Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za (jeden mesec 1 grld 10 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol le'.a 6 gld., za četrt leta S gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Vredništva telefon - štev. 74. Naročnino in oznanila (in ser a te) »sprejema npravnlStvo ln ehspedlolja t Katol. TIskarni'' Kopitarjeve nlloe 8t. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh nlleah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemii nedelje in pramike, ob po) 6. uri popoldne. ^tev. 253. V Ljubljani, v petek 4. novembra 1898. Letnik XXVI Nemški cesar v Jeruzalemu. Velevažna je pot nemškega cesarja v Jeruzalem, vzlasti v političnem, mejnarodnem oziru. Ne rečemo, da ni nemški cesar pozitivno veren, vender to lahko trdimo, da ga ni samo vnema videti svete kraje krščanskega odrešenja vodila v Palestino. Pri Nemčiji je že dolgo časa opazovati stremljenje po kolonijalnem ozemlju. Od tod se razlagajo njeni koraki v Afriki, v Kini in tudi sedanja pot nemškega vladarja v Jeruzalem. Velikanski preobrat zadnjih desetletij v gospodarskih razmerah Nemčije, vsled katerega se je nekako mahoma spremenila Nemčija iz kmetijske v industrijsko državo, sili Nemce, da iščejo svetovnih trgov za svoje industrijske izdelke. Zaradi tega je bilo v zadnjih letih lahko opaziti, kako Nemčija hoče živeti v prijateljskih razmerah s Turčijo, na katere ozemlju se dd za nemške trgovske namene veliko doseči. To je bilo povod, da je nemški vladar sedaj na potu obiskal sultana v Carjem gradu ter povdarjal prijateljstvo obeh držav. V Palestini so imeli že od davna Francozi pokroviteljstvo nad' katoličani vseh raznih narod-nostij, ki ondi žive po naselbinah, torej tudi nad nemškimi. To pokroviteljstvo pa je neizmerne važnosti tudi v trgovinskem pogledu. Vsled narodne mržnje med Nemci in Francozi in vsled teh gospodarskih vzrokov je Nemčija nerada gledala gospodstvo Francozov na vzhodu in zaradi tega je že dolgo delovala proti temu, vzlasti di-plomatiškim potom pri rimski stolici — Papež Leon XIII. pa kakor povsodi, tudi tukaj ni drugače postopal, kakor mu je narekovala njegova nepristranska pravičnost. Odločno je zadnje leto večkrat povdarjal zgodovinsko pravico, katero ima Francoska do pokroviteljstva nad katoličani na vzhodu, in posebno slovesno je to storil ob priliki, ko se mu je pred- stavilo 2000 francoskih delavcev. Ta žilava vztrajnost pa je bila Nemčiji preveč in zato je tem povodom najedenkrat roge pokazala neposlušni rimski stolici ter hrupno odpoklicala svojega poslanika pri Vatikanu. Toda Nemčija se je varala v svojih računih, menila je, da se bo rimska stolica prestrašila ter žrtvovala francosko predpra-vice. Ker pa papež tega ni hotel, ker ni mogel, sprevidel je nemški cesar, da treba nastopiti drugo pot. Ne kot protestantski vladar, kakjr je bilo s prva določeno, ampak kot varuh vseh Nemcev brez razločka vere je prišel Viljem II. v Jeruzalem, vzlasti je odlikoval nemške katolike, in sicer posebno zato, ker so ga v borbi proti francoskemu pokroviteljstvu na vzhodu v svojem časopisju prav zdatno podpirali. Zaradi tega ostanemo hladni, če tudi drugi katol. vzlasti nemški listi navdušeno opisujejo prijaznost, s katero je nemški cesar odlikoval nemške katoličane. Namestu železnih verig iz »kulturkampfa« nategnil je sedaj zlate verižice, ker misli, da bodo bolje držale. Tako mi umevamo pot nemškega cesarja v Palestino. Nemčija je s tem napravila zopet nov važen korak ter si na vzhodu pridobila dokaj ugleda, kateri ji ostane tembolj zagotovljen, ker je Francoska, oslabljena po notranjih strankarskih borbah, nezmožna v tem mejnarodnem boju tekmovati z Nemčijo, kjer se združijo vse stranke, kadar se gre za to, da se na zunaj pospešujejo politične in gospodarske koristi nemške države. Proslava znamenitega kršc.-kiil-turnega dela. Iz Zagreba, 28. oktobra. 26. oktobra je proslavil samostan milosrčnih sester v Zagrebu svojo petdesetletnico. Zjutraj je bila svečana služba božja, zvečer pa deklamatorni LISTEK. »Kjer mnogi spe.. J. Košir. Ta večni zakaj! Zakaj in nič kot zakaj! Zakaj sem sploh prišel sem, zakaj pridem vsako leto ? Zakaj . . . ? ! Isti prizori, iste slike . . .! Vse isto, vsako leto jednako! Na izust znam že ves tisti »mise-rerc«, naprej vem že, kdaj ali kako bo ta ali oni zajokal, vse vem in vendar pridem, neka moč me prižene vsako leto tu med grobe, med jok in stok .. . Tisto zvonenje, melanholično otožno zvonenje, trope ljudij, opravljenih črno, žalobno, oni venci, sveži in suhi . . . vse to, vse to ... in jaz vsta-nem izza polomljene mize ob polzamazanem oknu, si zapnem oguljeni površnik in pohitim med trope ljudij, med grobove ... in to vsako leto, vedno jednako . . . Kaj nisetn rekel, da hočem končati z vsem svetom, da z vsem . . .? ! Ah, končal sem že zdavnej ž njim, ne brigam se zanj in on ne zame, a ko prodre oni globokoresni žalostni glas s stol- pov mestnih cerkvi k meni v temno podstrešje, razmaknejo se mi okovele, neprodorne stene, ki zaklepajo strto, okamenelo srce, neznan čut se začne javljati v najglobljih gubah, male stvarice, in ostati mi ne da več v temni, mračni sobi . . . In jaz sem na pokopališču . . . Vsi svetniki ... Jutri — verne duše . . .! Moj prostor je vsako leto tisti, vedno tisti. Veliki križ sredi pokopališča je močan dovolj, da se naslonim obenj. Drugi jokajo in tarnajo, prižigajo sveče in luči in jih ugasujejo z lastnimi solzami, a meni je uprav tedaj lažje pri srcu, lažje kot kdaj .. . »Miseremini mei, miseremini mei!