ZELEZAR
Leto XIX.	1979
SEPTEMBER	ST. 17
GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE
STROKOVNA ORGANIZACIJA - VEČJA UČINKOVITOST
Struktura je začrtana za vsako temeljno organizacijo, in .delovno skupno ločeno,, kar bo v nadalj- ' njem omogočalo svobodnejši organizacijski razvoj vsake TOZD.
Z vidika Vsebine gradivo vključuje- štiri bistvene organizacijske komponente, in sicer: dejavnosti, notranjo strukturo TOZD z vsemi posebnostmi, funkcionalne povezave ter organizacijsko shemo. Uvodoma :smo skušali podati nekaj splošnih ugotovitev obravnavane poslovne funkcije oz. skupne značilnosti, - veljavne za vse >mak!r.oendte,,v DO. Pri oblikovanju nove organizacije so poleg službe za organizacijo, oz. stro- ’ kovnega tcama, s svojimi predlogi in sugestijami tvorno sodelovali tudi predstavniki..TOZD in
DS, katerim se ob tej priliki zahvaljujemo. Sedaj je vrsta na nas vseh, da gradivo kritično preučimo ter s svojimi konstruk-tivniim pripombami prispevamo svoj delež h kvaliteti.
Preden zaključimo, naj poudarim, da to nikakor rii končano delo. Kar imamo, moramo jemati le kot osnovo za nadaljnjo graditev. Vseskozi si moramo prizadevati za vnašanje novih prijemov, detajilnejše definiranje delovnih razmejitev ter tekoče prilagajanje novim zahtevam, ki jih postavlja pred nas delovna praksa, Vse to pa ne sme ostati le dogovor na papirju, temveč naša vsakdanja praksa.
Beno Trdin
Priprave na 40-obletnico II. konference KPS v Joštovem mlinu
■ Te dni • dobimo v . obravnavo gradivo o novi' imikrooigamzacij-ski -sIrakturi naše delovne organizacije. Tio je nadaljevanje že prejšnjih prizadevanj za uveljavitev določil'“ zakona. d ' združe- ’ .nem delu, ki so se odsevale v ustanovitvi temeljnih organizacij.; oz. delovnih skupnosti. Zakon pa ni edini povod za pristop k takšnim, alkcijam, pač pa to izhaja že iz..zavesti delavca kot ustvarjal^: ča, -ki želi s čim manjšimi vlaga-, nji doseči maksimalno možne rezultate. Takšna nagnjenja in -napori nas vseh so vsekakor v skladu s prizadevanji celotne družbe in- v tem -pogledu lahko brez pridržkov ugotavljamo našo pravilno.naravnanost.
'Teorija in praksa dokazujeta, da je organizacija sredstvo za u--resničevanje postavi j enih ciljev. Uspešnost vsake zavestne človekove . akcij e je v izdatni meri odvisna ■ od njegove organizacije. Mirno lahko trdimo, da je vsak človek zase pri. svojem delu organizator. Dokler to delo opravlja sam z relativno enostavnimi delovnimi sredstvi, more biti v tej vlogi dokaj uspešen. Zadeva pa postaja vse bolj zamotana, ko se v delovni proces vključi večje število ljudi, ki opravljajo, raznovrstne naloge s specializiranimi delovnimi sredstvi. Nosilci nalog prihajajo v delovnem procesu do medsebojnih razmerij. To je posledica delitve dela, uporabe in obdelave istih sredstev za delo, udeležba pri skupno ustvarjenih rezultatih ipd, Tu se -vloga posameznika koit organizatorja ‘svojega lastnega procesa, mora podrediti skupnim, po organizacijskih n aeelih - dogovor j enim kriterij am, V tam ozira govorimo o organizacijski strukturi, ki jo pojmujemo kot ustroj smotrne razporeditve delovnih zmogljivosti po različnih organizacijskih osnovah. Organizacijske zmogljivosti pa predstavljajo vse .kadrovske in materialne izvore v delovni organizaciji; 'ki zagotavljajo uresničevanje poslovnih ciljev.
Z vidika nadrobnosti oblikovanja strukture ločujemo makro-in mikroorganizacijsko strukturo. Zadnje čase pogosto srečujemo tudi pojem mezoonganižacijska. struktura. Mabroorganizacdjska struktura je r temeljna zgradba delovne organizacije, zasnovane na znanih kriterijih, izhajajočih iz ZZD. Med malkroorganizacij-ske enote prištevamo pri nas vse; osnovne TOZD in DS. Zanje smo se opredelili na referendumu .5. oktobra 1977. Mikroarganizacij-
ska struktura pa predstavlja konkretno oblikovanje in razporejanje ‘Organizacijskih žimagljivosii znotraj makroorgamzacijskiih e-hoit. Razultat oblikovanja mikro-strukture je med drugim tudi določeno število delovnih mest z vsemi pripadajočimi karakteristikami. Z mezoorganizacijsko strukturo označujemo vmesno Stopnjo med makro- 'in mikro-strakturo.
Organizacijska teorija je razvila različne organizacijske strak-' tufé, ki jih v grobem razvrstimo v naslednje skupine: linijske, , funkcionalne,
—	linijsko štabne, .
—• interakcijske in
—	kombinirane.
Nobena od naštetih struktur ne ustreza v celoti samoupravnim socialističnim odnosom, vendar pa moramo hkrati tudi poudariti, .da'organizacijska teorija še ni razvila našim specifičnim razmeram ustreznega modela organiza-, cijske strukture.
V	pravilniku o enotni metodologiji: oblikovanja organizacije in kataloga del, ki je tudi predmet širše razprave, smo kot standardne oblike strukture. opredelili linijsko, štabno in projektno organizacijsko strukturo. Obe smo. že do sedaj bolj ali manj uspešno uporabljali. Manj uspešno ocenjujemo zato, ker ugotavljamo, da je -premnogim organizacija samo sredstvo za dosego višjega ranga, ne pa sredstvo za učinkovito doseganje zastavljenih ciljev. S takim »zlorabljanjem« delamo seveda organizaciji medvedjo Uslugo, jo izrinjamo iz naše delovne prakse ter jo podzavestno : opredeljujemo kot kapitalistično kategorijo. Nemalokrat se lahko prek dnevnih občil seznanjamo, da je naša delovna učinkovitost, kljub, dobri tehnični; opremljenosti, še vedno premajhna. Mnogi ugotavljajo, da je precej -rezerv v naši notranji neurejenosti; to pa je dokaz, da ima/tudi v samoupravni dražbi organizacij a svoj e mesto.
V	železarni imamo že sedaj u-zakonjeno organizacijo, vendar so v razdobju nastale številne spremembe v poslovanju, ZZD pa je prav tako prinesel veliko novosti. Z novo začrtano organizacijo, ki naj bi brez večjih spre--mamb veljala naslednjih pet let, želimo torej poravnati vsa ta neskladja, hkratU pa doseči večjo kvaliteto in ¡s tem osnovo za prihodnjo organizacijsko gradnjo.
Proslavljanje jubilejev KPJ, SKOJ in revolucionarnih sindikatov je, tako kot drugod, tudi v Celju v vsem letošnjem letu vključeno v vsako proslavo, ki je bila v Celju do sedaj organizirana. To je eden temeljnih dogovorov, sprejetih na organizacijskem odboru za pripravo proslav partijskih in sindikalnih jubilejev in se tudi do segaj dosledno izvaja.
Osrednja proslava teh jubilejev, bo povezana v Celju s 40-ob-lethicb II. konference KPS in bo 22. septembra 1979 ob 11. uri v Joštovem mlinu oziroma v njegovi neposredni okolici. Za osrednjo proslavo, na kateri pričakujemo udeležbo najvidnejših republiških funkcionarjev, udeležencev II. konference KPS, delegacij iz regije in ostalih občin SR Slovenije ter več tisoč obiskovalcev, je pripravljen osnutek programa, ki bo tematsko naslonjen na omenjene jubileje in partijsko konferenco v Joštovem mlinu. Obenem bo izražal pripravljenost delovnih ljudi in občanov varovati pridobitve revolucije in socialističnega samoupravljanja.
Program bodo izvedli pretežno amaterski kulturni delavci iz Celja (pevski zbor, godba na pihala, recitatorji, plesna skupina, mladina — prostovoljci TO in orkester bobnov kadetske šole iz Tacna). V pripravah na osrednjo proslavo je v zaključni fazi adaptacija Joštovega mlina. Potekajo
priprave na ureditev okolice. V samem Joštovem mlinu bo na predvečer proslave odprta spominska soba II. konference KPS, katere ureditev pripravlja muzej revolucije. Poleg tega predvidevamo, da bo v petek, dne 21. 9. 1979, v popoldanskih ali večernih urah na Tomšičevem trgu organiziran promenadni koncert.
Poleg tega bo v Celju vrsta sporednih prireditev, ki bodo v septembru dajala, mestu in občini slavnostno obeležje in bodo tematsko vezana na proslavljanje jubilejev. Tako bo muzej revolucije pripravil razstavo v počastitev 60-obletnice KPJ, ki bo odprta dne 19. 9. 1979. Osrednja knjižnica bo 18. 9. 1979 v prostorih osrednje knjižnice odprla razstavo o delu in življenju E. Kardelja. Dne 9. 9. 1979 bo na stavbi KS Pod gradom odkrita spominska plošča, ki bo obeleževala kraj ustanovitve zveze delovnega ljudstva. V pripravi je izdelava transverzale »Od pomnika do pomnika v revoluciji«, kjer bodo obeležena vsa pomembna mesta iz predvojnega in medvojnega : revolucionarnega obdobja. Vsem srednjim in osnovnim šolam smo priporočili, naj v septembru v okviru učnega programa oziroma programa dela iz-venšolskih aktivnosti namenijo posebno pozornost razvoju delavskega gibanja , zveze komunistov,
Proizvodnja slovenskih železarn v mesecu juliju
Podatki o proizvodnih dosežkih za julij kasnijo prav zaradi istega vzroka, kot je naveden za glavno opravičilo slabih rezultatov. Velika odsotnost zaradi planiranih, neplaniranih ali slabo planiranih dopustov ter velika bolezenskega odsotnost so navedeni kot glavni povzročitelji za zastoje v proizvodnji in za neiz-vršene proizvodne naloge. Podaljšana popravila in prekomerni zastoji so tudi posledica prekomerne odsotnosti z dela. Julij je eden izmed letnih mesecev, ki so vedno med manj uspešnimi in tako tudi letošnje ni izjema ter je komaj kaj boljši, kot je. bil preteklo leto. Da je res tako, bomo primerjali letošnje in lanske podatke iz julija.
Proizvodnja surovega železa je bila dobra in so mesečni proizvodni načrt izvršili na jeseniških plavžih 107 % ' in na štorskem elektroplavžu celo 121 %. Skupaj je bila načrtovana proizvodnja presežena za 10 %. V lanskem juliju je bila še malo boljša, in sicer na Jesenicah za okoli 1.300 ton in v Štorah za 140 ton.
Proizvodnja jekla je bila slaba ter je mesečni načrt izvršen s 94%. V ravenski jeklarni so delali dobro in mesečni načrt presegli za 4 %. Tudi v Železarni Štore so izvršili in presegli operativni plan za obstoječo električno obločno peč, nova pa je nedokončana in bo proizvodnja še nadalje kasnila. V jeseniški jeklarni so imeli večji zastoj na Lectromelt peči, v SM jeklarni so pa zaradi nepredvidenih popravil obratovali z manj pečmi,
PRIPRAVE NA 40. OBLETNICO
(Nadaljevanje s 1. .strani)
in pomembnim dogodkom iz revolucije. V izdelavi so spornim ske značke, pripravljena je tudi brošura, ki bo izšla obr 40-oblet-nici II. konference KPS v Jošto-vem mlinu. Knjigarnam v Celju in nekaterim drugim večjim delovnim organizacijam ; (trgovskim), smo priporočili, da v septembru ustrezno uredijo izložbe v mestu. V urejanje okolja se bodo seveda vključile Komunalna skupnost, KS Medlog in mladina S prostovoljnim delom. V ta sklop sodi tudi dramsko delo »Rdeči mlin«, ki ga bo predvidoma v decembru 1979 izvedlo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja.
Organizacijam združenega dela priporočamo., da v septembru pripravijo svečane seje samoupravnih organov An družbenopolitičnih organizacij, ha katerih bi obeležili in počastili letošnje., jubileje.. Zagotovile naj bi tudi. primerno ureditev lastnega okolja (zastave, parole) in organiziran prihod čimvečjega števila svojih delavcev na slavnostni prostor ob Joštovem mlinu.
Iz informacij obč. sveta ZSS Celje
kot so načrtovali; konec meseca dva dni celo samo s tremi pečmi. Letošnja proizvodnja surovega jekla v juliju je bila vseeno okoli 100 ton večja kot: v istemimesecu lani.
Blagovna proizvodnja je bila v železarnah letos za 1:200“ ton večja, ne lani in niti letos pa ni bil dosežen mesečni načrt.. Izvršitev
je bila; '	julij 1978	1979
	%	%
Jesenice	83	87
Ravne	92	109
štore	102	89
Skupno železarne	89	92
Vzroki: prekomerni vzdrževalni Zastoji na napravah in. odsotnost z dela. Velika popravila: priprave,: izvajanje ali uvajanje proizvodnje na remontu.
Skoraj v enakem odnosu je bila realizirana julijska proizvodnja tudi pri predelovalcih:
	julij 1978	1979
	°/o	% :
Plamen	74	99
Veriga	81	108
Tovil	89	94
Žična	104	67 •
Skupaj predelovalci	89	92
Skupno je bil za SOZD; Slovenske železarne lanski rezultat 89 % mesečnega načrta, letošnji je boljši in znaša 92 % ; če bi tako še naprej napredovali, bi čez nadaljnja tri leta lahko že izvršili julijski načrt blagovne proizvodnje.
Mesečni količinski plan izvoza ni bil v železarnah dosežen, kljub velikemu izvozu železarne štore. Ker sta Veriga in Žična visoko presegli količinski načrt izvoza, so ga tudi predelovalci izvršili, kar je bilo pa premalo, da bi znašal skupen rezultat več kot 96 %. V lanskem juliju je znašal izvoz 3.535 ton in 176 traktorjev, letos pa 6.311 ton in 240, traktorjev.j Vsekakor bistveno bolje, .saj je letošnji izvoz po sedmih mesecih kar 37 % večji, kot je bil v enakem obdobju lani, Z vrednostjo izvoza smo nekaj na slabšem, ker je bil mesečni načrt dosežen le 83 %. Po sedmih mesecih je, letošnja vrednost izvoza za 27 % višja od vrednosti izvoza v enakem obdobju lani, po kvalitetni strukturi pa malo zaostajamo.
Podobno rezultatom izvršitve načrta blagovne proizvodnje tudi eksterna realizacija ni bila dobra, Po delovnih organizacijah so dosegli mesečno načrtovane vrednosti prodaje zelo različno: Železarna Jesenice 92 %, Železarna Ravne 101%, Železarna Štore
96	%, Plamen Kropa 90%, Tovil Ljubljana 111%; Veriga Lesce
97	% in Žična Celje 167 %. Zaostanek realizacije večjih delovnih organizacij je pomaknil skupno izvršitev na 96 %.
Letošnja realizacija z lanskoletno ni primerljiva.
Za zaključek lahSko samo še enkrat napišem, da: dosežki iz julija niso dobri in da so še poslabšali rezultate iz polletja. Stvari ne: smemo posploševati. Ponekod dosegajo zadovoljive rezultate, drugje se problematika iz:: meseca v mesec, ponavlja: ob enako slabih dosežkih. V avgustu bodo še dopusti. Na vročino se ne bo
dalo več veliko, sklicevali. Velikih popravil mora: že: tudii enkrat zmanjkati za opravičilo slabih rezultatov blagovne proizvodnje. Težave pa bodo še prišle, tudi take, s katerimi ob sestavljanju letnega načrta proizvodnje nismo računali.
Milan Marolt
Obisk predsednika Gospodarske zbornice Jugoslavije, tov. llije Vakica v Železarni Štore
Konec meseca avgusta se je predsednik Gospodarske zbornice Jugoslavije, tov. Ilija Vakič, mudil več dni v Sloveniji, kjer je obiskal tudf več delovnih organizacij. Tako je prišel tudi v našo delovno organizacijo v torek, 28. avgusta z namenom, da se spozna s problematiko našega gospodarjenja, da si na kratko ogleda nekatere proizvodne obrate, predvsem pa, da se informira o naši najbolj pereči problematiki, to je položaju TOZD tovarne traktorjev.
Cas, odmerjen za obisk v naši delovni organizaciji,: je bil zelo kratek, saj je trajal le 1 uro in pol, tako da smo morali pohiteti tako z ogledom obratov, kot tudi v samem razgovoru. Predsednika Vakica so spremljali: podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije, tov, Lojze Fortuna ter predstavniki Medobčinske gospodarske zbornice, skupščine občine in izvršnega sveta občine Celje, S strani delovne organizacije so predsednika Vakica in njegove spremljevalce sprejeli člani poslovodnega odbora ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij Tin delavskega sveta delovne organizacije.
Ogled je obsegal elektro jeklarno, valjarno II, mehansko obdelavo in tovarno traktorjev. Po končanem ogledu je bil razgovor v sejni sobi tovarne traktorjev, kjer so bili prisotni tudi člani koordinacijskega odbora te temeljne organizacije združenega dela.
Predstavniki delovne organizacije so tovariša Vakica seznanili z gospodarskim stanjem in razvojem naše delovne organizacije, posebej pa še o problematiki TOZD tovarne traktorjev, ki je v prvem polletju končala svoje poslovanje z večjo izgubo. Našteti so bili elementi, ki so prispevali k tej izgubi,. predvsem velik razkorak med prostim oblikovanjem-;cen sestavnih delov komponent in končnim izdelkom, to je traktorja, nadalje v premajhni doseženi proizvodnji, ki ne bo dosegla planirane količine, kakor . tudi o še vedno nerešenem problemu visokih carinskih obremenitev, zlasti, za tiste dele komponent, ki Se ponovno vračajo v izvoz v sestavljenemJšektorju.
Predsednika Vakiča je predvsem zanimalo, kako so urejeni odnosi med proizvajalci traktorjev v Jugoslaviji, med kooperanti za traktorsko proizvodnjo in možnosti unifikacije posameznih delov, kar bi lahko pocenilo tudi našo proizvodnjo traktorjev, V odgovoru smo mu pojasnili postavljena1 vprašanja, kjer smo predvsem poudarili, da je precej kooperantov v Jugoslaviji, ki delajo za večino ali vsaj ža Več proizvajalcev traktorjev, tako da je določena višjeserijska proizvodnja že prisotna, seveda pa specifični elementi, kakršne zahteva naš traktor, ne morejo biti v celoti poenoteni.
Govorili smo tudi o problemu velikega uvoza cenejših traktorjev iz Poljske, Češke in Sovjetske zveze, kar bo treba glede na že dosežene zmogljivosti domače traktorske proizvodnje reševati tako, da se bo uvoz zmanjševal v okviru dejanskih potreb pri plasmaju traktorjev v Jugoslaviji. Tov. Vakič je posebej poudaril, da se bo potrebno o teh problemih intenzivneje pogovoriti tudi v okviru Gospodarske zbornice, pri čemer je posebej podčrtal, da je potrebno vložiti vse napore v to, da se problem traktorske proizvodnje reši, istočasno pa je poudaril tudi,.da problematika traktorjev ne sme vplivati na prizadevanja štorske železarne, pri proizvodnji čim kvalitetnejšega jekla ter za čimprejšnje dokončanje investicij, ki so v teku (elektro obločna peč^žarilhica). i
Na koncu je tovariš Vakič, še poudaril, da bi. S6 bilo potrebno v naslednjih dneh. aktivno vključiti v oblikovanje novih planskih dokumentov tako za resolucijo in gospodarske načrte za leto 1980 ter tudi srednjeročnega obdobja, posebej pa je še izpostavil problematiko, na katero moramo biti v naslednjih letih želo pozorni, to je problem količin in ceh vseh vrst energije.
