Naročnina
Dnevna lzda}n
za državo SHS neseCno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za Inozemstvo
mesečno 33 Din nedeilska Izdala celole no v Jugoslaviji SO Din, za Inozemstvo 100 D
S tedensko prilogo »ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
1 stolp, petlt-vrsta mali oglasi po 150 ln 2 D,večji oglasi nad 43 mm vISIne po Dln2-30, veliki po 3 In 4 Din, v
uredniškem dela vrstica po IO Din
o Pri vačtarn o naročilu popiiš!
Izide ob 4 zjutraj
razen pondelJKa ln dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopltar/evl ulici št. S ili Kolcoptal se ne vračalo. oefranUtrana pisma se ne sprefemajo * Uredništva telefon štev. SO, upravnlštva štev. 329
Političen lisi sza slovenstei naroči
Uprava fe v Kopitarjevi ul.šl.b + Čekovni račan: Cjubljana štev. 10.630 ln 10.34V za inserate, Sarajevošt.7563, Zagreb it. 39.011, Praga In Dunaf it. 24.797
Načelna razprava o proračunu.
Belgrad, 26. februarja.
Včeraj je bila končana načelna razprava o proračunu in proračun v načelu od vladnih strank sprejet. Od slovenskih strank so se ndeležili debate poslanci SLS (dr. Korošec, Smodej in Vesenjak) in slovenski Radičev po-magač Pucelj. Slovenska poslanca demokratske stranke dr. Žerjav in dr. Pivko sta v celi razpravi trdovratno molčala, kakor da bi slovenski poslanci sploh nc imeli ničesar povedati v belgrajski skupščini. Za nje ne obstojajo v Sloveniji nobene gospodarske težave, za nje ne obstojajo tudi želje obrtnikov, delavcev in kmetov. Celo za uradniški stan, ki je po veliki večini v demokratskem taboru, nista imela ta dva poslanca nobene besede.
Največ je v tej razpravi govoril Radič. Moral je preklicevati svoje govore med volivci, dr. Ninčiču je pomagal pobijati »klerikalnega zmaja«, a iz lastne pobude je hvalil centralizem, narodno edinstvo in sedanji režim, ki se v ničemer ne razlikuje od Pašič-Pribičevičevega. Radič sicer tuintam vsled svoje prevelike zgovornosti skoči iz tira, sicer pa je Pašič lahko zadovoljen ž njim, ker mu zvesto in verno služi. Niti se je menjal gospodarski kurz niti smo prišli v novo dobo politične svobode.
O državnopravnih vprašanjih so govorili samo poslanci iz opozicije. Toda očigledno je bilo, da se Davidovičevi demokrati umikajo zopet na svoje stare pozicije, to je na vidovdansko ustavo. Izvajanja Davidoviča, dr. Ma-rinkoviča in Timotijeviča niso vsebovala zahteve po reviziji ustave, a dr. Marinkovič se je celo priznal za pristaša onih samouprav, ki jih dovoljuje vidovdanska ustava. Zdi se, da se Davidovičevi demokrati bojijo postaviti izven srbske fronte, ker upajo, da bi mogli biti zato nagrajeni z volivnim mandatom.
Zunanja politika se je omenjala le od posameznih govornikov. To je tembolj razumljivo, ker je dr. Ninčič zbežal nenadoma v Rim in Pariz, a noben drugi minister ni sposoben, dajati poslancem zadovoljivih objašnjenj glede zunanje politike. Sploh se je pri nas že udomačila praksa, da se javnosti kolikor mogoče prikriva potek zunanje politike in njen glavni pravec. Vsi danes vemo, da nas velesile silijo k balkanskemu paktu, a nihče ne more razbrati niti iz našega vladnega časopisja, kako stališče je zavzela naša vlada napram temu vprašanju. Vzroki, da je naša zunanja politika tako tajnostna, o različni, a največ so krive vladne stranke, ki ne znajo varovati pravic parlamenta tudi glede zunanjepolitičnih vprašanj.
Gospodarska kriza trka sicer z vso silo na naša vrata, a tudi to pušča sedaj odgovorne činitelje popolnoma hladne. Volivccm radikalne stranke v Belgradu in v ostalih krajih se godi dobro, Ln s tem bastal Proračun obravnavamo, a nimamo niti ministra, ki bi znal odgovarjati na vsa pereča gospodarska vprašanja, katera so v najožji zvezi s proračunom. Namestnik finančnega ministra Uzunovič sc sam razglaša za nesposobnega in res, mož se Ir.di v dosedanji razpravi šc ničesar ni naučil. Slovenci so vsak dan bolj uverjeni, da je naša rešitev edinole, ako sc z zakonodajnimi samoupravami osvobodimo teh strašnih, na drug način neozdravljivih razmer. Tukaj je treba slovenske fronte, vsaka druga fronta je nezadostna.
JMO OSTANE SAMOSTOJNA STRANKA.
Belgrad, 27. febr. (Izv.) Poslanec dr. Melimed Spaho je imel v Gračanici velik shod JMO. Govorili so poslanci JMO kluba: Hasan M i 1 k o v i č, Šalih B a 1 j i c in dr. Mehmed S p n h o. V svojem govoru je Spaho razložil politični položaj. Zavrnil je napade na JMO. Izjavil je, da ima veliko razlogov, ki zahtevajo, da JMO obstoja še nadalje, kakor dosedaj. Ni nobenega vzroka in nobene potrebe, da bi se kaj izpremenilo in se nikakor ne more dopustiti, da bi JMO razpadla.
SESTANEK VELIK1II ŽUPANOV.
Belgrad, 27. febr. (Izv.) V notranjem ministrstvu so se vršile poslednje dni velike priprave za bližnjo konferemeo velikih županov iz cele države, kateri bo predsedoval notranji minister. Na njej bodo razpravljali o delu notranjega ministrstva v zvezi z razpisom novih občinskih volitev v nekaterih krajih našo države.
Poostritev mednarodnega položaja.
ANGLEŠKA JAVNOST PROTI CHAMBERLAINOVI POPUSTLJIVOSTI. — SKRZYNSKY NAPADA NEMČIJO. - ŠVICA PROTI RAZŠIRJENJU SVETA DRUŠTVA NARODOV.
London, 27. febr. (Izv.) Vsa javnost brez razlike obsoja zadnje Chamberlr.inove izjave. Chamberlain je v svojem govoru pokazal naklonjenost francoskim in poljskim zahtevam po razširjenju sveta Društva narodov in pripravljenost za razgovor o reorganizaciji tc mednarodne institucije. Tudi konservativno časopisje ostro obsoja ta Chambcrlainova na-migavanja in trdijo, da je zadnji njegov govor najbolj škodoval Društvu narodov izmed vseh izjav, ki so padle o tej instituciji od njegove ustanovitve. — Liberalno časopisje zahteva Chamberlainov odstop. Tudi vsi dominijoni so
se izrekli proti razširitvi sveta Društva narodov.
Liberalni poslanec Levingstone bo radi tega vprašanja stavil interpelacijo na ministrskega predsednika. Tudi Mac Donald bo v torek v zbornici interpeliral vlado radi njenega stališča v tem vprašanju.
London, 27. febr. (Izv.) Ministrski svet je danes sklepal o stališču vlade napram načrtu razširjenja sveta Društva narodov. Ministri niso bili v tem vprašanju edini. Chamberlain je zagrozil z demisijo, ako se to vprašanje pravočasno ne reši.
Prora&m vrhovne drl, uprave.
Dispozicljski fond 6 milijonov 100 tisoč.
Belgrad, 27. febr. (Izv.) Proračun Vrhovne državne uprave obsega med ostalim sledeče kredite: civilna lista, to so kraljevi prejemki, znaša 49,000.000 Din, krediti za pisarno kraljevih odlikovanj 1,200.000 Din, za pisarno kraljevskega dvora 2,000.000 Din, dispozicij-ski fond predsednika vlade 6,100.000 Din, drž. svet 6,000.000 Din, glavna kontrola 15,000.000 dinarjev itd.
Vrstni red ministrstev v proračunski razpravi.
Belgrad, 27. febr. (Izv.) Danes je skupščina razpravljala o proračunu ministrstva za pravosodje. Za tem se bo vršila podrobna razprava o proračunih posameznih ministrstev v sledečem redu; prosvetno ministrstvo, ministrstvo za vere, notranje ministrstvo, ministrstvo za narodno zdravje, ministrstvo za zunanje zadeve, finančno ministrstvo, vojno ministrstvo, ministrstvo za javna dela, železniško ministrstvo, psštno ministrstvo, ministrstvo za gozdove in rudnike, kmetijsko ministrstvo, ministrstvo za trgovino in industrijo, ministrstvo za socialno politiko, ministrstvo za agrarno reformo, ministrstvo za izenačenje zakonov in končno končno pride na vrsto finančni zakon sam. — Vlada bo storila vse, da se bo razprava končala do konca marca, da ne bi s 1. marcem nastopio ex-lcx stanje.
Poravnavate sporov za-srehškimi radikali.
MILETIČ IN SRSKIČ V ZAGREBU.
Zagreb, 27. februarja. (Izv.) V Zagreb sta prispela ministra Miletič in Srskič z namenom, da pomiri sprti radikalni struji. Kakor znano vodi 1 skupmo bivši ban Anton M i h a -1 o v i č, drugo dr. T r b o v i č. Ti dve skupini nikakor ni mogla umiriti srednja skupina dr. G m a j n a r j a. Da bi se definitivno rešil spor obeh radikalnih struj v zagrebški organizaciji, sta prišla oba ministra, katera so pozvali nekateri pristaši. Njiju posel bo zelo težaven, ker je spor med obema strujama zelo oster in ju bo težko pomiriti.
Občinske volitve v Bosni.
Belgrad, 27. febr. (Izv.) Notranje ministrstvo je izvrš-ilo priprave za občinske volitve v Bosni in Hercegovini. Politične stranke se pripravljajo na agitacijo med ljudstvom. Radikali bodo v vseh okrajih sklicali shode. Občinske volitve se bodo končale najkasneje meseca junija.
Velesrbska agitacija radikalov v Dalmaciji.
Split, 27. februarja. (Izv.) Te dni se je mudil na otoku II v a r u radikalni poslanec iz B( sne Krsta Marič. Tam je imel sestanek, katerega so se udelžili tudi nekateri pristaši drugih strank. Poslanec Maric je v svojem govoru med drugim naglasil, da je D a 1 m a -c i j a srbska pokrajina, kateri ni treba iskati stikov z Belgradom preko Zagreba, nego preko Boke Kotorske in Črne gore, ker ima tamkaj bolj prirodno zaledje. Ta nelojalna agitacija radikalov je izzvala v hrvatskih vrstah splošno obsodbo.
Pravoslavna propaganda.
Belgrad, 27. februarja. (Izv.) Belgrajsko »Vreme« se zelo zavzema za proselitsko akcijo pravoslavnih krogov. »Vreme« prinaša ten-denciozno in neresnično vest iz Visa, v kateri poroča o prestopu tamošnjega prebivalstva na pravoslavje. Nadalje piše >Vreme<, da bo šel zagrebški nadškof oa Vis. kjer da bo započel
akcijo, da bi dobili tisti, ki bi se hoteli vrniti v k-toličanstvo, brezplačno zemljo. Ta vest je neresnična. >Vreme« se jezi povodom interpelacije narodnega poslanca Hohnjeca o prisilnem prestopu katolikov v pravoslavje v Skoplju. Zraven prinaša dopis svojega dopisnika iz Skoplja, v katerem pravi, da so tisti, ki so prestopili v pravoslavje, Čehi. Njihov pres'op skuša pokazati kot dejanje, ki so ga storili iz popolnega prepričanja.
Dr. Stojadinovič
v Londonu.
London, 27. februarja. Včeraj predpeldne | se je jugoslovanski finančni minister dr. Sloja-j dmnič pripeljal na ladji :>Aquitania« in iz-j stopil v Cherbourgu. Minister je takoj nada-| ljeval potovanje v London, kjer ostane en dan. i Nato potuje dr. Stojadinovič v Pariz. Tam se bo zadržal 3 dni.
Tudi P&ngalos gre v Rim.
Belgrad, 27. februarja. Iz Aten prihajajo ur.°dne vesti, da bo tudi grški diktator na poti v Ženevo še enkrat obiskal Mussolinija, da se inf rmira o rezultatu Ninčičevega obiska in dogovori glede skupnega nastopa o zadevah, ki interesirajo Grčijo in Italijo.
Belgrad. 27. februarja. Bivši gTški ministrski predsednik polkovnik P1 a s t i r a s, ki je pobegnil iz Grčije pred sedanjim diktatorjem Pangalosom in se mudi v Skoplju, je zaprosil, da se mu dovoli potovati v Francijo, češ da se boji, da bi ga v Južni Srbiji dosegli od Pangalosa najeti morilci.
Belgrad, 27. februarja. Vlada pripravlja načrt zakona, o odpravnini članov bivše črnogorske kral eve rodbine. Ureditev razmerja s črnogorsko kraljevo rodbino je bila že opetovano zelo pereča. Sedanja vlada hoče to vprašanje spraviti z dnevnega reda in zakonski načrt čimpreje predložiti narodni skupščini.
1
Belgrad, 27. februarja. Branko Lnzarevič, jugoslovanski zastopnik sporoča, da je pripravil vse potrebno za pričetek pogajanj o trgovskih pogodbah rnecl jugoslovansko in albansko državo. Poleg trgovske pogodbe bi se sklenili tudi dogovori o vzajemnem pobijanju kačakov in skrb za javno varnost v ob-mejn'h krajih. Razgovori se bodo najbrže vršili v Belgradu.