« govori pridigar . . . »božja roka me je zadela . . .« Gostejše solze se vlijo, glasnejše se oglasi jok in stok . . . Mrzel sever piha preko ravni, da trepečejo sveče in nebrojne lučice. In jaz slonim . . . Koga je zadela roka, božja roka?! Ila, ha, torej so vedno iste fraze, isto mamilo bolnih src, neutešenih src, isto slepilo src, hrepenečih po sreči, po blaženosti ? ! koncert, kateremu so prisostovali prvi duhovni in svetni dostojanstveniki. Ni mi namen opisovati koncerta, ki se je krasno in na splošno zadovoljstvo izvršil, nego navesti hočem nekoliko podatkov o kulturnem delovanju reda milosrčnih sester na slovanskem jugu. Slavni kardinal in škof zagrebški Haulik je sprevidel kmalu potem, ko je prišel v Zagreb, da je prav potrebno za glavno mesto Hrvatske utemeljiti jeden ženski samostan, v katerem bi se odgajala ženska mladež na krščanski podlagi. Za-tegadel poklical je 1. 1845 nekoliko milosrčnih sester s Tirolskega v Zagreb, da tukaj prevzemo poduk ženske mladeži in negovanje bolnikov. Dne 5. septembra 1. 1845 pride v Zagreb prvih 6 sester, da začno to veliko delo, da urede šolo in bolnišnico, ki dandanes krasijo glavno mesto Hrvatske v vsakem pogledu. Osnovale so samostan in prve svoje šole. Seveda da so se morale takrat naučiti častne sestre tudi hrvatski, ker brez hrvaščine sploh niso mogle shajati. Zagrebški samostan je bil takrat samo podružnica velikega samostana na Tirolskem, pa je le ta imel tudi svojo glavno generalno predstojnico na Tirolskem ; prihajala je pa vsako leto nadzirat svoj podruž-niški samostan. V samostan so se s početka jemale same Ti-rolke, a ker šole brez Hrvatic niso mogle napredovati, a je hrvatsko podučevanje zadavalo stranim sestram prav veliko truda, začele so se sprejemati v samostan tudi Hrvatice in Slovenke, kar je seveda popolnoma spremenilo narodni duh samostanski ter se je vsled tega leta 184S odcepil ta samostan od onega na Tirolskem ter se osnoval kot popolnoma samostalen s svojim predstojništvom v Zagrebu. Sedaj so se začele v samostan sprejemati de-vojke vseh slovanskih narodov, ^ako da se ta samostan more danes nazvati slovanskim, posebej Neumnost, sama neumnost! . . . Toda!?... Misel za mislijo mi zadrvi po razburjenih možganih, kri mi polje hitreje, v glavi mi je nejasno . . . temno . . . zopet svetlejše ... a za hip zopet temno . . . temnejše kot kdaj . . . Ah, to vrvenje, nejasnih mislij, pojmov, ta boj upa z obupom, strahu s hrepenenjem . . . ta boj . . . Ta boj me umori !. . . Ne morem več, nasloniti se moram tesnejše, z rokami se moram oprijeti močnejše, sicer padem ... . Tu . . . najedenkrat .. . počasi se umire misli, počasi se ublaži boj, tema dvomov in strahu in obupov se poleže, zgine in na njeno mesto, da uprav tam, kjer je vihral pred trenutkom nejasen boj, zdi se, da stoji zapisano z ognjenim pismom : »Toda, če ni tako, kot ti misliš, če ni po smrti vsega konec ? ! . . . Brr ... Ni vsega konec ? Ni ? A zakaj bi ne bilo ? Neumnost! Zakaj sploh to mislim, zakaj sem sploh prišel 8em, sem med grobe, med jok in stok, med . . . Proč ... od tod ... v temo podstrešja! . . . . A vrnem se spet. . . hrvatskim samostanom. Njih požrtvovalnost in neumorni trud pokojnega Iloeppergera, ki je skoraj petdeset let vodil samostansko upravo, razširil je ogromno ta samostan ter ga povzdignil do one višine, na katerej se nahaja dandanes. Sestre milo-srčnice so se razširile iz Zagreba po celej Hrvatskej in Slavoniji, Dalmaciji, Kranjskem, Bosni, 1 lercegovini, po Turškem, Albaniji in Bolgarskem. Matica zagrebška šteje dandanes 71 podružnic ter 750 milosrčnih sester. Ko so častne sestre milosrčnice ustrojile prvo svojo šolo (1. 1845), vpisalo se je v njo precej prvo leto tri sto otrok. Da morejo dobiti za mla-dež dobrih hrvatskih učiteljic, zasnovale so žensko učiteljsko šolo, v katero se je žo prvo leto upi-salo pet zunanjih učenk. Danes ima ta zavod milosrčnih sester 10 raznovrstnih šol. V njih je bilo v pretočenem letu v celem 1527 otrok. V njihovo žensko učiteljsko šolo se je upisalo leta 1898 že 465 učenk. V teh petdesetih letih je izšlo iz te šole 1257 učiteljic za ljudske šole; povrh tepa 192 učiteljic za žensko ročno delo in 212 učiteljic za otročja zabavišča. V vsem so tedaj od-gojile milosrčne sestre v tem času 1679 učiteljskih sil. Zagrebške milosrčne sestre so tedaj v teh petdesetih letih poslale med hrvatski narod 1679 učiteljic, za katere ni trebala trositi dežela niti novčiča, in katere so širile in še širijo med hrvatskim mlajšim naraščajem pravo krščansko zavednost in krščansko življenje, kar se ne da z nobenim denarjem naplačati. V 53. letih, odkar milosrčne sestre delujejo na zagrebških šolah, pohajalo je samo v Zagrebu samostanske šole 56.464 zagrebške mladeži. Koliko dobrega je od tega prejelo glavno mesto Hrvatske v duševnem in gmotnem pogledu! Preračunjeno je, da milosrčne sestre prište-dijo na leto samo Zagrebu čez 40.000 gld. Kar se pa tiče sester, katerih je vseh vkup 750, bavi se njih 