D. B.
September 1950
Letos mineva 29 let, skoraj tri desetletja, ko smo v Štorah izvolili prvi delavski svet in tako zaorali ledino samoupravljanja tudi v našem kolektivu.
Temeljni zakon o delavskem samoupravljanju je Zvezna ljudska skupščina sprejela 27. junija 1950. S tem pomembnim zakonom se je prvič v zgodovini delavskega gibanja izpolnilo znano revolucionarno načelo »TOVARNE DELAVCEM«,
V Železarni Štore so bile volitve v prvi delavski svet 6. septembra 1950. Prvo zasedanje izvoljenih predstavnikov v delavski svet je bilo 13. septembra 1950, na katerem so izvolili za prvega predsednika tov. TUGOMERJA VOGO. Na tem zasedanju je bil izvoljen tudi upravni odbor delavskega sveta," za'predsednika pa Franc Spolenak.
Na posebni proslavi, 17. septembra 1950 so bili svečano predani ključi tovarne, predsedniku delavskega sveta. Izročil mu jih je generalni direktor direkcije za črno metalurgijo ing. Viktor Kotnik.
S tem dejanjem so bile pred organe upravljanja in celotni kolektiv postavljene odgovorne naloge takd po vsebini kot po obsegu. Ce se ozremo na prehojeno pot oziroma na pretekla leta, kaj hitro ugotovimo, da smo v treh desetletjih samoupravljanja storili in dosegli več kot pa v enem celem stoletju 1845—1950. Naš Samoupravni socialistični razvoj-pa gre naprej, ne miruje, temveč utira nove, popolnejše oblike, v katerih delavec resnično'postaja neločljivi člen‘V'verigi upravljanja in odločanja.
S tem kratkim zapisom na zgodovinski dogodek naj vas spomnimo še na nekatere pomembne mejnike našega samoupravnega razvoja:
27. 6. 1950 — Zvezna ljudska skupščina' sprejela Temeljni Zakon o delavskem samoupravljanju
6.	9. 1950 — Izvoljen prvi delavski svet Železarne Štore
13.	9. 1950 — Prvo Zasedanje delavskega šveta:— izvoljen ■ prvi upravni odbor
17. 9. 1950 — Svečana predaja ključev toVarne predsedniku delavskega sveta
20. 12. 1960 — Izvoljeni prvi obratni delavski sVeti ter začetek uvajanja ekonomskih enot
20. 9- 1961 — Delavski svet sprejel razvojni investicijski program železarne
15. 7. 1966 — Sklep delavskega sVeta 0 prehodu na 42-urni delovni teden
15. 9. 1969 — Referendum za združitev v združeno podjetje Slovenske železarne
30.	9. 1969 — Svečan podpis pogodbe o združitvi v združeno' podjetje Slovenske železarne
9.—11.-4.-1973—“ Zbori delovnih- ljudi sprejemajo sklepe o ustanovitvi temeljnih organizacij -združenega dela ih Organizacije' skupnih služb
5.	10. 1977 — Na referendumu sprejet sklep o oblikovanju novih temeljnih organizacij in delovnih skupnosti iz Skupnih služb
27. 8. 1979 — Na referendumu delavcev temeljne organizacije jeklarne — valjarne sprejet sklep o ustanovitvi temeljnih organizacij Jeklarna, Valjarna I, valjarna II in jeklovlek
Na koncu pa še to. Krajevna konferenca SZDL Store j'e sprejela sklep, da naj bi 13. ali 17. september V bodoče praznovali kot krajevni praznik. V okviru, teh pomembnih datumov"so še odločili, :Qa’bodo odprli-novo knjižnico »na Lipi«-v domu ljudske tehnike.
Obisk predstavnikov družbenopolitičnih organizacij občine Celje v Štorah
Dne 20. avgusta je bil v Štorah sestanek predstavnikov DPO občine Celje s. predstavniki DPO Železarne Štore, vodstvom DO in vodstvi TOZD, ki so v prvem polletju poslovali z izgubo.
Namen sestanka je bil predvsem obravnava problematike poslovanja prvega polletja in sanacijskih ukrepov za izboljšanje poslovanja.
NajVeč pozornosti je bilo posvečeno problematiki proizvodnje traktorjev. Obravnavani so bili vzroki izgube, kakor tudi u-činki sanacijskega programa. U-gotovljeno je bilo, da večina u-krepov v prvem polletju ni prispevala k izboljšanju položaja, ker so bili ti, med katere sodi predvsem sprememba prodajnih
cen, tako na domačem tržišču kot v izvozu izvršeni šele konec junija in bodo prišli do izraza v drugem polletju.
Predstavnikom DPO občine Smo posredovali sanacijske ukrepe, ki so še v fazi obravnavanja pri zveznih organih v Beogradu in katerih rešitev še pričakuje v Septembru.
Skupna ugotovitev vseh prisotnih je bila, da je proizvodnja traktorjev v Štorah potrebna iz vidika ožje in tudi širše družbene skupnosti in da. je potrebno pri sanaciji te proizvodnje angažirati v naj večji možni meri vse dejavnike, od TOZD TT, DO-Železarne Štore prek občinskih forumov do republike.
Slavko PLEVNIK, dipl. ing.
Kaj pričakujemo od II. polletja
Komaj smo zaključili razpravo polletnega obračuna proizVodnje, že smo načrtali proizvodnjo za september. Obdobje dopustov je mimo in tudi tista delovha mesta, katerih opravila je možno za krajši čas odložiti, so ponovno zasedena; s tem pa je pripravljenost za delo z vidika priprave, vodenja m izvrševanja nalog toliko bolj popolna.
tivnost večja do trenutka, ko bo pričela normalno obratovati nova koračna peč, ki je v gradnji.
Optimizem, ki je v naši TOZD prisoten povsod, je bil prevelik, ko smo načrtovali, da bo električna obločna peč pričela poizkusno obratovati v avgustu, da bi že imeli žarilne zmogljivosti zagotovljene v septembru ter da bo prva ■ faza rekonstrukcije va-
Nova vez dotoka električne energije za potrebe jeklarne II
V prvem polletju oziroma v osmih mesecih poslovanja smo v naši temeljni organizaciji izvrševali haloge v skladu z gospodarskim načrtom. Manjša odstopanja v količinski proizvodnji imajo opravičilo V Spremembi asor-timentne proizvodnje, v neugod-dni kvaliteti gredic, ki smo jih nabavljali iz uvoza oziroma pri jugpšlovahskih železarnah; Kljub ustavitvi SM jeklarne v decembru prejšnjega leta nam vseskozi primanjkuje delavcev v valjarni I in v valjarni II. Štalež delavcev v valjarni II je dosegel takšno stopnjo, da je 22 delavcev manj, kot jih predvideva gospodarski načrt in je še komaj možno organizirati osnovno proizvodnjo, to je brez del, ki omogočajo varnost proizvodnje v predstoječem obdobju. Posebne- težave- bodo nastopile, ko bo odpotovala skupina delavcev, ki je' določena za spuščanje v pogon valjarne, v Tripolis. To bo predvidoma v začetku oktobra.
Letošnje leto je za TOZD jeklarn in valjam eno najtežjih' obdobij v—bližnji preteklosti in to predvsem iz razloga, ker dograjujemo elektro jeklarno, žarilne zmogljivosti in jeklovlek ter rekonstruiramo valjamo I. Gredic, ki sicer ne ustrezajo potrebam tehnoloških poti in zahtevam kupcev, bo že septembra primanjkovalo in bo potreb po spreminjanju programov valjanja vedno več. Ob tem ne moremo pričakovati optimalnih količim proizvodnje, niti ugodnih iz-plenov/s tem pa tudi ne primernega finančnega rezultata. Valjarna I je v fazi rekonstrukcije in s predelano potisno pečjo dosegla za 20 % nižjo proizvodnjo. Ne pričakujemo, da bo produk-
ljarne I izvršena konec avgusta. Veliko subjektivnih faktorjev in le malo- objektivnih je prispevalo, da lahko predvidevamo, da bomo elektro obločno peč preizkusili v hladnem pričetku oktobra in da v najboljšem'primera lahko predvidevamo poizkusno obratovanje druge električne obločne peči v rioVembra. Težave pri montaži žarilne peči firme EBNER, ki jo Vrši KLEMOS Lenar, so Vse večje iri očitno je, da je montaža tega objekta prevelik zalogaj" za manj izkušeno podjetje, kot je Klemos. Z veliko zamudo in s skupnimi močmi Železarne Štore, Metalne Maribor in nadzornih organov firme Ebner predvidevamo, da bo žarilna peč pripravljena za poizkusno obratovanje v oktobru.
Gradnja koračne peči-v-valjarni I se je ustavila, preden se je sploh pričela. Vendar je tudi sanacija podpornega stebra urejena in gradbena dela na temelju peči potekajo normalno, tako da začetna zamuda, po izjavi predstavnikov. Ingrada Celje, ne bo vplivala na dokončanje potrebnih del. Izdelava peči pri firmi CER' Cačak kasni že 7 mesecev in upamo," da bodo pogbšte inter-vencije; dogovori, pa tudi pritiski na vodstvo CER omogočili,, da bo oprema prispela v septembru in da bo montaža zaključena do konca leta. Enako predvidevamo, da bo dograjena žer-javna; proga, urejena cesta skozi SM jeklo in urejen cestni promet.
Za jeklovlek je ponovno izdelan projekt, ki je prilagojen novim zahtevam oziroma spremenjeni tehnologiji. Manjša oprema je naročena in bo prispela (Nadaljevanje na 4. strani)
Srečanje borcev MOV Slovenskih
Dne 25. avgusta smo se na Svetini sedmič srečali borci NOV Združenega podjetja Slovenskih železarn. Kolone borcev, mladine, predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in delovnih organizacij so se vzpenjale od križišča pri spomeniku padlim borcev na Svetini proti Domu železarjev. Razočarani in z neprikrito ihto smo gledali, meglene, temne oblake, iz katerih je vztrajno rosilo, tu in tam pa se je pošteno ulilo. Nevajeni mrzlega .vetra v avgustovskem poletnem dnevu, smo ga čutili prav do kosti. Z upanjem na boljše vreme smo se tolažili in predvidevali, da je še po vsakem dežju posijalo sonce.
Zbralo se nas je okoli 1.400 iz delovnih organizacij železarn Jesenice, Ravne, Štore, tovarne Verig Lesce, Plamena Kropa, Tovila Ljubljana, Žične Celje, Metalurškega instituta in vodstva Slovenskih železarn iz Ljubljane. Tu so bili tudi predstavniki mladine in družbenopolitičnih organizacij, predstavniki občinske skupščine in republike.
Premraženi in. nepripravljeni, na takšno vreme smo vsi povprek iskali prvo pomoč in tolažbo v pitju vroče kavice, Šilca žganja ali vina. Pa vendar smo se kljub vsem tem nevšečnostim kmalu znašli, našli prijatelje, znance in nekdanje soborce, tovariše, s katerimi se že dolgo nismo srečali. Vsako tako srečanje je lepo, enkratno doživetje.
Organizacijski odbor je imel hude skrbi. Težko je bilo odgovarjati na vprašanja, kaj bo, če bo še deževalo, ali bi začeli s proslavo po predvidenem programu, bi ga skrajšali?
Celjski Komorni zbor, od katerega smo pričakovali lepe pesmi, nas je povsem upravičeno zapustil. V takem vremenu ni bilo mogoče nastopiti. Tudi naši godbeniki so imeli težave, vseeno so kljubovali dežju in s koračnicami pričakali prišlece posameznih delovnih organizacij. Odpadel je
(Nadaljevanje s 3. strani) do konca leta. Zatika se pri gradnji hale, ki je osnovni pogoj, da se bodoča temeljna organizacija j eklovleka normalno razvija tako v tehnološkem in organizacijskem smislu, kot v smislu normalnih delovnih pogojev.
Na osnovi situacij e, v kateri se nahaja danes_železarna, je manj verjetnosti, da bi bilo možno pričeti z gradnjo objekta j eklovleka še v letošnjem letu.
Iz navedenega sledi, da bo do konca poslovnega leta potrebno vložiti maksimalne napore na področju tehnologije,, organizacije in ekonomskih ukrepov, da bi zaključili obračunsko obdobje tako, kot smo to predvideli z gospodarskim načrtom. Koordinacijski odbor temeljne organizacije, delavski svet, izvršni odbor sindikata, sekretariat osnovne organizacije ZK in predsedstvo mladine redno razpravljajo o problemih, ki nas spremljajo,
recital Ljudskega gledališča iz Celja in pozdrav pionirjev osnovne šole iz Štor. Organizator srečanja je želel nekdanjim borcem in gostom podati čim več kulturnega programa, pa v takem vremenu res ni bilo mogoče. Odpadli so preleti letal in skoki padalcev.
Nekdanji borci pa so odšli na spominska obeležja bojev, na grobove padlih borcev na Svetini in Javorniku. Tu so položili vence in se poklonili njihovemu spominu.
Nekaj pred dvanajsto uro je padla odločitev. Vreme se je zboljševalo. Predsednik aktiva Zveze borcev naše delovne organizacije tov. Ivan 2mahar je pozdravil borce, goste, med njimi španskega borca tov, Ivana Kokalja, narodnega heroja tov. Draga Masla, člana predsedstva Zveze združenja borcev Socialistične republike Slovenije tov. Arigler Adolfa — prvoborce nosilce spomenice 1941, predstavnike občinskih združenj borcev NOV, predstavnike občinske skupščine; družbenopolitičnih organizacij in mladine.
Po • kratkih uvodnih besedah tov. Žmaharja je spregovoril član aktiva Zveze borcev Železarne Štore tov. Starc Milko, diplomirani inženir. V svojem govoru je o-pisal namen srečanja borcev NOV Slovenskih železarn, sicer pa citiramo nekaj izvlečkov:
»Tudi letos smo se zbrali borke in borci Slovenskih železarn tu na Svetini z namenom, da obudimo spomine na slavne dni narodnoosvobodilne borbe, da poglobimo prijateljstvo in se tovariško med seboj še bolj povežemo. Naše sedmo srečanje sovpada s praznovanjem pomembnih zgodovinskih jubilejev. Preteklo je namreč šestdeset let od ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije, . Zveze komunistične mladine Jugoslavije, revolucionarnih delavskih sindikatov in štirideset let, ko- je prevzel vodstvo partije tovariš Tito.« -
skupno prevzemamo ustrezne ukrepe, da bomo tudi to leto zaključili uspešno in tako, da bomo imeli osnovno normalen pričetek proizvodnje v prihodnjem letu, ki obenem pomeni tudi spremenjeni način samoupravne organiziranosti.
Referendum, ki je bil 27. avgusta, je uspel. To pomeni, da so se delavci TOZD jeklarn in valjarn odločili za dokončno samoupravno organiziranost v skladu z zakonom p združenem delu in da ustanavljamo štiri /temeljne organizacije, ki bodo sicer v prihodnje poslovale vsaka zase, vendar pa bo tehnološka povezanost tisti element, ki bo dnevno povezovala delavce na vseh področjih, kjer bo potrebno pražiti moči oziroma se samoupravno dogovarjati, da bi dosegali boljše poslovne rezultate in pravičnejšo delitev.
Vodja TOZD jeklarn in valjarn Ferdo HALER. ing. org.
V nadaljevanju je podkrepil junaški boj jugoslovanskih narodov proti okupatorju, posebej v letih, ko sta bila nemški nacizem in italijanski fašizem na višku svoje moči. In kako je bilo pri nas na štajerskem:
»Kot prva izmed slovenskih partizanskih enot je 'bila 20. julija 1941. leta, ha pobudo Pokrajinskega komiteja' Komunistične partije Slovenije za .Štajersko, ustanovljena CELJSKA ČETA. Celjska četa se je formirala ha Resevni, dober streljaj od Svetine, njen prvi komandir pa je postal Franjo Vrunč-Buzdo, nato pa Peter Štante-Skala. To je bil začetek oboroženega odpora proti nemškemu okupatorju v teh krajih, ki se je vse bolj širil na široko območje Kozjanskega;, U-stanovljena je bila Kozjanska četa, nato bataljon, ki je.leta 1944 prerasel v odred. Ta je poleti izbojeval obširno svobodno ozemlje, ki je segalo do občine Celja.
Številnim akcijam, ki jih je izvedla Celjska četa, je sledil močan protiudaf enot in jo s pomočjo izdaje avgusta 1941 razbil. E-nako usodo je doživela tudi 1942. leta- Kozjanska četa.
Teror okupatorja je bil vse hujši. Pričeli so z masovnimi a-retacijami in zapiranjem v »celjski stari Pisker«, streljanjem talcev in transportirani em v taborišče smrti.. Zaradi izdaje so Nemci 1942. leta odkrili skoraj vse sodelavce in aktiviste OF. Osvobodilno gibanje je bilo močno omajano, ne pa tudi uničeno. Formirale so se nove enote na širšem kozjanskem področju.
Masovno so zaživeli naši gozdovi po prihodu slavne XIV. divizije, ki je v noči med 13. in 14. februarjem prešla preko Svetine proti Dramljam in Pohorju ter Sejala val splošnega odpora na Štajerskem. S tem je bil dosežen cilj glavnega štaba, ko je določil za pohod na Štajersko XIV. divizijo, ki je imela bogate vojaške izkušnje in prekaljene borce. Njena naloga je bila mobilizacija in okrepitev osvobodilnega gibanja na Štajerskem, Koroškem in Prekmurju. V tem času so se začela prebivalci v teh krajih masovno vključevati v kozjansko četo, ki je prešla v sestav kozjanskega odreda in druge enote narodnoosvobodilne borbe.
Dne 8. maja 1944 je Kozjanski odred pod poveljstvom komandanta Marjana Jerine uničil postojanko tu, na Svetini, ter likvidiral vodjo postojanke, gestapovca Himmerja.
Marca mesece 1945 je prišel na ta teren II. bataljon Kozjanskega; odreda pod vodstvom komandanta Andija Šepetavca in se tu zadrževal z nalogo nadziranja premikov okupatorjeveih čet v okolici Celja. Prekašno obvestilo kurirja, takrat 14 .marca, je imelo za posledico obkolitev bataljona, ki je štel 120 borcev, s posebnimi enotami nemške voj ske za . boj proti partizanom. V srditi bitki je izgubila življenje tretjina borcev bataljona s komandantom na čelu. Padla je tudi sekretarka o-krožnega komiteja Cvetka Jerin in član komiteja Dušan Lah. Tako ,sq. padale številne žrtve po celi Sloveniji na samem pragu svobode.« I
železarn
Tovariš Starc je zelo nazorno prikazal politično situacijo in u-gled Jugoslavije v svetu. Dotaknil se je gospodarske dejavnosti doma in burnih inflacijskih pojavov v svetu, ki se močno odražajo tudi v našem gospodarstvu. Zelo lepo je prikazal minula prizadevanja naše družbe in aktivnosti naših borcev.
