesije ne predstavlja-
dinarjev.
90 ARETACIJ V PE-TROVGRAJSKI AFERI
V Petrogradu v Vojvodini so odkrili afero, v katero je zapleteno mnogo uglednih ljudi iz tako zvanili boljših krogov. V zvezi s to afero je policija doslej aretirala 00 ljudi, med njimi več zdravnikov, odvetnikov, trgovcev, bankirjev in trgovskih sotrudnikov. Večina are-tirancev jo izjavila, da si bo končala življenje, če bodo njihova imena objavljena. Res je eden aretirancev to grožnjo tudi izvršil. Na policijo je bil namreč pozvan bivši gostilničar in rentier, 41-letni Edvard Prem. Pozivu se pa ni odzval, temveč se je doma na podstrešju obesil. Zapustil je pismo v katerem pravi, da je nedolžen in da zapušča vse svoje premoženje poslovnemu prijatelju, nekemu bankirju. Prem je bil zelo premožen in je tudi precej
in ni doslej objavila imen.
nobenih
biti potolažen, da bo njegova hči ob strani Ludvika Oldena v naši državi? In ali Vam je
jo ntfbene stvarne odškodnine razsipno živel. Večkrat so ga za Jugoslavijo. Dalje list pravi: vidoli v družbi moških zlasti "Ali Vam je znano, da Jugo- pa mlajših. ki jim jo rad plače-slavija ne predstavlja za Ang-, va] Zaradi Premovega samo-lijo samo prijateljske države, mora je policija bolj oprezna marveč tudi d ržavo, iz katere Vaši sodržavljani črpajo o-gromne koristi? Ali veste za rudnik Trepčo, za rudnik Ko-paonik, za vso ono silno bogastvo, ki ga Vaši rojaki črpajo od nas? Ali varni jo znano, koliko je angažiran \*aš kapital
imela samo dobro. In Olden je vedel, da bo imel zelo dobre- znano, da radi teh milijardnih
ga tasta, ako se mu posreči dobiti Evino roko. Da si pa njene roke ne more pridobiti brez njene ljubezni, je vedel.
* • *
Med tem časom pa je Dolly prijazno sprejela Evo.
"Bala sem se že, da vam bo žal, da ste mi obljubili," pravi Dolly smeje.
Eva zmaje z glavo.
"O, ne, veselila sem se, da vas zopet vidim," nravi Eva, Četudi bi ravno danes najrajši ostala doma.
Dolly pelje Evo v hladnem gospodinjskem ponosu skozi celo hišo iif Eva občuduje vse, kar vidi. In vedno si mora misliti, da hodi polog sestro Ludvika Oldena in da je v tej hiši tudi pogosto Ludvik, kajti opazila je, da sta si bila brat in sestra zelo naklonjena.
Ko Dolly pokaže Evi celo hišo, sedete v mali salon in Dollv vedno govori o glazbenem užitku prejšnjega večera.
"Ali tudi sami kaj igrate?" vpraša Eva.
"Da, igram klavir in tudi malo pojem. Pogosto spremljam gospoda Traberja, kadar igra gosli. Toda vse to se ne more primerjati z vami in vašim gospodom očetom. Mislim, da ste se mnogo naučili od svojega očeta, gospica Joachim."
Eva jo pogleda s prijaznim nasmehom.
"Že sinoči sem vas hotela opozoriti na to, da se ne pišem Joachim. To je samo drugo ime in umetniško ime mojega očeta. Pišem se Mantel, draga gospa Toring."
Dolly se lahno zgane.	i
"Mantel? Eva Mantel?" pravi presenečena.
"Da, to jo moje pravo ime!"
"O, moj Bog! Mi morate oprostiti, toda to ime — ne, saj ne more biti!"
Eva takoj opazi, da jo Dollv anorala slišati nieno ime od svojega brata.