183 s podukom in vzgojo mladeži; od teh učiteljic jih je izprašanih 19 za meščanske šole večjidel z izvrstnim vspehom. Deluje jih pa 57 v Bosni in Hercegovini; na Turškem (v Adria-noplju) za bolgarsko mladež 9; v Albaniji 3; v Dalmaciji 9 ; na Kranjskem 1; vse ostale pa na Hrvatskem. V samem Zagrebu jih je na šolah 58. Da se pa omogoči obiskovanje samostanskih šol tudi v Zagrebu onim učenkam in devojkam, katerim stariši ne stanujejo v Zagrebu, zasnovale so častne sestre privatno odgojilišče, kjer se de-vojke sprejemajo popolnoma pod skrb častnih sester, pa meščansko odgojilišče (konvikt), katero obstoji že 35 let ter se je pod 331etno upravo sedanje predstojnice povzdignilo do poznate višine in odgojnega reda. Vrh tega ima takih zavodov zdaj že tudi po drugih večjih mestih. Naj omenim tukaj zdaj še drugega delovanja milosrčnih sester na Hrvatskem, njihovega delovanja za one siromake in nesrečne, katere tare bolezen večkrat skoz leta in leta in katerim je jedina uteha v mukah tiha milosrčnost častnih sester, ki je v negovanju takih bolnikov zares nedosegljiva. Tukaj se še lepše vidi ona, zares prava milosrčna požrtvovalnost in iskrena ljubezen do ... In če prst božji res zadene, zadene onega, ki ne živi, kakor pravijo, po postavi božji?! Zakaj bi ne bilo vsega konec s smrtjo ?! Človek živi, da živi, da uživa ... se preživi . . ., umrje, da umrje, to je, da izgine na vek, na vek, kakor mušica, katero je ugrabila lastavica ... To je vender jasno, jasno ko beli dan ! . . . Toda. . . ! Kolika razlika vendar med živalijo in človekom. Zadnji ve kaj dela, prva ne, zadnji ve, to smem, tega ne, prva ne ve . . . zadnji ve, če storim to, sem kaznovan . . . Da, dobro, kaznovan . . ., toda kdo me ima pravico kaznovati, kdo ? Kdo pa je rekel to s m e š in tega ne smeš? Ljudje ? Jaz jim nimam nič ukazovati, oni ne meni ! Če torej ne storim tega, kar oni hočejo, ali me imajo potem pravico kaznovati ? Ne in ne! Toda če smem jaz to in ono, če smem vse storiti, smeš ti tudi, oni tudi, smejo vsi, vsi... in kam pridemo ? Kam ? . . . »Toda če ni tako, kot ti misliš, če ni po smrti vsega konec . . . ? !« Ognjene črke mi zopet vid jemljo. Če bi smeli že od vekov vsi vse, potem bi družbe že zdavnej ne bilo ... in družba je vendar še, še danes . . . bližnjega. V bolnišnici zadivljujejo one s svojim delom tudi najhuje svoje protivnike, in to zato, ker jih povsodi navdahnjuje duh Jezusa Kristusa in jih vodi samo njegov primer. Da se o tem more vsakdo prepričati, zadosti je, da vidi samo zagrebško njihovo bolnišnico. Koliko je tukaj bolnikov, in kakšnih bolnikov! Kdo jih more potolažiti, če ne strpljive sestre, katerim ni nič pretežko, nobena bolezen pregrda, a da ne bi one storile še več, nego zahteva krščanska milosrčnost. In kako hitro se je pomnožila in razširila njihova bolnišnica. V Zagrebu so odprle milosrčne sestre svojo bolnišnico leta 1872. Tedaj so negovale samo 740 bolnikov. Preteklo leto pa jih je bilo v nji-hovej bolnišnici 4423. Od leta 1872 pa do danes se je vpisalo v zagrebškej bolnišnici milosrčnih sester v celem 56.433 bolnikov! Kolika je beda v teh številkah, pa vendar je vso to bedo blažila jedina krščanska požrtvovalnost milosrčnih sester. Kakor smo poprej omenili, ima njihova pro-vincija 750 članov v 71 podružnicah. Te milosrčne sestre delujejo v dveh učiteljskih šolah, v 32 ljudskih in štirih višjih dekliških šolah, potem v dveh rokodelskih šolah, v sedmih šolah za ročno delo in v osmih zabaviščih. V teh šolah poučujejo milosrčne sestre vsak dan čez 5000 mladeži. Zraven tega imajo devet internatov in štiri siro-tišča. Negujejo bolnike v 23 bolnišnicah. V njihovih rokah je šest ubožnic, trije zavodi za urno-bolne, ženska kaznilnica v Zagrebu, penzijonat starih gospej v Zagrebu, in šest drugih zavodov, kjer imajo skrbeti za hrano. Tako skrbe one vsak dan več nego za 10.000 oseb. To je brez dvoma od Boga blagoslovljeno delo, znamenito za duševni in gmotni napredek Hrvatske, a prigodom proslave petdesetletnice tega znamenitega kulturnega dela kličemo temu vrlemu zavodu: Bog blagoslovi krščansko podjetje v istej meri, kakor do zdaj, tudi za naprej! Politični pregled. V Ljubljani, 4. novembra. Kvotna pogajanja mej našo in ogersko kvotno deputacijo so se včeraj definitivno razbila z včerajšnjim sklepom ogerske kvotne deputacije, ki izjavlja, da je predlog, naj se določi kvota na 38-5:61-5, popolno nevsprejemljiv in se o tem Ogri ne marajo več pagajati. Ta svoj sklep bodo sedaj naznanili svojemu parlamentu in naši kvotni deputaciji, ki bo morala storiti popolno jednake korake. S tem pa še ni rečeno, kakor trdijo nekateri listi, da bo sedaj brez vsakih nadaljnih pogajanj določil kvoto vladar, marveč pogajali se bodeta o tem vprašanju še obe vladi. »Fremdenblatt« piše sledeče: Ker morata vladi v smislu določb ogerskega zakona iz leta 1867 kroni predložiti svoje tozadevne predloge, smo mi mnenja, da mora pred konečnim odlokom priti še do pogajanj mej obema vladama. Tako tolmačimo vsaj vse izjave ogerskega ministerskega predsednika, ki je vedno naglašal, da sta vladi dolžni pečati se z nagodbenim vprašanjem še le tedaj, In če ne smemo vsi vsega, potem očividno nekaj smemo, nekaj ne! A kaj smemo ? Dobro smemo, a slabega ne