'»V teh treh in pol desetletjih^ je naša družba izbojevala velike zmage v miru in izgradnji dežele, vse v cilju za boljše življenje delovnega človeka, kar je osnovni Cilj socialistične revolucije. Na ruševinah Starega; družbenega reda in razdejane domovine je zrasla cvetoča samoupravna in resnično Sodobna družbena skupnost naših narodov in narodnosti.
Mi borci, ki naš je še 580 v Slovenskih železarnah aktivno zaposlenih, kar je 100 manj kot leto poprej, še vedno aktivno in tvorno delujemo pri graditvi našega socialističnega samoupravnega razvoja. Zavedamo se, da smo še kako potrebni in da z našim u-stvarjalnim delom ustvarjamo lepši jutri. Četudi nas je majhno / število, saj predstavljamo . manj kot 4 % zaposlenih v Slovenskih železarnah, pa je naš delovni' prispevek še vedno pomemben. Četudi je osip naših vrst neizbežen, moramo skrbeti, da bo s prenosom revolucionarnega duha na mladi rod dediščina NOB trajna.«
Uspehi, ki smo jih v zadnjih letih dosegli v naši delovni organizaciji ali v sestavljeni organizaciji združenega dela slovenskih železarn, so lepi in zavidlji-vi.
Tovariš Starc je med ostalim povedal, kakšen dvig smo-dosegli s povečevanjem in strukturalnim spreminjanjem proizvodnje, eko-nomiziranjem poslovanja, s pridruževanjem predelovalnih delovnih organizacij ter kakšen, je. srednjeročni jmogram:
»Pred nami je odgovorna naloga — izdelava srednjeročnega programa za obdobje 1981 do 1985. Zastavljeni projekti in naložbo predvidevajo proizvodnjo milijon ton kvalitetnega in plemenitega, jekla, ki bi ga več ‘kot polovico plasirali znotraj sestavljene organizacije slovenskih železarn in v drugih organizacijah združenega dela kovinske industrije v republiki.
Velike so naše naloge in obveze do porabnikov naših izdelkov; v tem srednjeročnem obdobju, ki jim moramo vsi posvetiti največjo pozornost. To bo terjalo velike napore ih vlaganja v proizvodnjo in razvoj ter modernizacijo tovarn ter objektov družbenega standarda. V teh prizadevanjih moramo biti tudi v bodoče borci v prvi vrsti.«
Svoj govor je zaključil: »Končno želim poudariti, da je danes kot včeraj osnovna dolžnost nas borcev NOV, mladine in vseh pošteno mislečih državljanov, da nadaljujemo z revolucionarnim delom na vseh področjih gospodarskega in družbenopolitičnega življenja. Nadalje, da še naprej krepimo priprave na splošni ljudski odpor pod geslom »Nič nas ne; sme presenetiti« in da čuvamo bratstvo in enotnost jugoslovanskih .narodov in narodnosti. «-
R. V.
Kaj pričakujemo od II. polletja
Analiza odsotnosti z dela zaradi bolezni,
Junija letos je s pomočjo oddelka za avtomatsko obdelavo podatkov Železarne Store, statistične službe Zdravstvenega centra Celje in administracije TOZD Center medicine dela, osebje ambulante zaključilo analizo o odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodb in nege v letu 1978. Vse leto smo zbirali podatke, jih nato pripravili za. računalniško obdelavo,,’statistično, obdelali in dobljene rezultate ovrednotili. Ce vemo, da je bilo lani 5.214 primerov staleža (pri 20.728 pregledih v ambulanti) in da je vsak primer staleža zapopaden v vsaj štirih indeksih, je lahko vsakomur jasno, da je bilo treba vložiti mnogo truda, vestnosti in volje, da je naloga uspela. Tukaj bi se rad vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je pričujoča analiza takšna, kot je, še enkrat zahvalil.
- V tej stavbi iščejo zdravstveno pomoč zaposleni in krajiini
Čas je, da se z rezultati seznanijo vsi delavci, še posebej pa samoupravni organi in da s skupnimi močmi najdemo pot k zmanjšanju odsotnosti z dela zaradi bolezni in poškodb. Zniževanje staleža ne sme iti na račun zdravja delavcev. Z zboljševanjem pogojev dela, Večjo pazljivostjo, dosledno uporabo zaščitnih sredstev, opravljanjem razvad, ki so pomemben iaktor pri nesrečah in boleznih (alkohol, kajenje, nepravilna prehrana), rednimi preventivnimi zdravniškimi pregledi, maksimalno osebno odgovornostjo, kazensko,; -disciplinsko in materialno odgovornostjo predpostavljeni pri nedoslednem upoštevanju zakonskih predpisov in drugimi ukrepi (mednje sodijo tudi metode odkrivanja tistih, ki jim je stalež hobi!), bomo prav gotovo lahko prispevali pomemben delež k zdravju ljudi in produktivnosti delovne organizacije. Pričakujemo, da se bo našim naporom pridružila še akcija zmanjševanja odsotnosti z dela iz drugih vzrokov, ki niso tako natančno merljivi kot stalež bolnih: spontane pavze, sestanki, obiski bifejev v in zunaj delovne organizacije itd. Čas je tudi, da finančna služba ovrednoti in v internem, glasilu pove, kaj pomeni za delovno organizacijo 69.036 izgubljenih delovnih dni! Vsaka temeljna organizacija si lahko iz tabel izračuna, koliko delovnih ur je izgubila zaradi staleža, kakšen bi bil njen poslovni uspeh in kakšni bi bili osebni dohodki, če bi'storili vse, da bi bili v staležu le tisti, ki bi si poslabšali zdravje zaradi prisotnosti na delu. Mirno lahko zapišemo da nismo storili niti polovice potrebnega ¡da bi ti ljudje ne zboleli ali se poškodovali. Ugotavljamo tudi, da je osebni prispevek posameznikov pri ohranitvi lastnega zdravja in delovne zmogljivosti vedno manjši. Vse bolj je prisotna miselnost, da mora za naše zdravje skrbeti nekdo drug, vendar takšnega podružbljanja skrbi za zdravje posameznikov in skupin prebivalstva ni. Družba s svojimi ustanovami le ustvarja pogoje, da si lahko zdravje vsak zase bolje ohranja, v primeru bolezni pa omogoči zdravljenje, preprečevanje poslabšanja zdravja in eventualno rehabilitacijo.
Pri bolniškem staležu ne gre le za to, da nekdo v tem času ne ustvarja; sodelavci morajo v tem času delati tudi za njegovo plačo, za vse prispevke in dajatve, za zdravila itd. Nihče ni proti tovrstni solidarnosti, če gre za bolezen ali poškodbo, ki ima svoj objektivni vzrok. Povsem drugače pa bi morali šotovariši gledati na tako solidarnost, če je narušeno zdravje posledica malomarnosti, prekomernega pitja, neupoštevanje predpisov o varnosti pri delu, lenoba, koristoljubje itd. V interesu vsakega posameznika in vsake TOZD je, da take ljudi razkrinka in jim onemogoči, da bi živeli na tuj račun. Prav tako je treba Opozarjati tiste,, ki jih tarejo materialne težave in odlašajo z obiskom pri zdravniku do težko popravljivih okvar zdravja.
Bolniški stalež je le del celokupne odsotnosti z dela, pa še ta ima številne vzroke. V celoti gledano je odsotnost z dela zaradi- bolezni, poškodb in nege veren kazalnik zdravstvenega stanja neke skupine ljudi. Štejemo ga med pomembne negativne kazalnike zdravja (nekateri drugi so še npr.: fluktuacija, invalidiziranje, poklicne bolezni itd.). Poleg tega je pomemben indikator odnosov v delovni organizaciji, zadovoljstva delavcev, urejenih dohodkovnih odnosov, urejenega varstva (zdravstvenega, psihosocialnega, družbenopravnega in tehnične-1 ga), ugodnega delovnega vzdušja, tovarištva itd. Prav je, da vpraša-
nje iz vseh vidikov neprestano spremljamo in povečujemo angažiranost na tistem mestu, kjer je vir zatekanja stalež. Tako ne sme biti odstotek delavcev »v bolniški« posledica različnih pritiskov, političnih parol in rezultat sklepov različnih forumov, ampak odraz skupnih strokovnih naporov in dognanj, ki še izvajajo v vsakdanjem življenju.
Ce- gledamo suhoparne številke o staležu iz vseh navedenih zornih kotov (npr. podatek, da je bil lani v Železarni Store dnevni odstotek nezmožnih za delo 5,49 ali z drugimi besedami, da lani povprečno dnevno zaradi staleža ni delalo 189 ljudi!), moramo tudi vzroke za te številke iskati v različnih smereh. V grobem bi te različne vzroke lahko združili glede na mesto nastanka na tiste pri zdravstveni službi, pri, delovni organizaciji in pri delavcih samih.
Če se najprej ustavimo pri zdravstveni službi, se moramo zavedati, da le stalna in organizirana služba medicine'dela lahko ob dobrem sodelovanju z delovno organizacijo v nekaj letih spravi stalež v objektivne okvire. Pri tem se mora pristojna‘enota zdravstvene službe otresti vseh tistih »priveskov«, ki običajno spremljajo odločitve o de-lazmožnosti (boljši izraz: začasni delanezmožnosti). Naj jih nekaj naštejem:
1. Čas objektivnega stanja nezmožnosti za vsako delo je vsekakor nekaj drugega kot čas trajanja bolezenskega stanja. Minili so časi, ko so delali samo zdravi, ki so gami ugotovili, da se dobro počutijo. Redka so bolezenska stanja, ki človeka onemogočijo‘za vsako delo. Čudne so reakcije pacientov, ki jim povemo, da je desničar z mavcem na levici sposoben za vrsto del in nalog. Cela vrsta bolezenskih stanj ne predstavlja delazmožnosti, ampak omejeno delovno zmogljivost!
.	2. Subjektivna ocena zdravnika o stanju nezmožnosti za delo mora
s 'stalnim izobraževanjem, študijem delovnih mest in osvajanjem stroke medicine dela postajati vse bolj objektivna, Stalež mora biti izključno element zdravljenja, strokovno utemeljen s čvrsto izdelanimi indikacijami, ne pa odsev čustvenega razpoloženja zdravnika(ce), (ne) ‘simpatičnosti pacienta,'pomanjkljivega'znanja, skrbi za priljubljenost med ljudmi itd. Pri svoji objektivizaciji ocen mora biti tudi imun za vplive od zunaj (skupnost zdravstvenega varstva, delovna organizacija itd.), pri tem pa se maksimalno posluževati informacij, ki jih lahko dobi na različnih koncih, predvsem pa v delovni organizaciji.
3. Razvitost, organiziranost in administrativna urejenost zdravstvene, službe določenega območja je pomemben dejavnik pri odstotku staleža. Kot. prvi element te dolge verige, je ambicioznost zdravstvenih delavcev prvega kontakta, da strokovno rastejo, se izobražujejo in nenehno širijo diagnostiko ob sebi, ne pa da pošiljajo paciente v različne smeri, kot miličnik vozila v križišču. S tem je tesno povezana klima v širši družbeni skupnosti, ki sicer ta razvoj nenehno zahteva, težje pa se odloča za ustvarjanje materialne baze. Popolnoma razumljivo je, da zaradi neizdelane delitve dela med TOZD znotraj zdravstvenih delovnih organizacij občinska zdravstvena skupnost plača testiranje srca, če je to opravljeno na internem oddelku, ne pa tudi, če je npr. v enoti osnovne zdravstvene službe, in to na modernejših aparaturah, z nekajdnevno čakalno dobo ali brez nje. Je res samo odgovorni zdravnik za neko delovno organizacijo odločilen dejavnik za nihanja odstotka staleža? Ne, daleč od tega! Tudi čakalne dobe, sistem nagrajevanja zdravstvenih delavcev, organizacija celotne zdravstvene službe, tisti zdravniki, ki nimajo izdelanih kriterijev za pošiljanje k specialistom, ali nimajo ustrezne opreme (s tem poinijo specialistične čakalnice in podaljšujejo čakalne dobe) ob istih osebnih dohodkih so pomemben činitelj, ki se zrcali, v sicer suhoparni številki, ki jo predstavlja odstotek bolniškega staleža! . '
Se bi lahko govorili o zdravstveni službi kot faktorju, ki pomembno vpliva na odstotek bolniškega staleža, vendar bi to presegalo namen predstavitve analize in staleža kot našega skupnega vprašanja.
Če gledamo bolniški stalež z očmi pacienta, ne moremo mimo dejstva, da jih večina le išče stalež zaradi svojega občutka, ker pri svojem delu niso več tako uspešni^ kot so bili do trenutka svoje odločitve,
Zdravstveni dom, še malo pa bo pod streho. Desno gradnja stolpnice.
poškodb in nege v Železarni Štore v letu 1978
da gredo k zdravniku. Redko pa kdo pomisli, da bi kakšno drugo delo do izboljšanja le iahko opravljal. Mnogi menijo, da je stalež neke vrste nagrada. Večkrat slišimo izjave: »Poglejte, koliko let že nisem bil pri vas, sedaj pa mi vendarle pripada nekaj dni počitka !>< Marsikdo si predstavlja, da se mu godi huda krivica, če mora na delo v drugi polovici tedna. Odnos pacient — zdravnik se tako poruši — nezadovoljna sta oba. Pacient se čuti opeharjenega (zaradi svoje zmotne predstave o vlogi staleža), zdravnik pa izravnanega na nivo branjevke. Moteče vzdušje se spričo tega vzroka javlja sicer redkeje, vendar še takrat brez potrebe. Dostikrat se zdravnik odloči zaključiti stalež tudi v primerih, ko bolezen sicer še ni končana, vendar nadaljnje vztrajanje ne more bistveno vplivati na potek bolezni; v nekaterih primerih odstranitev iz okolja delovnega mesta celo podaljša Zdravljenje, poslabša prognozo in predstavlja oviro pri ponovnem vključevanju v delovno sredino.
Po drugi strani naš delavec ni posebno motiviran za delo. Plača je premalo stimulativna, nagrajevanje po delu pa še preveč na začetku razvoja, da bi na tem področju lahko odigralo pomembnejšo vlogo. Samoupravni odnosi se še dograjujejo, vendar si jih že marsikdo napačno razlaga. Mnogi si; zamišljaj o nove odnose v tem smislu, da lahko kadarkoli sami odločajo o vsem; pozabljajo pa, da imamo sistem-sprejemanja samoupravnih odločitev ih da je zelo nesamoupravno, če se dogovorjenega ne držimo. Povsem nesprejemljivo je mišljenje, da pripada tistemu, ki se jayi v ambulanti, avtomatično tudi stalež za tisti dan. Od doma v ambulanto lahko pridejo le tisti, ki imajo tudi sicer prednosti-v. vseh aipbulantah: visoke temperature, poškodbe oči, krvavitve, poškodbe skeleta, nenadna poslabšanja kroničnih bolezni; skratka tisto, kar označujemo z izrazom nujni primeri, Ocenjevanje delazmožnosti je preveč zahtevno, da bi o tem lahko odločal nekdo, ki ni zdravnik, še manj pa pacient sam.
V hodniku-čakalnici zdravstvene postaje Štore, kako dolgo še?
Posebno vprašanje so tudi nege bolnih družinskih članov. Nego lahko svetujejo različni dispanzerji, dežurni zdravniki ipd. Odobri jo vedno pristojni zdravnik, toda šele po podpisu zavarovanca, da resnično ni v skupnem gospodinjstvu nikogar, ki bi to lahko opravil. Nemogoče je pričakovati stalež za nego otroka, če delata starša tudi sicer izmenično, da bi imela preskrbljeno varstvo. Po naših zakonih imata starša do otrok enake obveznosti, torej tudi v času bolezni. Mnogi ne razlikujejo nege od varstva. Oče npr. ne more dobiti staleža za varstvo zdravih otrok, če je bolna mati v bolnišnici in ima tam zagotovljeno nego.
Mnogo primerov mišljenj 6 »upravičenosti«-.staleža bi še, lahko navedel, vendar bodi za informacijo dovolj. ,
Pomuditi se še moramo pri vlogi delovne organizacije in njenem deležu, ki se skriva v številki, ki prikazuje dnevni stalež, Vseh seveda ne mbrem niti omeniti, dotaknil bi se le nekaterih.
1.	Sprejemni postopek je skup procedur, ki se prične z razpisom prostega delovnega, mesta, se nadaljuje s preverjanjem dokumentov, zdravniškim predhodnim, preventivnim zdravstvenim pregledom po prejšnji predstavitvi delovnega mesta, uvajanjem v delo in varstvo pri delu in drugim ter se konča s preverjanjem vsega, kar je za uspešno in varno delo neobhodno potrebno. Sprejem na delo ne sme biti odraz trenutnih potreb po delavcih, ampak element organizirane kadrovske politike. Neustrezen sprejemni postopek se močno odraža v staležu bolnih in fluktuaciji. Oboje je predrago in nepotrebno, da bi ju lahko pustili ob strani brez občutka nelagodnosti. Prav gotovo tega ne zmoreta eden ali dva človeka. Na tem mora delati skupina ljudi, ki ima ustaljen sistem dela in se na tem področju stalno dopolnilno izobražuje in dopolnjuje.
2.	Sistem varstva pri delu. Varstvo pri. delu ni stvar varnostnih inženirjev, ampak vsakega delavca posebej in delovne organizacije v celoti. Je odraz osveščenosti ljudi in pristopa k temu vprašanju. Služba varstva pri delu je strokovno telo, ki mora izdelati sistem varstva pri delu, sprejeti ga morajo vsi delavci, odgovorni pa kontroli-
rati izvajanje! Velika je moralna, disciplinska, materialna in kazenska odgovornost predpostavljenega, če dovoli delati npr. vinjenemu 'delavcu z izgovorom, da je bolje imeti na delovnem mestu vinjenega kot nobenega. Običajno leti izgovor na račun proizvodnje, ki bi sicer trpela in na stroške v zvezi s tem. Nihče ne pomisli ma vsestranske posledice, tudi materialne, če so te najpomembnejše, če se od stotih vinjenih poškoduje le eden! Nemogoča se mi zdi pogosta situacija, da neposredni predpostavljeni ne ve za delavca, kje je in kaj dela.
Dobra velja in nekaj želje po ergonomskih rešitvah v smislu prilagajanja delovnega mesta delavcu bi v prenekaterem primeru lahko rešila težave posameznikov na delovnih mestih. Delovne naprave; priprave, stroji, delovne površine itd. ne upoštevajo, da so ljudje različno veliki, različnih zmožnosti in sposobnosti, zato jih je treba prilagoditi individualnim karakteristikam. To je seveda možno le, če delavec dela pretežno samo na svojem delovnem mestu, za katerega je bil pregledan in spoznan za sposobnega.
Neuporaba individualnih zaščitnih sredstev ni stvar posameznika, ampak delovne organizacije v celoti, Neresen pristop k temu prej ali slej pripelje do situacije, da postane nediscipliniran delavec breme delovne organizacije. Smo se v takih primerih že kdaj vprašali, kje so tisti predpostavljeni, ki so temu delavcu dovolili delati brez ustrezne zaščite? Se je kakšen predpostavljeni že kdaj vprašal, kakšno moralno odgovornost nosi za invalida, ki si" je poškodoval oko, postal naglušen ali kako drugače prizadet, ker je bil neodgovoren, malomaren, nedosleden, popustljiv in lažno prijateljski in ga pustil delati brez ustrezne zaščite?!