Inomost, 27. februarja. Senator Borah potuje po Združenih državah in govori proti vstopu Amerike v mednarodno razsodišče. Na poti ga je dosegla brzojavka, v kateri ga Ti-rolci prosijo, naj se zavzame za južne Tirolce, katerim Italija ne da živeti. V Milwaukee je senator na brzojavko takole odgovoril: >Po mojem mnenju se je Tirolcein zgodila velika krivica, ko so jim odtrgali južni del njihove debele. Rad bi delal na to, da se tn krivica popravi. Dokler pa je Italija imperialistična, to je, dokler jo bo vladal Mus&olini, toliko časa ne morem odobravati dogovora radi odplačila italijanskih dolgov pri nas.«
Somišljeniki! Ne pozabite na prispevek za ljud. sRlad SLS!
Pariz, 27. februarja. Poročali smo, da zbt*. ruje v Parizu francosko-ruska konferenca, ki naj uredi in likvidira francosko-ruske dolgove. Na obeh straneh se je v prvi seji pokazalo izredno veliko dobre volje za ugodno rešitev težkega problema o katerem Rusija prav do zadnjega časa ni hotela ničesar slišati. Konferenci predseduje Francoz De M o n g i e.
Takoj naslednji dan je konferenca organizirala svoje delo. V Quai d'Orsay uraduje stalno tajništvo, ki vodi 4 oddelkovne pisarne.
Pisarne odgovarjajo štirim oddelkom komisije: prva za pravna vprašanja, druga narodno gospodarske zadeve, tretja finance, četrta je kontrola izdelkov in predlogov prvih treh in ima nalogo proučiii predloge s političnega vidika. V tej politični komisiji so: M o n z i e Bertelot in Rakovsky.
Konferenca je poskrbela, da v javnost ne bodo prodirale uikake tendencijozne vesti. Sekretarijat bo objavljal uradne komunikeje o delu konference. Z vsemi sredstvi bo konferenca zatrla vsako vest, ki bi bila povod za borzno špekulacijo
Obvestili smo že parkrat naše čitatelje, da Anglija pripravlja mednarodno konferenco, ki naj bi ugotovila delovni čas. Vprašanje delavnika je neprestano aktualno in ga zlasti v zadnjem letu načenjajo tako delodajalci kakor delavci. Dasi imamo mednarodni urad dela, vendar se je Angliji zdelo potrebno v ta namen sklicati še posebno konferenco. —. V kakem duhu in kateri smeri bo konferenca obravnavala to vprašanje, žal po dosedanjih poročilih še ne moremo ugotoviti. Konfcrenca se bo vršila okoli 15. marca. Angleška vlada je že razposlala posameznim državam vabila in prošnje, naj imenujejo in sporoče svoje delegate. Nemški listi poročajo,, da bc Nemčijo zastopal minister B r a u n s.
Iz Belgrada šc m poročila. Mi bi kvečjemu mogli izraziti željo, da bi g. Simonovič ne šel na konferenco.
Budimpešta, 27. febr. (Izv.) Na današnji seji skupščine je poslanec D e i i interpeliral ministrskega predsednika radi zadnjega govora češkega zunanjega ministra B e n e -š a v češkem parlamentu, ko je ob priliki izvajanj o garancijskem paktu govoril tudi o ponarejanju čeških kron (sokolov). Beneš je spravljal ponarejanje češkega denarja 1. 1921. v zvezo s sedanjo ponarejevalsko afero. Predsednik Bethlen je vsako tako zvezo zanikal in trdil, da sloni taka trditev le na golih kombinacijah in da Beneš zato nima nikakih dokazov. Ko so ponarejali bankovce za 100 sokolov je bil predsednik vlade še Emerik Ka-roly. Napačna je trditev, da bi bil sokriv pri ponarejanju 500 sokolskih bankovcev Nadossy, ki takrat ni bil vrhovni policijski ravnatelj in tudi ni imel nikake pravice, da se v to zadevo spušča. Tudi jugoslovanski dinarski bankovci se niso ponarejali na Ogrskem. Bili so ponarejeni v Jugoslaviji in šele pozneje vtiho-tapljeni na Ogrsko. Bethlen je nadalje zavračal Beneševo trditev, da so se na Ogrskem ponarejali koleki za kolkovanje češkega de-narja. Ponarejanj© takih kolekov je bilo takrat vsesplošno, ker so vse nasledstvene državo imelo kolkovan denar, in se jo v vsen državah vršilo ponarejevanje; predvsem pa so bile oškodovane države, ki so imele boljšo valuto. Napačno bi tudi bilo, če bi se po. narejanju očitala zveza z uradnimi osebami, čo so pri tej akciji sodelovale osebe, ki so nekoč v armadi zavzemale boljša niesta. Preiskava proti ponarejevalcem čeških bankovcev je bila ustavljena 30. dec. 1921, lo je šele ta-krat, ko je bila ustavljena preiskava tudi na Dunaju. Zaplenjenih je bilo tudi 42 bankovcev, katere pa je policija takoj uničila. Če pa državno pravdništvo ni obvest;lo o končani preiskavi češke vlade v Pragi, se je to zgodilo vsled tega, ker je smatralo za dovolj, da je bilo o tem obveščeno češko poslaništvo v Budimpešti.
Berlin, 27. febr. (Izv.) Predpreiskava pro-ti udeležencu v ponarejevalski aferi na Ogrskem Schultzeju je končana. Schultze jo pri zaslišanju pokazal znal™ slaboumnosti in bo oddan v opazovalnico.
Tecienslci
Zunanji minister dr. Momčilo Ninčifl j« te rfni z načelnikom svojega kabineta Vuckovičem in načelnikom zunanjega ministrstva Antičem nenadoma odpotoval v Rim, kjer jo imel več pogovorov z Mussolinijom in drugimi italijanskimi državniki. Sklepa se po vsej priliki nova zveza, v kateri bodo Francija, Italija, Jugoslavija, Češkoslovaška iu par drugih bližnjih držav kot protiutež proti Angliji in Nemčiji, ki sta se v zadnjih dobali oiividno zelo zbližali in bosta v Društvu narodov gotovo nastopali skupno. Italija si hoče s to zvezo predvsem zavarovati mejo na Bren-nerju. So pa vse to zaenkrat samo ugibanja, kajti g. Nlnčič narodni skupščini ni prav nič povedal da gre v Rim in po kaj gre, dasi jamči za računo, ld jih sklepajo diplomati — edinole narod in narod nosi vse njihovo posledice. Združene države Severne Amerike tudi nekaj pomenijo v svetu in imajo tudi svojo zunanjo politiko, a te no delajo za tapeciranimi vratmi zunanjega ministrstva, marveč s sodelovanjem najširše javnosti.
Pij XI. je izdal pismo državnemu tajniku kardinalu Gaspariju, v katerem izjavlja, da jo sv. stolica na načrtih za reformo cerkvene zakonodajo v Italiji, ki jo pripravlja Mussolinijeva vlada, popolnoma neudeležena. Taka reforma bi se mogla zakonito skleniti le temeljem pogajanj in sporazuma s sv. stolico. Takih pogajanj pa ni bilo in jih tudi biti ne more, dokler trnja sedanji krivični položaj, v katerem se nahaja rimski papež. S tsm pismom je Pij XI. sprožil rimsko vprašanje in Mussolini bo moral sedaj pokazati svoje pravo stališče nasproti katoliški cerkvi.
Narodna skupščina jo zaključila generalno proračunsko razpravo ter s 162 radikalnimi iu ra-dičevskimi glasovi — pri čemer Pucljevega ni pozabiti! — v načelu sprejela proračun; proti jo glasovalo 71 poslancev. Podrobna proračunska razprava bo trajala po priliki 25 dni. Opozicija je neutrudljiva v boju proti krivičnemu proračunu, dasi jo njen glas zaenkrat le gla3 vpijočega v puščavi.
Poslanci Jugoslovanskega kluba so v mnogoštevilnih zadevah posredovali pri pristojnih ministrstvih in dosegli med drugim: da se vojaški novinci vpokličejo šele po veliki noči in no na veliki petek, kakor jo bilo prvotno določeno; da bodo smelo vse bolnice uporabljati ostanko svojih dohodkov; poleg tega dobe bolnico v Sloveniji deset milijonov dinarjev podpore; galica se oprosti uvozne carine.
Izšel je načrt novega davčnega zakona; direktni davki se bodo plačevali po njem: od donosa zemljišč, zgradb, podjetij, obrti in poklicev, od rent in od dobičkov podjetij, ki polagajo javne račune.
Rade Pašič, sin ministrskega predsednika Ni-kole Pašiča, ki je mnogokratni milijonar, lastnik rudnikov itd., no plačuje niti vinarja direktnega davka. To je te dni v belgrajskih »Novostih« pod polnim imenom ugotovil dr. Dragiša Stojadinovič, inšpektor v ministrstvu za trgovino in industrijo ter zet T.iube Jovanoviča, kot dokaz navaja potrdilo, ki mu ga je v tej stvari izdal belgrajski davčni urad.
Za velikosrbsko fronto so začele delati propagando srbske stranke, na čelu jim minister Milan Simonovič.
>, Stoletnico rojstva Svetozarja Miletida, velikega srbskega rodoljuba in narodnega mučenika v bivši Ogrski, so proslavili dne 23 t. m. v Novem 'Sadu.
d i Umrl je v Zagrebu 24. t. m. poslanec dr. Ivan Lorkovič, predsednik hrvatske federalistične stranke in eden najboljših hrvatskih mož sedanjega časa. Pokopali so ga z velikimi častmi na državne stroške. — Na Reki so zopet otrorili Hrvatsko čitalnico.
Trboveljska premogokopna družba namerava reducirati še nadalmih 2000—3000 rudarjev, ostalim rudarjem pa znižati in pritrgati plače. Razburjenje med delavstvom in v socialno miflleči javnosti je splošno. Poslanci Jujjosl. kluba so v tej stvari posredovali pri glavnem ravnateljstvu za rudnike in se z vprašanji obrnili nn ministra za šume ln rude in za socialno politiko. Posredovala so tudi vsa prizadeta delavska zastopstva. Trboveljsko rudarsko delavstvo samo je sklenilo, da raje vsak teden nekaj dni praznuje, samo da se tisoči delavcev ne vržejo na cesto.
Daneg je zadnji dan za vpis v Mohorjevo družbo. Kolikor Slovencev, toliko mora biti tudi Mohor jan ovl
Litijska poštarica Zora Borštnarjeva je pone-verila 170.000 dinarjev uradnega denarja. Zaprli so jo.
VSE BRZOJAVNE ZVEZE PRETRGANE —
PADEL .TE NOV SNEG — NALIVI.
Zagreb, 27. februarja. (Izv.) Po poročilih ?z srerrskih krajev je divjal tam danes po polnoči velik vihar, ki je prizadejal zlasti mnogo škode v krajih okolice Rume, Sremske Mitrovice in Irdjije. Vihar je potrgal brzo-ja-vno zvezo Belgrnd—Ljubljana in Belgrad— Zagreb. Tekom dneva še ni bilo mogoče vzpostavitev telefonskih zvez. Neurje je divjalo med Belgradom in Sremsko Mitrovico. Močno je snežil in padlo je okrog 20 cm snega nakar je začelo deževati.
Sremska Mitrovica, 27. februarja. (Izv.) Nccoj po polnoči je začelo snežiti. V močni burji je padal sneg in dež, vihar je pndrl brzojavne in telefonske drogove in potrgal žice. Možen je le promet med Mitrovico in Zagrebom. Temperatura je zelo padla.
POSLATEVNEMŠKE STRANKE ODLOŽIL MANDAT.
Belgrait, 27. februarja. (Izv.) Posl. nem-£ke stranke dr. Anton Schuhmacher je odložil svoj mandat. Pri tej priliki je izjavil, da ne moTe i-vrševati svoje poslanske dolžnosti, ker je ogorčen radi zadržanja vlade proti manjšinam v naši državi.
■ ■
NOVA ELEKTRIČNA CENTRALA ZA
BELGRAD. Belgrad, 27. februarja. (Izv.) Bančna skupina Brown-Boveri je ponudila belgrajski cb'ini po' ojilo v znesku več miljonov dinarjev. Ta denar naj bi se porabil za nabavo materiala Ta zgradbo električne centrale. Material se
bo nabavil iz Švico
Vmk somišljenik S. L. S. naj stori svojo strankarsko dolžnost in daruje za Ljudski sklad S. L. S.
Delokrog papeževega nuncija.
V	Belgradu izhajajoči »Trgovinski Glasnik« je priobčil v svoji 43. številki z dne 25. februarja t. 1. uvodnik z naslovom >Nun-cije Papin«, v katerem izvaja v bistvu sledeče:
P;:peški nuncij v naši državi g. Pelegri-nelti jo, kakor znano, cdšel v Dubrovnik, da s svojim sodelovanjem poveliča proslavo zaščitnika mesta Sv. Vlaha (Blaža). To je dalo povod za irpad nrinistra g. St. Radiča in za dve klerikalni interpelaciji v narodni skupščini.