smemo, pravijo ljudje. A kdo je povedal, kaj je dobro in kaj je slabo? Kdo? Ljudje, ljudje, ki so taki kot jaz, to je, ki vedo toliko kot jaz ? In če jaz ne vem sam od sebe, kaj je dobro in kaj ni, zakaj bi vedeli ravno oni ? In vendar je resnica, da je nekaj dobrega in nekaj slabega. Kdo je to povedal?! Brr . . . zakaj sploh to mislim, ali mi je treba misliti? Saj tudi drugi ne mislijo in vendar vedo, da po smrti ni nič . . .! Vedo? Ali so prepričani? In zopet. . . proč ve misli. . . kdo je povedal razloček med slabim in dobrim? Očividno neko višje bitje, bitje, ki je nad človekom, kajti le to more vedeti samo od sebe razloček med slabim in dobrim? In kdo je to bitje? — — — »Miseremini mei« vpijejo vaši stariši, bratje in sestre, znanci in prijatelji, oni, kateri so vam bili vse, oni, ki so vam pomagali nekdaj grešiti, upirati se Onemu, kojega roka jih je danes zadela !« Bog mora biti ono bitje . . . Bog ! ko se razbijejo pogajanja kvotnih deputacij. V seji 8. oktobra je baron Banfi'y naravnost izjavil, da se ogerska vlada ne more poprej pečati s kvoto, dokler se ne razbijo pogajanja kvotnih deputacij, in se toraj tudi poprej ne more pogajati z avstrijsko vlado. — No, naša polovica tudi od teh pogajanj ne more dosti pričakovati in je torej konečno zanjo skoro vse jedno, ali se taka pogajanja vrše ali ne. Mažari ne bodo odnehali. Hentztjev spomenik v Budimpešti. Nepopisno navdušenje je zavladalo včeraj mej večino budimpeštanskega prebivalstva, ko je izvedelo, da želi vladar, da se na mestu sedanjega Hentzijevega spomenika postavi spomenik pokojne cesarice Elizabete, za kateri že marljivo dohajajo doneski. V zbornici so Banffyju kot posredovalcu prirejali burne ovacije, vedno in vedno so se ponavljali klici: »Eljen Banffy!«, le opozicija je klicala : »Eljen Dessewffy !« Časopisje slavi včerajšnji dan kot največji mažarski praznik ter ne more najti dovolj besedij za slavospeve Banflyjevi vladi. Toraj spomenik cesarice Elizabete pride v Budim pred dvorno palačo ter palači ministerstev notranjega in vojnega. Kaj pa se zgodi s spomenikom junaka Iientzija, ki je hrabro prelil svojo kri za vladarsko hišo v boju proti upornim Mažarom ? Vladar je izjavil, da ga bo dal odstraniti na svoje stroške kot svojo lastnino in zopet postaviti v zaprtem prostoru kakega vojaškega poslopja. Armada bo tudi tu lahko vsako leto počastila spomin pa-trijota-junaka s polaganjem vencev, ki pa, kakor tudi spomenik sam ne bodo več v nevarnosti, da jih oskrunijo sovražni Mažari. Neznansko jih je bodel v oči ta spomenik, ki jih je glasno spominjal na nezvestobo. Njim se.je sedaj spolnila dolgoletna želja, a spomeniku junaka pa rešila čast. Novo francosko ministerstvo predstavi se danes obema zbornicama ter odda svojo pro-gramatično izjavo. V to svrho se je vršil včeraj pod predsedstvom predsednika Faure posebni ministerski svet, kjer se je vršil razgovor o posamnih točkah izjave. Nastopni govor nove vlade bo zelo kratek ter bo ministerski predsednik z ozi-rom na sedanji skrajno resni politični položaj ape-loval na vse republikance, naj postopajo solidarno v vseh važnejih vprašanjih. Glede Dreyfusove afere bo izjavil Dupuy da prepušča vlada vso zadevo previdnosti članov kasacijskega dvora, ker je prepričan, da je jedini namen kasacijskega dvora, zaslediti resnico. V tem oziru torej vlada ne bo pokazala nikake barve, kar je seveda zanjo najbolje, ker se ne more zameriti nobeni politični stranki. Anglija se resno pripravlja na večjo vojno akcijo in vsak nepreviden korak od strani njenega nasprotnika lahko provzroči nevarno eksplozijo. Salisbury, Franciji skrajno neprijazen voditelj angleške zunanje politike, dobro ve, da je na njegovi strani velika večina angleškega naroda, in se mu toraj ni bati, da bi z eventuvalno vojsko s Francijo provzročil doma kako nevarno krizo. — Priprave, ki se vrše sedaj ,v angleških pristaniščih, kažejo, da namerava Anglija storiti odločne korake v obrambo dozdevno svojih 5 .......r—g— i Toda, če je Bog, ali je potem po smrti vsega konec ? . . . Ali je ? . . . Crke ognjene, proč, ve me žgete, ve me! . .. ... »A poznam še druge grobove, na katerih ne gore danes sveče in ne svetilke, ki niso okopani, okrašeni z venci, katerim oni, kojim dolžnost bi bila jih zrahljati, pomagajo, da še bolj zaraščajo, plevelijo . . . menim žive grobove grobove, ki hodijo mimo nas, z nami, med nami . . . srca, zatopljena y strast, uživanje, duše obtežene z grehom, z grehi, težjimi od mase gora in gričev . . . Tudi te grobe hočemo danes rahljati, pomagati, da se strebi plevel, začnemo takoj danes, kajti tudi te duše bi klicale, ko bi se sploh zavedale, da jih je zadel božji prst, da nimajo milosti ... da bi se povrnile . ..