Neustrezno kroženje informacij med zdravstveno službo, službo varstva pri delu in kadrovsko službo je prepogosto prisotno. Le tako si lahko razlagamo dejstvo, da v obratih in delavci sami še po dveh letih ne vedo, za kakšne omejitve gre in .za roke, v katerih bi se morali javiti na kontrolo.
Skrb za rekreacijo, vključevanje delavcev (predvsem iz drugih republik) v delovno sredino, organizacija in skrb za bivališča, Skrb za ustrezno prehrano, nagrajevanje po delu, organizacija tečajev iz,prve pomoči, nenehno izpopolnjevanje iz varstva pri delu itd,, so elementi, ki so tudi pomembni za končno številko, ki jo predstavlja odstotek odsotnih z dela zaradi bolezni, poškodb in nege.. . Verjetno ni nikogar, ki bi ne vedel tega, da naraste število pregledov v ambulanti in s tem tudi stalež,, če v kakšnem obratu ali TOZD stvari ne tečejo tako, kot bi morale, ali če so medsebojni -odnosi neustrezni.;,- -
Ves ta uvod je bil potreben, da bi razumeli smisel takih analiz in spoznali ozadje, ki je skrito za-napisanimi številkami. Le redki so še, ki si upajo zatrjevati, da je stalež stvar-zdravstvene službe. Prav gotovo gre za skup med sabo povezanih dogajanj, na katera lahko vplivamo le s , skupnimi prizadevanji, s študijskim, ne aktivističnim-pristopom, s timskim delom in razvojem medsebojnih odnosov. Stroka medicine dela-se mora še tesneje povezati z združenim delom (nikakor ne v smislu organske integracije!), zajeti vse zaposlene in skrbeti za'uresničevanje pravic delavca, ki izhajajo iz njegovega mesta, ki ga ima v družbi. Delavec mora spoznati, da je to zanj, za delovno organizacijo, za družbo in nas vse pomembno in zavzeti do tega aktivno stališče. Združeno delo bo z boljšo povezanostjo kmalu spoznalo pomen in vrednost -aktivnega zdravstvenega varstva delavcev in njegovo ekonomsko upravičenost.
Naslednja tabela naj prikaže mesto Železarne Štore po odstotku odsotnosti z dela v primerjavi z občino, regijo in republiko po prilagojenih strokovnih skupinah:
TOZD	Zel. Štore	Obč. Celje	Regija .	SRS
0107 Elektro, jeki., valjarne, sk. službe	6,26	5,72 ;	5,30	6,30
0113 obe livarni mehanska obdelava	6,67	6,86	6,34	5,55
0101 Energetski	2,94		| 4,15	’ 4,05
0115 TT	4,65	4,95	4,54	5,82
0501 Stan.-gradb.	6,11	4,70	5,03	5,64
0801 Družbena preh.	3,08	3,43	2,60	4,02
0901 Vzdrževanje Transport	5,23	4,13	4,13	4,20
Marsikdo lahko v ogledalu te tabelo že najde svojo sliko in iz teh številk prične iskati vse v uvodu naštete faktorje, ki so vplivali nanje. Analiza vsebuje dosti več podatkov, saj smo računali za vso TOZD indekse frekvence (število primerov odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodb in nege na sto zaposlenih), indekse teže (število bolniških dni na en primer obolenja), indeks onesposabljanja (število bolniških dni na enega zaposlenega) in celokupen stalež po starostnih skupinah, izobrazbi, spolu in skupinah bolezni. Nekatere ugotovitve presenečajo in si jih je vredno podrobneje ogledati.
Lani je bilo v Železarni" Štore povprečno preko celega leta zaposlenih 3.444 ljudi, od tega le 12,3 % žensk. Povprečno je bil vsak zaposlen 1,5-krat odsoten z dela na osnovi zdravnikove odločitve. Mnogi
Tovariški in človeški odnosi krepijo prometno varnost
Na naših, cestah je vsako leto več nesreč in mrtvih. 'Leto 1978 bo najbrž rekordno leto v žalostnem prelivanju (krvi na naših cestah. In zakaj vse to? Najbrž samo zato, ker ne znamo ali nočemo bradati svojih nagnjenj po hitri in nepreudami vožnji. Samo zato, iker se začnemo posledic take vožnje zavedati prepozno — šele tedaj, iko je že počilo in ho že teče kri.
Prehitevanje ob nepravem času in na nevarnih cestnih odsekih,
■vrivanje vozila ' med vozila sovoznikov, nenapovedano ali prepozno napovedano spreminjanje smeri vožnje, izsiljevanje prednosti, nepazljivost ¡pešcev in podobno ravnanje v cestnem prometu zanesljivo privedejo do hudih nesreč in strahotnih posledic.
Vsak nevaren poizkus ali tveganje posameznika naj se umakne vselej preudarni oceni položaja in dejanjem, -ki zagotavljajo varnost v prometu. Saj smo vendar ljudje— tista živa bitja, ki
Analiza z odsotnosti z dela
(Nadaljevanje s 6. strani)
seveda niso bili niti enkrat, drugi pa petkrat in več. Naši predpisi zahtevajo, da mora vsakdo, ki je več kot 5-krat v enem letu v sta-ležu, na preventivni zdravstveni pregled, zato smo napravili tudi spisek tistih in vzroke temeljito prerešetali. Pogosteje se javljajo v stalež moški kot ženske, kar ima verjetno svoj vzrok v delovnih pogojih. Najpogosteje so se javljali v stalež zaposleni na Elektroplavžu (tu je najvišja tudi povprečna starost-Zaposlenih), nato v TT (tu je povprečna-starost zaposlenih najnižja!), . Livarni 11, MO, Livarni I itd., najmanj iz Kontrole kakovosti. V zgornjem delu lestvice so tisti, ki imajo turnusno delo (morda bi to lahko bil element nagrajevanja po delu) in tisti z nižjo kvalifikacijsko strukturo.
Po pogostnosti izostankov z dela na sto zaposlenih zaradi bolezni prevladuje Elektroplavž pred TT, SGKG, Livarno II itd.; po nesrečah pri delu zopet Elektroplavž pred Livarno I, Lvarno II itd.; po poškodbah izven dela ponovno Elektroplavž pred MO, Livarno I, TT, Livarno II itd. Tozdi, ki imajo povprečno visoko število poškodb na delu, imajo tudi visoko število poškodb izven dela.
Po boleznih je pogostnost staleža naj večja zaradi bolezni dihal (največ jih zboli na dihalih v TT, nato MO, Vzdrževanje itd.), nato zaradi poškodb na delu, bolezni kosti in gibal, poškodb izven dela, prebavil itd. Po številu obolelih na koži izstopata Livarna II in MO. Trajanje staleža za en primer bolezni je najdaljše v TOZD Livarna I, nato v Transportu, Elektroplavžu, itd. Za; poškodbe pri delu smo ugotovili, da' so glede na trajanje staleža najresnejše v TOZD Vzdrževanje, Elektroplavžu itd., za poškodbe izven dela pa v Transportu, Skupnih službah, Livarni I itd. Za nego ostanejo doma najdalj v TOZD Družbene prehrane, Kontroli kakovosti; DSSS itd.
Po bolezenskih skupinah zahtevajo posamezni primeri največ dni staleža poškodbe izven: dela, nato bolezni kosti in gibal, nesreče pri delu itd. Iz analize je nadalje razvidno, da se v TOZD z mlajšimi delavci pogosteje pojavljajo staleži, toda za krajši čas, kar govori med -drugim tudi za to, da marsikak stalež ni bil neobhodno potreben. Ravno nasprotno je v TOZD >s starejšimi zaposlenimi, kjer se sicer redkeje javljajo v Stalež, toda za daljši čaš, kar bi morda kazalo vzeti za opozorilo tistim, ki predolgo odlašajo z obiskom v ambulanti, pa zahteva njihovo-zdravljenje daljšo odsotnost z dela.
Primerjava s Slovenijo kaže, da -je pogostnost "staleža nekoliko nižja v Štorah, trajanje odsotnosti z dela za en primer in trajanje odsotnosti z dela na-enega:zaposlenega pa nekoliko daljše. Lani je bilo 5.214 primerov »bolniške«, torej je šel v stalež skoraj vsak četrti, ki se je javil v tukajšnji ambulanti (opravili smo 20.728 pregledov v preteklem letu).
Na podlr.gi analize bi vse TOZD morale podvzeti določene ukrepe (izboljšati delovne pogoje, poostriti disciplino pri uporabi' zaščitnih sredstev, vzgojno-varstveno delo, pretehtati sistem nagrajevanja po delu itd.). Največ ukrepov bo potrebnih v TOZD Elektroplavž, TT, MO itd. Po občutku menim, da hi morali v'prvi TOZD prevladovati pre-ventivno-varstveni ukrepi, v. drugih "dveh pa samoupravni in disciplinski. V obeh livarnah bo treba napeti vse sile, da se - zmanjšajo poškodbe na delu in "izven "dela. 'Njihovi podatki so zaskrbljujoči, ker so zelo visoko po številu primerov motenj duševnosti, šem" pa prištevamo tudi vse primere alkoholizma. Poostriti bo treba kontrolo ih 'preveriti neposredno predpostavljene, če so glede' na delež pri teh naporih, še 'primerni za tako delovno mesto. V precejšnji meri velja to' za celo Železarno. Štore.
Ugotoviti moramo razloge kožnih obolenj v tolikšnem številu v Livarni II in MO.
Vse TOZD bodo našle" v analizah dovolj podatkov za razpravo, na njih pa je, da ugotovijo vzroke in ozadje posameznih podatkov in na samoupravnih organih sprejmejo sklepe za odpravo nepravilnosti, ki sovplivajo na odstotek staleža.
Analiza je nedvomno pokazala na potrebnost tovrstnih obdelav negativnih kazalcev zdravja, še posebej staleža. Menim tudi, da nista na odiiaet ideji, da bi tak pristop moral veljati za vse slovenske železarne in da še z nekaterimi izboljšavami delamo po "tej poti v‘prihodnjem letu dalje. Podatki bi obdelani in ovrednoteni morali biti na razpolago vsak mesec posebej, za posamezne kvartale, polletje m za celo leto skupaj. Tu se kaže tudi možnost primerjave rezultatov, Jd bi morali izhajati iz naših skupnih prizadevanj..'.	Dn Hruševar
z razumom spremljamo .dogajanja okrog sebe in zavestno s posegom v ta dogajanja zmoremo obrniti vsakršen položaj sebi v prid. Ali pa‘ tudi ne! ?
Vozniki, posebej še tisti, ki u-pravljajo motorno vozilo, morajo včasih v trenutku uporabiti vse svoje sposobnosti. Zato se bodo zavestno in pravočasno. izognili vsem vplivom, ki ¡bi lahko zmanjšali njihove vozniške sposobnosti.
iPredvsem utrujenost, alkohol, zdravila in mamila vplivajo na zmanjšanje vozniških sposobnosti za vožnjo. Ne glede na omejitve, ki jih postavlja zakon, se bodo zavedni in odgovorni vozniki docela odrekli takim sredstvom, dokler vozijo in pred vožnjo. Zlasti naj se spomnijo, da nekatera zdravila skupaj z alkoholom, četudi oboje v majhnih količinah, lahko povzroče nenadne in hude motnje, ki bistveno prizadenejo voznikovo sposobnost za varno vožnjo. Alkohol je predvsem lažno poživilo. Vsaka kapljica alkohola je v prometu večkrat solza trpljenja in žalosti tistih, ki jih imamo'najrajši, ali ki nam niso nikoli storili nič žalega.
Gotovo, bomo lahko z upoštevanjem vseh prometnih predpisov in pravil, podkrepljenimi z medsebojnimi tovariškimi in kul-
turnimi odnosi, vplivali na zboljšanje naše prometne varnosti in s. tem zagotovili manjše, prelivanje krvi. Kulturno in človeško Obnašanje v prometu je sestavni del etike voznika. Težnja po o-bramlbni vožnji mora postati o-snovhi moto varnosti prometa. Hrupno ravnanje z vozili, čezmerno zastrupljanje zraka z izpušnimi plini, onesnaževanj e prometnih površin in okolja ter podobni brezčutni odnosi do narave in človeka niso le odsev -neosveščenosti o prometni kulturi ter osnovnih zahtev ekoloških razmer, marveč je neposredno poseganje po'zdravju udeležencev v prometu in hkrati ogrožanje njihove prometne varnosti.

Dopisujte v
ŽELEZAR

Rojstvo naše mornarice
Naša obala od Trsta do Ulcinja je naše okno v svet, za katerega smo se stoletja borili. Po zlomu bivše Jugoslavije je plamen vstaje kmalu zajel prebivalce naše'obale in otokov. Zato je bil po sklepu CK KPJ osnovan 10.. septembra 1942 v Podgori pod Biokovim prvi mornariški partizanski odred, rodila se je naša nova mornarica. Naše prve ladje so bile lesene, srca borcev na njih pa so bila jeklena. Naši partizanski mornarji so se spoprijemali s tehnično bolj Šimi. italijanskimi in nemškimi ladjami in sr zmagali.
Marsikateri slovenski partizan, ki se je boril v prekomorskih brigadah, se bo Vse življenje spominjal otoka Visa in naših junaških mornarjev, ki so na bornih brodičih prevažali enote NOV, ranjence in vojaški material ter tako v izredno težkih pogojih izdatno pomagali kopenski vojski.
V času po osvoboditvi se tudi naša mornarica modernizira in krepi ter je z vsakim dnem trdnejši čuvar naših vrat v. svet.
Popravek besedila 136. a člena Pravilnika o delovnih razmerjih TOZD in delovne skupnosti, ki je bil o.bjavljen" kot priloga št. 2 Štorskega železarja Med pripravo gradiva za tisk je
bil v čistopisu pomotoma izpuščen popravek drugega odstavka 136. a člena Pravilnika o delovnih razmerjih. Celotni 136; a člen na 21. strani objavljenega pravilnika se pravilno glasi:
izrezi 136. a člen
»Praviloma delavec lahko po vseh zgornjih kriterijih koristi v posameznem koledarskem letu največ 30 delovnih dni dopusta.
Izjema iz gornjega določila tega člena velja za delavca in-
valida in delavca, ki je star 50 in več let. Navedeni delavci lahko koristijo tudi več kakor 30 delovnih dni letnega dopusta, vendar ne več kakor 35 delovnih dni v posameznem koledarskem letu.«*
izreži
Prosimo Vas, da navedeni popravek izrežete in ga vložite na 21. stran pravilnika.
Moralna moč vseljudske obrambe
Razredni značaj, skupne poteze v različnih moralnih teorijah; napredni in perspektivni razvoj morale v vseljudski, obče človeški in brezrazredni družbi, to so osnovne značilnosti marksistične teorije o morali. To pomeni, da je morala vladajočega razreda tudi morala neke družbe. Engels je dejal, da bo resnična morala, ki je iznad razrednih nasprotij, nastala resnično šele takrat, ko bodo premagana vsa razredna nasprotja v praktičnem življenju.
Socialistična morala, katere nosilec je delavski razred, je samo začetnik bodoče vseljudske, brezrazredne komunistične morale, ki je v socialističnem življenju in družbi zelo pomemben faktor in se krepi vzporedno z razvijanjem samoupravnih socialističnih odnosov. Njen značaj, vloga in smisel v sodobni vojni je pomembnejši kot kdajkoli v zgodovini družbenega razvoja. V resoluciji X. kongresa ZKJ, »ZKJ v borbi za mir, enakopravno mednarodno sodelovanje in socializem«, je zapisano:
. »Kljub vedno Večjim naporom v borbi za mir, mednarodno sodelovanje in varnost na svetu ima politika, ki se bori s pomočjo sile, še vedno močan vpliv na mednarodne odnose. Mnogi pereči svetovni problemi še vedno ostajajo nerešeni, v raznih krajih sveta pa so odprta vojna žarišča. Imperialistične sile se na vse načine trudijo, da bi obdržale svoje ekonomske in politične položaje. Vojaške sile imajo danes res raznovrstna sredstva za pritisk in uničevanje, ki dosežejo nesluten obseg. Zaradi objektivno zmanjšane nevarnosti, da bi prišlo do atomskega udara, so bolj pogoste lokalne vojne, še pogostejši pa so razni drugi pritiski, ki naj bi. vsilili nasprotniku svojo voljo. Taka politika zadeva vse države, predvsem pa manjše in neuvrščene, kar prinaša tudi stalno nevarnost, da pride do večjih svetovnih spopadov. Prav zato je danes nemogoče pričakovati zmago brez enotne in močne morale ljudstva, kar nam potrjujejo tudi bogate izkušnje iz NOV, o katerih pravi tovariš Tito: »Naše izkušnje so b.ogate v visoki zavesti borcev, v upornosti in zaupanju, v globoki veri borcev kot posameznikov, ki se zavedajo svoje moči, ki naredi armado, ki se bori za pravično stvar, nepremagljivo.« Tudi Lenin je menil, da končna zmaga zavisi od duha ljudskih množic, ki na bojišču prelivajo svojo kri. S tem se strinjajo tudi mnogi drugi vojaški teoretiki, znani komandanti iz druge svetovne vojne, čeprav je njihovo ideološko gledanje precej drugačno ali pa celo nasprotno Leninovemu.
»Moralno stanje armade je zame najvažnejši faktor v vojni. Brez močne morale vojakov ne moremo 'pričakovati zmage, čeprav so taktični in strategijski načrti dobri«, je dejal angleški maršal Montgomery, znan vojskovodja v svojih spominih na drugo svetovno vojno. Podobno izjavo je dal tudi ameriški poveljnik Eisenhower,, ki je dejal: »Moralni duh predstavlja najvažnejšega samostojnega činitelja, ki jamči uspeh v vojni, ker vpliva na vse ostale dejavnike in gospodari na bojnem polju. Misel, da se vojno lahko dobi s pritiskom na gumb, je po-
polnoma zgrešena in nevarna ter ima lahko psihološke, fizične in druge posledice.«
Kitajski general Asiao Hus si razlaga pomen morale v vojni na podoben način: »Čeprav je postalo orožje in ostala tehnična oprema zelo važen dejavnik, je v moderni vojni odločilen človek, ne pa material. Čeprav je atomska bomba zelo pomembna, je še pomembnejša atomska morala duha.« V povojnem naraščajočem razvoju tehnike in orožja se je zahodna vojaška strategija sklicevala na dejstvo, da bo bodoča vojna elektronike in tehnično opremljene armade, kar pa je zmota, saj so zapostavili najvažnejši faktor -r- človeka, prebivalstvo, ki se je razvilo kvalitativno in kvantitativno, kar bistveno vpliva na fizionomijo vodenja vojne.
Se večji pomen pa ima moralni činitelj v koncepciji SLO, v skupni, enotni samoobrambi. Temeljni motivi izhajajo iz podružbljanja obrambe, načina vodenja vsesplošnega ljudskega odpora, iz pestrega Spektra dejstev, moči na začasno okupiranem območju.