M:nister zunanjih poslov g. NinSič je m. dr. glede g. nuncija izjavil: »Pri tem se pozablja, da on ni samo diplomatski predstavnik Sv. Stolice pri nas ampak da kumulira s tem tudi funkcijo apostolskega delegata. Kot tak ima on pravico in dolžnost, da Obhodi katoliške cerkve in pridiguje v mejah svoje religiozne misije.«
Mi vemo, da se p?peški diplomatski zastopniki dele na nuncije in legate a 1 a -i e r e. Kot diplomatski zastopniki imajo nunciji poleg občih privilegijev inostranskih pooblaščencev tudi pravico načelstva v diplomatskem zboru, le dar ta nastopa skupno.
Legati a latere so kardinali, katere papež odpošlje v specialnih misijah in v naj-svečanejših in najresnejših prilikah.
Apostolski delegati ne spadajo med papeževe diplomatske zastopniko in tudi ne vživajo diplomatskih pravic. Oni so samo papeževi odposlanci za vršenje cerkvenih nalog in oben?m imajo misijonarski značaj in partibus inficlelium in spadajo zato povsem pod zakone države, v katero so poslani.
Iz tega sledi, da uloga nuncija ne more biti spojena z ulogo apostolskega delegata ali misij narja, ker bi se na ta način diplomatske predpravice razširile tudi na nediplomatske ✓osle in bi bila tako široko odprta vrata uti-kanju Vatikana v verske razmere v državi.
Regubranje tega vrlo kočljivega praSonja spada med glavne naloge spora7Aima med državo in sv. stolico, a kjer tega ni, ne pripada papežkemu nunciju nikaka pravica nadzorstva ali vplivanja na škofe, duhovništvo ali na medverske razn-ere v državi.
Iz tega vidika treba prašati, kako pravico je imel dubrovnški škof pozvati iz Beograda na sodelovanje na povsem enostranski verski manfestaciji s politično primesjo.
Diplomatska imuniteta ima svoje meje v pravicah, ki diplomatom pripadajo. Po teh obvezah pa diplomat ne sme podvzeti ničesar, kar bi nasprotovalo dostojanstvu vladarja, pri katerem je akreditiran, ali državni sigurnosti ali pa javnemu miru. A kakršnokoli upletanje papeškega nuncija v naše vrlo občutljive mednarodne odnošaje ne gre v prilog ohranitve našega javnega miru.
Dubrovnik leži na meji ozemlja dveh različnih cerkva. Prestopanje katoličanov na pra-voslavje je verjetno vplivalo na pojačenje privlačnosti in na sodelovanje papeškega nuncija na srečanosiih Sv. Vlaha.
V	naši državi ni treba proti smislu v predvojni Srbiji zdavnaj izvajane popolne verske svobode pripuščati nika\o prcselilsko delovanje z incsbr^nstva v korist ali na škodo katere!-oli vere in cerkve. To naglašamo tem ja2je, ker se v javnosti govori, da se hoče v svrho preprečenja prestopanja na pravoslavje izmeniti sedanje svečenike z jezuiti v vseh onih dalmatinskih krajih, kjer se je kak verski pokret pcjavil.
Tako misijonarsko delovanje treba takoj najodločneje zabra-n i t i.
K tem izvajanjem samo nekaj opazk o delokr gu. kakor je nuncijem po pravu določen.
Po can. 267 § 1 Codicis juris canonici imajo nunciji in internunciji a) vzdrževati zveze med apostolsko stolico ln državnimi vladami po pravilih, ki so od sv. stolice priznana; | b) nadzir ti v odkazanem jim ozemlju cerkvene odnošaje ter o njih poročati papežu; c) ra-zun teh dveh rednih uradnih poslov izvršujejo navadno še druge na podlagi posebnih pooblastil; osobito obširne so njihove dispen-zacijske fa' ultetc.
Glavna juristična pegreška člankarja obstoji v tem, da zanika pravico nuncijev do onih agend, ki jih imajo apostolski delegati odVa-ane. Najbrže je prezrl, da je v § 2 can. 267 rpostolskim delegatom odmerjen delokrog kakor nuncijem zgoraj pod točko b). Mi-nisier Ninčič je imel tedaj v bistvu prav, če je naglašal, da izvaja nuncij ob enem oblast kakor apostolski delegat, dasi ni pravilno, da je nuncij obenem apostolski delegat. Oblast nuncija je po zakonu določena. Oblast apostolskega delegata je samo del nuncijeve oblasti. Delegat ni nuncij, on ne vzdržuje diplomatskih zvez. on nadzira samo cerkvene odno-šaje. Nuncij je diplomatski zastopnik, toda on nadzira tudi cerkveno življenje v svojem področju, a vendar je radi tega samo nuncij, ne pa nuncaj in ob enem delegat.
Vsa izvajanja, kolikor hočejo biti juristična, izgubijo s tem popolnoma svojo vrednost. Resen list ne bi smel trditi, da uloga nuncija I ne sme biti spojena z ulogo apostolskega de-j legata, ker spadajo v delokrog nuncija že po I zaikonu tudi agende, ki jih vrše apostolski de-! legati. Taka nepoučenosl na cerkvenopravnem polju nam v istini ne more koristiti pri poga-i janjih za konkordat!
* Sc hujši je stavek, da spada reguliranje
tega vrlo kočljivega vprašanja med glavne naloge sporazuma med državo in sv. stolico in da, kjer tega ni, ne pripada pape-škemu nunciju nikaka pravica nadzorstva ali vplivanja na škofe in duhovništvo.« Ce bi bilo to res, bi ne preostalo drugega, kakor diplomatske zveze z Vat,kanom prekiniti, kajti Vatikan gotovo ne bo delokroga nuncijev, ki je na celem svetu enak, ravno za našo državo spreminjal.
Trgovinski Glasnik bi kot resen list moral vedeti, da spada med dolžnosti nuncija, da o cerkvenih razmerah v državi, v kateri je akreditiran, poroča papežu. Ze to dejstvo nalaga nunciju stike s škofi in duhovništvom in zahteva eventualno tudi obiske. Vprašati za pravico dubrovniškega škofa radi povabila nuncija je popolnoma odveč, ker je jasno, da obišče nuncij lahko vsakega škofa v državi, kadarkoli se mu zdi umestno.
Člankar je nekje čital, da se postavljajo apostolski delegati največ v misijonskih deželah. Zato protestira proti misijonarstvu nun-cijevem in kliče, da se ga mora takoj najodločneje zabraniti. če bi bil količkaj pogledal ceTkveni zakonik ln preštel naše škofije, bi bil videl, da pri nas misijonarstva ni in ga torej tudi zabraniti ni treba.
Članki, kakor je navedeni, so sila žalosten pojav naših razmer. Na juristično poučenost, ki nas mora predvsem svetom osramotiti, snovali žaljive izpade proti zastopniku prve moralne velesile na svetu, ki je tudi meddržavno prignana, in to samo radi tega, ker je vršil svejo uradno dolžnost, v resnici ni pot, ki bi vodila do ublaženja nasprotstev in do boljših uspehov bodisi v notranji bodisi v zunanji politiki.
Danes vsi na telovadno akademijo Orla Krakovo - Trnovo
v telovadnici na Grabnu. — Začetek ob 4. uri popoldne.
Dr. Ninčič je že zapustil Rim. Ponovno je konferiral s podtajnikom Contarinijem, trikrat po par ur z Mussolinijem, šel je v av-dijenco k italijanskemu kralju, sprejel italijanskega poslanika v Belgradu Bordrero in romunskega poslanika v Rimu, poslal v Belgrad dolge brzojavke, dal italijanskim žur-nalistom kratko izjavo in se odpeljal v Švico v Montreux, kjer biva te dni njegova družina. Od tam gre 1. marca v Pariz in Ženevo. O cilju, namenu njegovega obiska, o vsebini in rezultatu razgovorov ve danes javnost toliko kolikor pred njegovim odhodom v Rim in prav nič več.
Italijanska javnost slika Ninčičevo pot kot manifestacijo proti priklepitvi Avstrije k Nemčiji. Ninčič je to dementiral, nič pa ni povedal, zakaj bi bil sicer prišel v Rim.
Uradna poročila govore o razširjenju in izpopolnitvi prijateljske pogodbe med Jugoslavijo in Italijo, toda nič ne povedo, v kaki smeri naj se »prijateljstvo« izpopolni, kako se bodo medsebojne zveze izboljšale. Komunike pravi, da sta se Mussolini in Ninčič dogovarjala o enotnem nastopu pri prihodnjem zasedanju Društva narodov. V katerem vprašanju bosta Italija in Jugoslavija enotno nastopili? Nič ne vemo?
Ninčič je izjavil: Moj razgovor s predsednikom Mussolinijem o evropskem položaju in visečih posebnih vprašanjih je bil vsled skupnih interesov Italije in naše kraljevine zelo koristen. Dogodile so se v zadnjem času v evropski politiki izpremembe, ki dotikajo interese vseh držav in vprašanje miru. Glede priključitve Avstrije k Nemčiji je Ninčič dejal: Temelj evropskega miru morejo biti samo mednarodne pogodbe. Priključitev bi bila v nasprotju z mednarodnimi pogodbami. O razmerju Rusije z Jugoslavijo jc Ninčič naglasil, da jc ostalo neizpremnjeno. Izjavil je, da bo Jugoslavija podpirala poljsko zahtevo po dodelitvi stalnega mesta v svetu Društva narodov.
Ninčič torej noče ničesar povedati. Primerno pa je k temu sestanku pripomnil *Gra-zer Volksblatt«, ki piše: Mussolinijev namen je in ostane Imperium Romanum. Da doseže ta cilj, bo duce uporabil vsako sredstvo. Zato se prav gotovo nc bo vezal za daljšo dobo z državami, čijih politični interesi se križajo z Mussolinijevlml željami. Med temi državami so pa vse srednje evropske države, posebno pa Jugoslavija, kot naslednica Avstrije ob Jadranskem morju. Dalmatinska in primorska obala bo ostala trajno sporno jabolko med Italijo in Jugoslavijo.
Ta komentar je v toliko pogodil, da z ircpcrijnlističco Italijo trajen in iskren sporazum ni mogoč. Tega, upamo, da sc je zavedal tudi naš zunanji minister. Efekt rimskih razgovorov bomo pa zvedeli šele iz dejanj, ki jim bodo sledila.
Velik bančni polom
A G. Pucelj se zgraža, kako more biti kdo tako »nemoralen in nedostojen« pa mu očitati, da je tudi on pomagač centralizma, ki Slovenijo ugonobuje. Na vse mogoče načine bi g. Pucelj rad utajil zanj tako neprijetno dejstvo, da je glasoval za centralistično ustavo, in razlaga to v svojem listu tako-le: Za vidovdansko ustavo je imela vlada v skupščini že zadostno večino tudi brez nas (Puc-ljcvcev). Ko bi mi tudi ne bili glasovali za njo, bi bila ta ustava vseeno sprejeta. Naših devet glasov torej tu ni odločevalo. — Res se mora človek čuditi, kako da g. Pucelj tega ne izprevidi, da ga ravno zato, ker je vseeno glasoval za ustavo, čeprav mu tega ni bilo treba, zadene še večja moralna krivda. Saj on vendar s to svojo razlago samo dokazuje, da je iz čistega navdušenja in prepričanja glasoval za centralistično ustavo. Ravno tako kakor so glasovali zanjo tudi Zerjavovci. Ko bi ta slovenska gospoda takrat ne bila glasovala za vidovdansko ustavo, tedaj bi bila ta ustava pač mogoče vseeno sprejeta, — toda z nobenim slovenskim glasom ne. In ne bi se mogla gg. Pašič in Pribičevič sklicevati na to, na kar se tako rada sklicujeta, češ, vidovdanska ustava je bila sprejeta po volji vsega naroda, srbskega kakor hrvaškega kakor slovenskega. Zastonj torej izkuša g. Pucelj izbrisati nekaj, kar se več izbrisati ne da; bolje bi bilo, ko bi molčal in se potrkal na prsa.
A Varčevanje seljaške vlade. Povodom včerajšnjega glasovanja o proračunu Vrhovne državne uprave, je treba ugotoviti, da so radičevci glasovali za povečanj Pašičev dispozi-cijski fond v znesku 6 in pol miljona dinarjev. Preje ta bnd ni obstojal. Ustanovili so ga šele ned::vno .Tako izgleda radičevsko varčevanje in njih briga za ljudstvo. Ves ta denar se bo zapravljal brez vsake kontrole.
v lurd.
V kratkem roku, ki smo ga nastavili za prijave za romanje v Lurd, se je priglasilo precejšnje število romarjev iz raznih delov Jugoslavije. Ker polagamo važnost na to, da bi se romanje vršilo v najlepšem času, ko bo v Italiji in Franciji spomlad, torej takoj po Veliki noči, pozivamo vse one, ki se nam hočejo pridružiti:	-<* i
Odločite se takoj in sporočite to stolni mu župnemu uradu v Ljubljani.
Namen romanja je znan: Pokloniti se hočemo Materi božji v Lurdu in ponesti zlato knjigo slovenskih družin v svetišče Presvete-ag Srca Jezusovega v Paray le Monial.
Priglasila sta se že tudi dva škofa.
Romanje bo od 6. do 17. aprila. Cene so: Za oskrbo in vožnjo II. razred 3600 Din, III. razred 2600 Din.
Pripravljalni odbor.