« In če je Bog, potem je po smrti še nekaj, kazen in povračilo ... in Bog je, ker je dobro in hudo, torej je tudi kazen ali plačilo po smrti Ognjene črke izginjajo, boj mineva, tema beži, gine in . . . Ob meni je križ . . . Naslanjam se nanj ... kot prej, kakor do sedaj leto za letom ... ob njem tečejo kapljo, padajo mi na roko, kjer me žgo kakor žareče železo . . . ah menda so moje solze . . . koristij v središču Afrike. To je dobro znano francoski vladi, katera bi se rada izognila večji nepriliki, toda zameriti se pa ne sme nekaterim francoskim krogom, ki zahtevajo na vsak način, naj si Francija osvoji Fašodo, ki je dosedaj brez * pravega gospodarja. Vlada sicer naznanja, da je okspedicija pod vodstvom Marchanda že ostavila to zemljo, tod* mogoče je, da bi vlada s tem rada le prikrila resnico, mej tem pa ob jednem ustrezala po pridobitvi nove zemlje v 'Afriki hrepenečim Francozom. Dnevne novice. V Ljubljani, 4. novembra. (Osebne vesti.) Dunajski uradni list poroča, da je pravosodni minister premestil sodna pristava Iv. Pogačnika iz Krškega v Kranj ter Jos. Ž m a v c a iz Žužemberka v Krško in imenoval avskultanta Milana Dolenca sodnim prista-\om za Žužemberk. — Gimnazijski ravnatelj v Dubrovniku Mih. Zavadlal je imenovan za deželnega šolskega nadzornika za Dalmacijo. (Nova postava za urejcnje duhovniških plaž) je bila izdana z dnem 1. oktobra. Duhovniki, ki so v službi in imajo pravico do dopolnila kon-grue, naj svoje napovedi (fasije) vložijo najkasneje do 30. novembra t. 1. pri kn e z o š ko f i j s t v u. Dotične tiskovine po vzorcu, določenem od visoke c. kr. deželne vlade, se dobivajo v »Katol. tiskarni« v Ljubljani. (Slovensko gledališče.) Dahes, v p etek se bo pela zadnjikrat v tej sezoni velika in slavna Verdijeva opera » A i d a «. — V nedeljo, 6. t. m. se bo igrala pri znižanih cenah češka narodna igra s petjem in plesom »Jurčkove sanje«-Pevske točke proizvaja operna pevka gospodična Št as t na, subreta g. Polakova, gosp. režiser Inemann, g. Prejac, g. Ilousa ter moški in mešani zbor. — V torek, 8. t. m. se bo igrala prvič nova francoska opereta »Klarica na vojaških vajah.« (»Martinov večer«) priredita v nedeljo dne 13. novembra t. 1. v »Sokolovi« dvorani »Narodnega doma« pevsko društvo »Ljubljana« in tamburaški klub »Zvezda«, na kar se slovensko občinstvo že danes opozarja. Vspored priobčimo v jedni prihodnjih številk. (Zdravje v Ljubljani) od 23. do 29. oktobra: Število novorojencev 18, mrtvorojencev 2, umrlih 20; med njimi za legarjem 1, za davico 1, za jetiko 4, za različnimi boleznimi 14. Med njimi je 8 tujcev in 14 iz zavodov. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: 1 za legarjem, 1 za oslovskim kašljem, 4 za vratico in 1 za tra-chom. (S Štajerskega) se nam poroča: Vinske gorice so navzlic slabemu vremenu in uimam obrodile v splošno zadovoljnost. Kvaliteta je srednja, prej izvrstna nego slaba, a kvantiteta je povsod večja nego se je pred trgatvijo pričakovalo. — Neprenehoma objavljajo naši listi prošnje spodnješta-jerskih občin za slovensko vseučilišče in nadsodišče v Ljubljani ter za jednakopravnost slovenskega jezika z nemškim na pošti in na železnicah. Upamo, da bodo te prošnje tudi poslanci podpirali s svojo besedo. — Delavska organizacija se veselo razvija. V* Celju štejejo že. v delavskem društvu blizu 600 udov. Tudi v Mariboru se gibljejo in delavska organizacija se tam vkljub dvo-jezičnosti udov od dne do dne krepi in utrjuje. (Iz Maribora) se nam poroča: Zopet jeden dokaz, kako malo so tukajšnji uradi naklonjeni slovenskim listom. Celo zadevo smo slišali od popolnoma zanesljive strani. »Slovenski Gospodar« je bil dne 1. septembra zaradi članka »Gospod Zoff« zaplenjen. Stavek se je zapečatil ter ležal v tiskarni zapečaten do sedanjega tedna. Ker je za zadnjo številko »Slovenskega Gospodarja« bila namenjena interpelacija državnega poslanca Žičkarja, v kateri je članek »Gospod Zoff« doslovno naveden, prosilo je vredništvo, naj se stavek onega članka odpečati ter da listu v uporabo. Toda okrajno glavarstvo po dogovoru z okrožnim sodiščem ni hotelo ugoditi prošnji. Prišel je sicer uradnik ter stavek odpečatil, a zajedno se je ukazalo, da se mora stavek pred njim takoj razrušiti. In vendar je vedelo okrajno glavarstvo, da bo list priobčil članek in da se bodo torej morale ravnokar razmetano črke zopet zbirati ter sestaviti. Kaki namen jo imela potemtakem zapoved, naj se stavek razruši? Ali mislijo res nemški , uradniki, da bodo s takim malenkostnim nagajanjem ugonobili naše liste? Motijo se, ako tako mislijo. (Iz Gorice) 3. nov. Mesto ravnatelja na tukajšnjem ženskem učiteljišču je izpraznjeno, ker je šel dosedanji ravnatelj g. Hafner, v pokoj. Lahoni se že sedaj na vse kriplje pripravljajo, da bi postavili na ravnateljsko mesto človeka, ki bi bil »puro sangue«, ali ki bi vsaj upošteval njihove težnje, ki jih imajo tudi z ženskim učiteljiščem v Gorici. Te težnje so v prvi vrsti, poita-lijančiti zavod in zatreti v njem krščanski duh. To pa ne gre tako gladko, ker pomisliti je treba, da je na zavodu večina pripravnic slovenske in hrvatske narodnosti, dočim so one italijanske in nemške narodnosti v manjšini. Da bi vender zmagali, iztuhtali so nov način. Ker mora ravnatelj na tem učiteljišču biti vešč štirim jezikom, slovenščini, italijanščini, nemščini in hrvaščini, so uvideli vže vnaprej nemožnost, da se jim posreči spraviti na to mesto svojega človeka, toraj ravnatelja, ki bi ne bil zmožen štirih jezikov, marveč | le kos svoji ljubi italijanščini. V tej svoji zadregi so poskusili sredstvo, kakoršno so rabili naši nasprotniki že dostikrat z velikim uspehom, namreč zvijačo. Nasvetovali so goriškim Slovencem, naj bi se »v interesu svoje narodnosti, na katero so toli ljubosumni«, na vso moč potegnili za