Štev. 48. r— liu ija vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih op* & dopoldne. ftedntttvo: Ulica Sv Fr?nuika Asiškk» ladtjo n calo tato . ....... 5-20 n pol Ida ................... V Trstu, 17. februarja 191S. Letnik Xl. Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ............... mm po 20 viti. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5-— vsaka nadaljna vrsta.............2 — Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. sprejema inseratnl oddelek .Edinosti*. Naročnin« aclj« sa pošiljajo upravi Uda. Plačuje se izključno ta ■pn* »udluudl*. — PM« in to« se v Trttu. Up— ta laaeratni oddelek ae --it M. — ~ v ulici Sv. Frančiška račun IL 041.852. Ljuti boli u Karpatih se nadaljujejo.-Boli v Bukovini potekalo ugodno. no ruskem Poljskem in o zapadni Galiciji orNijerUskl boji. - uspdne oemSke akdje ob ozhodnopruskt melL - Nemci zavzeli Bleisk In Plock. Sklepi tripleententne fflnanine komisije v Parizu. - Žrtve sofijskega atentata. Z nvstrijsKo-rustofifl bojišči D L NAJ. 16. (Kor.) Uradno se razglaša: 16. februarja 1915. Splošni položaj na ruskem Poijsketn in v zapadni Galiciji je nei z premeni en. Vršili so se samo artiljerijski bojL Na karpatski fronti se vrše hudi boji. Več podnevnih in ponoćnih ruskih napadov proti postojankam zaveznikov ie bilo odbitih ob velikih sovražnikovih izgubah, pri čemer je sovražnik izgubil tudi 400 mož ujetnikov. Akcije v Bukovini potekajo ugodno. Seretsko črto smo prekoračili in ob neprestanih bojih porinili Ruse proti Prutu. Južno od Kolomeje. kjer so se razvili večji boji. smo včeraj ujeli nad 500 sovražnikov. Namestnik šefa generalnega štaba: pL Hofer, fini. Poveljnik baterije motorskih možnarjev pri cesarju DUNAJ. 15. (Kor.) Cesar je sprejel danes predpoldne v daljši avdijenci poveljnika baterije motorskih možnarjev, polkovnika Alberta Langerja. ki se je zahvalil cesarju na podelitvi reda železne krone III. razreda z vojno dekoracijo. Polkovnik je prišel pred najvišjega vojnega gospoda v bojni uniformi, odičen z železnim križem I. in II. razreda, podeljenega mu od cesarja Viljema. Monarh se je pokazal obveščenega o u-činkovanju baterij motorskih možnarjev v Belgiji in na Francoskem ter si je dal podrobno poročati o tein. Monarh jc izrazil polkovniku svojo cesarsko zalivalo na uspehih baterij možnarjev ter je nanašal. da ie jako zadovoljen z vedenjem častnikov in moštva. Njegovo Veličanstvo je končno pooblastilo polkovnika Langerja. da to n»cgov< cesarsko zahvalo sporoči častn.koin in moštvu. Brzojavna zahvala »»krajinskega poslanca Vasilka generalu Pflanzerju za osvoboditev Bukovine. DL NAJ, 15. (Kor.) Predsednik zveze bukovinskih ukrajinskih poslancev, poslanec Vasilko. je naslovil na armadnega poveljnika. generala konjenice, bar. Pflan-zerja brzojavko, v kateri se v svojem in v imenu stranke zahvaljuje za to, da je hrabra avstro-ogrska armada zopet zasedla tla prcijubljene domovine. Z božjo pomočjo in po hrabrosti naše armade in previdnosti njenih voditeljev nismo več brez domovine. K temu se pridružuje še osrečujoča zavest, da se je spo-nesla malenkostna pripomoč naših na svojo grudo navezanih Huculov. Baron Pflanzer je odgovoril brzojavno, zahvalil se za brzojavno počeščenje ter izrekel nado. da bo lepi Bukovini in njenemu vdanemu prebivalstvu za naprej zaprinešeno. ________ Z nemiHo-ruskesa bojišča. BEROLIN. 16. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stao, 16. februarja 1915. Vzhodno bojišče: Zasledovalni boji na tej in oni strani vzhodnopruske meje potekajo tudi nadalje zelo ugodno. Na Poljskem severno od Visle smo po kratkem boju zasedli Bieisk in Plock. O-krog tisoč sovražnikov smo ujeli. Na Poljskem, južno od Visle, se ni dogodilo nič bistvenega. Inozemsko časopisje je priobčilo pustolovske vesti o neizmernih izgubah Nemcev v bojih v zhodno od Bolymowega (začetkom februarja). Ugotavlja se, da so bile nemške izgube pri tem napadu v razmerju z doseženim uspehom majhne. Vrhovno armadno vodstvo. Sodba francoskega častnika. PARIZ, 15. (K.) Razpravljajoč o najno-vejih dogodkih na vzhodnem bojišču piše podpolkovnik Rousset: Umaknitev Rusov se je izvršila po strategičnem zistemu ki se porablja vsikdar proti močnim silam. To pot se to niti ni zgodilo po kakem porazu, ampak le zato, da so se izognili morebitno premočnemu pritisku sovražne sile. S frnneosKo-nemšRe§a Uojlsčn, BEROLIN, 16. (Kor.) \VoItfov urad poroča: Veliki giavni stan, 16. februarja 1915. Zapadno bojišče: Sovražni napadi proti zakopoin, ki smo jih zavzeli pri St. Eloi, so biii zavrnjeni. V ostalem se ne da poročati nič posebnega. Vrhovno armadno vodstvo. Prebarvan je angleških ladij. ROTTERDAM, 15. (Kor.) Kakor se poroča /. zanesljivega vira. že prebarvujejo | ladje angleške parobrodne proge Har-Uvich-Line tako, da so enake ladjam nizozemske Batavijske proge. I Ladja »I. L. Lueckenbach« priplula pod ameriško zastavo v Ymuiden. AMSTERDAM. 