Antwerpon. 27. februarja. Tukajšnja vele-banka Credit Foncier Anversois je ustavila izplačila. Pasiva znašajo 30 miljonov frankov, i Vlagalci so navalili na podružnice banke v Anlwerrnu in Bruslju. Policija je preiskala ravnateljske prostore iu ugotovila, da je polom nastal vsled ponesrečenih špekulacij posameznih članov ravnateljstva. Zaprli so ravnatelja in več članov upravnega sveta. Direktor se je hotel v zadnjem trenutku ustreliti. ,V vsej Belgiji jo polom tega mogočnega denarnega zavoda vzbudil ocroinno zanimanje.
Med tisočaki, ki so bili ukradeni o priliki roparskega napada na ambulančno pošto Kočevje—Ljubljana din« 10. t. m. je bil tudi tisočak izdaje leta 1920., ki je bil poškodovan. Poškodba je na strani »orača«, in sicer na desni polovici. Poškodba se pričenja nekako 15 mm od zgornjega roba in sega na desno čez sliko Zagreba proti spodnjemu robu. Poškodba je zalepljena s prozornim gumiranim ! papirjem.
Osebi, katera prijavi lastnika tega ban-I kovca poštni direkciji v Ljubljani ali katera j izroči la bankovec najbližji pošti ali pa nepo-j sredno poštni direkciji v Ljubljani, izplača ; poštna direkcija posebno
nagrado v znesku 500 (petsto) Din in še vrednost event. izročenega bankovca, če se ugotovi njegova identičnost z ukradenim tisočakom.
Jutri, v ponedeljek, 1. marca, ob 20. uri
KONCERT pianista Ant. Trosta
: v Filharmonični dvorani. — Vstopnice v Matični knjigarni.
CerŽzvenf ve&tnJH
Voditelj roditeljem Marijinih družb je pravkar Izšel. Ni nov po svojem prihodu, ampak samo po svoji obliki; doslej ie bil dve leti priloga Škofijskemu listu, sedaj pa je postal poseben list. Izdaja ga in ureja Osrednji svet Marijinih družb za ljubljansko škofijo s sodelovanjem dekanijskih voditeljev. Prva številka je še bolj uvodna in pro-gramatična, naslednje bodo že bolj konkretne in praktične. Obravnavale bodo v zaporeJnih enotnih sestavkih, knko približati družbeno misel možem in mladeničem (2. štev.), ženam in dekletom (3. štev.), šolski mladini (5. štev), da bodo močna, združena armada (6. ftev.); vselej s posebnim odrom na njili stanovsko posvečenje. Voditelj bo skušal z veselim duhom in upom prenavljati Mar. družbe m oo njih slovensko družine. Kako se visoko razplamti, to je odvisno od vas, duhovni voditelji in vzgojitelji našega ljudstva. Prav mislite: preveč je Hslov in organizacij, pa premalo denarja za vse Ali morda je imel še bolj prav tisti, ki Je dejnl- Za marsikaj nam ne bi bilo treba trosili toliko truda in denarja, da smo ?e krepkeje oprijeli lega, kar )J že ukoreninjeno ▼ katoliškem ljudstvu in to je: Marijino češčenje. Temu jc treba dati prave vzgoje, pobude, smeri in —- jjubezni in videli bomo. kakšna moč je V Marijinem vzoru
neune novice
-k Telefonska zveza med Belgradom in
Ljubljano ter Belgradom in Zagrebom je bila snoči vsled snežnih viharjev v Sremu pretrgala. Radi tega so izostala v današnjem »Slovencu« najnovejša poročila iz Belgrada.
■fr Pri akademiji Jugoslovanske orlovske zveze bodo gotovo vzbudile splošno zanimanje telovadne vajo članov s ščiti in lahkoatletične sestave članov. Pri vajah s ščiti je sestavitclj vzel za podlago telovadnim gibom zlasti borbo s ščitom in mečem. Telovadci bodo v lepih in težkih telovadnih kombinacijah podali najrazličnejše prehode in borilne gibe. Radi boljšega razumevanja posameznih gibov bodo telovadci izvajali vaje s ščiti in meči. — Lahkoatletične sestave članov so sestavljene delom i iz telovadnih, deloma iz atletičnih gibov. Take vaje so zelo priljubljene in tudi učinkovite, ker nudi ravno atletika v svojih različnih panogah množico najelegantnejših in najzanimivejših gibov. Sestave obstoje iz treh delov, ki tvorijo eno celoto; prvi del se izvaja v vrstah, drugi v obliki križa, tretji pa v obliki kroga. — Lahkoatletične sestave bo spremljala godba s skladbo znanega češkega orlovskega komponista dr. R. Šetine. Obe točki sta popolnoma novi in sestavljeni nalašč za akademijo Jugoslovanske orlovske zveze.
■fr Županski tečaj v Ribnici. V nedelj" dne 7. marca 1926 priredi »Županska zveza« poučni županski tečaj v Ribnici. — Predavanja se prično takoj po rani maši ob pol osmih zjutraj, se prekinejo ob desetih, nato pa nadaljujejo po dopoldanskem cerkvenem opravilu. Z ozirom na važnost predavanj — zlasti o veleaktualnih cestnih zadevah — naj bo udeležba iz vseh občin najštevilnejša. Udeležence prosimo, da vztrajajo pri vseh predavanjih do konca. — Županska zveza.
-fr Zadnji dnevi. Kmalu bo dovršeno nabiranje udov Mohorjeve družbe. Vedno je bilo veliko število udov te družbe znak narodne 'zavednosti in najboljše spričevalo, kako hrepeni naše ljudstvo po izobrazbi. Z nobeno stvarjo se nismo mogli tujemu svetu bolje predstaviti kot kulturen narod, kakor če smo povedali visoko število članov te naše najstarejše književne inštitucije. Zato skrbimo, da tudi sedaj število udov vedno raste. Kdor še ni storil svoje dolžnosti, naj pohiti. Počas-neže opomnite, naj ne zamude pravega časa.
•k Uvažajte novi cestni red! Ker se opaža, da prebivalstvo ne upošteva v zadostni meri predpisov novega cestnega reda, ki določa, da je voziti na desni strani in se izogibati na levo, se vsakdo ponovno opozarja nanje. Prebivalstvo naj ta predpis uvažuje, ker le tedaj bo mogoče preprečiti nesreče in neprilike, ki pretijo vsled nerednosti voznikov, tako z živinsko vprego, kakor z motornim pogonom.
•fr Županstvo občine Račna naznanja, da se vrši prvi sejem za živino in blago dne 11.
priznano prvih vinogradnikov
kakor: bratov CoSarlC (cviček)
Faisscheni (burgundec)
Fischerancr (Jeruzalemec)
in KoSar^eva razstavna specialiteta
»Tramlnee"
priporoča za _ ... r r	postna čas
P.	Jprefe FerSim)
marca t. 1. v Cušperku, tik kolodvora. Vabljeni so vsi prodajalci in kupci.
■fr Prošnja in poziv vsem javnim uradom.
Naši rojaki, ki so prisiljeni iskati dela in zaslužka v tujini: v Avstriji, Ogrski, Nemčiji, Franciji, Belgiji, Holandiji, so in ostanejo večinoma že jugoslovanski državljani. Kot taki potrebujejo iz domovine šc vedno razne krstne, domovinske, samske, poročne in druge listine, ženitbena dovoljenja, potrdila o vojaški službi, vojne vdove proglasitve pogrzšanih mož za mrtve itd. Kakor izseljenci sami. tako so tudi njihovi otroci šc naši državljani, ki tudi vseh teh listin potrebujejo. Brez njih se ne morejo poročati in ne morejo dobiti v tuji deželi svojih pravic, prejemkov itd. Oblastva jih, ako nimajo potrebnih izkazov, pritiskajo, šikanirajo, in jim grozijo z izgonom. Iz razloga, da sc rešijo teh težav, se nekateri odpovedujejo domovini in se dajo prepisati za tuj- državljane, s čimer so sami in njih potomci za domovino definitivno izgubljeni. Preskrbovale teh papirjev pa je združeno z velikimi težavami. Nekateri uradi pač hitro ustrezajo takim prošnjam, v enem ali v dveh tednih je zaprošena listina že v rokah prosilca. Pri drugih pa jc drugače. Naši rojaki se pritožujejo, da jim nekateri uradi splošno gredo slabo na roke. Na prošnje ne dobijo večkrat nobenega odgovora, in četudi prošnjo pc,lovijo, ostane istotako brez odgovora, kljub temu, da je denar prošnji priložen. Celo leto, dve leti in še več traja včasih, preden kdo s težavo svoje papirje spravi skupaj. V kakem mučnem položaju so med tem ljudje, ko se jim listine toliko časa brez potrebe zadržujejo! Iz teh razlogov se obračamo do vseh javnih uradov v Sloveniji z vljudno in nujno prošnjo: naj gredo našim rojakom v tujini pri tem, kar je moči, hitro na roko! Ako morda manjka potrebnih podatkov, naj sc jim to sporoči, ne pa da se jih pusti čakati brez odgovora. To zanteva naša čast, pa tudi ozir na rojake, kateri imajo itak povsod kot tujci dovolj trpko življenje,
•fr Letopis ljubljanske škofije za 1. 1926,
(šematizem) je v tisku in bo kmalu izšel. Toliko v vednost tistim, ki ga naročajo. Naročila so se zaznamovala.
fr- Kadar greš na izprehed proti Ježici, si mimogrede oglej ozidje orlovskega stadiona. Sedaj se šele vidi, kako ogromen prostor bo zavzemal stadion in kako veličastna stavba bo to. Sedaj je zgrajenega ozidja 628 m, ki je 2.50 m visoko, pri kroglah, katerih je 200, pa 3.10 m. Manjka še prednja fronta, ki bo dolga 150 m. — Ali si že doprinesel svoj obolus k temu veličastnemu spomeniku slovenskega ljudstva? Ali si že kupil srečko Orlovskega stadiona?
■fr Poštna hranilnice, podvužuica v Ljubljani ne bo od vštetega 2. marca t. 1. dalja izplačevala pri svoji blagajni nobenih čekovnih nakaznic, ker bodo v smislu odloka ministrstva za pošto in brzojav z dne 6, t. m., G. D. br. 307 z označenim dnem prevzele poštne blagajne v Ljubljani tudi izplačila čekovnih nakaznic preko 5000 Din in čekovnih nakaznic za državne urade,
■fr Inžeserska zbornice za Slovenijo In Dalmacijo v Ljubljani itna svoj letni občni zbor dne 4. marca 1926 ob 14.30 v posvetovalnici mestnega magistrata v Ljubljani.
fr Iz Gornje Radgone. Zdravnik vsega zdravilstva dr. Vinko ČrcmoSnik ordinira od pondeljka 1. marca t. 1. v Gornji Radgoni.
■fr Občni zbor Zveze vojnih invalidov kraljevine SHS, izvršilnega odbora v Ljubljani se bo vršil 25. marca 1926. Ker mora biti po pravilih en mesec preje objavljen, naznanja izvršilni odbor, da jc določen za gori omenjeni dan. Vendar pa ako osrednji odbor sprejme poprej nova pravila, ki se pripravljajo in bi
bil izvršilni odbor vezan na kake spremembe, bo preložil redni občni zbor na kratko dobo pozneje. Eventualno spremembo, dnevni red, ter kraj in čas vršitve bo izvršilni odbor objavil v svojem glasilu »Vojni Invalid«.
fr Smrtna nesreča. V Kozjem se je 23. t. m. smrtno ponesrečil p. Dositej Negro, novo-mašnik, trapist v Rajhenburgu. — Kakor se je zvedelo, sta peljala dva patra nekaj gojencev na izlet na hrib Veternik nad Kozjem. Pod robom tega hriba se je ponesrečencu spodrsnilo in je tako nesrečno padel čez skalovje, da je dobil težke poškodbe na glavi in je na licu mesta umrl. Na kraj nesreče jc pohitel g. dr. Krasscr, ki pa je ugotovil le, da je ponesrečenec žc umrl. Ponesrečenca so spravili v trg Kozje in ga šc isti dan odpeljali v Rajhenburg. G. dekan ga jc v spremstvu g. kaplana blagoslovil in spremil med zvonjenjem na kraj trga.