"Mislite, da ne more biti, da bi bila ona Eva Mantel, katero je vaš brat nek večer nezavestno pobral na ulici in ji je dal jesti in piti?"
Dolly jo pogleda z velikimi očmi.
"Torej, ali ste ros ona Eva Mantel?"
"Da, gospa To ring, jaz sem ona Eva Mantel."
Vsa nemima jo potegne Dolly k sebi na divan, prime njene roke in jo resno pogleda.
"Kako je vendar to mogoče? Vi, tako fina dama, hči Henrika Joacliima — in ste ista kot ono obupano, bledo dekle, o katerem mi je moj brat toliko pripovedoval in za čije usodo se je toliko brigal in ki jo je iskal s tolikim nemirom?"
Eva zardi. Saj je slišala tudi od Dolly, da je Ludvik tako mislil na njo in je imel take skrbi zaradi nje.
"To vabn moram pojasniti, gospa Toring," pravi tiho in ji pripoveduje, kako je prišlo, da je prišla v slab položaj.
Dolly jo pazljivo posluša in ko Eva skonča, pravi vneto:
"Toda moj brat — saj vas je včeraj zopet videl, govorili ste ž njim, in mi ni povedal, da ste vi ona mlada dama, ki — o, onogoče ne smem o tem govoriti, ne vem, ako bi bilo mojemu bratu prav."
Eva ji stisne roko.
11 Ne govorimo o tem, dokler vam vaš brat ne pove vsega o tem, kar se je sinoči dogodilo med njem in menoj. Povem va msamo toliko, da je vaš gospod brat ravne sedaj pri mo-očetu, da od njega izve vse to, kar sem vam sedaj jaz la. Saj tudi ne vem, ako vas sedaj še veseli z menoj ali kakor sem upala, ako bi mi še hct^l^ oodariti "" iteljstvo."
(Dalj« prihodnjih)
poslov ni pri nas niliče niti in-terpeliral, niti protestiral radi toga, ker je naša vlada brez znanja in pristanka parlamenta dala te zavidljive in materi-jalno prekrasne koncesijo Vašim ljudem? Verujemo, da niste vedeli za to, ker bi sicer ne mogli — verjetno tudi ne hoteli — protest i ratu radi onih malih koncesij, ki nam gredo ])0 pravici in po mirovnih pogodbah. A Vi pripadate zemlji žentlemanov, pa je prirodno, da računate s svojimi moralnimi in političnimi obveznostmi.
Tako "Industrijski pregled" — in pripominjamo, da je Jugoslavija od leta 1921, do 1935
ZAHTEVE BOSANSKIH RUDARJEV
V Zeniei se je v nedeljo 19. aprila vršil kongres Zveze rudarjev iz Bosne in Hercegovine. Na tem kongresu, ki so se ga poleg rudarskih delegatov udeležili tudi predstavniki socialnih ustanov, se je obširno razpravljalo o položaju rudarskega delavstva. Lansko leto so upravičeno imenuje črno leto za rudarje, saj so imele nesreče v rudnikih strašno bilanco: 179 mrtvih, 220 hudo in 4,900 lažje ranjenih rudarjev. Mnoge nesrečo £o povzročile pomankljive varnostne naprave v rudniških obratih. Rudarji se upravičeno pritožujejo tudi proti sistoniu dola. Nadzorstvo je silno strogo in za najmanjše zamude pri delu in za prestopke v pogledu raznih določil morajo rudarji plačevati visoke globe. V 10 lotili so rudarji v Bosni in Hercegovini plačali v globah 3,424,233 Din. Najvažnejše za hteve bosanskih rudarjev so naslednje: Rudarska glavarstva naj se izločijo iz kompetence ministrstva za gozdove in rudnike. Pri rudarskih glavarstvih naj so osnujejo posebni odseki za preiskavo jam in varnostnih naiprav. Pri rudnikih pa naj se ustanovijo odbori predstavnikov delavcev, delodajalcev in bratovske blagajne, ki bodo predlagali pot robno varnostno ukrepe. Metanske in drusrače slabe jame naj se redno kontrolirajo vsaj enkrat na mesec. V metanskih in ostalih nevarnih jamah naj bo prepovedano akordno delo.