16. (Kor.) V soboto je priplula ladja »I. L. Lueckenbach« z bombažnim tovorom za Bremen pod ameriško zastavo v Vmuiden. Gospodarski boj aa morju med Nemčijo in Anglijo. HAMBURG, 15. vnih družb. Povod razgovoru je bila holandski vladi došla pojasnjevalna nemška nota.Uspeh posvetovanja ni znan. Glasom > Handelsblada«, so na konferenci opozarjali, da bi bilo želeti, da se vozi kolikor le možno previdno in naj se, ko uzro kak podvodni čoln, ustavljajo. Isti list javlja, da je kraljeva Nizozemska družba parnih čolnov začasno zaustavila vožnje v Ha vre. Nizozemske ladje naj nosijo sliko nacijo-nalne zastave ia svoje ime visoko na vidnem svojem »lelu. i HAAG, 15. (Kor.) Tukajšnji korespon-denčni urad naprošajo od več strani, da naj opozori na to. da bi bilo želeti, da bi se na straneh ladij naslikala nacijonalna zastava in ime ladje kolikor mogoče visoko. Ako plove podmorski čoln pod vodo, se ne vzdiguje in ne pada z valovi, tako da se po periskopu, ki le za malenkost moli iz vode, ako je morje količkaj nemirno, spodnjega dela ladje največkrat niti ne zapazi. Priporočati je torej, da nosi ladja ho-landsko zastavo in pa svoje ime kolikor mogoče visoko nad vodo na straneh. Angleška spodnja zbornica. — Poročilo L!oyd Gorgesa o dogovoru finančnih ministrov trosporazuma. LONDON, 16. (Kor.) V današnji seji spodnje zbornice bo finančni minister Lloyd Cf orges poročal o pogajanjih z Ri-botom in Barkom. Parlamentarični dopisnik lista »Times« omenja naslednje štiri točke dogovora: 1. Vsem trem vladam se priporoča, da prevzamejo enake dele predujmov, ki se dovole onim državam, ki se bojujejo sedaj ali pa se bodo bojevale pozneje na strani trosporazuma. V to svrho se v imenu treh držav izda posojilo. _____________ 2. Odnošaji med bankami, ki prevzamejo posojilo vseh treh držav, naj se posebno uravnajo. 3. Vse, kar vse tri države potrebujejo, naj se skupno nakupi od nevtralnih dr-ža.v 4. Naj se poseže po financijelnih nared-bah, da se olajša ruski izvoz in v svrho, da se menična pariteta med Rusijo in o-stalimi zavezniki zopet vzpostavi. LONDON, 16. (Kor.) V včerajšnji seji siKKlnje zbornice je govoril Lloyd Geor-ges o pariški konferenci ter izjavil, da se je sklenilo, da si naj vsaka država denar za lastne potrebe po možnosti preskrbi doma. Ako bi bila potrebna pomoč za nakupovanja v inozemstvu, bi oni, ki razpolagajo s sredstvi, pomagali po svojih močeh. Skupna posojila bi se najela za predujme manjših zavezniških držav. Prvih 50 milijonov za ruska nakupovanja v inozemstvu se vzame v enakih delih na londonski in pariški borzi. Deset milijonov listin ruskega zaklada je že s podpisi prekoračenih. Zvišanje mezde angleških železničarjev. LONDON. 16. (Kor.) Posvetovanje, ki se je vršilo med železniškimi ravnatelji in uslužbenci, je imelo za posledico, da se je slabše plačanim močno zvišala mezda. GršKo-turški spor. CARIGRAD, 15. (Kor.) Tukajšnji diplomatski krogi se čudijo, da je grški poslanik še potem pristojal na to, da odpotuje in v vsej naglici zapustil Carigrad, ko so bile malenkostne diference, ki so se poja- vile v zadnjem trenotku glede določitve za liste namenjene razglasitve, Že poravnave. V gotovih krosih še vedno upajo, da se incident poravna ter sc zopet vzpostavijo normalni diplomatiŠki odnošaji med Turčijo in Grško. Avstro-ogrski poslanik, grof Pallavicmi in nemški poslanik, baron pl. Wangen-heim sta imela včeraj daljši pogovor z velikim vezirjem. Dozdeva se, da Porta ne odpokliče svojega poslanika iz Aten. ATENE, 13. (Zakasnjeno). »Agence d' Athenes javlja: Ker se Porta obotavlja z odgovorom na helensko noto radi zadoščenja, zahtevanega radi dogodka z grškim vojaškim atašejem, je grški poslanik Panas sporočil velikemu vezirju, da se danes zapusti Carigrad ter pusti tam le svojega prvega tajnika kot voditelja poslov. V svojem odgovoru, izročenem po njegovem tajniku, je izjavil veliki vezir, da Porta poda zadoščenje, Panas pa je odgovoril, da mora odpotovati, ako veliki vezir ne da te obljube pismeno. In res je poslal veliki vezir nastopno pismo: V odgovor na noto, naslovljeno name dne 10. t. m., v kateri mi naznanjate po Vaši vladi zahtevano zadoščenje radi raz-žaljenja. ki mu je bil izpostavljen vojaški ataše Vašega poslaništva, hitim prijaviti Vam, da Porta, želeč ohraniti med obema deželama obstoječe dobre odnošaje, sprejema vse v gori omenjeni noti stavljene zahteve. CARIGRAD, 15. (Kor.) »Agence Tel. Ottomane Milli« objavlja nastopno sporočilo: Grško poslaništvo je z izjavo, da je bil vojaški ataše poslaništva Kriezis raz-žrijen po nekem civilnem uradniku, stavila gotove zahteve. Z ozirom na med obema državama obstoječe dobre odnošaje in na strogost za take slučaje veljavnih pravil mednarodne vljudnosti, je cesarska vlada sprejela te zahteve in je obvestila o tem grškega poslanika. Vkijub tozadevno doseženemu sporazumu, je grški poslanik predvčerajšnjim zjutraj vendar odpotoval. Turčija prati trosporazumu. CARIGRAD, 13. (Kor.) Otomanska informacijska pisarna objavlja brzojavko svojega dopisnika na egipčanskem bojišču, ki podaja nastopno pripovedovanje nekega častnika, ki je službeno dospel v glavni stan in ki se je kot poveljnik reko-gnocijskega oddelka v prvih bojih 15 ur boril na zapadnem obrežju kanala. Častnik pripoveduje: Ponoči smo v tišini stopili na prej pripravljene plave. Veselje mojih vojakov, ki so se nadejali, da bodo oni prvi, ki bodo mogli govoriti se svojimi muzelman-skimi brati v Egiptu, je tako povzdignilo njihovo navdušenje, da so, nestrpni radi prepočasnega premikanja plavov, hoteli preplavati kanal, od česar sem jih le s težavo odvrnil. Južno od postaje Serapen-sa smo stopili na kopno. V prvem trenotku nismo videli nikogar na obrežju. Dva podčastnika, ki sta že od poprej poznala krajino, sta služila kot vodnika. Nekoliko korakov dalje smo zapazili neko angleško stražo 15 mož, ki so, vzdramljeni iz spanja, pobegnili, pri čemer so kar na slepo streljali. Kratko na to je ob vsem kanalu nastal bojni hrup, a mestoma se je oglasilo tudi streljanje iz topov. Zasledovali smo bežeče Angleže in prodirali proti Tu-sumu, ko smo uzrli v daljavi več vlakov zasedenih