-fr Zdravstveno predavanje je imel minuli torek 22. febr. na gospodinjskem tečaju v Zagorju ob Savi g. oficijal Puhar s higienskega zavoda v Ljubljani. Svoje zanimivo predavanje o »Alkoholizmu« je pojasnjeval g. predavatelj s skioptičnimi slikami v kino-dvorani. Gojenke so pazljivo sledile nad dveurnemu predavanju in marsikatero oko je rosilo ob pretresujočih slikah, podanih iz življenja. G. predavatelj je izborno očrtal našim dekletom in ženam najhujšega razdiralen družinske sreče in največjega sovražnika človeštva — alkohol in njega delovanje, vodeč jih čez brezdna in močvirja življenja, katerih izvor je alkohol. Splošna želja je bila, naj bi se izborno predavanje ponovilo za širše mase.
fr Plinarniški kongres v Zagrebu. Koncem prctečenega tedna se je vršil v Zagrebu prvi kongres jugoslovanskih plinarn, ki je uspel nad vse pričakovanje. Udeležba je bila po predstavnikih teh podjetij, kakor tudi po inozemskih plinskih strokovnjakih, polnoštevilna. Zastopana so bila mesta: Ljubljana, Maribor, Zagreb, Celje, Osijek, Koprivnica, Split, Subo-tica, Novi Sad, Sarajevo, Brod na Savi, Bje-lovar in Vinkovci. Kongres je posetil med drugimi tudi svetovnoznani plinski strokovnjak, profesor dunajske tehniške visoke šole dr. H. Strache. V soboto dopoldne so se sestali udeleženci v kavarni hotela »Esplanade«, na kar so se odpeljali v mestno hišo, kjer jih je nad vse ljubeznivo sprejel zagrebški arhitekt Hein-zel. Po sprejemu se je vršil ogled zagrebške plinarne, nakar so sledila popoldne ob 15. uri v mestni posvetovalnici zelo zanimiva strokovna predavanja. Predavali so: ing. Črnekovič iz Zagreba o razvoju plina, ing. Bartel iz Ljubljane o plinskih obratih, ing. Tomšič iz Maribora o naših premogovnih vrstah s posebnim ozirom na dvoplinske obrate, ing. Bellenthin iz Osnabrucka o plinomerih, ing. Horvatič o najnovejših metodah kemičnega predelavanja pre noga in ing. Ravhekar o zemeljskem plinu. Predavanjem sta prisostvovala med drugimi tudi zagrebški župan in rektor univerze. Raz-motrivalo se je o uporabi dvoplinskih sistemov, osobito za mala mesta in se jc priporočala večja uporaba inozemskega črnega premoga, ki ima napram domačim premogovnim vrstam nekatere prednosti. Kakor se je izkazalo, uporablja že večina plinarn razen domačega tudi inozemski črni premog, medtem ko so nekatere plinarne, med temi tudi Ljubljana in Maribor, prešle izključno na uporabo inozemskega črnega premoga. Dokaj zanimivo se jc predavalo o uporabi zemeljskega plina, katerega se namerava napeljati po 104 km dolgem plinovodu iz Bujevice v Zagreb, kar pa je za sedaj vsled velikih stroškov še neizvedljivo. Zvečer je priredila zagrebška mestna občina vsem udeležencem slavnostni banket, kateremu so prisostvovali tudi župan in nekateri mestni svetovalci, V nedeljo sc je vršila v plinarni interna konferenca strokov-nj kov, kjer so se razmotrivala razna pereča vprašanja. Popoldne pa so si vsi gostje ogle-
Ne zamudite ugodne prilike!
Od L do 6. marca.
Teden ostankov
modnega domskega in moškega blaga tiskovine barhenta enonža dilenov in
raznovrstnega belega blaga
pri
Oblačilnici
Za Slovenijo Ljubljana, Miklošičeva cesta 7
dali šc mestno elektrarno in vodovod, nakai se jc kongres zaključil. Prihodnji kongres s« vrši v 1. 1927. v Osjeku.
-fr Velik vlom v urad osješkega velikega župana. Ljubljanska policija je dobila obvestilo, da je bilo vlomljeno dne 26 februarja v urad velikega župana v Osjeku. Vlomilcev jc bilo več. Razbili so blagajno Werthhcimerico in odnesli 80.447 Din. Bilo je 63 tisočdinarskih bankovcev, ostali znesek pa je bil v drugih vrednotah.
fr Apel na dobre ljudi. Nekje v Sloveniji živi mož, 39 let star, neoporečen, izučen trgovski pomočnik, ki mu jc lani umrla žena in mu pustila 2 letna dvojčka in 15 letno hčerko iz prvega zakona. Mož ima tedaj hraniti vštev-ši sebe štiri osebe, je pa brez posla. Poleti se je še kako preživljal, pozimi pa je vse izostalo. Postali so pravi berači, ki gladujejo v pravem pomenu besede, v ponošenih oblekah, da niti v cerkev ne morejo. Mož jc šibke telesne narave, vendar pa toliko inteligenten, da bi si mogel služiti kruh kot skladiščnik, trgovski potnik, sluga pri kaki banki, oskrbnik, čuvaj, vratar ali kaj sličnega. Prosimo, če kdo ve za kakšno tako službo, oziroma jo more ponuditi, naj javi uredništvu »Slovenca«!
■fr Za gostilničarje- Prejeli smo: V listih smo že nekajkrat čitali opozarjanje na gostilničarje, da naj si pridobe osebne točilne pravice, ker jim sicer prete neprijetne posledice. Opozarjamo, da ti razglasi niso pravilni, ker se določbe člena 105 ne nanašajo na redno gostilničarstvo, temveč le na trgovstvo, ki se s točenjem pijač sili škodovati rednemu go-stilničarstvu. To so obratovalnice označene p« pripombi 4. tar. post. 62 taksnega zakona obdelovane v členih 82, 83 itd. pravilnika o gostilnah, kavarnah in ostalih obratovalnicah z alkoholnimi pijačami. — Zveza gostilničarskih zadrug v Ljubljani.
fr Pri pomanjkanju spanja, glavobolu, omotici, šumenju po ušesih, bodijajih, tižčanja v prsih, utripala srca je treba takoj seči po že davno preizkušeni »F'ranz Joscf« grenčici. Poročila višjih zdravnikov v zdraviliščih za želodčne in črevesne bolezni poudarjajo, da jc »Frauz-Joscf« voda zelo izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. Dobiva se v bkarnah in drogerijah.
•fr Naš penos je zavest, da presegajo izdelki naše industrije tuja izdelke. — Posebno se to opazi pri »Mirim«-čokoladi in bonbonih, ki prav uspešno izpodrivajo inozemsko blago.
■fr Katar« jabolka, akutne in kronične, odpraviš s pitjem mlačne Radenske vode same ali pomešane z mlekom.
fr Došla krasra izbira otroških obleke in plaščkov: Križtofič-Bučar, Ljubljana,
Silvin Sardenko.
Tesat- h Mazarefa.
(Postno premišljevanje.)
Ljubil je mir in molk. V svetem pismu ni zapisana niti ena beseda, ki bi jo bil izprego-vor 1 tesar iz Nazareta.
Morebiti je molčečnost združena s tesarskim p klicem.
Moj oče je bil tesar in mizar — in je le malo govoril.
Ob tesarska mizi je stal in slonel, tesal in oblikoval, meril in — molčal.
Pred njim na steni je visela pedoba sv. družine v k.stanjevem okviru.
Pri tesaaiju so mu včasih zdrknili drobci visoko i nad trama. Pogledal je kvišku za njimi, pravzaprav ne zavoljo njih, marveč zavoljo podobe, ki je visela na steni.
Na smrtno posteljo je legel v sušcu, v mescu ter arja iz Nazaiela. Tri tedne se je mučil v težki bolezni in — molčal. Ne nam otrokom in nikomur ni tožil koliko da trpi. Samo pogled nn podobo sv. družine je govoril o velikih bolečinah.
Onstran postelje nad mizo pa je počivalo tesarsko orodje: dleto, kladivo, sveder in sekira. Počivalo je le na videz, a v očetovi duši in njegovem telesu Je vse to tesalo in tolklo, bodlo in sekalo v velikih skrbeh za družino, ki jo bo moral zapustiti.
Mati je stala ob postelji s težkim srcem lu vprašan jeni:
»Ti boš te uboge otroke zapustil meni, a komu naj jili zapustim jaz, če od žalosti umrem.«
Oče se je molče ozrl na podobo svete družine:
»Pojdite k Jožefu, in kar vam poreče, to ■torite.c
Dragi moj pokojni oče: kaj si ti rekel ob svoji smrti svoj, družini, da naj storimo? Izrekel, i dihnil si zadnjo besedo:
»MoMte zame! Pa v ljudi nikar veliko ne zaupajte!«
V mescu sušcu se je poslovil oče od nas; ;:apirslil nam je uboštvo in bogat nauk.
Ob očetovi smrti je nastal v hiši velik mir in molk. Tih jok in plač je hodil z nami tiste dni, kamor smo se genili; samo jaz — so mi povedali — sem bil z jokom glasnejši, zatorej me niti k pogrebu niso pustili. Za pečjo sem sedel med igračami in plalcal.
Moj oče je ljubil mir in molk. Ob njegovi smrti so — morda njegovi molčečnosti v spomin — molčali celo zvonovi. Žalosten je moral biti pogled na molčeče, priprte line v stolpu sv. Jurija. Oče je namreč umrl na veliki teden, tisti čas, ko zvonove zavežejo; pokopali so ga, preden so jih razvezali.
Zvonovi so molčali; zatorej so glasneje, vedno glasneje zvenele očetove poslednje besede.
»Molite zame! Pa v ljudi nikar veliko ne zaupajte!«
>Molile zame!« To besedo jc najbolj razumela mati.
imnuruajiajjK-jM«---:
Veliko je molčala in molila. Kadar je bilo ob kvaternih dneh. petkih in solx>tah iz-pos avljeno sv. Rešnje Telo, je rada prišla v Ljubljano: -Danes je v Šenldavžn tako domače. c
Mir in molk v monštranci go ji je zdel tako domač tako skrivnosten, kakor podoba sv. družme na domači steni, kjer velika.skrivnost moli. dela in molči...
Pokleknila je v klop in molila. Odnekod je vedno prihaj-al glas v njeno dušo: ^Molite zame!«
Kadar sem ji hotel kaj potožiti, me je brž pripravila k molku:
»Pa nej lx) za duše v vicah.«
Tudi sama ni tožila nikomur. Ni mogla tožiti.
»Pa v ljudi nikar veliko ne zaupajte!«
Veliko moč je imel ta nauk za vso družino; vendar najmanj zame, ki sem ga najmanj razumel, ker sem bil najmlajši. Vsi moji domači so se vestno ravnali po tem nauku, samo mene je moralo še le življenje poučiti o veliki važnosti očetove in očetovske poslednjo besede.
Človek je večkrat kakor svetopisemski bolnik, ki je bil osem in trideset let bolan. (A prišla je rešitev.) Videl ga je Jezus ležečega, in ker je vedel, da je že dolgo bolan, mu je rekel: Ali hočeš ozdraveti. Bolnik mu je odgovoril: Gospod, nimam nikogar... (G)ejte! Ta ni več zaupal v ljudi.) Jezus mn reče: Vstani, vzemi svojo posteljo in hodi! Tn takoj je mož ozdravel, vzei posteljo in hodil. Pozne-
je ga je našel Jezus v templju in mu rekel: Glej ozdravel si; ne greši več-, da se ti ne zgodi kaj hujšega.« (Janez: 5, 5—10.)
»Pa v ljudi uikar ne zaupajte.«
_ Zahvaljen moj ljubi oče! Ozdravel sem ob tvojem nauku. Poslej ga ne porabim več, kakor nisem porabil slike sv. družine, ki je visela doma na steni, nad tesarsko mizo.
Vedno še vidim na njej dva simbola: Lilijo in sekiro. Oba simbola sla hodih in še hodita z menoj vse življenje. Lilija mi lije v dušo prijeten duh po tistem vrtu na katerem je bil ob procesiji sv. Kešnjega telesa napravljen oltar; sekira pa mi včasih vsekava tihe rane... Dvignil bi glas in spregovoril ali na tisti podobi vidim mir in molk. Kako bi tožil!
>Pa v ljudi nikar veliko ne zaupajte!«
Oče! Odkod si dobil ta veliki nauk? Zakaj prihaja v moj spomin prav letos? Ta nauk je v tebi dozorel in si ga izrekel izdihnil prav v tistih letih in dneh življenja, v katerih stoji dnnes tvoj sin.
Ali se nisi ti lega nauka naučil pri tesarju Iz Nazareta?
Napisal sem spominsko besedo ne toliko v tvoj kakor v njegov spomin. Pa ne mislim na to črtico, marveč na pesnitev v sedmih spevih z naslovom: Sveti Jožef. Upam. da bo tiskarna že v prihodnjih dneh lepo ievršila to drobno delo.
Naprosil sem prijatelja Premrla, naj potem posameznim manjšim pesmim, ki se vrsto i med daljšimi spevi, napravi preprost uapev.
•k Zlatnike v Zlatorog terpentinovem mila
9o našle sledeče osebe: Adolf G8tz, nadgeo-meter, Ljubljana, Ivan Nagode, Dobrava pri Podnartu, Cilka Deželak, Maribor, Mlinska ulica 14. Pavla Korbar, Bled, Pavel Lipec, Radeče, Mici Ivanuša, Ljubljana, Krakovski nasip, Antonija Drakulič, Zagreb, Na kanalu, Marija Znidar, Zalog pri Komendi.
*k Le »Lux« krema daje Vašim čevljem sijaj novosti. Prepričajte se! Dobi sc v vseh trgovinah.
Ttr Sadjarji, skrajni čas je, da mažete in škropite drevje z »Arborinom«. Le tako se znebite raznih škodljivcev.
•Ar »Čajanka« čajne mešanice so najcenejše in najizdatnejše. Zahtevajte jih povsod.
Posebno priporočamo št. 2 in 3.
*
Duhal rože Teherana, ki vzcvetele so zarana, srkal sorbeta boš slaj, ako piješ «Buddha« čaj!
Danes ob 10 uri dopoldne vsi v LJUDSKI DOM
na protestni shod, proti nameravanim redukcijam delavstva in plač pri Trboveljski premogokopni družbi. Podprimo rudarje v njih upravičenem boju.
Jugoslov. strok, zveza.