Doktrina naše zasnove SLO je postala v besedah in dejanju pomemben del v samoupravnih družbenih odnosih in vsakodnevnih funkcijah družbenopolitičnega sistema. Da je ta rdeča nit vtkana v vse pore našega družbenega življenja, kpliko je ta moralna moč potreb-nejša bolj, kot kdajkoli prej je zapisano v resoluciji z X. kongresa ZKJ, ker je poudarjeno: »Z uresničevanjem revolucionarnih misli in dpi tovariša Tita, v ustvarjanju in izgradnji SLO ima ZKJ pomembno zgodovinsko nalogo ih obveznost, da razvija obstoječe in ustvarja nove pogoje za razvijanje vseh subjektov v SLO. Z jasnimi idejnimi opredelitvami in akcijami mora ZK mobilizirati in usmerjati družbene sile in zagotoviti njih enotno delovanje v obrambi in zaščiti. Nadaljnje podružbljanj e nalog obrambe in varnosti je revolucionarni proces in trajni interes delavskega razreda, narodov in narodnosti Jugoslavije.«
Tudi moralna moč posameznika ni prirojena, temveč je rezultat vplivov družbe, v kateri živi in se razvija, da bi poštah zrel in odgovoren človek. Pripravljenost človeka, da vloži vse svoje moči in znanje, ustvarjalnost v izpolnjevanju nalog, ne glede na žrtve, to se imenuje borbena morala. To je notranja gonilna moč človeka, ki se zaveda, kakšnim nevarnostim se izpostavlja, ki gre brez strahu v boj, premaguje ovire, pri tem pa čuti svoj ponos, patriotizem in odgovornost do svojega naroda in domovine, pa čeprav za ceno lastnega življenja. To človeško spoznanje, lastna presoja v Svojih postopkih in duhovna energija, ki v odločilnih trenutkih premaga ves strah in nagone, to je bojna morala.
Naša zgodovina je bogata junaških podvigov, nadčloveških naporov naših borcev, ki so v NOV pokazali najvišjo možno stopnjo borbene morale. Tudi V bodoči vojni rabimo vojaka določenega profila,
(Nadaljevanje na 12. strani)
Pričevanje iz NOB	21
TRN V PETI
Tako je šlo mimo kosilo, mučenje pa se je še stopnjevalo ibrez predaha. Nedieevei so tokrat žgnalli v dvorišče vse zapornike in se šli z njimi nekakšno navzkrižno zasliševanje in konfrontacijo. Razen policaja v dežnem plašču ista bila .prisotna tokrat na čelu zasliševalcev tudi poročnika Stavo in Bato. Kar videlo se je, da. so šli na vse ali nič: s tem soočenjem in hkratnim mučenjem so hoteli končno streti jetnike, posebno nesrečna dekleta in žene, da bi vsaj nekdo spregovoril in tako odprl jez priznanj tudi pri drugih zapornikih. Po Primčevem dvorišču je bilo slišati le strahovito kričanje in vpitje zločinskih zasliševalcev, pa jok in stokanje nesrečnih jetnikov, med katerimi je zdaj ta, zdaj oni nezavesten obležal na tleh, da so ga polivali z vodo in je bilo dvorišče polno krvavih luž.
Zasliševanje je trajalo .pozno v noč, toda krvavi zločinci niso dosegli svojega namena. Čeprav na smrt izmučeni in fizično skoraj mrtvi, zaporniki niso popustili pod strahotnimi mukami. Ohranili so svojo visoko moralo in duševno zavest in se do 'kraja
upirali nečloveški torturi. Njihovi mučitelji so zaradi tega upiranja ¡povsem pobesneli in se spremenili v prave .zveri — slepi za vse drpgo okoli sebe so samo udrihali po nesrečnih zapornikih in si zanje izmišljali vse mogoče muke. Nadičevci so bili v svojem onemoglem besu tudi sami že vsi penasti in hripavi, ko so se zaman zaganjali s svojimi vprašanji v skoraj nezavestne jetnike.
Pri tem pa‘je nekoliko popustila pozornost mučiteljev za drugo dogajanje okoli njih, tako da je nekdo med zaporniki izkoristil priložnost, ko je šel na stranišče, 'da je navezal stik s trgovskima pomočnicama v Primčevi trgovini Jožico .in njeno kolegico, ki sta bili obe aktivistki OF. V istem hodniku s straniščem je bila namreč' tudi pralnica in v 'kratkem srečanju z zapornikom — domačinom sta mu dekleti ipofca-.zali skrivališče v zidu, kamor naj skrijejo morebitna sporočila in kjer bodo pozneje našli tudi odgovore in 'druga obvestila. Tako je bila torej vzpostavljena dnevna zveza, ki ij.o je s pridom takoj izkoristil zlasti Blisk.in za načelnika, kapetana Steva kar ponoči
napisal podrobno poročilo o vsem dogajanju v zaporu. Šel je na vse ah-nič — zavestno je tvegal, da morda sporočilo tudi ne pride do načelnika Steva. Toda imel je ogromno zaupanje v ljudi, v moč OF in ¡bližnjo zmago.
In ni se prevaral. Še proti jutru je ena deklet zahtevala, naj jo stražar spusti na .stranišče in je sporočilo skrila na označeno mesto v zidiu, zvečer pa je bil tam že odgovor načelnika Steva. Primčevi dekleti sta osebno dostavljali ta sporočila in odgovore v Brkine in nazaj.
Poslej so naši trije zaporniki i-meli stalno zvezo z načelnikom Stevom, drugi jetniki pa stike s svojimi domačini. V zapor so dobivali dnevna poročila o vojaškem položaju doma in po Evropi. Vsa so govorila o tem, da se naglo, bliža konec vojne, kar je v zapornikih dvigalo duha in jim pomagalo, da so laže prenašali hude telesne muke.
To pa je bilo tudi zelo potrebno, kajti zločinski mučitelji so kar naprej nadaljevali s svojim poslom. Zapornike so dvigali tudi sredi noči in jih vodili v mučilnice. Posebno iz Bliska so skoraj izbili življenje s pretepanjem, rezanjem, puljenjem nohtov s prstov na rokah in nogah, pa z žganjem s cigaretnimi ogorki in s podobnimi mukami, dokler ni o-mahnil v nezavest, nakar so ga spet polivali z. vodo in začenjali znova. Za njim-je prišel na vrsto
Janez nato pa so se lotili še te-renca Šproharja s Suhorja. Vse so slekli do golega in jih privezali na klop, dokler niso pod mučenjem omagali v nezavest, ki je pravzaprav prišla kot rešiteljica. Vse to so morala gledati tudi dekleta, ki so jih prihranili za zadnje in čeprav jih niso slekli, kot moške, so -j ih vendarle prav tako pretepali do nezavesti.
Strahotno izmučene jetnike so zločinci proti jutru zmetali nazaj v zapor, kjer so jim nekoliko pomagala dekleta, ki niso bila na zaslišanju. Izmile. so jim kri iz ran in jim za silo očistile vsaj o-braze, toliko da so lahko vsaj normalno dihali. Malo so jih spravile k sebi z vtihotapljeno slivovko, ki so jo dobili v zapor s hrano ,nato pa so napol nezavestni mučenci utonili v svinčen spanec. V zaporu je bilo slišati le stokanje in vmes tih jok nesrečnih zapornic in zapornikov.
Komaj pa se je dobro naredil dan, že je v sobo pridrla nova skupina kakih desetih biričev, ki so s strahotnim vpitjem spravili vse zapornike pokonci in jih odgnali v pralnico na umivanje. Vsi so si morali izmiti strnjeno kri in se vsaj za silo očistiti, pri čemer jih začuda niso nadlegovali in pretepali, kakor so sicer počenjali, tako da so se jetniki že začeli pri sebi spraševati, kaj naj to pomeni. To so ši potem pojasnili z obiskom, ki je sledil okrog sedme ure.
Izumiteljski proces — sestavni del dohodkovnih odnosov
Spodbujanje in pravilno vrednotenje izumov in iznajditeljske-ga dela sploh zasluži v organizacijah združenega dela posebno pozornost in obvezo vseh družbenih dejavnikov. To zahteva, da se prenehajo dileme pri prikazo-
vanju vrst in področij izumov in izumiteljskih procesov v izgradnji in razvijanju organizacije združenega dela.
Marksistično in samoupravno obravnavanje izumov izhaja iz dejstva, da se vsaka novost, ki
doprinese k povečanju ekonomskih efektov oz. dohodka, obravnava kot izum. Tako razumevanje predstavlja osnovo za to, da se vsak delavec šteje za potencialnega izumitelja, kar predstavlja o-snovo za razvoj množičnega u-stvarjanja.
Izum v najširšem smislu predstavlja ustvarjanje* sprejemanje in uporabo novih idej, postopkov, izboljšanje organizacije itd.; ali drugače povedano, to je uporabljeno Znanje pri odkrivanju učinkovitejših rešitev, kar pravzaprav pomeni tudi povečanje produktivnosti, ekonomičnosti, rentabilnosti in splošne racionalnosti pri delu in poslovanju.
Uporabljen izum je običajno merljiv in kadar je, se lahko u-spešno objektivizira in avtorju da ustrezno družbeno in materialno priznanje. To omogoča, da se izumi lahko razlikujejo in da se lahko izvede njihovo grupiranje po različnih osnovah. V tem smislu je koristno poudariti možnosti grupiranja izumov v skupine, kot npr, tehnološke, ekonomske, organizacijske ipd. Koncept in razumevanje izumov v samoupravni organizaciji zajema vse vrste izumov: tehnološke, ekonomske, organizacijske, ipd., kakor tudi vsa področja njihove u-porabe — kadre, opremo, surovine, informacije, energijo, postopke, odnose itd., oz. vsa področja delovne aktivnosti, kar praktično pomeni, da se nanaša na vse funkcije, na vsa dela oz. opravila. Zato je v pogojih samoupravne organizacije izum definiran kot vsaka novost, ki doprinese k povečanju dohodka organizacije združenega dela. Iz takšnega pojmovanja in definiranja izuma izhaja potreba, da se nekoliko popolneje prikažejo in pojasnijo posamezni pogledi na izum, s katerimi se srečujemo v vsakodnevni praksi organizacije združenega dela.
V OZD razlikujemo izume glede na avtorske pravice in glede na način njihovega izkoriščanja. Takšen pristop ima svojo osnovo v zakonodajnem reguliranju materialnih in moralnih pravic u-stvarjalca. Največja pozornost se posveča definiranju in zaščiti iznajdbe, s katero se definira nova rešitev določenega tehničnega problema, ki se lahko uporabi v proizvodnji ali kakšni drugi dejavnosti. y praksi prihaja do raznih dilem, ki so povezane z definiranjem iznajdbe pa tudi z njeno uporabo v OZD. Pri razreševanju teh dilem je potrebno u-poštevati, da je iznajdba proizvod ustvarjenega dela, ki se lahko kot miselna kreacija tehničnega napredka zaščiti s patentom.'
Patent je edina oblika zaščite tehnične iznajdbe v naši zakonodaji. Pri tem se izhaja iz dejstva, da novo uporabljena iznajdba daje določeno gospodarsko prednost in da mora iznajditelj imeti možnost, da iznajdbo uporablja in da dovoli uporabo zaščitene iznajdbe tudi drugim.
Licenca je pravica za uporabo tujega patenta. Lastnik patenta lahko v celoti ali delno odstopi pravico uporabe svojega patenta za določeno odškodnino.
Tehnična izboljšava predstavlja tehnično rešitev izvedeno z u-porabo poznanih tehničnih sredstev ni tehnoloških postopkov, s katerimi se doseže povečanje produktivnosti dela, prihranek materiala in energije, boljše_izkorišča-nje strojev, izboljšanje kvalitete proizvodov, kontrole proizvodnje in novosti pri delu ipd., pri čemer je potrebno poudariti, da mora biti to rezultat ustvarjalnega dela posameznika ali skupine in da se s tem direktno ali indirektno doprinese k povečanju dohodka. V praksi OZD so tehnične izboljšave najbolj masovni primer invenetivnega dela.
Koristni predlogi so vsi tisti predlogi, ki spadajo med iznajdbe in tehnične izboljšave, predstavljajo pa racionalno rešitev izvajanja kateregakoli delovnega postopka v OZD. V to skupino u-vrščamo predloge, ki so v zvezi z izboljševanjem organizacije poslovanja, kakor tudi predloge, ki predstavljajo prenašanje posameznih tehničnih izkušenj iz drugih organizacij domačih tujih, iz strokovne literature, na osnovi opravljene specializacije ali sodelovanja na strokovnem posvetovanju itd. in doprinesejo k povečanju dohodka. Tako široko definiranje koristnih predlogov o-mogoča, da se v to skupino lahko prištevajo vse oblike ustvarjanja, ki jih ne moremo uvrstiti med iznajdbe in tehnične izboljšave.
Pretežno usmerjanje na tehni-ško-tehnološke izboljšave v vsakdanji praksi povzroča, da se vrsta izboljšav istoveti s pojmom izum. Iz takšnega pojmovanja tehniških izumov izhaja tudi orientacija, da se vsa ostala področja uporabe izumov zanemarjajo, ali pa se ne spodbujajo in pravilno vrednotijo. Ni potrebno posebej poudarjati škodljivost takšnih odnosov, še tembolj zato, ker se nekvali-tetnejše rezerve za povečanje produktivnosti, nahajajo na področju organizacije in upravljanja in zato, ker so najbolj racionalne inovacije prav v tej sferi. To nas usmerja v izgradnjo novega pristopa k izumom oziroma družbenega usmerjanja na razvijanje izumov na--področju tehnike, prav tako pa tudi na področju organizacije v upravljanju v širšem, smislu.
Družbeno organiziranost organizacije je potrebno usmeriti v razvijanje razumevanja, da se morajo inovacije razvijati v vseh sferah delovne aktivnosti in da je pri tem primarna naloga vključevanje vseh delavcev v vrste i-novatorjev.
Glavno izhodišče pri tem mora biti dejstvo, da je vsak delavec potencialni izumitelj in da se socialistična zavest najpopolneje o-draža in dokazuje z direktnim angažiranjem v ustvarjalnem procesu.
Izumiteljski procesi se morajo obravnavati kot sestavni del dohodkovnih odnosov, ki se odražajo v povečanju nivoja produktivnosti na osnovi znanja.
(Iz smernic zveze sindikatov)
Dejavnost izumiteljev v obdobju januar-julij 1979
* V obdobju januar—julij 1979 je 75 predlagateljev prijavilo 53 tehničnih izboljšav in koristnih predlogov. Na ustreznih komisijah jih je bilo v tem obdobju obravnavanih 46 izumov. Potrjenih je bilo 41, zavrnjeni so bili štirje, eden pa je bil vrnjen v postopek obravnave.
Če primerjamo letošnje število prijavljenih predlogov z lanskim za enako obdobje, lahko ugotovimo rahlo povečanje (od 50 na 53),
Število prijav v posameznih obdobjih je bilo različno. V prvih Štirih mesecih je prispelo vsega skupaj šestnajst prijav'ali povprečno štiri na mesec, ostalih 37 pa v preostalih treh mesecih: enajst v maju, šestnajst v juniju, deset v juliju.
Razmerje predlagateljev med posameznimi TOZD se tudi letos ni bistveno spremenilo. Največ novih predlogov so zopet dali delavci iz TOZD Vzdrževanja, sledijo TOZD Jeklarne-valjarne, TOZD Livarna II.
Največ predlogov je bilo realiziranih v TOZD Jeklarne-valjarne, in sicer šestnajst, s trinajstimi sledi Livarna II, s po štirimi MO in TT...
Prijavljeni predlogi se podobno kot lani nanašajo na tehnično-tehnološko področje, medtem ko so ostala področja (organizacija, komerciala, varstvo pri delu...) še vedno žal zanemarjena, čeprav smo mnenj ai; da se tudi tam skrivajo precejšnje rezerve.
TABELA I
PRIKAZ ŠTEVILA OBRAVNAVANIH PREDLOGOV PO TOZD
TH7T)	St. obr.	Sprejeto		Gosp.	Nadome-
predlogov		DA	NE	korist	stilo
A — plavž	2	2		293.680	25.936
B — jeklarna in valjarni	11	10	1	337.980	27.287
F — livarna I	—			—	—		 g
G — livarna II	13	13		1,410.534	88.131
H — MO	4	3	1	139.762	11.922
J — TT	4	3	1	'		2.500
L — vzdrževanje	—	—	—	' . —r	—
M — energetika	2	2		14,736.580	44.086
N — transport	—	—	—	' —	—
R — kontrola kakovosti	—	—	—	:i	 '		
S — GKSG		.	—	—	—		
Z — DSSS	—	—	—	—		
T — DPG ;	—		—	—	—
Komisija za racional. DO	10	8	2	763.981	48.028
Skupaj OZD	46	41	5	17,682.517	247.890
TABELA II PRIKAZ ŠTEVILA PREDLAGATELJEV PO TOZD	
TOZD	Število predlogov
A — plavž	2
B — jeklarna, in valjarni	8
F — livarna I	2.
G — livarna II	8
H — MO	2
J — TT	1
L — vzdrževanje	15
M — energetika	4
N — transport	—
R — kontrola kakovosti	2
S — GKSG	.	
T — DPG	—
Z — DSSS	2
Skupaj	46
Dušan Krosi
Brigada »Cveika Jerin« v Srbiji
Lada Cmok: »Rudi, zanima me vse, kar tni lahko poveš o življenju, ki si ga doživljal, ikot brigadir prvič.«
Mladinska delovna brigada »Cvetka Jerin« je letos, tako kot dve leti poprej, zaprosila za pokroviteljstvo našo delovno organizacijo.
V razpravi, ki je potekala, v družbenopolitičnih organizacijah, smo 'se tudi letošnje leto odločili,
da borno pokroviteljstvo sprejeli in brigado opremili za delo na akciji.
'Po junijskih pripravah se je brigada odpravila v Srbijo, kjer je sodelovala v drugi izmeni zvezne delovne akcije »Peš ter« v organizaciji medobčinske konferen-
ŠA«eZV.--CUAUSrČKE di&ACIr« RKBUOPŽTKSf I KCkmEpiC A i'1-iiMÇj
ÔMLADINSKA RA"f.A f C Í A
‘ "PE/1ÎR 79"
s StPfiŠtiHA	StóíKí .	,
- - - DVÍA
oïs . cvetka autor
. CEUX
s HWnîWM ' i
Ra'SiÇ i fieoSttffsí XAjJxví : NA >JKÍ»+S,
PÍA	ff'' . ¿'Is ■. ' 's Č'
' . >'
' ís<<	^£ ' A
-	ü	HAÍJM
SAVfr?	V
¡sorti N5KÏ. XONHSKbOl» OMIÀDINSKA «/,K. AK< ■ '
PE/TER 79" .
1 ' SKilF5ÍIN«'-,j¿!.8N¡*A ÍMf\'
3£RiM*
......CEUJAt..
A 05
tffiKCftUO O»* . : :
''MW#?#
• y
sk.-v;:
tirnih
O MLADINSKA 8ADNA AKQ.IA
T^TB?7<r
skup
| noDsuyt »1
>,, , ORB JhíCT«A 3£gfH" CS«*X_ fâÀ ;
* ÏÎ- ■"
.	v-'—V
A 93.
I -	' r ;
,pA¡N(U; (J NA'VC	.
Priznanja, ki jih je dobila brigada
Rudi Mužar: »Res je,, da sem bil v brigadi letos prvič. Za to, odločitev, da grem v brigado, so prispevali največ moji delovni tovariši,'ki so že bili na delovnih akcijah v prejšnjih letih. iNaša o-snovna naloga je bila pogozdovanje. Čeprav je 'bilo dela mnogo in je bilo čestokrat tudi naporno, sem delal z veseljem, ¡saj vem, da sem s tem prispeval majhen del k olepšanju naše domovine. V prostem času smo imeli mnogo možnosti, da se udejstvujemo v
Panorama delovne akcije mladine na Pester ju
ce ZSMS Kraljevo. Razen naših brigadirjev je na tej akciji bilo udeleženih še 300 brigadirjev iz vseh krajev naše domovine.