po četah. Ko so čete obotavljaj e se zapuščale vagone in se razvijale proti kanalu, so jih naše čete na vzhod-nem obrežju začele obstreljevati od strani. Med Angleži je nastala zmešnjava: tisti, ki so zopet hoteli bežati k vlakom, niso mogli najti vrat vozov. Z daljnogledom sem mogel opazovati, da so mHogi njih splezali pod vozove. Nekoliko bolj oddaljeno so drugi vlaki dovažali nove čete. s čimer se je moč sovražnih nam čet povišala na kake tri bataljone. Ko so te čete razkrile našo pozicijo, so počasi napredovale proti nam. Za 6 kilometrov poti zued nami in njimi, so rabili 2 uri in pol. Med tem so sovražne križarke, nahajajoče se v jezeru Timsah, začele metati granate na naše pozicije, ki jih pa niso mogle razkriti. Nekoliko granat je padlo za lastne pozicije Angležev, vsled česar je nastala v njihovih vrstah zmešnjava, kar je še povspeševalo beg 3000 mož sovražnih čet. Sovražnik je ostavil mrtve in ranjence ter je bežal v neredu proti severo-zapadu od Tussuma. Preganjanje sovražnika ni bila več moja naloga. Zbral sem bil žc vse na moje rekognosciranie na- našajoče se informacije. Povrnili smo se na mesto ob kanalu, kjer so se nahajali plavi. Razočaranje mojih čet spričo te u-maknilve, kateri niso razumeli razloga, ker niso poznali moje naloge, je bilo ne-opisno. 7 ali 8 angleških križark, ki smo jiii mogli videti, na jezeru Timsah. je ne prestano obstreljevalo naše artiljerijske pozicije na vzhodnem obrežju kanaia. Častnik je pripovedoval nadaljnje informacije poveljnikov drugih rekognocij-skih oddelkov, ki so prodirali dalje gori ob kanalu, da so ti oddelki naleteli na večje težave. Vzlic obstreljevanju iz topov in strojnih pušek, ki jih je sovražnik postavil na oklopne vlake, so mogli ti oddelki preko kanala v čolnih in so uprizorili brez odmora napad z bajoneti na oklopne vlake, ki so se umeknili. CARIGRAD, 15. (Kor.) Vodja egipčanske narodne stranke, Mahomed Fary je naslovil iz Ženeve na sultana brzojavko, kjer v imenu svoje stranke daje izraza čustvom hvaležnosti in udanosti za adreso. v kateri obeta kultan Egipčanom vzpo-stavo svoboščin in privilegovano upravo Egipta. _ Žrtve sofflskega atentata. SOFIJA, 16. (Kor.) Danes se je vršil pogreb obeh žrtev atentata v municipalnem kazinu, hčere sedanjega vojnega ministra Fičeva in sina bivšega vojnega ministra Bojačeva. Pogreba sta se udeležila kralj in kraljica in pa mnogoštevilna množica. Dve nadaljni žrtvi atentata sta podlegli svojim poškrJbam. Število mrtvih tako naraste najbrv.e na šest oseb. Atentat, kojega povzročitelj in motivi še vedno itiso znani, je povzročil globok utis in daje povod različnim komentarjem. Razprava se nadaljuje. ____ Dogodki v Albaniji. Albanci prestopili v prlzrendskem okraju srbsko mejo. NIŠ, 16. (Kor.) Srbski čarsnikarski urad javlja: Včeraj je prestopilo veliko Albancev v okraju Prizrend našo mejo. V očigled sovražne premoči so se morale naše čete in oblasti umakniti. Albanci prodirajo v smeri Kapiod, Topoljeno in Glavočnica. Sovražniku se je posrečilo, da je na več mestih pretrgal brzojavno in telefonično črto. NIŠ, 16. (Kor.) Srbski čarsnikarski urad poroča: Napad Albancev zavzema vedno večje dimenzije. Do sedaj so si Albanci osvojili naslednje kraje: Kapiod, Topoljeno, Glavočnica, Vrbnica, Djuii in Vran ište. Brzojavna zveza med Prizrendom in Vraništem kakor tudi ona mzd Prizrenclon in Djurijem sta razdjani. Albanci prodirajo vzhodno od Djurija in Kuru-Derventa. Sovražnik je v tej smeri zasedel Krstac in Hajč. Pri umikanju smo izgubili sto mož. Med njimi sta dva častnika. O garniziji iz Djurija ni še poročila; ista se ni mogla umaknili pravočasno. _ Vojno v Kolonijah. Japoasko-kitaJska pogajanja glede japon-skilt zahtev. LONDON. 16. (Kor.) List »Times« poroča iz Pekinga: Kitajsko-japonske konference, ki se pečajo z japonskimi zahtevami, so odložene. Japonski poslanec se je protivil, nadaljevati jih, dokler se Kitajska ne izreče za to, da se hoče pogajati o zahtevah, kakor so bile predložene prvotno. Kitajski poslanik v Tokio se sedaj trudi, da bi japonsko vlado pripravil do tega, da spremeni svoje stališče. Princ fia&enlotee na Dunaju. DUNAJ, 16. (Kot.) Predsednik najvišjega računskega dvora, princ Hohonlohe-SchiHingsfurst, je danes prišel prvikrat v ta urad. Podpredsednik Scliulz ga je pozdravil s kratkim pozdravom v imenu ti-radništva, nakar je odgovoril princ Ho-henlobe s kratkim govorom, v katerem je omenjal sijajni glas urada, na čigar čelo je sedaj poklican. Težavnosti svojih novih dolžnosti da se pač zaveda. Kontrola more v javnem življenju le tedaj vršiti polno svojo dolžnost, če je intransigentna in neuklonljiva, kakor^ justica. Minister zunanjih stvari v Budimpešti. DUNAJ, 16. (Kor.) Minister zunanjih stvari, baron Burian. odide nocoj v spremstvu dvornega in ministrskega tajnika pl. Marsovszkega v Budimpešto. Vozovi za mobilno službo v krepče vanje vojakov in mobilna postaja za prehranjevanje. DUNAJ, 15. (Kor.) Danes predpoldne se je vršila na dunajskem zapadnem kolodvoru slovesna predaja štirih vagonov za mobilno službo v okrepčevanje vojakov, ki jih je dal zgraditi nadvojvoda Fran Salvator iz fonda generalnega inspektorata. V zvezi s tem se je vršilo slovesno blagoslovljene vagonov, kakor tudi petih sanitetnih vozov, ki jih je dal Rdeči križ že poprej napraviti, in ene iz dveh vagonov obstoječe mobilne postaje za prehranjevanje. K temu slovesnemu činu so prišli: nadvojvoda Fran Salvator, nadvojvodinji Marija Terezija in Marija Anuncijata, princ Avgust Leopold Sacltsen Koburg