O Na današnji telovadni akademiji Orla Krakovo-Trnovo sledeči spored: 1. proste vaje članov za 1. 1926. 2. Proste vaje članic za 1. 1926. 3. Dcklamacija. IV. Vaje z veternica-mi. Mladenke. 5. Športne vaje. Govor. 6. Bradla: člani. 7. Dcklamacija. 8. Simbolične vaje članic (krožkove vaje, spremlja moški zbor). 9. Mladci: odsekovne vaje. 10. Oj Doberdob: simbolične vaje članov (spremlja moški zbor). 11. Zaključna skupL™. Ker vlada veliko zanimanje za to akademijo, zato si pravočasno preskrbite vstopnice. Vstopnina: sedeži 8 Din, stojišča 4 Din. — Predprodaja vstopnic danes od 10 do 12 dopoldne v trnovskem župnišču, Kolezijska ulica št. 1.
© Protestni shod vseh delavskih organizacij v »UnioEU«. V soboto dne 20. februarja t. 1. so se zbrali zastopniki vseh delavskih strokovnih organizacij na skupno posvetovanje in so sklenili sklicati v sredo, dne 3. marca javen shod, ki se bo vršil v veliki dvorani hotela »Union« z dnevnim redom: Napad Trboveljske premogokopne družbe na delavske plače, osemurnik, redukcija rudarjev in obramba delavstva proti temu. Vsa javnost se vabi, da pokaže s svojo udeležbo na tem shodu, da spremlja s simpatijami težko borbo naših rudarjev za kruh in eksistenco!
O Družba sv, Elizabet. Osrednji svet Družbe sv. Elizabete ima redno mesečno sejo prihodnji torek, 2. marca ob štirih popoldne.
0 Tridesetletnico službovanja v finančni stroki je praznoval včeraj g. Rajko M1 e j n i k, inšpektor ministrstva financ pri delegaciji finančnega ministrstva v Ljubljani. Slavljen-cu so častitali g. delegat in njegovi kolegi, pri Čemer so se povdarjale njegove zasluge in odlične osebne lastnosti.
G Srečke za Orlovski stadion se prodajajo v Ljubljani v Upravi Slovenca, v prodajalni KTD (Ničman, v trafikah: Glavna trafika na
Predavanja o Jezusu Kristusu
Opozarjamo na današnje predavanje: Kaj pravijo preroki o Kristusu? (Dr. Slavič),
ki se vrši danes (28. februarja) ob 8. uri zvečer v Ljudskem domu, Vabljeni vsi sloji, vstop prost.
Mestnem trgu, Minka Modic v Kopitarjevi ulici, trafika Union, Pezdir Franja v Gradišču, J. & A. Kocutar, Mestni trg 25.
0 Sv. maša zadušnica za pokojno gospo Mary Schott roj Menardi bo v torek 2. marca ob sedmih pri oo. frančiškanih.
O Razstava slik Slavka Tomerlina v Jakopičevem paviljonu je odprta do 7. marca vsak dan od devetih do večera.
0 Rokodelski dom. V pondeljek, dne 1. marca je v dvorani Rokodelskega doma predavanje. Pričetek je ob 8. uri zvečer. V torek, 2. marca in v četrtek, 4. marca, je pod vodstvom g. prof. Bajuka pevska vaja. V sredo in soboto je tamburaška vaja. Pevske in tam-buraške vaje se prično ob 8. uri zvečer. Novi pevci in tamburaši se še sprejemajo.
© Lekarna Ramor se je preselila v poslopje Okrožnega urada za zavarovanje de>-lavcev na Miklošičevi cesti.
O Zasebni detektivski zavod Ivan Topli-kar, glej inserat.
0 Ljudska visoka šola v Ljubljani. Ker nam je bila v petek popoldne odpovedana dvorana »Kina Matice«, v soboto ob pol štirih popoldne pa še medtem obljubljena dvorana »Glasbene Matice« in zato odboru ni mogoče dobiti za danes nove dvorane, odpade zaenkrat predavanje g, Srečka Kosovela. Prihodnjo nedeljo predava g. Franc Albrecht; odbor je storil vse potrebno, da zasigura za stalno primerno dvorano, da se bo moglo kulturno delo »Ljudske visoke šole« nadaljevati nemoteno.
Odbor DSFF.
O Ljubljanski trgovski akademiki so se včeraj vrnili v naše mesto s potovanja po naši državi, ki je trajalo teden dni. Ogledali so si pod vodstvom g, inž. Kavčiča Belgrad, Novi Sad, Subctico ter vmesne kraje, kakor tudi glavne trgovske in industrijske naprave v teh krajih. Povsod so bili zelo gostoljubno sprejeti.
O Umrli so v Ljubljani; Genovefa Cizej, pek. žena, 78 let. — Pavlina Dietz, zasebnica, 72 let. — Alojzij Janežič, klobučar, 32 let. — Rudolf Sedovnik, žel. zvaničnik, 41 let. — Jožefa Ogrinc, hči pos., 1 leto. — Josip Srajnar, miz. poni., 49 let. — S. Hedvika Ana Kresnik, usmiljenka, 55 let. — Slavko Bizovičar, vrtnar, sin, 7 tednov. — Marija Kavčič, del. tob. tov. v pok., 76 let. — Ivana Detiček, žena želez-! ničarskega uslužb., 33 let. — Franc Habe, mi-I zarski pom., 32 let. — Ivana Kromar, zaseb-1 niča, 67 let. — Margareta Činkel, zasebnica, 93 let. — /barija Svetek, hči zid. delovodja, 6 inescccv.
O Izguba domačih delavskih moči. Pred-sinočnjim se je odpeljalo z ljubljanskega kolodvora 126 hrvaških in slovenskih delavcev v Kanado v Ameriki. Sprejeli so jih preko določenega kontingenta, češ, ker potrebujejo dobre delavce. Na kolodvoru se je odigral pretresljiv prizor, ko so se poslavljali izse-ljeniki od svojih stnrišev, žena in otrok. Šli so tja kot rudniški delavci. Na ta način izgubljamo najboljše delavske moči, ki gredo v tujino za kruhom, katerega bi dobili, če bi bile pri nas bolj urejene razmere, tudi lahko doma.
O Državna posredovalnica do'a v Ljubljani. V času od 14. do 20. februarja 1926 je bilo razpisanih 141 prostih mest. 136 oseb je iskalo dela, v 41 slučajih sc je posredovalo j z uspehom in 23 C3eb je odpotovalo. Od 1. ja-j nuarja do 20. februarja 1926 je bilo skupaj razpisanih 604 prostih mest, 943 oseb je iskalo dela. v 425 slučajih je urad posredoval z uspehom in 136 oseb je odpotovalo.
O Kristus in človeško življenje. (Focr-ster.) Tisti, ki si je izposodil rokopis (prevod) te knjige, naj ga takoj vrne.
O Lep usp-h ljubljaaske policije. — Aretacija dveh Eevamk ptičkov. V noči od 27. na 28. novembra 1925 se je nastanil v hotelu gospe Uršule Arko eleganten mlad tujec, ki je nastopal jako samozavestno in je kar naravnost zahteval, da mu dajo sobo št. 3. To
je bila prav za prav družinska soba gospe Arkove, kjer je imela zakljenjene tudi razne družinske dragocenosti. Ker je tujec nastopal jako samozavestno in se predstavil za premožnega strojarja Franceta Simončiča iz Celja, so mu v vsem ugodili. Toda drugi dan so bili razočarani. Ko so hoteli elegantnega tujca poklicati, kakor je naročil, so našli sobo prazno. Tujec je izginil, z njim pa so izginili tudi razni dragoceni predmeti. Prebrskal je vse omare in predale in je odnesel 100 žlic, 100 nožev in 100 vilic, vse iz kina srebra. Vse to jedilno orodje je bilo zaznamovano z vrezanimi črkami A. A. Dalje je pobral tujec iz omar, katere je odprl s ponarejenimi ključi, razne dragocenosti kakor zlato zapestnico z dvema cekinoma, par zlatih uhanov, en meter dolgo zlato verižico z obeskom 20 kronski cekin, dalje poročni prstan t znakom A. A., srebrno brošo in prstan s kameni, 6 tolarjev in precej srebrnega denarja. Dalje je odnesel dve preprogi, dve pregrinjali, 8 rjuh, črn muf in boo iz kože kune zlatice. V sobi je bilo vse razmetano in sledovi so kazali, da sta bila v sobi dva tatova. Nočevalec je bržkone ponoči potegnil v sobo svojega tovariša,da sta hitreje pobrala, kar se jima je zdelo vredno. Par dni pred tem neznancem je stanoval v tej sobi neki Josip Stangel, po poklicu zavarovalni prlnik, doma iz Hrušice. Oblasti so takoj sumile, da mora biti omenjeni Stangel v zvezi z vlomom, ker si je ta bržkone takrat vse ogledal, čez dva dni pa je poslal prenočevat v to sobo svojega tovariša. Stangla so aretirali in ga prepeljali v Ljubljano. Pri zaslišanju se je zapletel v protislovja in je sploh tajil vsako znanje s Simončičem. To pa mu ni dosti pomagalo, ker so se našle zanesljive priče, ki so videle oba v neki ljubljanski gostilni in sicer v prav prijateljsko zaupnem razgovoru. Policija je poizvedovala dalje in je ugotovila, da je imel Stangel nekega prijatelja po imenu Mrvarja, ki je bil lesni manipulant. Zasledovali so ga in aretirali v Gotni vasi. Tudi on trdi, da Stagerja ne pozna. Dalje je ugotovila policija, da ima Stangel v Ljubljani neko Tončko, kateri je kupil dan po vlomu nov plašč in rokavice in druge ženske potrebščine. Sploh jc živel mož jako potratno, vozil se je z avto in je dosti popival po Ljubljani. Omenjeni Mrvar jc prinesel dne 28. nov. k nekemu tukajšnjemu zlatarju zlate uhane v popravilo. Uhani so bili last gospe Arkove iz Ribnice in tako je prišla policija nevarnima vlomilcema na sled. Ukradenega blaga pa še niso dobili, kr vlomilca nočeta ničesar povedati. Gotovo pa je, da imata skrit svoj plen pri kaki zaupnici v Ljubljani. Policija prosi vse, ki bi vedeli o tem kake podatke, da ji nemudoma javijo, da se zadeva čim preje razčisti.
O Sasiomor na pokopališču pri sv. Krištofu. Ta mesec je bil izvršen že drugi samomor na starem pokopališču pri Sv. Krištofu. Predvčerajšnjim zvečer so namreč videli pa-santje, ki so šli slučajno mimo, neko ženo, ki je ležala v travi. Mislili so, da ji je slabo in so ji hoteli pomagati. Ko pa so stopili k njej, so opazili poleg nje malo stekleničko, iz katere je smrdel lizol. Takoj so ugotovili, da je pila žena lizol. Žena je bila že popolnoma ne-' zavestna. Poklicali so takoj višjega stražnika je Hlebca, ki je pozval rešilni voz. Ze za par 1 minut je pripeljal rešilni avto in odpeljal to ž~no v bolnico. Zdravniki so poskušali na vse možne načine, da bi ženi ohranili življenje, vendar jc bilo vse zaman. Čez eno uro jc žena umrla, nc da bi se zavedla. Poleg nje so našli na pokopališču ročno torbico, v kateri je imela različne listine, iz katerih so ugotovili, da je samomorilka Josipina Pirševa, žena ko-larja Pirša v Trnovski ulici v Ljubljani, doma i pa je iz Begunj. Kaj je napotilo ženo do tega . nesrečnega koraka, še niso popolnoma ugo-' tovili. Zena je živela s svojim možem in družino v lepem sporazumu. Edino kar jim je i kalilo mir, je bilo v zadnjem času to, da jim
SAMO PRVOVRSTNE
po nizkih cenah Vam dobavlja
Franc Bar, Cankarjevo nabrežle 5
Tel. 407. — Oglejte si brezobvezno izbrano zalogo.
jc bilo odpovedano stanovanje. In to je baje tako močno uplivalo na ženo, da ji je popolnoma potrlo duha in jo gnalo k temu obupnemu dejanju. Truplo pokojnice so prepeljali v mrtvašnico, kjer ga bodo raztelesili, da ugo-. tove vzrok smrti.
Maribor
□	Družba sv. Mohorja. Poverjeniki v Mariboru so že do sedaj večinoma dosegli število lanskih članov, tako da je pričakovati za 1. 1926 izdatnega zvišanja.
□	Osebna vest. G. prof. Jemec na državni gimnaziji v Mariboru je nastopil daljši bolezenski dopust.
□	Higijenska razstava. Iz občinstva se množe prošnje, naj bi se sicer lepo razstavljena higijenska razstava malo bolj razsvetlila, da se ue bo v »buljenju« v higijensko razstavo navsezadnje še vid pokončal.
□	Ravnatelj g. Topič, ravnatelj »Glasbene Matice« v Mariboru je definitivno odpovedal svojo službo ter odpotuje v Sarajevo.
□	Koncert »Glasbene Matice«. Za koncert v srodo, 3. marca vadi »Glasbena Matica« vsak dan. Glavna vaja bo v torek: pristop za dijaštvo po znižanih cenah.
□	Izredni občni zbor Zveze vojnih invalidov podružnica Maribor se radi odstopa gg. predsednika in podpredsednika vrši 7. marca ob 9. uri v Gambrinovi dvorani.
□	Finančna in notranja uprava v sporu. V palači velikega županstva se izmed finančnih oddelkov še nahajata davčno okrajno glavarstvo in davčmi urad. Veliki župan ju sili, da se izselita v zelo neprimerne prostore v državni hiši Krekove ozir. Gosposke ulice. Finančna uprava se temu ukrepu upira, ker da je hiša, v katero naj se izseli finančna uprava bila ravno kupljena za veliko županstvo in ker je poslopje velikega županstva spadalo pod reso rt finančnega ministra. Bomo videli, kdo bo močnejši.