■ Organizator naše brigade je bila Občinska konferenca ZSMS Celje. Sestavljena je (bila iz mladih iz srednjih šol, delovnih organizacij in krajevnih skupnosti. Med njimi so bili tudi trije brigadirji iz Železarne Štore.
Samo 'delo na delovišču ni bilo lahko in tudi ne enostavno. Zasaditi je bilo potrebno dva 'tisoč
”1 if 8 hH »,f
hektarjev sadik, večinama smrek, borov -in macesnov. Podnebje, ki vlada na planoti Pešter, je zelo spremenljivo in ostro. Do zamude pri uresničevanju norm ha delovišču je prišlo prav zaradi hitrih .sprememb-. vremena.. Kljub temu je naša-brigada bila dvakrat udarna,: bila najboljša pri družbenih aktivnostih, prva pri športnih aktivnostih in prinesla domov enajst (Udarniških značk, značke »gorana«, diplome, za posamezne družbene aktivnosti ter priznanja za angažiranje na delovišču in popoldanskih aktivnostih vseh brigadirjev.
Po končanem delu .so bjigadir-ji prišli v Celje srečni in vesgli,; da so na svoj. (specifični , način pomagali k izgradnji naše lepe domovine.
. Po. skromnem kosilu v Domu železarjev na Teharjah so razdelili priznanj a ¡ter obljubili, da bodo nove izkušnje, pridobljene v brigadi, uporabljali pri svojem nadaljnjem delu v šolah, v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih in pri mladinski aktivnosti.
Med udeleženci MDB »Cvetka Jerin« v Pešterju so bili tudi mladinci iz železarne štore, in sicer:
—	¡Krešo ???, valjarna II
—	Zoran Petrušič, mehanična delavnica
— Rudi Mužar, .tovarna traktorjev.
O vtisih, ki so jih prinesli mladi brigadirji z delovne akcije v Pešterju, se je z udeleženci-pogovarjala tovarišica Lada Cmok — operativni predsednik ZSMS ŽŠ.
Med anketiranimi mladinci je bil tudi Rudi Mužar, ki- je zaposlen v TOZD TT kot delavec na mon-. laži menjalnika.
družbenopolitičnem in kulturnem življenju. Obiskoval sem politični 'tečaj, ki sem iga uspešno končal. Štab se je trudil, da nam proste ure v (brigadi čim bolj popestri' in nam je v ta namen organiziral izlet v Novi Pazar. Tam smo si ogledali znamenitosti mesta, .kjer so bil najlepši in najbolj zanimivi predvsem muzeji.
Doimov srno prinesli mnogo priznanj in nagrad, saj smo bili na delovišču pohvaljeni, v športu pa celo najboljši:
Na 'kratko sem ti povedal, kako simo preživeli 'delovno akcijo v Poštarju. Skratka, z eno besedo povedano, bilo je odlično.« i Simovič—Cmok
—■ Poglej, poglej! Od kdaj pa je pred upravnim poslopjem v cvetličnih lončkih trava namesto rožic?
— Veš, tudi to je varčevanje! Tako ni potrebno pleti, zalivati in ne kupovati rož.
iz krajevne skupnosti ŠTORE
»Sveti (komisije) so bili zelo aktivni v času med obema sejama«, je bila ugotovitev Sveta skupščine krajevne skupnosti- na
6.	rednem sestanku 30. avgusta. Delegati so potrdili polletno bilanco in ne bo odveč, če izrazimo zahvalo Železarni oziroma ; njenemu kolektivu za pomoč pri realizaciji projektov, zgrajenih v Zadnjem 'času (avtobusne, čakalnice, most v Mostah itd.).
Obe pokopališči sta že kar predolgo predmet razprav. Zaenkrat so še zadržki, da bi objekta predali Pogrebnemu zavodu; zato je sklenjeno, da še teharsko pokopališče preda v upravo KS Te-har j e, pogrebni odbor pa na j bi bil skupen (tvorili bi ga predstavniki obeh KS). Treba je takoj preiti k izdelavi programa posameznih faz ureditve novega dela kompolskega pokopališča.
ŽeJezarniškemu DS se bo predlagalo v potrditev, naj kot datum krajevnega praznika določi 9, september, ko je bil v tovarni izvoljen, prvi delavski, svet. .
V dnevih letošnjega praznovanja bo v prostorih Ljudske tehnike na Lipi otvoritev nove kiijiž-. niče, pri čemer- je denarno največ zopet sodelovala tovarna.
. Svet skupščine se je v nadaljevanju seje seznanil s predvidenim programom akcije NNNP, M bo dne 29. septembra-in bo zajela vse prebivalstvo naše krajevne skupnosti.. jj
Celoten program, je. časovno in -prostorsko razčlenjen. Informativno lahko objavimo, da se bo akcija pričela 29. septembra ob
15. uri in trajala do drugega dne (nedelja) do večera. Frontna SZDL bo Vsakega, krajana posebej obvestila o nalogah za akcijo ter njo tudi vodila.
Obstoječi program se bo dopolnil še z aktivnostjo NZ, DPO in društvi. Na seji sta bila potrjena dva režijska odbora, in sicer za postavitev štirih avtobusnih čakalnic na cesti med Štorami in Svetino ter ene čakalnice na Lipi. Kot drugi RO je bil potrjen odbor za pridobitev družbenega: prostora za naselji Laška vas— Pečovje.
V času tega pisanja pa je režijski odbor, ki ga vodi. Polde Povalej, že opravil svoje delo. V naselju nad stolpnico na Lipi so asfaltirali cestne odcepe. Investicijska vrednost del je bila 30 starih milijonov dinarjev, lastniki hiš so prispevali dvesto starih tisočakov in 50 ur prostovoljnega dela.
Ko se bo, zdaj v doglednem-'času, vsedla za mizo komisija za izdelavo* srednjeročnega plana naše Krajevne skupnosti, naj le pomisli na dejstvo, da v nekaterih »manj razvitih« območjih večina ljudi še kar naprej odlaga adpadke v naravo, ker je-zahte-vani, planirani in, obljubljeni kontejner, padel v vodo« — ali pa smo-pozabili nanj. No, takih primerov in problemov je na Pečovju, Laški vasi in Ogorevcu še mnogo. Omenil sem samo enega, pa ne da bi hotel dajati nasvete komisiji za planiranj e L
Krajevna skupnost Svetina
Pred* skoraj dvema mesecema je bila v Krajevni skupnosti Svetina proslava občinskega praznika občine Celje, že takrat smo
Ciril Pesjak, predsednik krajevne skupnosti
se odločili, da našim bralcem predstavimo to krajevno skupnost. Povprašali smo o tem predsednika Krajevne skupnosti Sve-
tina; tovariša Cirila: Pesjaka. Razgovor z njim je vodil tovariš Jože Kragelj.
Vprašanje: -Pred dvema mesecema* smo bili krajani Štor, Svetine, okoliških vasi in pravzaprav cele celjske občine (sicer ne vsi), prisotni pri otvoritvi objekta pomembnega; ne samo za vaš kraj, temveč za vso občino. V mislih imam novo asfaltirano cesto, ki bo v bodoče vašo lepo vasico še bolj približala nam, ki stanujemo v »dolini«.
Vi, tovariš Pesjak, ste predsednik ene najmanjših in najmlajših krajevnih skupnosti — kako »stara« pravzaprav je in koliko »duš« šteje?
Odgovor: Naša krajevna skupnost je- bila ustanovljena leta 1965 na željo občanov in takratnega skupnega vodstva KS štore in Svetina, zaradi boljšega povezovanja med občani. Ker je imela naša današnja KS Svetina specifične probleme, je bilo nujno potrebno, da čimprej ustanovimo svojo KS, kajti zavedali smo se, da bomo le v svoji KS lažje reševali probleme. Današnja KS je razdeljena na 4 stalna območja v skupni izmeri 11,25 km2 in šteje 420 prebivalcev.
Vprašanje: Kako so se svet skupščine in komisije »ujele« pri svojem delu in kakšen je vaš program?
Odgovor: Programi, ki jih sestavljamo v naši KS, so tako tesno povezani, da je nujno sodelovanje sveta KS in.vseh komisij; le v skupnem sodelovanju vidimo čimprejšnje rešitve naših problemov.
Tudi dela na našem kulturnem spomeniku (gotska cerkev) so v' teku.
Vprašanje: V zadnji številki Železarja je bila objavljena slika pokojnega tovariša Videča, ko je prerezal trak pri začetku nove ceste. Povejte nam kaj o tem vašem aktivnem krajanu.
Odgovor: Nenadna smrt našega Videča Andreja, dolgoletnega*
Vas Svetina— središče krajevne skupnosti Svetina
Vprašanje: Morda malce nenavadno vprašanje: zakaj ste ustanovili svojo lastno | krajevno skupnost in niste ostali kot prej v pristojnosti, območja štorske. krajevne skupnosti?
OdgOvor: Pri našem delu se je pokazalo, da se moramo čini bolj povezati s krajani, kajti vsak zaselek ima svoje probleme in probleme lažje rešujemo takrat, če smo bliže vaščanom (bazi), n
Vprašanje: Bralce bo zanimalo, kako je kaj z aktivnostjo družbenopolitičnih organizacij, mislim predvsem na SZDL in MLADINO. Kakšno je sodelovanje?- ■
Odgovor: V naši krajevni skupnosti imamo, krajevno- konferenco socialistične .zveze delovnega ljudstva in Osnovno organizacijo zveze- socialistične mladine Slovenije... Zavedama.,se, da bi brez. teh organizacij s težavo uresničili zahtevne programe. Tudi KK SZDL Svetina odigrava odločilno vlogo pri reševanju naših naloga Ustanovili smo pododbore in povem vam, da so se prvi rezultati že pokazali. Naša 00 ZSMS se. je ponovno ustanovila v marcu leta 1979. Rezultati dela prepričljivo dokazujejo, da imajo voljo do deld. Dosti nalog, ki so jim bile zaupane, so dobro opravili, skratka njihovo Sodelovanje-je čutiti na vseh področjih hale krajevne skupnosti. ■
’Vprašanje: Občani občine Celje so svoj praznik, 20. julij, letos praznovali na Vašem območju, Je; bila to slučajnost?
Odgovor: Skupščina občine Celje prireja občinske praznike v različnih krajevnih skupnostih. Letos" je bila velika želja naših krajanov uresničena in praznik občine Celje v letu 1979 je bil v naši krajevni skupnosti. Ob priliki praznovanja smo odprli moderno asfaltirano cesto, v izgradnji pa je, samopostrežna trgovina, katere investitorja šta Merx Celje in naša krajevna skupnost.
družbenopolitičnega delavca v naši: KS, je prizadela vse krajane. Tovariš Videc je vsa leta po vojni skrbel in se boril za napredek našega kraja. Z njim nismo izgubili samo* funkcionarja, ampak človeka, ki je bil vedno pripravljen reševati probleme. Pri našem’nadaljnjem delu nam bo svetel vzgled.
Francoz pije največ
S 16,5 litra'čistega, aikohola, na prebivalca letno je .Francija prva na svetovni lestvici. To sb ugotovili udeleženci mednarodnega sestanka, na, katerem, je bilo nad '400 delegatov. Na drugem mestu’ je Portugalska s 14,1 litra * alkohola letno na prebivalca. Španija je s, 14 litri tretja. Na Nizozemskem se je poraba alkohola v minulih 20 .letih potrojila. ...
Nezaslišano! Kaj pa mi, Jugoslovani? Pa midva?
ŠPORT IN REKREACIJA
Ze tretjič...
. Dne 18. julija smo šli železarji Slovenskih železarn tretjič čez Kamniško sedlo v Logarsko dolino.
Če za uvod osvežim malo zemljepisnega pouka o tem predelu, upam, da ne bo tako popolnoma nezanimivo. -
Kamniške ali Savinjske Alpe so skrajni vzhodni del Južnih apeniških Alp. Ločijo takorekoč štajersko od krajnske dežele, če bi govorili o starih deželnih mejah.
Ker visijo skalni skladi apnenca proti jugu, šo na južno stran manj strme in poraščene z gozdovi in tratami, na severno pa se spuščajo v golih prepadnih stenah v doline.
Kamniška Bistrica — 601 meter višine, kjer je bil naš izhod, je gorska dolina, ki sega v samo osrčje Alp. S treh strani jo ob-
■ ti ■■■■ m
■■■■■■■■■	S
iaillli
L , • _
f -	^
WmW:

■ , •-

a
Fanika Irgolič je poskrbela za prazne želodce v zadovoljstvo vseh pohodnikov
dajajo mogočni gorski vrhovi, na, levi Mokrica, Kalcij, Grintavec, Štruce/ Skuta in Brana, na desna pa Velika Planina in Planjava.
Kamniško sedlo ali Jermanova vrata, naj višja točka našega pohoda (1884 m), je preval med Brano in Planjavo. Tu stoji stara planinska koča, ki jo je leta 1906 postavilo in leta 1955 obnovilo PD Kamnik, ki jo tudi še sedaj upravlja.
Logarska dolina, cilj našega sestopa (v višini 700 do 900 m), je brez dvoma najlepša med slovenskimi gorskimi dolinami. Ima široko, plosko, travnato dno, 7 km. dolgo, pod gorske Stene; in že od vstopa v njo vidiš njen amfi-teaterski zaključek. Z dna se dvigajo strmi skalnati grebeni, vsi nad dva tisočaka. Tu . so Krofič-ka, Ojstrica, Planjava in Brana. Sklep doline ograjuje skalna stopnica, nad. katero visi krnica Okrešelj, obkrožen s stenami Brane, Turske gore, Rinke in Mrzle gore. Pod Okrešljem izvira potok, ki se spušča v 80 m visokem slapu Rinka, ki je del naše reke Savinje.
Ves teden pred pohodom je bil cmerav in moker, tako da smo dvomili v lepo soboto. Vsi tisti hribovci, ki vemo, kako se takemu skisanemu vremenu streže, smo v nahrbtnike najprej zložili dežnik in obvezen dežni plašč, pa še rezervne čevlje itd.: »Nič se ne ve — za vsak primer!«
Jutro 18. julija je bilo megleno in z običajnim ugibanjem po videzu vrhov, po prepeljevanju oblakov, tudi nismo mogli ugotavljati obnašanja vremena. Vendar smo se do Kamniške Bistrice pripeljali brez dežja. Tu je nastal običajen direndaj. Srečevanje in pozdravljanje starih znancev iz drugih podjetij, stiskanje rok in glasnega živ-žava
Moralna moč vseljudske obrambe
(Nadaljevanje z 8. strani)
ki se zaveda, za kakšne cilje se bori mali narod proti močnejšemu sovražniku in njegovim zaveznikom. To veliko človeško vrednost uvršča naš samoupravni socialistični sistem v prvi ešelon obrambne moči.
VIRI MORALNE MOCl SLO
V obrambi proti sovražniku bi naš človek pokazal visoko obrambno pripravljenost, branili bi svojo svobodo, vrline druge svetovne vojne, to, kar smo zgradili po vojni in svojo bodočnost. Naš človek ne bo šel v boj zato, ker je mobiliziran, ampak zato, -ker kot šamoupravlja-lec pripada temu sistemu, naši obrambi; zato bo dal od sebe vse, da bi prispeval svoj naj večji delež za obstoj našega samoupravnega socializma. Naš socialistični patriotizem, ljubezen med narodi naše žemlje, ki je nastala v skupni borbi, revolucionarna tradicija, zavest o neuničljivosti naroda, podpora miroljubnih in naprednih sil v svetu, enotnost moralne moči oboroženih sil in ljudstva, prepričanost v možnost boja proti napadalcu, vse to so moralne moči naše narodne obrambe.
Zato je danes poznavanje psihološke in specialne vojne, neprestano upiranje silam, ki jo vodijo, sestavni del pouka in aktivnosti ne samo pripadnikov oboroženih' sil, marveč tudi vseh ostalih obrambnih struktur naše SLO. Po besedah tovariša Tita pa mora biti ljudstvo enotno in celovito, ker le tako se bo vsak posameznik čimbolj e znašel na vsakem mestu in vsakem položju in bo tudi uspešnejši.
Svetislav NIKOLIČ
ni bilo konca. Seveda, če se 450 ljudi znajde v eni sami grupi, ni mala. stvar.
Štorovčani smo tokrat prvi zakoračili v breg. Čeprav je bilo še megleno, je bil zrak lahek in prijeten ter nas je strah pred ne-
Šanja, kateri je ta in ta vrh, so nas ustavila za razlago in, pojasnjevanje.
Potem se poznajo pogoste in silovite nevihte, razrušene stene, razmetano kamenje, ponekod potrgane vrvi. Kotliči šo še natrpa-
■

I
»Sl»
i®'/' '¿i	lili	jjB'i 1	H
'• > 'ï ■	Ï»	■	É&aü
• H/’ *-■ j-	3 u ÜÍ¡S¡ Á §¡§1 iiiMli iSi
	
EL.	- I
A, ^v;	1 ;
»-.--.jri f§ J&i |i
L	I " . / ! S H ii i
i „	* ' ' I i
¡■¡P	I ’	* Í

Na koncu pohoda — piknik
vihtami nekako minil. Ko pa smo zagledali vrhove Grintavcev v soncu in lahke meglice, ki so poplesavale med njimi, smo upali na lep in prijeten pohod.
Kaj hitro in lahko smo prešli gozdni pas in »pri stanih«, med macesnoVci šele prvič počivali. Ta »planina«, kot'pravijo pašnikom, je tokrat bila čudovito sveža, polna sočne planinske trave, polna -cvetja, predvsem velikih belih marjetic, tu in tam je bilo videti še zapozneli rododendroni ali skromne nageljčke.
Sedeli smo na razpadajočih" brunih, se šalili in privezovali dušo za zadnji strmi vzpon, ki nam je grozil nasproti.
Tu so nas dohiteli prvi Ravenčani, spet pozdravljanje in dobrodošlice, dokler nas naš vodnik Drago ni rahlo opomnil, da bo treba naprej.
Po kratkem, le malo napetem pobočju smo prešli cik-cak ovinke, levo, desno med malinami, ki na žalost še niso bile zrele in ruševjem, počasi navzgor. Od daleč je zgledalo, kot da se pomika velikanska gosenica v breg, vsa pisana in gibčna.
Na vrhu te utrujajoče poti nas je pri Kamniški koči čakal vroč čaj, ki se je dobro prilegal, saj, pot ni težavna, samo vleče, se brez konca, iz ovinka v ovinek.
Razgled od koče je bil dober, videlo se. je Ljubljansko polje tja do Domžal, Logarska dolina je tudi odkrila svoje čare, le po najvišjih vrhovih so se vlačile in strašile sive megle.
Čisto malo privatnega postopanja z družbico po robu nad prepadi me je poplačalo z ogledom lepih gorskih zvezdic — planik. Seveda smo šli dalje, videli smo jih pa le.
Sestop je bil hiter, ker so bile skale suhe, vendar je bilo treba zbrati vso previdnost in pozornost, kajti poti so ozke in pod njimi prepadne stene. Le vpra-
ni s snegom in plaz pod njimi je bil veselo drsališče za mnoge udeležence pohoda.
Kratek postanek na Okrešlju in pot čez Rinko, vse je minilo skladno in disciplinirano. »Orlovo gnezdo« je bilo ves čas mimohoda železarjev polno zasedeno. /
Po tej dolgi poti se je menda, vsak; udeleženec najbolj razvese-lil parkiranih avtobusov> ki so prišli po nas prav do doma pod slapom in utrujene zvozili do-gozdička pri Cinkarniškem počitniškem domu. Tu se je naša gostinska služba zopet.odlično izkazala. Ne samo klopi, menda celo stole in mize in plesni oder so pripeljali naravnost iz Štor, tako da je bilo pod smrekami urejeno pravo gostišče, da o vročem pasulju sploh ne govorimo, poleg belo uniformiranih članov kuhinjskega osebja.