to, da se razdeli učiteljišče v slovensko in italijansko. S to razdelitvijo bi bilo pomagano obema glavnima narodnostima v Gorici in vprašanje ravnateljstva bi bilo tudi lahko rešeno. Kaj nameravajo s tem nasvetom, je jasno. V prvi vrsti bi se jim z dosego razdelitve posrečilo dobiti Čisto italijansko učiteljišče, na katerem bi lahko ravnate-Ijeval Italijan, potem pa bi po svoji stari navadi rovali proti slovenskemu oddelku učiteljišča, ga | blatili na razne načine in mu onemogočali obstanek, kar bi se le dalo. In tako razdelitev naj bi Slovenci pospeševali, to se pravi, kopali sami sebi grob ! Stvar ima pa še neko drugo lice bojazni za naše nasprotnike, kateri so takoj pri rokah z razcepljenjem narodnosti v krajih, kjer jo večina slovanska in kjer jim naravnim potem ni mogoče zmagovati. Koliko pa so pri vsej aferi udeleženi Nemci, znani lovci za ravnateljskimi mesti na primorskih šolah, o tem bi se dalo tudi kaj reči. Vender za danes dovolj. Časi so minoli, ko smo se dajali zavajati po »dobrih nasvetih in predlogih« naših nasprotnikov v našo nesrečo. Goriško žensko učiteljišče pa ostane če Bog da — nerazcepljeno in na ravnateljsko mesto pride mož, kateremu bode na srcu poleg pravičnosti v narodnih rečeh tudi zdravi verski duh učiteljišča! (Zavod za gimnazijce) Vladika Strossmayer je sklenil, da v Oseku ustanovi zavod za gimnazijce,' kjer se naj bi mladeniči vzgajali v strogo krščanskem duhu. Po dovršeni maturi se da vsakemu na izbero, ali gre v djakovsko semenišče ali na katerokoli univerzo. Ustanovna glavnica znaša 500.000 gld. Cez 40 bo prostih mest, drugi bodo plačevali. (Rak ozdravljen.) Neki pruski višji uradnik je dobil raka v grlu. Šel je v Prago, kjer lečita dr. černy in dr. Tunaček raka z arzenikom, a sta to poskušala doslej samo na zunanji koži. V tem slučaju sta lečila z arzenikom tudi v grlu in po petmesečnem zdravljenju je bil bolnik popolnoma ozdravljen. To je prvi slučaj te vrste. (Od strahu umrl.) Prošli teden je v Neprav-dičih v Bosni zgorela hiša. Gospodar Ibrahim Dedič ni bil doma. Ko pride domov in vidi, kaj se je zgodilo, prestrašil se je tako, da je čez nekaj časa umrl. (Sad nemške lakomnosti*) Kakor je znano, se je 200.000 nemških kmetovalcev v Rajhu zarotilo proti uvozu goveje živine iz Avstro-Ogerske in doseglo pri pruski vladi prepoved uvoza. To pa je imelo slabe posledice — za nemško ljudstvo, kajti cena mesu se je vsled špekulacije živinorejcev tako podražila, da je ljudstvo zahtevalo od vlade, da zopet dovoli uvoz naše govedi v Nemčijo. Društva. (Podporno društvo za slov. visokošolce v Gradcu) bo imelo dne 12. novembra t. 1., ob 8. uri zvečer v Lieblovi gostilnici »Zur Stadt Neugraz« (Ilamerlinggassc-IIans Sachsgasse) svoj drugi občni zbor. Na dnevnem redu so od-borova poročila o dosedanjem delovanju in stanju društva, potem volitve in eventualnosti. Vse ude in prijatelje društva vabi k obilni udeležbi odbor. (Pevsko društvo »Sora« v Žireh) je pelo nekaj žalostink svojim umrlim članom in prijateljem najprej na pokopališču v Žireh in potem na pokopališču na Dobračevi, s čemer je bilo ljudstvo jako zadovoljno. Harodno gospodarstvo. Dobavna razpisa. C. kr. trgovinsko ministerstvo naznanja trgovinski in obrtniški zbornici, cla je Establecimento Central de los servicios. administrativo militares v Madridu razpisalo dobavo 30.000 m volnenega blaga za jadra (loneta de algodon) in glavno ravnateljstvo geograličnega in statističnega zavoda v Madridu dobavo papirja raznih vrst, pisnih in risarskih potrebščin in drugih predmetov za geode-sična, topograiična in statistična dela geograličnega zavoda. Ponudbena obravnava za dobavo blaga za jadra so vrši dne 20. decembra. Ponudbe za papir so naj vpošljejo do 10. novembra t. 1. in obravnava se vrši dne 25. novembra t. 1. C. kr. trgovinsko ministerstvo naznanilo je trgovski in obrtnijski zbornici, da se imajo ponudbe za javno oddajo, ki se bo vršila dne 9. novembra t. 1. od 10. uri dopoludne v poslopju vojnega ministerstva v Bruselju v svrho dobave zdravil, drogerijskega in špecerijskega blaga, tkanine, bandaž, steklenic, zamaškov, papirja itd. za ant\verpsko vojaško lekarno, kakor tudi za vojaško živinozdravniško službo za leto 1899 potrebne lanene moke, uložiti pred navedeno uro pismeno v zapečatenem zavitku pri vojnem ministorstvu. Vpošljejo se tudi lahko priporočeno vojnemu ministerstvu. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 4. novembra. Izvrševalni odbor desnice je včeraj zboroval pod predsedstvom Javorskega. Seje se je vdeležil tudi grof Thun. Dogovarjali so se, kako vladi in večini danes postopati pri razpravi o ministerski obtožbi. Sklenilo se je, da večina ne poseže v razpravo, v iinenu vlado pa bo govoril Thun. Dunaj, 4. novembra. (Državni zbor). Danes je bil na vrsti predlog Kronawettrov, da se obtoži ministerstvo Badenijevo, ker je namreč izdalo velike svote v podporo listu „Reichswehr". Posl. Kronavvetter je vteme-ljeval svoj predlog, za njim je govoril grof Thun o pomenu in namenu dispozicijskega fonda, da ima vlada glede njega porabe proste roke; preiskujoč zadevo se je prepričal, da svota v to določena ni prekoračena, da se zato niso porabljali drugi državni denarji. Državni računski zaključki bodo o tem podali natančen