□	Osebna vest. G. Ivan Cerkovnik, davčni oficijal pri davčnem uradu v Mariboru, je radi bolezni zaprosil za upokojitev. Gospod Cerkovnik je znan kot eden najbolj delavnih, vljudnih in prijaznih uradnikov pri davčnem uradu.
□	Nesrečen slučaj. V mariborski srednješolski telovadnici je učenec N. pripravljal kroge, Iti so viseli tik ob stropu, škripec ga je zagrabil za kravato, ko je plezal navzgor in mu jo je zadrgnil. Učenec N. je visel kakor obešen, dijaki so kričali in le učitelju telovadbe se je zahvaliti, da je ohranil prisotnosl duha, se hitro povzpel po drugi vrvi do učenca, z nožem prerezal kravato in tako rešil mučno situacijo. Sicer pa telovadna uniforma pri odrastlih itak ni s kravato.
□	Spor radi postavitve lope protituber-kulozne lige. Mariborska protituberkulozna liga je začela akcijo za postavitev solnčne lope. Dosedanji uspeh je zelo časten. Nabranega je preko 60.000Din, zlasti pa mnogo ma-terijala. Sedaj se pa gospodje ne morejo ze-diniti v tem, kje naj ta lopa sloji. Prostor v bolnici, kjer naj bi stala, zahteva primarij
bolnice zase, namreč za porodnišnico, drugi
f
Damski ŠEVRO ŠPANGARJI vseh velikosti Din 159.—. Isto znižanje pri drugih čevljih. LJUBLJANA, Krekov trg
«
sproti »Mestnega doma«.
na-1338
Vedno še slišim skromno pesem tesarske sekire svojega očeta. Kako prijetni so bili zame ti zvoki; vedno so me zvabili k sebi, zakaj kadar je pela očetova sekira so padali s tesarske mize trske in trščice sinu za otroško igro in igračo. Oba sva gradila: oče — hiše, jaz — »hišice«.
Ljubezen do svojega dela za družino je preel oče od svetega Jožefa; družina je pa od svojega očeta prejela ljubezen do svetega Jožefa.
Ču^no lepa misel me spremlja.
Kadar sem v družbeni družinski sobi med mladino, se mi časih dozdeva, da sem tesar. Pred seboj imam lilijo — Imakulato, sekiro — sveto besedo, mehak les — nežna srca. Pa tešem in tlešem duhovne tramove in tramiče. Kdove kaj naredim iz njih? Stariši bi radi, da napravim angele in svetnike. Ali potem bi moral biti kipar, ne samo tesar. Skoda!
»Molite zamel Pa v ljudi nikar veliko ne zaupaje!«
Pojdimo vsi k tesarju iz NazaTeta!
»Pojdite k Jožefu, in kar vam poreče, to 6torite!«
Priporočamo
Kolinsko cikorijo
Še vestffalsko pisni©.
ii.
Mi bi morda mislili, da so Ncmci glede kulture v vsakem oziru pred nami. Jaz vsaj sem tako mislil. Začudil sem se, ko sem opazil, da so nekatere reči pri nas boljše in lepše kakor med Nemci. Med nami in južnimi Nemci je več sličnosti kakor med južnimi in severnimi Nemci. Mejo med južno in severno Nemčijo tvori reka Main, Če pravim v pogovoru: pri nas je pa tako, dobim navadno odgovor: v južni Nemčiji je tudi tako. — Res, vsak narod ima svoje prednosti in svoje pomanjkljivosti, kakor pravi g. Tensundern.
Veliki so Nemci v tehniki in ž njo združeni industriji. O tem nc bom obširneje pisal, ker je splošno znano. Na višku so tudi glede občil in prometa. Kolodvori so ogromni in dobro urejeni, skoraj vsak ima prehode pod zemljo, in kakšne! Železnice so razpeljane na vse strani in promet na njih je velik. Z večjih kolodvorov gre na dan po 200 osebnih vlakov na razne strani. In vendar skoraj nobene nesreče! Vlaki so pa navadno tudi dolgi in nudijo potnikom dosti prostora. Jaz se prav pogostokrat v kupeju 3. razreda vozim sam. 1. razreda na Nemškem pri navadnih vlakih ni, saj ta je itak le bolj »zavoljo lepšega« — pač pa je 4. Tretji je tak kakor pri vas, 4. je pa za veliko množico. Ta uredba se mi zdi boljša kakor pri vas. Vsak razred je razdeljen na dve polovici: polovico za kadilce, polovico za nekadilce, kar jc debelo napisano zunaj in
znotraj. Enako je v Italiji. Ne pa kakor je v Jugoslaviji, kjer jc za nekadilce določen le en kupe, ki je pa navadno ves zakajen, ker znotraj sploh nima nobenega tozadevnega napisa, in čc človek hoče da se ne kadi, se mora šele kregati za tisto ubogo pravico! V tem oziru vam pač manjka kulture; to je po turško! — Tudi glede cest so Nemci mojstri. Tudi ceste imajo razpeljane na vse strani, lepo potlakovane in vse obsajene z drevesi. To je pri vseh večjih cestah vedno in povsod. Ko bi bila vaša »Dunajska cesta« na Nemškem, bi bila fino potlakana do Jcžice, gorenjska pa do Št. Vida, enako n. pr. ona od Škofje Loke do kolodvora in bi bila tudi vsa obsajena. Ti drevoredi dajejo deželi zelo prijetno lice. In to drevje je že staro, — dokaz, da imajo Nemci to navado že zdavna — a Slovenci sc tega še do danes niso naučili.
V teh in še marsikaki stvari so Nemci na višku kulture. Da omenim še obleko! Rute tukaj šc za denar ni dobiti; naša žena, katera jo hoče še nositi, jo mora od doma s seboj prinesti. Večinoma jo še imajo, če ne za vselej, vsaj za včasih. Sicer so pa, naše kakor druge, pri vsej svoji revščini — gospe. Revščina, katere jc zdaj na Nemškem veliko, ln noblesa bivata tukaj pod isto streho in se gneteta okoli istega ognjišča. To pač ni po mojem okusu. Pa kaj hočeš? »Romae romano vivitur more.« Stanovanja imajo pa pač boljša kakor pri nas delavske družine.
Naj bo dosti o nemški naprednosti, da vam nc bo žc — preveč! Zdaj pa obrnirao
list, da vidimo, kaj Nemcem po naših pojmih glede kulture — manjka.
Začnimo z najmanjšim: Nemci ne poznajo —■ zobotrebcev. Seveda, kako jih bodo pa imeli, ko nimajo Ribničanov, da bi jim jih delali! Še nikoli nisem videl Nemca, da bi zobe trebil. Kakor ženske rute, tako sem moral jaz zobotrebce za celo leto s seboj prinesti. Iz tega sc pa vidi, koliko »potreb«, brez katerih menimo, da ne moremo živeti, imamo privzgojenih ali prinavajenih. Ko bi se jih ne navadili, bi jih ne potrebovali. — Nemci tudi nimajo — čujte! — pljuvavnikov! Oho! Kam pa pljujejo? Ne vem. Še nikoli nisem videl nobenega pljuniti. Zato pa ne vem, ali je pomanjkanje pljuvavnikov višek kulture, ali je pomanjkanje kulture. Pljuvati siccr ni posebno lepa čednost, a mi, ki smo navajeni, menimo, da včasih ne gre drugače in res ne gre. Zato jaz tc hišne oprave tukaj prav občutno pogrešam. — Da parket le redkokje vidim, sem vam že enkrat povedal; le barvan tlak, ali pa linolej. Vi pa vedno po parketu! — Stopnjice so pa v vsaki sleherni hiši, kamor pridem, v delavskih stanovanjih kakor po župniščih, čisto enake: ozke in strme, včasih strme kakor kurja greda, vse enako barvane in .vedno z enakim držajem, nepodložene ali ncpodzidanc, da prav močno ropotajo. Khr občudujem ne-spretnost teh mojstrov, ki ne znajo nikoli nikjer drugače napraviti, imajo en sam vzorec za vse slučaje. In tako še kaka druga stvar, n. pr. posoda za kavo v vsaki hiši popolnoma enako delana in enako, zelo oreorosto. bar-
pa hočejo tja postaviti solnčno lopo. Sredi prihodnjega tedna pride v Maribor zdravstveni inšpektor g. dr. Katičič in tedaj naj bi se spor definitivno rešil.
□	Izredno visoko stanje v bolnici. Stanje v bolnici pretekli teden je doseglo število 316, kar je redek slučaj. Normalno-povprečno stanje se giblje precej pod 300 paoijenti.
□	Starešinski klub ima mesto v sredo, ker se ta večer vrši koncert »Glasbene Matice«, svoj redni mesečni sestanek v četrtek, 4. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih kolodvorske restavracije. Dnevni red: Notranje zadeve.
□	Koncert »Glasbene Matice« v sredo vzbuja obče zanimanje. Kakor čujemo, bodo vstopnice že v predprodaji razprodane. V slučaju, da bo dvorana razprodana, se koncert ponovi.
□	Stavbeno gibanje. Bivše lokale papirne trgovine Weaxl v Gosposki ulici prenavija tvrdka Martinz v moderne trgovske lokale. Kakor čujemo, bo v prenovljenih lokalih zastopstvo neke veletvrdke s čevlji.
□	Težko jo obolel č. g. pater Filip Bene-cij — voditelj mariborskih tretjerednikov.
□	Smrtna nesreča. V pelek zjutraj je hišni posestnik v Vinarski ulici g. Čopič šel krmit živino. Ko je šel po lestvici na skedenj, mu je spodletelo na tla, pri čemur se je smrtno ponesrečil. Domači so ga našli mrtvega na tleh z razbito lobanjo.
□	Arhivalija mariborsko mostne občino. Pred nekaj leti je ministrska komisija zbirala podatke o arhivalijah naših uradov in oblasti, ki so po prevratu ostale v Avstriji. Magistrat Maribora tedaj ni vedel, kje naj bi jih iskal. Sedaj so jim baje prišli na sled in se nahajajo v Joaneum v Gradcu. Prvi datumi teh arhivalij ozir. listin izvirajo iz 1. 1314. Kakor čujemo, se je razen g. prof. Majcena zavzel za zgodovine Maribora tudi g. prof. Baš na drž. gimnaziji.
□	Umrla je v Orožnovi ulici v petek ga. Marjeta S k o f v visoki starosti 82 let. Pogreb bo danes. Pokojna je bila znana dijaška podpornica.
□	Sprememba posesti. Društvo »Katoliški dom« v Mariboru je prodalo svojo hišo v Gledališki ulici štev 10 krojaškemu mojstru Stanku Vidoviču.
□	Umrl je v mariborski splošni bolnici v petek g. Franc Stibler, trgovec na Fali. Pogreb je darnes.
□	Iz letoviškega mesta. Ce drugače ne gre, pa tako: po vsem Mariboru in v vseh gostilnah se prodajajo morske ribe in pa — "črnina. Znamenje postnega časa ali — konkurenca.
□	Bitka s Turki je končana. Prodajalci turških »sladkosti« so vkljub protestu .mariborskih branjevk dobili od višjih dovoljenje, da smejo prodajati svojo belo tvarino.
□	Na predstojništvo davčnega urada v Mariboru smo prejeli prošnjo v imenu vseh dvakoplačevaleev, ki v stotinah in stotinah stojijo vsak dan pri blagajni davčnega urada, da določi na to mesto mlajšo, hitrejšo in recimo — »vljudnejšo« moč. Sicer je pa "predstojništvo v tem oziru slišalo že marsikatere pritožbe.
□	Žalostna usoda zakonskega para. Dne 8. t. m. je umrla na vralni bolezni ga. Ljudmila Hecl, soproga zvaničnika drž. železnice.
NAZNANILO!
Slavnemu potujočemu občinstvu naznanjam, da je
hotel »Triglav« v Boh. Bistrici
(tik kolodvora) zopet odprt.
Priporočam se posebno turistom in izletnikom za obilen obisk. _— Sobe vsakovrstne na razpolago, kuhinja in gostilna znatno znižane cene.
Spoštovanjem
vdani najemnik hotela »Triglav« Bohinjska Bistrica.
Sedaj pa leži v kritičnem stanju v javni bolnišnici, trpeč na isti bolezni njen mož Henrik Hecl.
□	Prihodnji todon bo izstavljena na ogled v izložbo fotografa Wagnerja v Slovenski ulici slika Antona M. Slomška iz prvih let njegovega škofovanja. Slika izvira iz 1. 1846 ali iz L 1848. Poleg te slike bo izstavljena Slomškova last: Mater Dolorosa.
□	Čuden slučaj. Pretekli teden sta na postaji Sv. Lovrenc nalagala dva delavca telegrafske drogove. Tla so bila opolzka in pri tem je enemu izpodrsnilo, da bi bil kmalu omahnil na tračnice. V tem momentu mu je drugi, Hiitl po imenu priskočil na pomoč, a istočasno je Hiitla tovariš v splošnem kole-banju udaril s cepinom po glavi. M ti se zdravi v mariborski bolnišnici.