►ooooo ooooooo^ooooociooe^^
Na parnikih. lil m debelo tiskani, se vrše v domovino izleti pod r«Mv« izkušenega spremljevalca.
12. maja:
Kurmandie ▼ Uavro 19. maja:
Europa v Bremen 30. maja:
Manhattan ▼ Havre 21. maja:
Aquitanla v Cherbourg 23. maja:
Champiain v Havre Con te di Savoia v tienoa
še, ko so se vračali z vozom domov. Doma so poklicali zdrav nika, toda bilo je že prepozno, zvečer je mali Slavko umtrl.
V	SMRT ZARADI PONEVERBE
V	baški vasi Srbobranu se obesil občinski blagajnik Izidor Belič. V občinski blagajni so ugtovili primanjkljaj okrog 100,000 Din in na odgovor je bil poklican blagajnik Belič, ki je priznal, da jo denar poneveril. Iz strahu pred kaznijo je šel v smrt.
8L0VENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St, New York
rišite nam za cene vosnib listov, reservaHJo kabln In pojasnila za potovanje.
1:6. maja: Norma ml le
v Havre
28.	maja:	f Berengaria v Cherbourg \
29.	maja:	' Eex v (Jenoa ' Bremei* v Bremen
3. junija:	'
Washington v Havre
5. junija : Queen Mary v Cherbourg Kuropa v Bremen
G. Jurija:,	* "j
Paris v Ha v«	}
Saturnla v Trvt	*.
11. junija:
lie de France v Havre Aquitanla v Cherbourg
13. Junija:
Bremen * Bremen Conte di Savola ▼ Genoa
t \
lC. junija: Xormandie
v Havre
2ENA UBITEGA MOŽA PROSI MILOST ZA MORILCA
Pred okrožnim sodiščem v Varaždinu je bila te dni zaključena razprava proti 28-letnemu I morju, čevljarju Milanu Antoliču iz TomaŠevca, ker je 13. februarja-med prepirom zabodel svojega brata Antona, da so mu izstopila čreva in je kmalu na to umrl, a ranil jo tudi bratovo ženo Vero ter sosedo Josipino Pregljevo. Obsojen je bil na 15 in pol leta težko ječe ter mora plačati vdovi 20,000 Din odškodnine. Po izročeni obsodbi jo stopila žena pokojneara Antona pred senat in prosila, naj mu zmanjšajo kazen. Ta gesta jo seveda pri sodišču vzbudila precejšnje začudenje saj nihče ne pomni primera, da bi žena ubitega prosila za milost morilca svojega moža.
MADŽARI OBISKU. JEJO JADRAN
VA2NO ZA NAROČNIKE
Poles naslova Je razvidno do '-daj imnte plačano naročnino. Prva številka i>onjeni mesec, druga dan in tretja pc leto. I>a nam prihranite nepotrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu Izmed zastopikov, kojih Imena so tiskana z deltelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih.
CALIFORNIA:
San Francisco, Jacob Laushin
COIORA1X):
Pueblo, Peter Culig, A. Saftlč Walsenburg, M. J. Bayuk
INDIANA: IndianaiN>lis, Fr. Zupančič.