in Gotha s soprogo nadvojvodinjo Karolino; razun teh funkcijonarji Rdečega križa, mnogi dvorni in državni dostojanstveniki. Slavnost se je začela z nagovorom komisarja grofa Trauna na nadvojvodo. — Grof Traun je izrekel nadvojvodi najspo-štljivejo zahvalo za ta dar. Nadvojvoda je omenjal v svojem odgovoru neumorne tople oskrbe od strani Rdečega križa ter je izrazil svoje veselje na tem, da je mogel odrediti zgradbo štirih mobilnih vozov za okrepčevanje. Odlikovanje vse posadke ladje. BEROLIN, 15. (Kor.) Dosedanjemu po-^ veljniku vojne ladje »Ayeska«, kapltan-lajtnantu pl. Miickeju je podeljen križ prvega razreda, a vsej posadki ladje železni križ drugega razreda. Scheidemann, član socijalno demokratične stranke v Nemčiji o vojni in preskrbi z živili. BEROLIN, 15. (Kor.) WoUtov urad poroča: V Frankobrodu ob Meni je govoril včeraj na zborovanju, katerega se je vdele-žilo na tisoče deiavcev, socijaiistični državni poslanec in član soeijaldemokratične stranke Scheidemann o vojni in o preskrbi z živili. Rehel je, da mora biti izvojevana vojna do dobrega konca, da ne pride samo do polovičnega, temveč do tacega miru, ki nam dovoli, da se najemo do sitega. Nemško delavstvo želi samo tek mir, ki je za Nemce časten. Trditev sovražnikov, da se bore proti neirškem militarizmu, pomeni le, da hočejo pomoriti naše brate in naie sinove. Angleški militarizem, ki terorizira svet in se poslužuje nedovoljenih zastav, je veliko sla-bejši kot nemški. Zborovanje je izreklo željo, da bi ljudska vojna kmalu končala v prilog Nemcev. Najvišje cene za krompir na Nemškem. BEROLIN, 15. (Kor.) Zvezni svet je povišal v današnji seji najvišje cene za stot krompirja za hrano za eno in tri četrt marke. V isti naredbi so najvišje cene za domači zgodnji krompir — ki se bo pobiral v času od 1. maja do 15. avgusta — že sedaj določene na deset mark. Intronizacija novega krškega knezoškofa. CELOVEC. 14. (Kor.) Danes predpoldne se jc vršila v tukajšnji stolni cerkvi intronizacija knezoškofa krškega dra. A-daina Hefterja. Slavnosti so prisostvovali deželni predsednik grof Louron-Laterano, deželni glavar baron Aichelburg-Labia, kakor tudi načelniki civilnih in vojaških oblastnij. Bivši krški knezoškof dr. Josip Kalin umrl. CELOVEC, 15. (Kor.) Bivši krški knezoškof dr; Josip Kalin je danes v opatiji Kampfenberg umrl. Avstrijska razredna loterija. DUNAJ, 16. (Kor.) 90.000 kron je zadela srečka štev. 22.683, po 10.000 kron srečke štev. 56.855. 68.965 in 130.169. Znižana poraba hmelja. BEROLIN, 15. (Kor.) V današnji seji zveznega sveta je bila sprejeta razglasitev glede zmanjšane porabe hmelja v pivovarnah in preustrojena razglasitev glede najvišjih cen krompirja. Odstop dosedanjega belgijskega poslanika pri Sv. stolici. RIM. 15. (Kor.) »Tribuna« poroča: Belgijski poslanik pri Sv. stolici, baron D Erp, je poslal svoji vladi demisijo, ki je bila sprejeta. Barona D'Erpa nadomesti prejšnji pravosodni minister, državni minister Van den Hauwd, ki dospe v nekoliko dneh v Rim. Cene moke v Budimpešti. BUDIMPEŠTA, 15. (Kor.) Magistrat mesta Budimpešta objavlja razglas, ki odreja, da sc mora iz ene vrsti moke obstoječa moka za peko kruha, in ržena moka za peko kruha, kakor tudi mešanice rženc in žitne moke s surogati moke za peko kruli a, to je: z ječmenovo, turščič-no. krompirjevo in riževo moko, ki tvorijo 50r/c vse množine od 15. t. m. dalje mešati. .EDINOST" štev. 48. V Trstu, dne 17» februarja 1915. Potem se objavlia izpremenjeni cenik j časopisi in strokovnjaki. Moralične in go-za moko in so od 15. t. m. dalje veljavne j spodarske krize, na katere so računali go-ua^topne maksimalne cene za kilo: tovi krogi trosporazuma, in ki naj bi igra- Za mešano moko za peko kruha in pše-! le odločilno vlogo v vojni, ne morejo vpli- nične in ječmenove mešanice v kronah 46.16; . ; ; : za mešano moko za peko kruha iz pšenične in turščične mešanice K 40.20; za mešano moko za peko kruha iz mešanice pšenične in krompirjeve moke K 45.07; za mešano rženo moko iz mešanice ržene in ječmenove moke K 44.21; za mešanico ržene in turščične moke K 38.07; za mešanico ržene in krompirjeve moke K 43.12. Pripominja se, da v trgovini na drobno more prodajalec zahtevati le cene ki niso nerazmerno višje, nego minimalne cene. Povoden j v Italiji. RIM, 15. (Kor.) Stanje vode reke Tiber Je bilo tekom današnjega dne skoro stacionarno in je šele proti večeru začelo upadati. Pomožno in nadzorovalno delo-vanie se ig danes nadaljevalo. Na nekaterih mestih je pomožna oblast odredila laustavljenje prometa, ker se je bilo bati prodiranja. Na preplavljenih točkah je u-veden promet z barkami. Tudi danes je kralj obiskal preplavljene dele okoliša. Kakor javljajo listi, je bilo danes zjutraj v Citta Ducale, Aquila in Nazzano Romano občutiti močne potresne sunke. V Nazzano da je neka podrla se hiša ubila enega otroka in poškodovala 6 oseb. Po voden j ob Savi. ZAGREB. 