167
Mišigin Cedendorž
Mišigin Cedendorž
MRAZ IN     Mrzlo je, vročina    pravijo.
Strašno je mrzlo,
pravijo.
Toda, povejte,
je kaj bolj mrzlega,
kot je gorje?
Vroče je,
pravijo.
Strašno je vroče, pravijo.
Toda, povejte,
je kaj bolj vročega,
kot je ljubezen?
DVE PESMI       1.    O ljubezni jaz bi rekel: S PETIMI             Za primero z njo lahko bi
VERZI             vzel le eno: nedosežno
sonce, ki slepi brezbrežno dalj in šir v pustinji Gobi.
2.    Če od žalitev in gorja zajokati bi smel na glas in če bi biseri in ne solza potoki vreli mi iz oči, bi bolj bogat bil, kot lahko so sni.
KAI JE     »Kaj se najlepše na svetu ti zdi?«
NAJLEPŠE     sem vprašal nekoga.
NA SVETU     »Plamen«, je menil. In jaz sem s plameni primerjal globino tvojih oči.
»Kaj je najlepše na svetu?« sem vprašal dvajset ljudi. »Kruh«, mi je rekel eden kot drugi. In jaz sem dobroto tvojih oči primerjal z velikim hlebom.
Sodobna
Kajti dobrota teh nežnih oči
me hrani in greje
bolj kot vsak ogenj pod nebom.
»Kaj je najlepše na svetu?« sem vprašal mnogo ljudi. »Najlepše so zvezde«, so odvrnili. In luč nenavadnih tvojih oči začel sem primerjati z zvezdami. V neskončno visoki, v neskončno globoki daljavi so te nenavadne oči.
MOJA     Besneči sneženi metež
GORA     lavine snega je nagrnil na kup.
Bel metež rjove iz dežele v deželo,
en teden, po sedem tednov vkup.
Bel metež slepo
je razmlatil,
raztrgal
na cunje
zemljo.
To noč sem premišljal: nocoj
se je zrušila moja gora.
Pa ni bilo res.
Ko zjutraj sem vstal,
je cela bila moja gora!
Nad zemljo je grom divjal,
dvoglavi blisk jo razklal
in sedem tednov
je lilo na njo.
Bilo je kot mora.
Sinoči še mislil sem: zdaj
se je zrušila moja gora.
Pa ni bilo res.
Kot čudež z nebes
se zdi nad Burhan-budajem svit.
In glej,
živino
spet ženejo pit.
Na svojo goro sem ponosen.
168
mongolska lirika