ILLINOIS:
Chicago, J: Bevčlč, J. Lukanlch Cicero. J. Fabian (Chicago, Cicero
In Illinois) Joliet, Mar j Bambich La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustha North Chicago, Joe Zelene
KANSAS:
Girard. Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar
MARYLAND:
Kltzmiller, Fr. Vodopivec Steyer, J. Cerne (Za Pennsylvania, W. Va. in Maryland) j
MICHIGAN: Detroit, Frank Stular
MINNESOTA:
Chisholm. Frank Gou2e Ely, Jos. J. Peshel Eveleth, Louis Gouie Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John PovSe Vlrgina, Frank Hrvatich MONTANA: Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa
NEBRASKA:
Omahb: P. Broderlck NEW YORK: Gowanda, Kari StrnMtt Little Falls,
Cleveland. Anton Bobek, Chaa. Karl-linger, Jacob Resnik, John Slapnik
OHIO:
Girard, Anton Nagode
Lorain, Louis Balant, John Kua^e
YoungstoTn, Anton KikelJ
OREGON:
Oregon City, Ore., J. Koblar
PENNSYLVANIA: Broughton, Anton Ipavec Conemaugh, J. Brezovee Coverdale in okolica, M. Rupnik Export, Louis Supančii Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin in Frank Blodnikar
Greensburg, Frank Novak Barberton, Frank Troha Johnstown, John Polantz Krayn, Ant. Tau£elj Luzerne, Frank Balloch Midway, John Žnst Pittsburgh. J. Pogačar St Al t on. A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehifrer West Newton, Joseph Jovan
WISCONSIN: Milwaukee, West AUis, Fir. Skok Sheboygan. Joseph Kakei
WYOMING:
Rock Springs, Louis Tauefaar Diamondville, Joe RoUch
Vsak zastopnik Ma potrdilo a sveto, katero jo,prejel. Zastopnike toplo
UTBAVA «GIAb NARODA"
Iz Splita je odpotovala 100 članska ekskurzija Madžarov, ki so kakih 10 dni bivali ob na-—------ Kkskurzijo je volil ravnatelj Jugoslovensko madžarskega gospodarskega društva v Budimpešti Franjo Farkas, ki že 6 let deluje za zbližanje Jugoslavije in Madžarske. Pred odhodom je na-glasil. da je po sprejetju trgovsko pogodbo in turistične konvencije med Jugoslavijo in Madžarsko, več upanja na uspeh prizadevanj, katerim se je posvetil. Jugoslovensko madžarsko gospodarsko društvo si posebno prizadeva, da bi čim več Madžarov obiskovalo nas Jadran in da bi prirejali ekskurzijo tudi v drugo našo kraje. Tudi pozimi je poslalo društvo že več madžarskih izletnikov na Jadran. Društvo si bo prizadevalo organizirati vzajemne izlete Madžarov v Jugoslavijo in Jugoslovencev v Madžarsko.
ZAGREBŠKA KATEDRALA SE RUSI
Ko so morali po velikem potresu leta 1880 porušit staro zagrebško katedralo v romanskem slogu in zgraditi novo v gotskem slogu po načrtih dunajskega arh. Sclimidta, so napravili veliko napako, da se niso prepričali ali bo izbrani gradbeni material dobro klju-
Iboval zunanjim. Posledica tega je, da so se začeli kipi sve-tni-ikov krušiti, da jim odpadajo roke, glave in noge, kar pomeni veliko nevarnost za ljudi, ki ho dijo mimo katedrale. Cerkev bi bilo treba stalno popravljati. Strokovnjaki, ki so jo pregledali, pravijo, da bi stalo telmeljito popravilo 2 in pol milijona Din.
OTROK SE NAPIL ZGANJA IN UMRL
Sedemletni sinček vrvarja iz Dugega Sela Slavko Vid Pre-sečki je odšel oni dan s svojima starejšima bratoma v sosedno vas, kjer jim je postavil kmet Nikola Salarič po k#n-čanem delu na mizo liter žganja. Mali Slavko je bil nekaj časa sam v hiši in to priliko je porabil, da je popil poldrui deci žganja, nakar je odšel na skedenj in pijan zaspal. Spal je
POD VLAK JE SKOČIL
Pred par dnevi so našli progi Bjelovar-Križevci razfcne-šarjeno truplo neznanega mladeniča, v katerem so spoznali mizarskega pomočnika Franjo « Grand verger ja. Vse kaže, da je šol fant v smrt zaradi nesrečne ljubezni.