16. (Kor.) Vsled neprestanega deževja v zadnjih dneh je Sava izstopila. Vas Trnja je skoraj popolnoma poplavljena. Veliko hiš je pod vodo, Zagreb sam ni v nevarnosti. Dež je sicer ponehal in nevarnost večje povodnji ie najbrže odstranjen^_______ Razne politične vesti Neresnične vesti o novih davkih. Du-naiski »Fremdenblatu piše 16. t. m. Neka politična korespondenca je javljala včeraj, da bi v slučaju državne potrebe prišel v poštev davek, ki bi davčnim zavezancem naložil odstotno na dohodnino enkratno izredno plačilo. Nadalje da se misli na zvišanje davkov iz tobačnega monopola, poštnih tarifov in/davka na železniške vozne listke. Nasprotno pa zvišanje t. istoj-bin na dedščine, izprememba zemljiškega in hišnorazrednega davka in uvedba novih državnih monopolov, kakor na primer za prodajo žganja ali bencina, davka "a elektriko L t. d. da ostane za normalne ca-se. — Kakor doznavamo z informirane strani, pravi »Fremdenblatt«, temelje tej vesti na samovoljnih kombinacijah. To ve- ' Ija posebno za vest, da namerava finančna oprava sedaj v vojne namene na izreden način obremeniti dohodke. Poudarjalo se Je že ponovno, da bi bila ravno ob sedanjih razmerah obremenitev imetja in dohodkov zvezana s posebnimi težavami in se že zato sedaj ne misli na take načrte. Za delno pokritje obresti zadnjič izdanega posojila se je. kakor smo že poročali, mislilo edino le na zvišanje pristojbin in močnejšo pritegnitev poštnih prejemkov. Vprašanje uvedbe novih državnih monopolov nima v sedanjem času. kakor je um-Ijivo samo ob sebi, nkakršne aktualnosti. Opravki galiških beguncev na Dunaju. Korespondenca \Vilhelm poroča: V četrtek so sporazumno s tržnim uradom policijski uradn.ki z večjim številom policijskih agentov izvedli v petih kavarnah v Leopoldstadtu preiskave zaradi zakotnih borz, v katerih se kupčuje z moko, jajci, usnjem i. t. d. Na podlagi tega pogona je bilo aretiranih devetnajst oseb. med njimi sedemnajst galiških beguncev (seveda Židov). Enega so pridržali v zaporu zaradi lega zvišavanja cen. pet jih je magi-i okrajni urad obsodil zaradi neu-jei.ega trgovanja vsakega na petsto globe ali petdeset dni zapora, pet i soudeležbe pri borzah na globe po šoč kron ali štiri tedne zapora in potega zaradi neupravičenega trgovanja vsakega na petsto kron globe ali petdeset dni zapora. Ostalih osem je bilo zaradi pomanjkanja dokazov oproščenih. Razpoloženje Nemčije. »Journal de Ge-neve razmotriva razpoloženje v Nemčiji od vzbruha vojne in obrazložuje, da je to, zaC jtku vojne. a.eizi vati na uspeh vojne. MoraliČna in gospodarska pomožna sredstva so v Nemčiji na vsak način večja, nego se to domneva. Zmaga pa se iz vojuje le na bojišču. Tako je tudi soglasno uverjenje v Nemčiji. Gospodarska vojna, ki jo vodi Anglija, je Ie postranska pojava vojne. Besedilo nemških nakaznic za kruh. Kakor smo že poročali, bo izdana prva sezija nemških nakaznic za kruh že v par dneh. Dne 22. t. m. stopijo nakaznice v veljavo. Nakaznice, ki so veljavne samo za en teden, imajo v sredi na sprednji strani napis: Izkaz za dobavo kruha in žitne moke. Na obeh straneh stoji poleg mestnega grba napis: »Nakaznica je neprenosljiva na drugega,« pod grbom pa napis: »Berlin in sosednji kraji«. Spodnji del sredine nakaznice zavzema besedilo: »Velja za prvi teden.....1915« in pa številka nakaznice. Okoli prave nakaznice se nahajajo znamke, ki se odtrgajo in sicer 8 po 25 gramov, 8 po 50 gramov, 4 po 100 gramov in 4 po 250 gramov. Preko nakaznice so barvaste črte, ki jih oblasti menjajo vsak teden. Na zadnji strani nakaznice se nahaja pripomba: »Dobava belega kruha, črnega kruha, opečenca in žitne moke le po teži, predložitvi nakaznice in odtrga-nju znamk.* Pri izdaji novih nakaznic se morajo vse preostale nakaznice preteče-nih tednov oddati z neuporabljenimi odre-zki. Le pfodajalec sme odtrgati odrezke. Nakaznice je treba v lastnem interesu dobro spraviti. — Kazenska določila: Vsi prestopki se kaznujejo glasom paragrafa 44 proklamacije zveznega sveta z dne 25. januarja 1915 z zaporom do šest mesecev ali z denarno kaznijo do 1500 mark. Predsednik gostilničarske zadruge za Berlin in provinco Brandenburg, Oton Strauss, je nekemu sotrudniku »Berliner Tagblatta« izjavil: Nova ureditev preskr-bovanja kruha je po mojem mnenju, kolikor se tiče restavracij, nevzdržljiva. Gostilničarji so, upoštevajoč razmere, zaenkrat do skrajnosti omejili konsum kruha. V nobenem lokalu se ne dobi kruha za prostovoljno vporabo, amkap se ga dobi samo na zahtevo. Upoštevati se mora zlasti, da je vsak dan znatno število zunaj stanujočih oseb, ne da bi se posluževale hotela, navezanih na oskrbo v berlinskih lokalih. Sedanja odredba skoro onemogo-čuje preskrbovanje teh ljud, ki se mude samo čez dan v Berlinu. Vrh tega bi do-vedla odredba do mnogih nepravičnosti, kajti oni obrati, ki imajo lastne pekarne, bi bili še vedno zamogli prilagati kruh k obedu. Obrati z lastnimi pekarnami bi prišli tako do pravega monopolskega stališča. Ozirati se je treba tudi na to, da mo- rajo mnogi Hudje, ki morajo obedovati v restavracijah, iz higijenskih in splošnih zdravstvenih ozirov na vsak način poleg mesnih jedi jesti nekaj kruha ali krompirja. Toda oskrbovanje s krompirjem Je zelo pomanjkljivo in se je zgodilo že sedaj, da so bili celo veliki obrati brez njega, ker se jim kljub velikemu prizadevanju ni posrečilo dobiti zahtevane količine. Gostilni-Čarska zveza ukrene takoj vse potrebne korake, da doseže eventuelno vsaj olajšanje novih določil. _ ume t strati pravi kron zara< d vat i leg 0 obranilo pred sumntfenjl s Roroikesn dol!. Koroške »Freie Stimmen« so povodom izpremembe na vodstvu namestništva tržaškega napisale tele pripombe, ki jih podajamo tu v originalu: sin politiseher und nationaler Beziehung liatte Treiherr v. Fries-Skene in Karaten einen leichten Stand. Er brauch-te nur an die bewahrten Ueberlieferungen seiner Vorgiinger anzukniipfen und alle jene loblichen Bestrebungen zu unter-stiitzen, welche aut die Erhaltung des na-tionalen Friedens im Lande hinauslaufen. Sobald er die wahren Verhaltnisse im Lande, welche fremde Unruhestifter in Wort und Schrift vergebens zu entstel-len