In ko je harmonikar raztegnil svoj meh in ko so mu člani njegovega ansambla prišli s pevcem na pomoč, je vsa utrujenost minila. Plesni oder je bil dosti premajhen za toliko veselih plesalcev. Pa saj se je dalo plesati tudi kar tako, po koreninah in po travi.
Tako, tretji pohod železarjev je za nami, srečno za nami. Vse , je bilo odlično izvedeno, le nekaj spodrsljajev je bilo pri vodniški in varovalni službi, žali Varovali so tam, kjer ni bilo potrebno, kjer pa se je pričakovala vrv in straža, ni bilo nikogar. Ne govorim iz hudobije, ampak iz dolgih desetletnih izkušenj planinarjenja.
M. M.
SPORT
V ŠTORAH II. SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
V začetku avgusta: je zopet zaživelo rokometno igrišče na Lipi. Vsak ponedeljek in četrtek trenira 20 članov ekipe, kot priprave za tekmovanje v zahtevni republiški ligi.
Štore je imelo že leta nazaj svojo rokometno ekipo, ki ' jo je vodil tov. Cizelj Jože. Če pogledamo nazaj, je imela rokometna
sekcija svoje uspehe in padce. Vendar se je do danes ustvarila ekipa, ki lahko zopet tekmuje v republiški ligi. Sedaj je predsednik sekcije tov. Doberšek Mirko in igralci upamo, da bo še naprej uspešno vodil sekcijo.
Kljub temu, da je po portoroških sklepih na področ j d tekmovalnega športa, tudi rokometa, bil
VESELJE IN ZARAVA MLADIH V HRUŠEVCU PRI ŠENTJURJU
Več ali manj je znano, da se v neposredni bližini Šentjurja nahaja hrib Resevna, ki je legenda-daren že iz NOB — na tem področju je imela zatočišče I. celjska četa. Tu sta padla mlada zavedna partizana Cvetka Jerin in Dušan Lah v borbi za svobodo proti okupatorju in domačim izdajalcem.
manjkalo, med katerimi so bili stari in mladi, saj je ta prireditev podobna dobro znanim igram s TV zaslonov Jadranska srečanja in Igram brez meja.
Drugi del večera je bil posvečen prosti zabavi. Vsem dobrodošlim obsikovalcem je folklorna skupina pod vodstvom tov. Jančiči iz. Šentjurja predstavila vr-
Ekipa Kamenega pri vlečenju vrvi
Danes prav iz tega področja izhaja mladinska OO Resevena, ki temu kraju daje mladostno razgibanost in aktivnost. Tako je v soboto, 25. 8. 1979 v Hruševcu pri Šentjurju priredila vesel večer kar pod kozolcem.
Ta vesel večer je vseboval dva dela. V prvem delu so tekmovalne ekipe mladinskih organizacij, kot so: OO ZSMS Dobje pri Planini, Kameno, Loka pri Žusmu in Resevna, pokazale svoje sposobnosti, in sicer: skakanje v vreči, vožnja v samokolnici, nošenje gajbic, vlečenje vrvi itd. S pomočjo štoparice in žirije So prišli do rezultatov najboljših.‘Prvo mesto si je pridobila mladiiiska ekipa OO ZSMS Kameno, kar jim je v ponos in v spodbudo. Vse tekmovalne ekipe so za sodelovanje prejele praktične nagrade. Pri teh veščinah je bilo o-bilico smeha, tudi navijačev ni
sto narodnih plesov, ki so obogatili ta večer, kar je občinstvo z navdušenjem sprejelo in ples'samo nadaljevalo ob ansamblu domačinov mladincev, pod vodstvom Vilka Cimermana.
Ob dobri kapljici in prigrizku so se gostje zadržali pozno v noč, saj je , bila zabava popestrena z raznimi skeči. Za vso. zahtevno organizacijo je poskrbela mladinska OO Resevna s pomočjo šo-pokrovitljev, nekaterih OZD in zasebnih obrtnikov iz Šentjurja. Kljub težavam, ki jih nikjer ne manjka, je prireditev uspela, o-bisk.je bil zadovoljiv in požrtvovalnost mladih je bila s tem poplačana.
Vse to je dokaz več za skupno sodelovanje in za vsestransko zadovoljstvo vseh, ki si še želijo podobnih srečanj tudi v bodoče.
Tone Uršič
porušen star sistein organiziranega, igranja, ge članska ekipa rekreacijsko sodelovala na vseh možnih tekmovanjih. Ker smo se zavedali, da takšno stanje ne more trajati v nedogled, smo zastavili delo z mladimi (predvsem šolarji v OŠ Štore). Tako smo v le-
densko, in sicer v ponedeljek in četrtek. Prav tako bomo organizirano vodili dve selekciji, in sicer I. selekcijo (5. in 6. razredi — okoli 20 učencev) — treninge bosta vodila tov. Nendl Bojan in Gajšek; II. selekcijo (7. in 8. razredi — okoli 15 učencev) — tre-
■
■

■
X ir-!
j
[M :’y
tf.
* 'It!
a»
m
&SÊ mí
mm
m .
'IB
.j> J
Ekipa rokometašev foo letos tekmovala iv II. republiški ligi. Fantom želimo veliko uspeha, gledalcem pa obilo športnega užitka
tih 1978, 1979 imeli organizirano treh selekcij (5. razredi, 6. razre-din in 7. plus 8. razredi), ki so sodelovale na organiziranem šolskem prvenstvu Celja. Te selekcije so vadili voditelji, sicer člani moške ekipe: tov. Gajšek, Nendl B. in Konda, Selekcija 5. razredov- je zasedla na tekmovanju 5. mesto, selekcija 6. razredov 3. mesto in selekcija 7. in 8. razredov 4. mesto od 10 sodelujočih e-kip. Članska ekipa je v tem času igrala v neformalni rekreacij ski ligi, v kateri šo sodelovale ekipe iz celjske okolice.
Kot nagrado za amatersko delo članov smo že dve leti zaporedoma organizirali 10-dnevni trening v Poreču. To obliko treninga so nam finančno omogočili ZSMS DO Železarne Štore, športno društvo Kovinar Štore ter lastni prispevki članov. Poleg treningov smo odigrali tudi nekaj tekem, tako z RK Buje, kjer aktivno deluje naš bivši vratar Markovič, RK Poreč, RK Senj, mladinsko reprezentanco Italije, RK Goce Delcev iz Jabuke pri Pančevu.
Za . tekmovalno sezono 1979/80 je organizirano republiško rokometno tekmovanje v dveh ligah, in sicer: enotno republiško I. ligo ter dve republiški II. ligi. Naša ekipa je potrjene člane II. slovenske moške rokometne lige vzhod. V tej ligi sodelujejo naslednje ekipe: Fužinar Ravne, Velika Nedelja, Štore Kovinar, Krško, Slovenj Gradec (Vuzenica), Ormož, Šaleška, Kovinar Maribor, Petrovče, Krog (pri Murski Soboti).
Ekipo bodo strokovno vodili tov. Nendl Vlado in Majer Tomo. Treningi so predvideni 2-krat te-
ninge bo vodil tov. Konda Zdravko.
Torej naše delo in razvoj rokometa v Štorah še naprej temelji predvsem na delu s selekcija-; mi, saj bomo iz teh vrst dobili kader za mladinsko in člansko ekipo. Prav tako bomo v bodoče več pozornosti posvetili trenerskim in sodniškim kadrom.
Upam, da bodo krajani Štor s svojim obiskom na tekmah dali priznanje mladim igralcem za njihovo delo. Sami igralci pa obljubljamo, da se bomo srčno in športno borili ter s tem potrdili, upravičenost uvrstitve paše ekipe v republiško ligo.
Zdravko KONDA
—	Kaj pa tako hitiš s pobiranjem odpadkov po tovarni?
—	Veš, bojim se, da bi me drugi prehiteli, predvsem pa tisti, ki so to pustili!
Dopisujte in oblikujte z nami naše glasilo
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
. V tem obdobju so na samoupravnih organih potekale živah-pe razprave predvsem ob obravnavi sanacijskih programov in pregledih rezultatov poslovanja.
TOZD LIVARNA STROJNE LITINE se je sestala 30. 7. in 14.
8.	na 26. in 27. redni seji delavskega sveta. Osrednja točka dnevnega reda je bila obravnava poročila o poslovanju in finančnih rezultatih za prvo polletje tega leta in analiza uspešnosti poslovanja za to obdobje.
Sanacijski program za leto 1979 so sprejeli in zadolžili komisijo za gospodarjenje, da skrbi za realizacijo tako akcijskega kot sanacijskega programa.
DELAVSKI SVET TOZD JEKLARN-VALJARN se je sestal devetnajstič 29. avgusta. 1979. U-gotavljali so uspešnost količinske proizvodnje v mesecu juliju in se pogovorili o težavah, ki jih spremljajo predvsem v valjarni I Manj ugoden rezultat so dosegli v juliju zaradi pomanjkanja delovne sile, spremljajo pa jih še težave pri transportu gredic od nadomestne peči . do predproge.
Sprejeli so tudi' rokovnik o-bravnave. aktov ter. vrednotenja del’ in nalog. Odločili sc se za takojšnjo javno razpravo na samoupravnih delovnih skupinah in zadolžili koordinacijski odbor za Sodelovanje v razpravah.
Obravnavah so sanacijski program TOZD Vzdrževanje in potrdili povišanje interne planske prodajne cene TOZD vzdrževanje za tekoče leto .za 11,22"%. Ob tem 50 podali tudi zahtevek po doslednem uveljavljanju dohodkovnih razmerij v skladu' s Samoupravnim- sporazumom.
Pristopili so k samoupravnemu sporazumu o združevanju dela in gerdstev s Steklarno Hrastnik, ki se nanaša na združevanje dela pravic na uvozu in deviz, ustvarjenih z izvozom. Potrdili so pristop k samoupravnem sporazumu o osnovah organiziranega nastopa v gospodarskem sodelovanju s Poljsko in drugimi državami.
Po členu zakona "o družbenem varstvu otrok imajo otroci pravico do otroškega dodatka- praviloma: do dopolnjenega 15/ leta starosti. Ker se je pričelo novo šolsko leto» pozivamo vse upravičence, ki imate otroke, ki bodo v tem šolskem letu- dopolnili 15 let starosti, in še obiskujejo o-snovno šolo, ‘da dostavite potrdila o šolanju. Prav tako morajo predložiti potrdila o šolanju vsi dijaki srednjih šol, kakor tudi vajenci in učenci v gospodarstvu. Za vajence in učence v gospodarstvu, ki so v prvem letu šolanja, pa velja, da morajo poleg potrdila o šolanju predložiti še učno pogodbo. Frekventacijska potrdila morajo predložiti
- . Seznanili; so se-z informacijo o pričetku delovanja elektroobloč-ne peči, za katero je pričakovati, da bo usposobljena za delo v začetku oktobra.
Delegatom so pojasnili, da v valjarni I tečejo pripravljalna dela na temeljih koračne peči, ža-rilnica je v zaključnih fazah dela; medtem ko jeklovlek preizkuša nov stroj za brušenje ploščatih profilov. V naslednjih dneh se bodo s F V Kraljevo pogovorili o sovlaganju sredstev za izgradnjo jeklovleka. Beseda je tekla o pozitivnem izidu referenduma, s katerim so se delavci Jeklarne-valjarne odločili za organiziranost štirih novih temeljnih organizacij in poudarili, da so družbenopolitični dejavniki v TOZD zelo uspešni pri svojem družbenopolitičnem delovanju, se odraža bb u-spešno izvedeni akciji pri predhodnih razpravah pred referendumom. Tudi v bodoče je treba s tako uspešnim delom nadaljevati, šo bili mnenja vsi.
DS je zadolžil pristojne delovne skupnosti, da takoj pristopijo k'-izdelavi -potrebnih samoupravnih aktov, kadrovska- komisija družbenopolitičnih organizacij pa mora opraviti evidentiranje, kan-clidatov v samoupravne- organe in organe, .družbenopolitičnih organizacij.	.
■ DELAVSKI SVET TOZD VZDRŽEVANJE se je sestal na izredni seji 10.. 8.- 1979, kjer je razlago o sanacijskem programu podal vodja TOZD. 28. redno sejo so imeli 28. 8. 1979, kjer so o-bravnavali postopek mikroorga-nizacije in zadolžili vodjo TOZD za pravočasno dostavo gradiva v obravnavo samoupravnim delovnim skupinam, končala naj -bi se do 15. 9. 1979.
DELAVSKI SVET TOZD
TOVARNE TRAKTORJEV
Na 11. redni seji 27. 8. 1979 so poleg osnutka pravilnika o enotni metodologiji za oblikovanje organizacije in razvida nalog 0-bfavnavali tudi sanacijski pro-
študentje višjih šol in visokih, vendar s to razliko, da je na njih datum predložitve potrdil 10. 10. 1979, za vše ostale pa že 20. 9.' 1979.
Pozivamo vse upravičence, da se tega obvestila oziroma njihovih rokov sigurno pridržujete in potrdila dostavite v obračunsko službo podjetja do zgoraj navedenih datumov.
-Upravičenci, katerih o-troci so se v septembru že zaposlili ali se bodo zaposlili in so končali v zadnjem šolskem letu šolanje, pa prosimo, da odjavijo prejemanje otroškega dodatka v obračunski službi, da ne bo prišlo do nepotrebnih preplačil.
Obračunska služba
gram TOZD vzdrževanje in poudarili pomembnost ugotovitve zbora delovnih ljudi v TOZD tovarni traktorjev, da naj sanacijske programe naredijo tudi v delovni skupnosti za komercialne posle, TOZD kontrola kakovosti in v delovni skupnosti za pripravo proizvodnje, ki se nanašajo na proizvodnjo v TOZD tovarni traktorjev.
Poudarili so odgovornost obra-tovodij, delovodij in skupinovo-•dij, da so na osnovi sklepa zbora delovnih -ljudi odgovorni tudi za realizacijo izdelave sanacijskega programa v takšni obliki, da bo Zajel vse obrate, oddelke in skupine v TOZD tovarni traktorjev, ki se predloži delavskemu svetu do 15. septembra.
DELAVSKI SVET TOZD LIVARNE VALJEV, KOKIL IN METALURŠKE LITINE
27. 7. 1979 so na 24. redni seji med drugim obravnavali tudi periodični obračun poslovanja za Obdobje 'januar—junij 1979.
DELAVSKI SVET • TOZD TRANSPORT
23.	redna se' ja je bila 30. 8. 1979. Delegati so ugotovili, da so rezultati za. prvih sedem mesecev ugodni ter da je bilo poslovanje v tem obdobju pozitivno. Zadolžili so s-sklepom komisijo za gospodarjenje njihove TOZD ter vse; zaposlene, da še . vnaprej dosledno. izvajajo akcijski program,- opozorili so tudi na sploš-T no varčevanje.
Vodja TOZD je poročal o sanacijskem programu -TOZD vzdrževanje, delavski svet pa ga je v predloženi obliki potrdil. • Razpravljali so o organizacijskih aktih in predlagali, da samoupravne delovne Skupine do 10. 9. 1979 o njih razpravljajo.
DELAVSKI SVET TOZD GRADBENO-STANOVANJSKO-KOMUNALNO . GOSPODARSTVO
Ob obravnavi sanacijskega programa TOZD Vzdrževanje na 21. redni seji dne 29, 8. 1979 -je delavski svet - prišel do ugotovitve; da se s sanacijskim programom Strinja; materialne stroške TOZD GKSG pa je potrebno ustrezno popraviti, ker so že v planu prenizko zastavljeni. Sklenili so tudi, da se do 15. septembra organizira v samoupravnih delovnih skupinah razprava o vseh samoupravnih- organizacijskih aktih. Tudi v tem TOZD so se pomudili ob sklepu, da je potrebno skrajno. varčevanje.
DELAVSKI SVET TOZD DRUŽBENA PREHRANA. IN GOSTINSTVO
. 23.-redna seja,-16. 7. 1979 Na tej seji so se poleg obravnav samoupravnih aktov seznanili še z-notranjimi ukrepi sanacijskega programa TOZD tovarne traktorjev.
KOMISIJA
ZA GOSPODARJENJE
Na 19. redni seji, ki je bila 31.
7.	1979 so med drugim delegati sprejeli naslednje sklepe:
•-Zadolžili šo delovno skupnost Za finančne in računovodske posle, da natančno preveri planirane in porabljene stroške'za službena potovanja. Predlog operativnega plana za avgust 1979 je bil soglasno sprejet. Potrdili so o-snove za obračun stimulativnih dodatkov za leto 1979 s spremembo.
Predlog akontacije variabilnega dela ni bil izglasovan, zato so. sklenili, da za mesec julij ostane za obračun predlog variabilnega dela iz obdobja prejšnjih treh mesecev. Tudi predlog za obračun stimulativnih dodatkov ni bil potrjen, zato je predsednik delegate seznanil, da bo predlog za ta obračun podal strokovni team. Odobrili so nekaj službenih potovanj in se seznanili z vsebino potnih poročil.
KOMISIJA ZA DRUŽBENI
STANDARD
17. redna seja, 23. avgusta
Pri ugotavljanju realizacije sklepov s 14. in 15. redne seje so z ozirom na obrazložitve tov. Žibrata ter z ozirom na iztek počitniške sezone za leto 1979 na Rabu preklicali- sklep, s katerim so predlagali I odboru samoupravne delavske kontrole delovne organizacije, da razišče vzroke neupoštevanja njihovih sklepov. Zadolžili so TOZD družbena prehrana in gostinstvo, da čimprej izdela pregled vseh, ki so letovali na Rabu v zadnjih petih letih in ga posredujejo komisiji pri sindikatu, da bo lahko za naslednje sezono pravočasno in realno pričela Z delom.
Dodelili so nekaj stanovanj, predsednik komisije pa je na o-snovi posredovanega gradiva komisijo seznanil o porabi sredstev iz sklada skupne porabe, pri čemer je bilo ugotovljeno da so sredstva ža leto 1979 že izčrpana. Na prihodnjih sejah torej ne bo mogoče v tem letu več obravnavati vlog za finančne pomoči.
„ODBOR POSEBNE
FINANČNE SLUŽBE
Sestal se je na 10. redni- seji 28. 8. 1979. Glede likvidnostnega plana so sprejeli predloge, ki jih posredujejo v obravnavo delavskemu -svetu delovne organizacije.
Srečanja upokojencev Železarne Štore se je od skupno 582 vabljenih udeležilo kar 397 upokojencev. 35 u-pokojencev se je vabilu vljudno zahvalilo in sporočilo, da se zaradi bolezni tega srečanja ne morejo u-deležiti. V svojih odgovorih so zaželeli kolektivu Še veliko delovnih uspehov.
Lep Sončen dan, kot naročen, je spremljal naše u-pokojence vse od doma, do zborovanja v kulturnem domu, ogleda novih obratov in tja do poznega večera na družabnem srečanju na Svetini.
Vse o tem srečanju, željah in vtisih s tega srečanja v naslednji številki že-lezarja.
Obvestilo
; Predložitev šolskih potrdil za šolsko leto 1979/80
KAKO SMO DELALI
V juliju je znašala skupno proizvedena količina proizvodov 20.305 ton:
—	v primerjavi z operativnim planom je bila nižja za 958 ton oz. za 4,5 %,
—	'v primerjavi z 1/12 letnega plana je bila nižja za 2-502 toni oz. za 11,0 %,
—	v. primerjavi z dinamičnim planom je bila nižja za 2-175 ton oz. za 9,7 %.