dokaz. Od opozicije so govorili Stojalowski, Pfersche in Kozakiewioz, nato je bil stavljen predlog za konec debate, o katerem se sedaj ob treh glasuje po imenih. Dunaj, 4. novembra. Danes zvečer ima parlamentna komisija desnice sejo, kjer bo razgovor o taktičnem postopanju večine. Dunaj, 4. novembra. Od zanesljive strani se nam poroča, da se sedanja politika vlade in večine potrjuje tudi od najvišje strani. Polagoma se premeni Titanovo ministerstvo v parlamentarno ministerstvo desnice. Dunaj, 4. novembra. Jutri stavi Javor-ski predlog, da se poleg ministerskih obtožb denejo tudi drugi predlogi na dnevni red, vzlasti oni o lokalnih železnicah, o oprošče-nju pristojbin pri dedščini, trgovska pogodba z Japanom itd. ter naj se volijo tudi drugi odseki. Za jutri se pričakuje burna seja. ker bo obstrukcija poskusila vse, da prepreči sklepanje o teh predlogih. Dunaj, 4. novembra. Naučni minister je izdal odlok glede praznovanja cesarjevega jubileja 2. decembra na vseli srednjih šolah. Odreja se posebna božja služba, šolski vodje pa naj pojasne pomen slavnosti. Izostati morajo muzikalične predstave in pa dekla-macije. Dunaj, 4. novembra. Nagodbeni pododsek za carinsko in trgovinsko zvezo ima sejo danes zvečer. Dunaj, 4. novembra. Baron Dipauli je imenovan predsednikom centralne komisije svetovne razstave v Parizu. Dunaj, 4. novembra. „Neue Fr. Presse" piše, da je prišel štajerski cesarski namestnik marki Bacquehem na Dunaj, da si izpo-sluje vstop v pokoj. Po tem viru ne bo njegov naslednik baron Hein, ampak je baje zato odločen šlezijski deželni predsednik grof Clary-Aldringen. Praga, 4. novembra. Proti češkemu deželnemu poslancu Bartaku uvedlo je državno pravdništvo preiskavo, ker je pri kontrolnem shodu v Ricanu, kateremu je prisostvoval kot okrajni načelnik, zaklical češkim rezervnikom: „Oglasite se češki, ker ste Cehi." V nekaterih krogih se trdi, da bo sodišče uporabilo proti njemu § D. civilnega pravdnega reda. Budimpešta, 4. novembra. Ogerska kvotna deputacija je sklenila sledeče : Ogerska kvotna deputacija smatra predlog avstrijske deputacije za nevsprejemljiv in nesposoben za nadaljna pogajanja. Razlika mej stališči obeh deputaeij je tolika, da je nemožno doseči sporazumljenje z nadaljnim pogajanjem. Deputacija toraj naroča predsedniku, naj o tem sklepu obvesti predsedstvo avstrijske delegacije. Prihodnja seja ogerske deputacije se vrši, ko dojde odgovor avstrijske ter je do tedaj sostaviti poročilo za zbornico. Zagreb, 4. novembra. V kratkem se objavi cesarjevo lastnoročno pismo, s katerim se sklicuje hrvatski deželni zbor na 15. ali 18. t. m. Pariz. 4. novembra. Dopolnilna preiskava pri kasacijskem dvoru o Drejfusovi zadevi bo trajala po mnenju pravnikov osem do deset tednov. London, 4. novembra. Tudi do sedaj mirni listi kakor „Times" in „Standart" so začeli ojstro pisati proti Francoski. Angleška še vedno oborožuje ladije, ker se ne gre za Fašoclo, marveč za veliko važneji egiptsko vprašanje. Carigrad, 4. novembra. Jutri zjutraj prevzemo evropski admirali upravo v vseh uradih, stražo bodo oskrbovali vojaki. — Turška vlada je izročila noto, v kateri pričakuje, da bodo velesile odnehale od svojih zahtev, kar pa zanikujejo poslaniki. Katanija, 4. novembra. Včeraj zjutraj pojavil se je zopet srednje močen sunek, ki pa je bil v Mineo tako močan, da je pro-vzročil precej škode na poslopjih. Peking, 4. novembra. Oddelek 30 mož avstro-ogerske mornarice je dospel včeraj v mesto.___ Tujvl. 2. novembra. Pri Slonu : Taborsky, Dermotta, Zahn, Deutsch z Dunaja. — Adler iz Fraokobroda. — Lengyel iz Vel. Kaniže. — Scinveisighagen iz Kasela. — Scalettari iz Gorice. — Schmidek iz Nove Gradiške. — Horovitz iz Budimpešte. — Ungar, Bubak, iz Trsta. — Cipollo iz Kanfonara. — VVerbole iz Izlak. — Slapšak iz Leš. — Roblsk iz Radovljice. — Elster iz Lvova. — Thurn iz Logatca. — Mally, Bernhart iz Bele Peči. — Schrey z Jesenic. — Jagodic iz Tržiča. — Schlosser iz Opatije. — Lavtižar iz Kamne Gorice. Pri MuUču: Aichelbug, Deutch, Pernold, Merklen, Recht, Haas, Zack, Stern z Dunaja. — VVeil iz Stuttgart-a. — Pribil iz Linca. — Han iz Solnograda. — Kremenšek iz Celovca. — Festenegg iz Novega Mesta. — Kren iz Javor-nika. — Svoboda iz Tržiča. Pri Uoydu. Mons z Dunaja. — Zakrajšek iz Vidma. — Jarc iz Braslovč. — Murgel iz Zatičine. — Schwickert iz Radovljice. Meteorologično poročilo. Vifcina nad morjem 306-2 m. Zahvala. 771 1-1 9 jO čas opazovanja Stanje barometra t mm Temperatura po Celzij« Vetrovi Neb« 11. * . B « S > ^ » 3 9 zvečer "738 4 134 sl. jug dež 4 7. zjutraj 2. popol. 