suehten, aus unmittelbarer Nahe ken-nengeler.it hatte, musste in einem so klu-gen Kopfe, \vie dem seinen, die Ueber-zeugung reiien, dass mit der Wiener Zu-gestiindnis- (Konzessions-) Politik, die in Friedensjahren in den Sudetenlandern und im Si"iden des Reiches so v>1 Ungutes gezeitigt hat, in Karaten nichts zu machen ______________-.jsei, sondern dass in unserem Grenzlande Nikdo v Nemčnf nt'mi^i! ndlratrTJic Interessen der Deutscken und der mit ;nieno mi m< taričen izprehod v Francijo. so že leta n Velik. > v dar jal ihnen verbiindeten deutschireundlichen Slo>CGen zugleich aucli die Interessen des Gesammtstaates sind, weshalb dieser sei-ne Politik im Lande auch nach den For-derungen der Deutschen und der deutsch-; freundlichen Slovenen einzustellen hat, was nach dem Kriege an der Hand ge-wisser Erscheinungen wahrend des Krie-ges noch mit um so starkeren Nachdruck veriangt werden wird«. Na slovensko prevedeno se glasi: »V političnem in narodnem pogledu je imel baron Fries-Skene (kot deželni predsednik na Koroškem) lahek položaj. Ni mu trebalo drugega, nego da nadove-že na izkušena izročila svojih prednikov in podpira vsa tista hvalevredna prizadevanja, ki streme po ohranitvi narodnega miru v deželi. Cim je prave razmere v deželi, ki so jih tuji snovači nemira brezuspešno skušali spačiti z besedo in pisavo, izpoznal iz neposredne bližine, moralo je v tako modri glavi, kakor je njegova, dozoreti prepričanje, da se z dunajsko po-itiko privoljevani (koncesij), ki je v su-detnih deželah in na jugu države dozorela toliko slabega, ne da na Koroškem nič opraviti, marveč da so v naši obmejni deželi interesi Nemcev In znjimi zvezanih, Nemcem prilaznih Slovencev ob enem tiidf interesi skupne države, radi česar da mora (baron Fries-Skene) tudi urediti svojo politiko v deželi po zahtevah Nemcev in Nemcem prijaznih Slovencev, kar se bo po vojni na podlagi izvestnih pojavov mej vojno zahtevalo s tem večjim poudarkom«. S takimi besedami se je nemško koroško glasilo poslovilo od dosedanjega deželnega predsednika na Koroškem ter je dalo obenem novemu primorskemu namestniku svoja prijateljska navodila na pot v Trst. Fraze o s>narodnem miru« na Koroškem in o tistih pretveznih »deutschfreundli-che Slovenen« izzivljajo sicer, da bi napisali poglavje, ki bi predočalo plastično, kako se sučejo in prevračajo pojmi v tistih glavah, ki sedanje stanje koroških Slovencev označajo kot znak in dokaz ... narodnega miru v deželi. Globoko bi mo rali pomakati pero in pisati... Toda ne! Sedanji časi niso za to. Ali na fraze o neki koncesijski politiki z Dunaja doli, ki da je rodila toliko zla na jugu države, in posebno še na tista na-migavanja o »nekih pojavih med vojno«, ne moremo, ne smemo molčati, ker, kakor poedincu, je tudi narodu, oziroma njegovim javnim faktorjem, torej tudi glasilom, ne le v pravico, ampak tudi v neizogibno dolžnost, da branijo čast njegovo — posebno pa še, če so taka namigava-nja, podtikavanja in sumničenja ne ie brez vsake podlage, marveč v dijamentralnem kričečem nasprotju z dejstvi, z resnico! Zato apeliramo na resnicoljubje in na pravičnost cenzure, da nam ne zabrani te o-brambe časci paš£ga ljudstva. _ Kake pojave se je moglo opazovati v naših pokrajinah od začetka sedanjega svetovnega konflikta? Ce hoče nemško koroško glasilo izrabljati dejstvo, da je bila vrsta naših Ijudij aretiranih, mu odgovarjamo s konstatacijo drugega dejstva da je namreč ogromna večina dotičnikov že na svobodi, da so izšli iz afere popolnoma čisti ter da se je izkazalo, da so odredbam proti njim dale povoda le podle denuncijacije iz motivov narodnega in političnega nasprotstva! In morda bi ravno »Freie Stimmen« lahko zasledile proveni-jeuco teb denuncijacij, ki jih je celo neki znani odlični nemški mož v odličnem položaju na Dunaju — dobivši zanesljive informacije — označil in obsodil z b?sedo »haarstriiubend«!! Na katero stran je naperjeno tisto m-famno naraigavanje o »gewisse Erscheinungen« — tega menda ne treba šele pripovedovati. V boju proti Slovencem vzdržujejo zaplečniki lista »Freie Stimmen« ... narodni mir v deželi! Sumničenja pa očividno niso bila mišljena le kot vsiljevani nasveti novemu tržeškemu namestniku, ampak namen je poleg gotovo ta, da bi jih čuli in uvaževali tudi na Dunaju! Nu, gospod dosedanji namestnik gotovo potrdi vsakomur, da je mobilizacija ravno med slovanskim prebivalstvom Primorja kar najsijaneje izpadla, da je naše ljudstvo na sijajen način izvršilo svojo državljansko dolžnost, da je njega vedenje ves čas uzorno, da je v polni meri dalo cesarju, kar je cesarjevega, da je dalo državi vse svoje v krvi in v nje obrambo! To morejo in morajo potrditi vse oblasti! Za priče pa kličemo tudi lahfcp osebe iz vojaštva! Znano nam je, da So v dneh mobilizacije dotični vojaški funkcijonarji z zadoščenjem na- glašali: Es geht herrlich, iiber alle Er\var- tungen ____ To so dejstva, ki nas opravičujejo, da najodločneje zavračamo poizkušeno kampanjo s sumničenjem s Koroške doli. Domače vesti. PODLISTEK Hađamm iovafsf Roman. • S*ift£l Gustave F!at:bert- Pri prihodnjih sestankih sta govorila o vsakdanjih stvareh. Ema mu je mnogo pisarila o cveticah in o verzih, o luni in zvezdah, o vsakojakih lepih rečeh, h katerim se zateka strast, ki hoče skriti svoje poje-manje. Pred vsakim sestankom je priča-novih blaženosti, a pozneje si je sama priznati, da ni občutila nič ega. Toda to razočaranje se je v znojnih kapljic, na njenih drhtečih ustnicah, v njenem odrevenelem pogledu, v objemu njenih rok nekaj