Po temeljnih organizacijah je potekala proizvodnja takole:
TOZD ELEKTROPLAVŽ
IN AGLOMERACIJA
Ta TOZD je dosegel nižjo proizvodnjo od plana tako pri proizvodnji: aglomerata kot tudi pri proizvodnji grodlja. Proizvodnja aglomerata je bila nižja zaradi zastoja na TH peči za 217 ton (i — 94,0), proizvodnja grodlja pa za 236 ton (i = 94,0).
Razvijajmo vse oblike obrambnih aktivnosti!
V akciji, ki bo potekala v mesecu septembru zlasti 29. in 30. septembra se bo SZDL kot fronta vseh organiziranih socialističnih sil usposabljala in preverjala svojo sposobnost v organiziranosti, oblikah in metodah dela v vseh temeljnih sredinah, ki jih povezuje. Del teh nalog usklajeno vodi sindikat v delovni organizaciji, temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti, posebej še naloge na področju neposrednih priprav in vključevanja delovnih ljudi v vse oblike obrambnih aktivnosti.
Če se na kratko ozremo in ocenimo dosedanji potek priprav, lahko ugotovimo, da so dogovorjene naloge v okviru sindikata dobro potekale. Aktivnosti, ki jih vodijo koordinacijski odbori pri načrtovanju nalog, so v zaključni fazi. Ob tem je pomembna ugotovitev, da bodo prisotne razne oblike:, obrambnih aktivnosti, ki so prilagojene tudi specifičnim pogojem posameznih delovnih sredin. Dosežene uspehe na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite pa se vsekakor kažejo V široko zastavljeni družbenopolitični aktivnosti, razčiščena so mnoga temeljna vprašanja, vsebinska in organizacijska. O-predelili smo ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in vemo, da to ni ločen' sektor delovanja, temveč sestavni del široke aktivnosti, ki zadeva delo vseh samoupravnih in družbenopolitičnih sil, vse delovne ljudi in vse občane. 1
Ob načrtovani akciji naj ponovno poudarimo, da moramo prav v vseh temeljnih Sredinah, zlasti v KS in TOZD kot osnovnih celicah organiziranja delovnih ljudi in občanov razvijati in krepiti naš obrambnovarnostni sistem. Prav tu, kjer se izražajo in
TOZD JEKLARNE-
VALJARNE
- Skupna proizvodnja odlitega jekla, ki je bila planirana v višini 5:500 ton, je znašala 5.459 ton ali 0,7 % manj-, kot je bilo predvideno v operativnem planu. Glavni razlog za nedoseganje plana je bil v tem, da so imeli v tem mesecu proizvodni dan manj, kot je bilo planirano zaradi prestavitve remonta v juniju. Na nižjo proizvodnjo je vplival tudi dvakratni izpad električne napetosti v času odlivanja jekla ter Slaba preskrba s surovinami iz uvoza.
VALJARNA I
Skupna proizvodnja valjanih izdelkov je znašala 1:099 ton, kar je za 61 ton oz. za 5,3 % manj od operativnega plana. Proizvodnja
soočajo temeljni življenjski interesi delovnih ljudi, to pa so zlasti obramba in zaščita svojega družbenega ekonomskega položaja, svojih pravic in odgovornosti, moramo razvijati vse tiste organizirane oblike družbenopolitične dejavnosti SZDL, sindikata prek katerih bo človek vedno bolj aktiven dejavnik v obrambi in zaščiti svojih temeljnih pravic. V akciji NNNP poudarjamo, da mora KS postati temeljna skupnost samoupravnega organiziranja in • delovanja delovnih ljudi in občanov, v kateri se oblikujejo izhodišča, predlogi in dogovori tudi o varnosti in obrambi pridobitev samoupravnega socialističnega razvoja družbe. V delovni organizaciji in TOZD mora to vlogo povezovanja razvijati sindikat v takšni meri, da bo .tudi v naprej del svojih aktivnosti namenil ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. Da bo dal ustrezne pobude, sprejemal stališča, ocenje-. val stopnjo pripravljenosti delovnih ljudi, zlasti delo posameznikov, ki so neposredno zadolženi, in imajo na tem področju odgovorne naloge.
Eden od osnovnih ciljev same akcije v delovni organizaciji je predvsem ta, da bomo svojim neposrednim oblikam dela, udeležbe vseh delavcev na izvrševanju nalog kot pripadniki narodne zaščite, civilne, zaščite, disciplinirano izvrševali vse ukrepe in naloge koordinacijskih odborov, pokazali svojo visoko zavest in pripravljenost v izrednih razmerah, ko bo potrebno izvršiti svoje delovne obveznosti in obveznosti ter naloge izven delovnega časa. Ob tem naj opozorimo, da se v času 29. in 30. septembra ukinja možnost koriščenja letnih dopustov in drugih oblik odsotnosti z dela. Menimo, da bodo delavci ta ukrep z razumevanjem sprejeli in disciplinirano izvrševali svoje delovne obrambno zaščitne naloge.
je bila nižja tudi v primerjavi z 1/12. letnega plana in dinamičnim planom, in sicer je bila 1/12 letnega plana realizirana z indeksom 50,7, dinamični plan pa z indeksom 50,0, zato ker dinamični plan „ni predvideval kolektivnega dopusta v tem mesecu.
Od 15.—30. julija je bil opravljen redni letni remont.
VALJARNA II
Operativni plan valjarne II je bil postavljen v višini 7.610 ton, medtem ko so proizvedli za 810 ton oz. za 10,6 % manj, kot je bilo predvideno v operativnem planu, za 1.366 ton oz. za 16,7 % manj, kot je bilo predvideno v 1/12 letnega plana in za 1.150 ton oz. za 14,5% manj, kot je bilo predvideno v dinamičnem planu.
Operativni plan ni bil dosežen zaradi pomanjkanja vložka ter neplanir anega valj an j a specialnega profila kotne udarne letve.
JEKLO VLEK
V mesecu juliju so proizvedli, 694 ton hladno predelanih valjanih profilov, kar je za 59 ton oz. za 9,3 % več od planirane količine. v operativnem planu.
Proizvodnja brušenih profilov je bila planirana v višini 320 ton, realizirana pa v višini 298 ton. Nižja proizvodnja je posledica težav, ki se pojavljajo pri’ brušenju 2) 14,1 za Trstenik ter prehoda na brušenje finejših profilov.
Proizvodnja vlečenih .profilov je bila planirana v višini 315 ton, realizirana pa v višin 397 ton zaradi večje storilnosti pri vlečenju okroglih in specialnih profilov.
TOZD LIVARNA VALJEV,
KOKIL IN MET. LITINE
Skupna dosežena proizvodnja je znašala 1.921 ton, kar je v primerjavi z operativnim planom za 139 ton oz. za 7,8 % več, v primerjavi z 1/12 letnega plana za 252 ton oz. za 15,1 % več in v primerjavi z dinamičnim planom za 326 ton oz. za 20,4 % več.
Težave so imeli z uvozom grafitnega premaza, na indukcijski peči „BBC pa je prišlo do električnega preboja špirale, zaradi česar teden dni ni obratovala.
TOZD LIVARNA
STROJNE LITINE
Operativni; plan je bil postavljen v višini 626 ton, realiziran pa v višini 618 ton (i = 98,7). V primerjavi z 1/12 letnega plana je bila proizvodnja nižja za 27 ton oz. za 4,2 % v primerjavi z dinamičnim planom pa za 32 ton oz. za 4,9 %. '
Vzroki za nedoseganje plana so:
—	visok izmeček pri ulitkih za traktorsko proizvodnja zaradi slabe kvalitete peska,
—	pomanjkanje sode iz uvoza,
—	pomanjkanje predlegur za proizvodnjo nodularne litine.
TOZD MEHANSKA
OBDELAVA —
OBDELOVALNICA VALJEV
Operativni plan in dinamični plan obdelovalnice valjev sta bi-
la presežena, in sicer operativni plan za 2 toni oz. za 0,8 %, dinamični plan pa za 7 ton .oz. za 2,9 %, medtem ko je bila proizvodnja v primerjavi z i/12 letnega plana nižja za 40 ton oz. za 13,7 %. p
OBDELOVALNICA LITINE
Proizvedli so 52 ton dodelane litine, kar je v primerjavi z operativnim , planom za 10 ton oz.
16,1	% manj, v primerjavi z 1/12 letnega plana za 25 ton oz. za 32,5 odstotka manj in v primerjavi z dinamičnim planom za 24 ton oz. za 31,6 % manj.
TOVARNA TRAKTORJEV
Operativni plan je bil postavljen v višini 425 kom. traktorjev, realiziran pa v višini 358 kom. Tudi ta mesec so se srečevali s številnimi težavami, ki so ovirale normalno proizvodnjo:
—	s pomanjkanjem odpreskov ih ulitkov za ohišje menjalnika,
—	z. nepravočasno dobavo zobnikov,
.. — z nepravočasno dostavo motorjev iz carinskega skladišča,
—	s pomanjkanjem vilic in sor-nikov pedal.
IZMEČKI
Na nivoju DO je znašala skupna količina izmečka 231,8 ton, kar je vrednostno 3,928.200 din, kar je za 43,6 % manj, kot je bilo predvideno s planskim normativom.
Največ izmečka se je pojavilo v tozdu livarne II (i = 107,0) in je znašal 109,6 ton, kar je vrednostno 1,926.900 din oziroma 20,1 % manj, kot je bilo planirano, medtem ko je bil najmanjši izmeček glede na planirano količino v TOZD livarne I (i = 20,0) in je znašal 36,9 ton, kar je vrednostno 1,218.400 din oz. 67,8 % manj, kot je bilo predvideno s planskim normativom.
ODPADKI
Skupna količina odpadkov na nivoju DO je znašala 1.635,3 tone, kar je za 1,5% več, kot je bilo predvideno s planskim normativom. Največ odpadkov je bilo V TOZD livarne II (i = 123,0) in sicer 426,1 tone, najmanj pa v TOZD livarne I (i = 50,0) — 234 ton.
ZAPOSLENI
V juliju je bilo na nivoju DO zaposlenih 3.428 delavcev, kar je za 4,5 % manj v primerjavi z letnim planom. Z upoštevanjem nadur in pogodbenega dela se število zaposlenih poveča na 3.603, kar predstavlja 100,4 % realizacijo letnega plana.
PRODUKTIVNOST
Produktivnost na nivoju DO je bila za 0,8 °/<r nižja od predvidene. Najvišja produktivnost je bila dosežena v TOZD livarna I (i = 121,2), najnižja pa v TOZD TT (i = 83,0).
»Nič nas ne sme presenetiti-79«
Računalniško vodeni obdelovalni stroji
ZGODOVINSKI RAZVOJ
Prvi zametki numeričnega krmiljenja orodnih strojev segajo v leto 1949. Tedaj so v ZDA po naročilu US-AIR-FORCE naredili prototip NC frezalnega stroja. Tu so krmilili orodje z linearno interpolacijo. Naprava je bila o-premljena z elektronkami in releji. Nosilec informacij je bil luknjalni trak. Za tem so se začeli ukvarjati z razvijanjem lastnih krmiljenj tudi v privatnem sektorju, posebno v elektroindustriji in pri proizvajalcih orodnih strojev. Praktično pa so začeli uporabljati stroje z numeričnim krmiljenjem šele od 1956/57. Kot nosilec informacij oziroma programov so sprva uporabljali zgolj luknjane trakove ali luknjane kartice. Magnetni trakovi kot nosilci programov so povzročali prevelike motnje in so jih začeli uporabljati kasneje.
Odločilen prodor NC-strojev se začne z uvedbo polprevodniške tehnike po letu 1960. Čase izpadov, ki so bili do takrat precejšnji, so odslej lahko zmanjšali na minimum. Tudi z znatno manjšimi izvedbami so dosegli velike prednosti. Te naprave imenujemo »krmiljenje druge generacije«, da bi poudarili, da so pre-brodene težave in nesigumosti prejšnjih krmiljenj s cevmi in releji. Glavna značilnost teh krmiljenj je princip zloženih (Bau-kastenprincip), kjer lahko elemente stroja enostavno zamenjamo. Tako je bilo možno, da so naredili hitro delujoč vzdrževalni sistem. Ker je ura obratovanja pri NC-strojih zelo draga, so ti faktorji velikega pomena, saj se čas izpadov lahko zmanjša na minimum.
V Nemčiji so začeli s prvimi deli na področju numeričnega krmiljenje nekje leta 1956/57 na
visokih šolah in v industriji. Javno so prikazali prva nemška krmiljenja, in sicer polprevodniška krmiljenja — to se pravi krmiljenje druge generacije, leta 1960.
Tendence bodočnosti so integrirane naprave — to se pravi optimalno med seboj usklajene enote stroja in krmiljenje.
Upravičenost — tako ekonomska kot tehnološka — je v sedanjem času še bolj pomembna. Gospodarske krize v svetu, visoke stopnje inflacije, energetske in surovinske težave nas prisiljujejo, da pri reševanju tehnoloških problemov mislimo na učinkovite dolgoročne rešitve.
Pri nas smo na področju uvajanja NC sistema v velikem zaostanku, saj se " predvideva, da bo v letu 1980 piri nas instaliranih le okoli 180 enot. Kot primer hitrega širjenja NC strojev v sve-
tu (še posebno na zahodu) naj povem podatek, da bo v letu 1985 v Veliki Britaniji že 60 % obdelovalnih strojev NC krmiljenih, pri tem pa danes razpolagajo le z 20% takšnih strojev.
PREDNOSTI NC — KRMILJENIH STROJEV
Sodobna tehnika vedno ■ bolj zahteva vezanost človeka na stroj in s tem iz njega dela robote. To je razvidno iz tehnologije velikih serij, avtomobilske in podobne industrije, kjer avtomatični stroji zahtevajo predvsem fizično angažiranost človeka.
NC upravljanje je nova vrsta tehnologije, ki po eni strani ne zahteva od človeka toliko fizičnega napora, po drugi strani pa nam nudi neskončno mnogo možnosti in spoznavanj.
Numerično krmiljenje delovnih strojev je razvita, visoka oblika avtomatizacije, ker zmore obvladovati komplicirane, med seboj zelo različne poteke dela. Ne samo, da zna krmiliti hitre avtomatične poteke dela masovne proizvodnje, ampak je zaradi svoje ■ zmožnosti spreminjanja posebno primerna za gospodarno proizvodnjo posameznih komadov in majhnih serij.
Tehnične poteke, produkcijske postopke in transportne naloge lahko krmilimo in izvedemo z matematično obdelanimi števili, ki lahko simbolizirajo fizikalne ali telesne veličine in ki jih damo stroju po določenem programu preko nosilca informacij (luknjanega traku itd.). Človek pri tem nima vpliva, na potek dela in s tem postane človek, časovno in krajevno neodvisen od delovnega poteka stroja. K tehnološkim napravam stroja, ki so potrebne za izpolnitev proizvodnih nalog, nastopajo dodatno še regulacijske in krmilne naprave, vse skupaj pa tvori NC krmiljen obdelovalni stroj.
; Uporaba numerično krmiljenega stroja mora biti ekonomsko upravičena ali prav tako ekonomsko motivirana in mora nuditi neodvisnost proizvodnje od delavca. Potrebne ugotovitve ekonomske upravičene uporabe so možne le preko primerjalnih preračunov stroškov. Kot splošne, prednosti pred konvercialno proizvodnjo lahko naštejemo:
—	povišanje produktivnosti z višjo stopnjo avtomatizacije proizvodnje,
—	povečanje kvalitete -in garancija za konstantno kvaliteto proizvodnje,
—	točnejše terminiranje;
—	bolj elastično planiranje proizvodnje,
—	lažja izvedba bolj kompleksnih proizvodnih problemov,
—	težnje k bolj integrirani organizaciji,
—	enostavnejše vodenje strojev in s tem delna rešitev kadrovskih; problemov,
—	oplimiranje proizvodnje s podajanjem optimalnih vrednosti rezanja.
OSNOVE NC IN CNC SISTEMOV
Krmilna naprava v NC sistemu vsebuje trajno vezana logična vezja — hardware, funkcije naprave so nespremenljive in stalne. Računalniško numerično krmiljeni sistem (Computer Numerical Control) vsebuje krmilno napravo, ki ima vključen računalnik, v katerem je shranjen software program, ki določa, kako računalnik obravnava vhodne podatke. S spremembo software programa spremenimo tudi delovanje računalnika oziroma krmilne naprave. Skupne lastnosti NC in CNC krmilnih naprav so v tem; da obe krmilita stroj, na zunaj sta si zelo podobni, programe sprejemata preko enakih vhodnih naprav, smernik
med krmilno napravo in strojem je podoben. Z nabavo CNC sistema se izognemo zastarevanju naprave, ker lahko, enostavno spreminjamo software program.
CNC — obdelovalni center
V zadnjem času se predvsem v ZDA in na Japonskem pojav-. Ijajo že tudi DNC (Direct Numerical Control System) sistemi, ki združujejo NC in CNC stroje v centralni računalniški sistem, dislociran od stroja. Računalnik shranjuje programe in jih razpošilja, strojem.
PROGRAMIRANJE DELA NA NC — STROJU
Programe za NC stroje lahko izdelujemo ročno ali strojno. Ročno programiranje je nekoliko enostavnejše in prilagojeno popolnoma posameznemu NC obdelovalnemu stroju. Da lahko izvajamo ročno programiranje, rabimo poleg geometrijskih in tehnoloških podatkov še napotila, kako je treba program napisati in kodirati. Od opreme potrebujemo le pisalnih, ki je obenem tudi luknjalnik traku (nosilec informacij).
Pri strojnem programiranju rabimo računalnik in je zato delo pri tem programiranju inden-tično z delom na elektronskem računalniku. Da lahko predelamo geometrične in tehnološke informacije ter računalniku povemo, kaj naj z njimi napravi, rabimo določen jezik. Programiranje za NC stroje bazira na jeziku FORTRAN 4. Danes je v svetu na razpolago izredno veliko jezikov za strojno programiranje, Odločitev pri izbiri jezika je zelo težka. V Jugoslaviji je težnja, da se bi enotno uvedel jezik EXAPT, kar poenostavi izmenjavo podatkov in izkušenj, prav tako pa tudi odpira vrata do tehnološke banke podatkov združenja EXAPT. ZAKLJUČEK
Industrija, ki ima opravka z maloserijsko proizvodnjo in kosovno proizvodnjo, je z razvojem NC — strojev dobila v roke močno orožje, ki ji omogoča izdelavo kvalitetnih in cenejših proizvodov, ter zaposlovanje ljudi z nižjimi kvalifikacijami. U-vedba NC — strojev in s tem NC — tehnologije pa po drugi strani zahteva določene organizacijske in tehnične spremembe.
Ing. Mackošek Marjan
STORSKI 2ELEZAR — Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA STORE — Izhaja enkrat mesečno — Uredniški odbor: Gradišnik Frido, Gabršček Jože, Knez Peter, dipl. ing., Kavka Franc, Renčelj Vlado, Uršič Rudi, Zelič Franc, ing., Zmah-ar Ivan — odgovorni in glavni urednik:' Kavka Franc, pomočnik urednika: Uršič Rudi. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) — Tisk: AERO Celje — TOZD grafika — Rokopisov ne vračamo.
CNC — stružnica firme FISCHER