17. junija:
Berengaria v Cherbourg Manhattan v Havro •M. junija:
Kuropa v Bremen Vu!cania v Trst Cham plain v Havre na ; 24. junija:
Queen Mary v Cherbourg 27. junija:
Lafayette v Havre Rex v Genoa A«iuitania ▼ Cherbourg BO. junija:
Normandle v Havr*
PETEK — NAJBOLJ SUH DAN V TEDNU.
Francoski meteorolog Marcel Jobolot se je bavil z vprašanjem, kateri dnevi v tednu so najrajši mokri. Deset let je vodil o tem vprašanju statistike, ki so mu pokazale, da je največ deževnih dni v nedeljo,
potom sledijo zapovrstjo torek, 15- JniiJ®:
1.	julija: Washington v Havre
2.	julija:
Berengaria v Chernourg
3.	julija:
lie de France t Havre Conte di Savoia * Cenoa 8. juUja:
Queen Mary v Cherbourg II. julija: Satu m fa v Trrt Champlaln t Havre 14. julija:
Normandie v Havre

i;
četrtek, sobota, ponedeljek, sreda in petek. Petek je tedaj v splošnem najbolj suh dan tedna. Jobolot pravi, da o kakš-!jaJn,,J*"
1	I TJ nv « i
nem slučaju tu ne moro biti govora, seveda pa tudi ne more povedati naravnega zakona, ki bi pojasnil to čudno atmosfe-rično dejstvo. Nekaj pa bo na tem. Kdo med nami se še ni jezil, da mu drž skoraj dosledno pokvari nedeljske izlete •
v Havre
Manhattan 16. julija:
Aquitanla v Cherbourg Bremen v Bremen
Rrx v Genoa t*, julija:
Kuropa v Bremen He de France v Havre BerenKarla v Cherlwurg 25. Julija:
Vnirania v Tret 2». julija:
Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre
Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd., imamo v zalogi precej nabožnih knjig, predvsem
2EE
i::.:.
Molitven lice
v krasni vezi, importiranih iz starega kraja. Slovenski molitveniki:
SVETA URA
v platno vez..............M
v fino usnje vez ..........1.50
v najfinejše usnje vez ....1.80 v najfinejše usnje trda vez 1.80
SKRBI ZA DUŠO
v platno vez.............. .90
v fino usnje vez..........1.50
v najfinejše usnje vea ....1.80
KVIŠKU SRCA
v imitirano usnje vez
v usnje vez ..........
v fino usnje \ez......
v najfinejše usnje vez
.. .no .. .80
...1.20
v najfinejše usnje trda vez 1.50 v bel celluloid vez.........1.20
nebesa NAS dom
v ponarejeno .............1.—
v najfinejfie usnje vez. ....1.50 v najfinejše usnje trda vez. 1.60
Hrvatski molitveniki:
Utjehaj starosti, fina vez.....1.—
Slava Bogn, a mir ljudem
fina vez. ................1.50
najfinejša vez.............1.00
Zvontee nebeški, v platno......M
fina vez. .................1.—
Vlenae. najfinejša vez.........1.S0
Angleški molitveniki:
(ZA MLADINO)
Child's PraytrhesL;
v barvaste platnice vezano .30 v belo kost vezano........1.19
Come Unto Me
v platnice vezano .........30
v belo kost vezano.........35
Key of Heaven
fino vezano ...............35
v usnje vezano............ .70
v najflnejSe usnje vezano 1.20
Angleški molitveniki:
(ZA ODRASLE)
Key of IVeaven
v celluloid vezano.........1J80
v celluloid najfinejša vez. ..140 V fino usnje vezano.......L50
Catholic Pocket Manual:
v fino usnje vezano......1.30
Ave Maria:
v fino usnje vezano......LM
r*
KNJIGARNA "GLAS NARODA