strašnega, temnega, nič dobrega obetajočega, ki se je polagoma vrivalo med njiju in ju je ločevalo. Ni se upal. je vprašati in gal njeno naravno s tem. da so ji pač znani vsi stadiji strasti in uživanja. Kar ga je prej očaralo, ga je sedaj strašilo. Tudi se je iel upirati vedno naraščajočemu vplivu od strani njegove ljubimke. Če pa je zagledal njene čeveljčke, ga je obšla slabost. kakor pijanca pri pogledu na steklenice. Ema ga je skušala na vse načine cim tesneje prikleniti nase; dražila ga je s svo- zaru novega upanja,,^—,-, . ... . , in poželjivostjo se je jimi gorečimi pogledi in s svojimi nalas . • i___:__rtUlaL-ntvii NJo cfniih rrn kovala r.r morala s; posebneg; kmalu ra Ema vračala Y Leonu, slekla seTe naglo, tako prikrojenimi oblekami. Na svojih go-strgala fine zateznice svojega modrca, t lih prsih mu je prinesla iz YonviIla rože, ki je sikal kakor kača ob njenih bokih, ki mu jih je vrgla v obraz; vznemirjala se šla še enkrat bosa k vratom, da bi videla,, je radi njegovega zdravja in mu je dajala če so zaprta, in se je nato bleda, resna.; dobre nauke. Da, v upanju, da se bodo nialobe-edna in močno drhteča zgrudila na ' celo nebesa zavzemala za njeno stvar, mu Leonove prsi. ie obesila okoli vratu svetinjico Marije Toda Leonu se je večkrat zdelo, da le-, Device. Kakor skrbna mati ga je vprase-2i na njenem čelu, pokritem od mrzlih! vala, s kom občuje. Večkrat mu je dejala; »Pusti vse, misli samo na najino ljubezen.« Najraje bi ga čuvala noč in dan; nekoč jei je šinilo v glavo, da bi poslala za njim vohuna. V bližini hotela se je vedno poteši je razla- pa! potepuh, ki je prosjačil pri potnikih. Ta bo gotovo .... toda njen ponos se je končno uprl proti temu. »Naj me vara, če hoče! Kaj mene to briga?« Ko sta se nekega dne ločila bolj zgodaj in ko je Ema sama stopala po boule-vardu, je uzrla zidove samostana, v kate--em ie bila vzgojena. Sedla je na klopico v brestovi senci. Kako mirno je bilo takrat njeno srce! Kako je hrepenela zopet po tistih ljubkih predstavah o ljubezni, ki si jih je takrat ustvarila po po romanih in podobah. Prvi meseci njiju zakona, njene ježe skozi gozd, valček z vikontom. pevec Lagardy, vse ji je stopilo živo pred oči in Leon se ji je zdel naenkrat tako oddaljen kakor vsa njena preteklost. »Toda ljubim ga vendarle!« si je dejala. (Dalje.). „VEČERNA EDINOST" izide danes ob 5 in pol popoldne. Umrl je 15. t. m. po dolgi, mučni bolezni v nežni deški dobi Anton Lepuša, iz znane naše narodne rodbine, brat priljubljene članice našega gledališča, gce^ Lepu-ševe. Pogreb se bo vršil danes, 17. t. m. ob 2.30 popoldne iz hiše žalosti Scorcola-Coroneo štev. 678, poleg vojaške bolnišnice. Rodbini naše iskreno sožalje! Naša tiskarna in vojna. Iz naše tiskarne je doslej odšlo že 18 mož pod orožje. Na novo potrjena sta dva, a danes bo gotovo še eden. To bi bilo 21. Ce prištejemo še dva člana uredništva, je dalo naše podjetje 23 bojevnikov, kar je gotovo lepo število v razmerju z osobjem, ki je zaposluje to podjetje. Toliko ni dala nobena tiskarna v Trstu. Vrnili so se doslej 3, a eden je padel. Tako bi jih bilo iz našega podjetja še vedno 19 vojakov. Sladarji In pivovarnarji ne smejo več poljubno razpolagati s svojimi zalogami ječmena. Državni zakonik priobčuje mini-sterijalno naredbo, s katero se od 19. t. m. dalje prepoveduje izdelovanje sladu iz ječmena. Tej naredbi je namen, da se ves ta ječmen, kar ga je še, porablja kot surogat za peko kruha. Sladarji in pivovarnarji morajo dne 19. t. m. nemudoma naznaniti politični oblasti, koliko ječmena imajo še v zalogi ter bodo mogli razpolagati ž njim le z dovoljenjem politične oblasti. Hranitelji teh množin ječmena so odgovorni za strokovnjaško postopanje s tem ječmenom in za njega konserviranje. - Umrl je v domu za rekonvalescente Čr-novojnik črnovojniškega bataljona štev. 154, Milo Svraka. Pogreb se bo vršil danes, 17. t. m., ob 3 popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Justu na vojaško pokopališče. O ranjenih, odnosno bolnih vojakih. — V mestno bolnišnico so bili sprejeti; Josip Krt od vojne mornarice, Josip Besednjak od 97. pešpolka, poročnik 5. pešpolka Karel Klein in črnovojnik Ivan Kolenc. — V pomožno in kontumačno bolnišnico v u-lici Fabio Severo so bili sprejeti: Kanci-jan Klarič od 97. pešpolka, Ivan Vidulic enoletni prostovoljec 5. domobranskega pešpolka, praporščak 97. pešpolka Ivan Miloch, Ivan Predonzani od 5. domobranskega pešpolka, Matevž Baruzza od 7. pešpolka, Alojzij Stare od 17. pešpolka, Ivan Biekar od 97. pešpolka, Peter Pri-betič od 20. lovskega bataljona, Josip U-mek od 27. pešpolka, Matevž Mislej od trena, Adam Fabretto od avtomobilnih vozov, Josip Malus& od 97. pešpolka, Peter Fontanot od 20. lovskega bataljona, Anton Martinolič od 87. pešpolka, Alojzij Krovat od 87. pešpolka, Josip Cernivam od 87. pešpolka* Josip - Gustinčič od 22. topničarskega polka, Fran Nabergoj od 97. pešpolka, Josip Stojnič od 8. lovskega bataljona, Peter Greton od 12. pešpolka ter črnovojinki Anton Lisica^ Ivan Mosko-vić, Elpidij Udina in Jakob Šula. — V pomožno bolnišnico v zavodu »Austro - A-merikane« sta bila sprejeta črnovojmka Štefan Milanovič in Leopold Tiefenba-cher. __ Nespreten izvošček. Predsnočnjiin okoli polnoči je kapitan linijske ladje c. kr. vojne mornarice v pokoju, 69 letni Viktor vitez Pfusterschmid pl. Hartenstein, ki stanuje v ulici del Lazzaretto vecchio št 31, najel izvoščka, da se popelje domov Na voglu Velikega trga in ulice dell'oro-logio je pa izvošček zadel ob neki kamen vsled