736 5 735 6 12-2 16-8 sl. sszvh. sl. jug pol oblačno del. jasno 0-5 Za kapelo loške notranje uršulinske šole na gradu je napravil pasar g. Ivan Kregar zares lepo monštrauco, iu sicer po jako nizki ceni. Radi tega se mu samostansko vodstvo zahvaljuje ter ga z dobro vestjo vsem cerkvenim predstojnikom priporoča. V Škof j i Loki, dn.5 4. novembra 1898. Feliks Zavodnik, duhovni vodja. Na rip. portalis 714 10-9 cepljene trte vrst: 1. rizling, beli in črni burgundec, rulandec, zeleni sil-vanec, moslavina, bela in rudeča ranfolina, rumeni in damasc. muškatelec, beli, rudeči in narezljani španjol, kraljevina, plaveč, bela rožica, kavščina, črna lipovšina, tra-minec, slankamenka — sto po 14 gld., in rip. portalis-bllfe sto po 2 gld. dobe se pri Antonu Ogoreleo, nadučitelju pri Sv. Barbari v Halozah na Spodnjem Štajerskem. IVAN KREGAR izdelovatelj cerkvenega orodja in poBode v Ljubljani, Poljanska cesta 8, poleg Alojzijevišča priporoča se prečast. duhovščini, cerkvenim predstojništvom in dobrotnikom v najnatančnejše izdelovanje monštrane, ciborijev, ke-lihov, tabernakljev, svečnikov, lestencev, krizev ua. 764 52 I iz najboljše kovine po poljubnem slogu in po nizki Srednja včerajšnja temperatura 13-6", za 7 0° nad normalon). Išee se 768 3—1 šolski sluga. Letna plača 200 gld. in stanovanje. — Oglasiti se je do 18. novembra pri krajnem šolskem svetu v Kranju. Koverte s firmo priporoča ,Katol. Tiskarna' v Ljubljani. Zavod za 320 26—14 . umetno slikarstvo na steklu. Sedemkrat odlikovan s prvimi nagradami. Speeijalni zavod za slikanje na cerkvena okna v vsakem alogn ln Izdelavi. v BRNU. Ceniki, troškovniki, načrti, skice in vsakoršen strokovni nasvet brezplačno. St. 33066 731 3—3 mladeničem, ki stopajo v vojaško dobo. Zaradi prihodnjega vojaškega nabora, ki bode 1899. leta, naznanja mestni magistrat ljubljanski sledeče: 1. Vsi tu prebivajoči mladeniči, kateri so bili rojeni 1876., 1877. in 1878. leta, se morajo zglasiti v zapisanje tekom meseca novembra t. L pri tem uradu. 2. Mladeniči, ki nimajo v Ljubljani domovinstva, naj s seboj prineso dokazila o starosti in pristojnosti. 3. Začasno odsotne ali pa bolne mladeniče smejo zglasiti stariši, varuhi ali po-obl&ščcnci« 4. Oni, ki si mislijo izprositi kako v §§ 31, 32, 33 in 34 novega vojnega zakona navedenih ugodnosti, imajo ali v mesecih januvarljl, februvarljl 1899 leta podpisanemu uradu, ali pa najpozneje na dan glavnega nabora naborni komisiji izročiti z listinami opremljene prošnje. 5. Oni, ki želijo, da se jim dovoli stava zunaj domačega stavnega okraja, morajo ob priliki zglasitve izročiti opremljene prošnje. V takem slučaji je moči tudi istočasno zglasiti in dokazati pravico do kake v §§ 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona omenjenih ugodnosti. . . 6. Zglasiti se morajo tudi sinovi vojaških oseb, bivajočih v dejanski službi, in pa oni, ki so nameščeni pri upravi vojstva (vojne mornarice) in so še stavodolžni. 7. Kdor zanemari dolžnost zglasitve, in sploh iz vojnega zakona izvirajoče dolžnosti, se ne more izgovarjati s tem, da ni vedel za ta poziv ali pa za dolžnosti izvirajoče iz vojnega zakona. Stavljenec, kateri opusti predpisano zglasitev, če mu ni branila kaka nepremagljiva ovira, zakrivi se prestopka in zapade globi od 5—100 gld. denarjev. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 1. oktobra 1898. Dunajska t> o r z a. Dne 4. novembra. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4%...... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . Ogerska zlata renta 4°/0....... Ogerska kronska renta 4%, 200 . . . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld....... London vista........... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 20 mark............ SO frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... 101 gld. 15 kr. 100 » 85 » 119 » 70 » 101 . 45 » 119 » 50 > 97 » 75 » 910 » — > 353 > 10 > 120 » 50 » 58 » 87",. 11 » 77 » 9 . 54 > 43 » 75 » 6 » 68 » Dne 3. novembra. 4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 165 gld. — kr. 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 158 » 50 » Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....195 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......138 Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... 130 Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 108 Posojilo goriškega mesta.......112 4°/0 kranjsko deželno posojilo.....98 Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 98 Prijoritetne obveznice državne železnice . . — » » južne železnice 3°/0 . 179 > » južne železnice 5°/„ . 126 dolenjskih železnic 4°/0 50 30 75 50 10 Kreditne srečke, 100 gld.......199 gld. 40 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 1*0 Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 19 Rudolfove srečke, 10 gld.......25 Salmove srečke, 40 gld........82 St. Genois srečke, 40 gld.......80 AValdsteinove srečke, 20 gld......60 Ljubljanske srečke.........23 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 154 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3467 Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . 409 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 68 Splošna avstrijska stavbinska družba . • 11' Montanska družba avstr. plan.....178 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 171 Papirnih rubljev 100........127 kr 30 20 50 75 MERCUR XXXVII. letnik. 1. oktobrom se prične novo celoletno naročevanje ! ✓ ✓ i rtontiniiA oznanilo žrebanja tu in inozemskih loterij fcfe A»ltllUtll» sklh efektov, izkaz vseh izžrebanih državml skih efektov, izkaz vseh izžrebanih državnih in zasebnih obligacij. Brn7n1arnn darilrt „Flnanzlelles Jahrbuoh", ki obsega DiCipidUIU UdlliU zaznamek vseh izžrebanih srečk. Naročuje se s poštnimi nakaznicami pri vseh c. in kr. poštnih uradih in pri admlnlBtraol.il . Merour", Dunaj, I., Wollzelle 10. 2 gl. 60 kr. celoletna naročnina.