česar se je kočija prevrnila. Vitez Pfustersciimid se je pa ranil ob razbito šipo kočije na obraz, in si zlomil spodnjo čeljust. Priti je moral k njemu zdravnik z zdravniške postaje, ki mu je podelil prvo pomoč in ga dal potem prepeljati v mestno bolnišnico, dočim je bil izvošček, ki je 56 letni Andrej Bulant, stanujoč v u-lici sv. Kilina štev. 26, aretiran, ker je bila namreč njegova krivda, da se je zgodila ta nesreča: bil je namreč precej vi- U] Mlečnozobi objestneži. V krčmo Frana Petriča so se bili predsnočnjim vsuli 20-letni dninar Marij Fcrro, ki stanuje v ulici C. Belli štev. 49, 201etni dninar Fran Fon, ki stanuje v ulici di Donoia štev. 20, kletni Juxij Socher, ki stanuje v ulici di Cro-sada štev. 3, 191etni Urest ^eguiiii^ ki stanuje v ulici Chianchiara štev. 5 (o begulinu smo že pred par dnevi poročali, da je bil obsojen na 6 tednov težke ječe, kakor član one tatinske tolpe, ki je kradla go-spem ročne torbice. Segulin je bil takoi po razpravi izpuščen, ker je bil že več nego 6 tednov v preiskovalnem zaporu. Op. ured.), še neki prijatelj gori imenovanih in tri lahkoživke. Ko so pa bili že precej vinjeni, so začeli v krčmi razgrajati, da ie bilo strah, vsled česar jih je krčmar najprej zlepa posvaril, a ker to ni koristilo, jih je postavil pod kap. Razgrajači so se pa vrnili v krčmo in zopet jih je Petrič spravil ven, a oni so se zopet vrnili in to not so začeli v krčmi razbijati vse, kar so mogli doseči. Vsled tega je krčmar pozval redarje ter dal gori imenovane štiri objestneže aretirati. Krčmarju so razgra- jači tudi ukradli precejšen kos sira in kos salama. Samomor. 60 letna Regina Bellotti, stanujoča v ulici della Fabrica, je včeraj dopoldne s samomorlinini namenom izpila precejšnqo množino čiste karbolne kisline. Pozvan je bil sicer k njej zdravnik z zdravniške postaje, ki je pa nesrečno žensko našel že mrtvo. Pravijo, da si je ne-srečnica zadala smrt zaradi bede. Umrli so: Prijavljeni dne 16. t. m. na mestnem fizikatu: Mahne Ivanka, 24 dni, ulica Leo štev. 4; Pars Anton, 42 let, Car-bola zgornja št. 151; Ferluga Andrej, 65 let, Carbola zgornja št. 16; Smolars Aleksander, 73 let, ulica del Lloyd št. 14; San-cin Emest, 12 let, Skedenj št. 499; Linar-dovič Savoja, 21 dni, Vrdela Št. 533; Lepuša Anton, 11 let, Škorklja št. 687; bik Uršula, 71 let, ul. Fabio Severo štev. 12; Rossi Jakob, 51 let, ulica del Tintore št. 5; Russi Salomon 78 let, ulica deH'Acque-dotto št. 32; Marasović Vincenc, 80 let, zagata sv. Lovrenca št. 5; Bregant Marij. 17 mesecev, ulica delle Scuole israeliti-che št. 4. Deželno sodi lit Gospoda Antona Dediola, drugega kapitana na parniku »Dubrovnik«, je bil kuhar istega parnika Matej Debelić ovadil, da je nekega dne meseca julija 1. I., ko je »Dubrovnik« na potu v Trst nekje blizu hrvatskega obrežja srečal parnik »Lo-krum«, ki je, kakor »Dubrovnik«, last »Dubrovniške parobrodne družbe«, dal običajni pozdrav temu poslednjemu parniku s srbsko trobojnico mesto z avstrijsko zastavo, ter da je nasproti mašinistu »Dubrovnika« izrekel neke besede, ki bi bile žaljive za avstro-ogrsko vojsko in posebno za Častnike. Razpravi je predsedoval podpredsednik deželnega sodišča Clarici, državno pravd-ništvo je zastopal dr. Zumin, a branil ie obtoženca odvetnik dr. Bjelovučič. Obtoženec je vztrajno tajil vsako krivdo, a priča in ovaditelj Debelić je trdil, da je vse res, kar je on povedal. Glede porekel, da je bilo to zjutraj, ko so na par-zdravljanja s srbsko trobojnico je priča niku še vsi spali, a glede za c. : vojsko žaljivih besedi je rekel, da jih je obtoženec izgovoril v njegovi bližini. Ko ga je pa predsednik vprašal, . katerem jeziku so bile te besede izgovorjene, je priča rekel najprej, da v laškem, potem da ne ve v katerem in slednjič zopet, da je popolnoma gotov, da so bile te besede ^izrečene v laškem jeziku. Priči gospoda i^ušteršić in Porina, s katerima je obtoženec ob rečeni priliki govoril, sta pa potrdita obto-ženčevo trditev, da je namreč obtoženec govoril ž njima v hrvatskem jeziku in da sploh ni izgovoril inkriminiranih besed. Ker so sodniki dvomili o resničnosti De-beličeve ovadbe in njegove izpovedbe, so obtoženca Dediolo oprostili obtožbe. Državni pravdnik je pa vložil pritožbo ničnosti in zahteval, da se g. Dediola pridrži v zaporu, kateri zahtevi je sodišče ugodilo. _ ČEŠKO-BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. :: MALI OGLASI" □□ □□ se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina znaša 40 stotink. : □□ □ □ Uino belo nudbe pod ne kislo po zmerni ceni proti takojšnjemu plačilu kupim. Po-Vino 88" na Ins. odd. Edinosti. 8S Pertot, urar, ulica Stadion at. 20 !i 10 ^-j.asi-.j ul. San Marco 35, buffet ul. Giuliani ItGŠIiiliU 27 se priporoča. Toči se istr-ko vino, kraški teran in belo vipavsko I mrzla jedila ob vsakem času. vrste. Gorka m 85 Spretna stgnosmta ali sMMfinjo veščih slovensko-nemškega jezika ter strojepisja SF sprejme "VI Odvetniška pisarna dr. .Mat. Pretner-ja in dr. Frana Brnčića v Trstu, uiica Nuova štev. 13, II. nadstr. Nastop takoj, plača po dogovoru. Mm® in gGšiiiittji! f f Kupujte za prodajo grenko visio Auguste M ftžnolo oblastveno dovoljeno in edino sredstvo pripravljeno iz zelišč, ki ohranja zdravje in varuje pred kolero. Tovarna Trst-Barkovlje- se dobavliaio po vsaki vposlani sliki brezhibno po nizkih cenah, počensi že s 5 K.— Cenovnik zastonj. — Pri naročilih slik padlih junakov 10% popusta. — Najvišja zahvalna pisma in priznanja. SEGALL & Comp., loiatl za povečanje. - Trst, Borzni tn stav. )■