'& Radi snanega požara v tovarni testenin • Savinja« je bil, kakor srno poročali osumljen tudi solastnik tvrdke g. Simon Gaberc, kateri je tudi bil v preiskovalnem zaporu, a je natančna preiskava imela le ta uspeh, da je g. Gaberc že pred več dnevi bil izpuščen iz zapora in je bilo obenem ludi proti njemu ustavljeno vsako postopanje radi suma hudodelstva požiga. Ta uspeh smo v svoji tozadevni notici že predvidevali, ker bi bilo nemogoče misliti na to, da bi g. Gaberc sam, ki je pač splošno znan kot poštena in značajna osebnost, mogel izvršiti gori navedeni zločin.
& Krekova mladina v Celju priredi danes popoldne ob 4. uri v Narodnem domu igro »Sin« v štirih dejanjih. Igra je po svoji vsebini zanimiva ter polna pretresljivih prizorov, zato vabimo prijatelje naše mladine, da se je udeleže. Prodaja vstopnic se prične eno uro pred predstavo pri blagajni v Narodnem domu.
& Porota se prične v pondeljek in pridejo naslednji slučaji do razprave: due 1. marca v pondeljek Viktor T u r n š e k in Al. Križan radi uboja; 2. marca Julijana Žele z n i k radi umora svojega en mesec starega otroka, Alojzij Kamenšek radi ropa in telesne poškodbe; 3. marca Jožef Golob radi težke telesne poškodbe, Ignac Hribar radi ropa; 4. marca Ernst Ho hI radi poneverbe in Anton K o d r i č ra di uboja; dne 5. marca pride na vrsto najzanimivejša razprava tega zasedanja in to je proti K e n e t u I. iz Brežic radi poneverbe, ker je obtožen, da je poneveril uradnega denarja nad 160.000 dinarjev.
-©" Pogorišče, kjer je stala preje tovarna testenin »Savinja«, nameravajo lastniki prodati. Kaj bi se ne dala iz ogrodja, ki je ostalo z malimi stroški napraviti cena stanovanja za one nesrečne družine, ki so obsojene, da morajo z najhujšimi roparji in morilci stanovati pod isto streho, a v stanovanjih, ki so veliko slabša in nezdrava, kot so celice, ki leže v drugem nastropju tega poslopja. Morda bi bila tupaj hvaležna naloga za magistrat. Zemljišče bi se dobilo menda za kakih 30 000 dinarjev z obzidjem vred, zidava stanovanj pa bi tudi veliko več ne stala, ker je še vse zidno ogrodje nepokvarjeno. Vprašanje je seveda samo, ali je zid v stanovanjske svrhe dovolj močan.
•©" S »Pegico mojega srca«, ki so jo nam podali ljubljanski igralci v petek večer nismo bili nič kaj zadovoljni. Ne glede na to, da so merodajni faktorji potisnili nas Celjane na še precej nizko stopnjo umetniškega razumevanja in uživanja (zakaj niso priobčili kako drugo igro, ako so hoteli, da se bo občinstvo na vsak način smejalo) se nam ni dopadalo posebno to, ker je nastopil naš nestor gledališča v taki vlogi, kjer je menda izgovoril deset besed in napravil par kretenj z roko. Drugače pa nismo imeli Celjani od Danila ničesar. Spodobilo bi se, da bi tudi v Celju Danilo
nastopil v kaki večji vtogi. Občinstvo je kar čakalo na to in zato ga je že koj pri prvem nastopu, ki je pa napravil utis, da je nalašč v ta namen dostavljen, frenetično pozdravljalo.
& Umrla jo ga. Hana Weren, soproga trgovca Weren. Stara je bila komaj 33 let in zapušča poleg soproga še dva otroka. Bolehala je na ledvicah in je tej bolezni podlegla v četrtek po noči.
•©" Mesečni živinjski sejem je v ponedeljek. Na tem sejmu se bodo prvič razdeljevale nagrade, ki jih je za obisk razpisala mesarska zadruga.
■©" Strah in trepet se širi sedaj v celjski kovačnici »Slovenčevih« dopisov radi grome-nja in groženj celjskega dopisnika v »Jutru« r dne 26. t. m., številka 49. Sicer je prav dolgo časa potreboval ta »Jutrov« dopisnik, predno je prišel k sapi in resnično skoval na svoji pralni mizi oni nad vse duhoviti odgovor, v katerem dajo izraza svojemu prepričanju, da bo državna oblast znala ščititi z očividno tendenco napadanega državnega uradnika. Nam je to popolnoma prav in pričakujemo tudi, da nas bo postavilo notranje ministrstvo pred zatožno klop. Po našem mnenju je še večja naloga državne oblasti ta, da ščiti ne samo one uradnike., ki dopisujejo na naši zemlji z našimi župani, temveč tudi v ravno isti meri tudi ustavno priznani slovenski jezik, kojega obstoj je dotični dopis okrajnega glavarstva negiral in ga hotel nadomestiti s srbsko-hrva-škim. Okrajno glavarstvo v Celju menda ni tega naziranja, kakor dokazuje opomba na tem spisu. Seveda mora ta kovač tega dopisa v »Jutru« ia svoj proizvod tudi primerno zabeliti in pomešati s srbofobstvom in avstrija-kantstvom. »Rečem ti, da mi ne porečeš!« Kaj pa je bilo tedaj, ko je živel nekdaj in nekje nek baron Hein in neka pogodba, o kateri piše v zadnjem »Času« Šuklje? Kaj gospodje, je SLS že kedaj z Nemci na tak način pakti-rala in se vezala proti interesom slovenskega naroda? Če bi še živel stari dobričina Tavčar, bi se zjokal nad tem postopanjem naših SDS-esarjev.
»Domovino« so začeli vsiljevati prav po judovsko tudi v našem kraju. Na eno samo družino so poslali kar po 6 izvodov! Ljudstvo jo pošilja nazaj. Toda, kakor nam javljajo, se je v Bevkah zgodil slučaj, da je pismonoša ni hotel vzeti nazaj. Poštno upravo opozarjamo na ta slučaj, če je resničen.
Pristno jngoslovanščino smo čuli iz vrst naprednih dam ob priliki slavija Lenarčičevc i 70letnice: rPa znaš ti, so pogostili tudi Lam-; piontragerje?« — »Eh, Tinca, ništa, bili so i pregrnajn.« — Zdravo!
Pravcati kuluk smo imeli priliko opaziti te dni krog naše šole. Vse jc bilo na nogah, šc celo gospe učiteljice so vihtele motike. Kot resnično najpridnejše kmetice. Mislili smo, da pride sam g. minister. Pa v naše veliko začudenje smo zvedeli, da pride v šolsko telovadnico zborovat samo UJU.
Za 1,909.000 Din se je pokadilo tobaka v našem okolišu pretečeno leto. Lepa vsota!
Stalna garnizija se namerava namestiti na Vrhniki. V ta namen si je vojaška komisija že ogledala razne objekte, ki ji pa niso posebno ugajali. Izjavila je, da bodo zidali raje novo vojašnico.
Umrl je trgovec, gostilničar in posestnik g. Fr. Kočevar. Bil je sicer politično naš nasprotnik, toda poštena duša.
Prepričajte se o trpežnostl
vv carskih Izdelkov
iz prve kranjske vrvarne
Ivan N, Adamič
Ljubljana, Sv. Petra c. 31
In prt podružnicah Maribor, Uetrinlska 20 ter Kamnik Žiitna 4
Ali ie veš, da dobiš najcenejšo in najboljšo aluminijasto in emajlirano posodo le pri tvrdki
Stanko Floi jančlč
trgovina z železnlno LJubljana	St. Petra cesta 35
Zadnja pot f Franca Lovšina. V petek, dne 26. t. m. se jc pomikal žalni sprevod iz Goriče vasi na ribniško pokopališče. Abitu-rient Franc Lovšin, ki ga je spremljala velika množica ljudstva, je šel svojo zadnjo pot. V zadnjih 12 letih je cn peti inteligent-mladenič, ki je prezgodaj klonil v ribniško zemljo. Dijaški pevski zbor mu je zapel dve ginljivi žalo-stinki. Pri odprtem grobu sc jc od njega poslovil stud. med. Fr. Pucelj v imenu dijaške r:veze, Mar. družbe, Orla, prosvetnega društva ribniškega. Akad. Iskra jc govoril v imenu sošolcev, akad. A. Urbanija v imenu prijateljev, akad. Mirko Tozon v imenu Razora in dijaškega Orla. Nobeno oko ni ostalo suho. Počivaj v miru, idealni mladenič! Vsem, ki so mu v toliki meri izkazali zadnjo čast, pa je bila zahvala očetova, ki je ihteč zaklical: »Hvala, gospodje, za čast, ki ste mu jo izkazali! Mesto k oltarju, kamor je hrepenel, je prišel k Bogu!«
Prestavljen je na lastno prošnjo iz Rib-nicc Anton Hlede, železniški kretnik, v Ivanj-kovce pri Ptuju. Tukaj jc bil obče priljubljen in spoštovan.
© Naši Nemci. K poročilu v petkovi številki z dne 26. februarja še dostavljamo, da so Nemci gospodarsko organizirani v Hranilnem in predujemnem društvu (»Spar- und Vor-schussverein«), ki ima lastno veliko hišo v Panonski ulici, kjer je tudi nastanjena naša pošta.
© Na Hajdini je za šolskega upravitelja imenovan g. Lešnik, šolski upravitelj v Vur-bergu pri Ptuju.
© Dar občine. Mestna občina je katoliškemu izobraževalnemu društvu za minorit-sko župnijo dovolila 500 Din podpore za izpopolnitev knjižnice. Isto svoto je dobila lani tudi Ljudska knjižnica Čitalnice v Narodnem domu. I>epo je, da občina podpira kulturni napredek občanov. V drugih državah imajo mesta in okraji svoje lastne knjižnice, v katerih posluje za to nastavljeno uradništvo in kjer so tudi javne čitalnice. V naši državi še i nimamo takih ustanov, zato pa morajo občine podpirati društvene knjižnice.
© Prememba posesti. Trinadstropna hiša na Ljutomerski cesti št. 20 je bila dosedaj last gospodov trgovca I. Bezenška in Aniona Sfi-ligoja, trgovca v Gorici. Bezenškov delež pa je v februarju odkupil g. Vekoslav Adamič, trgovec v Ljubljani, Sv. Petra cesta 31, tako da sta sedaj lastnika imenovanve hiše g. Vekoslav Adamič in Anton Sfiligoj.
Zaslišanje delavskih zaupnikov. V petek popoldan je pozval žandarmerijski kapitan, ki je obenem dospel sem z orožništvom za ojar čenje tukajšnje postaje, delavske zaupnike in njih voditelje v občinsko pisarno, da tudi izve glas delavskih slojev in ne samo razna poročila TPD. Prepričal se je, da je delavstvo popolnoma mirno in da so vse govorice o morebitnem štrajku ali nemirih izmišljene. Njegov korektni nastop je med delavstvom napravil dober utis.
Redukcija. Odpust delavstva se je pričel, a števila 2000 gotovo ne bo doseglo, kakor se jo grozilo. Težko je pa izvedeli resnična poročila, ker rudniško vodstvo in obrati praktici-rajo na povsem novi način. Običajno se je vsak odpust razglasil po čakalnicah, sedaj pa
vana. Zopet se čudim, da imajo ti »umetniki« tako malo iznajdljivosti, da ne znajo prav nič drugače. — Temu se boste tudi čudili, če vam povem, — ako smem? — da prostora, ki je vsakemu Zemljanu potreben, navadno ni v vsakem nadstropju posebej, ampak navadno sredi stopnjic za dve nadstropji skupaj; včasih je treba celo hoditi v drugo nadstropje .,. Ravno ta lokal je menda tudi nekako merilo kulture. Po Italijanskem ga marsikje sploh nimajo, na Nemškem ga imajo že, a so vendar v tem oziru malo neredni. Pač pa je v najboljšem stanju: skoraj povsod vodovod, umivalnik, marsikje tudi kopališče. — Nemci tudi bolj pametno štejejo »nadstropja« kakor pri vas: »pritličja« ne poznajo, ampak 1. 2. 3. nadstropje (Stock ali Etage). Puristi Nemci tudi niso taki kakor Slovenci. Francoskih besedi se nič tako ne bojijo kakor mi nemških: etage, chaussee, etat, egal, kolosal, to jim kar leti iz ust in nimajo proti temu najmanjšega pomisleka. Samo »adieu« so med vojsko odpravili in mesto tega vpeljali kot edini poslovilni izraz »Auf Wicdersehen«, kar se mi zdi malo prisiljeno. Pomislite: Nemci — pa nimajo svojega izraza za naš »zbogom«! — Ko že govorim o stavbarstvu, moram povedati še, da na vna-njost svojih hiš vendar premalo gledajo. Res, da jih dim hitro okadi in počrni, če jih ludi lepo pobarvajo; a nekateri vnanjo stran svojih hiš skoraj popolnoma zanemarjajo. Malo boljše kakor pri nas, surovo, neometano zidovje. Da so hiše neometane (Rohbau), to je tukaj narodni slog. Na kmetih so vse hiše, hlevi
i in skednji, rdeči, samo rdeči; po mestih in I kolonijah je mešano. Tudi cerkve skoraj vse | gotske, so večinoma tako zidane; a tako počrnele kakor fabrike. Vnanje lice teh stavb torej ni prijazno.
Zdaj smo že videli nekaj nemškega »na-zadnjaštva«. Ali hočete še kaj? O, nismo šc pri koncu!	J. K.
»Jaz pa sem roža, ki ramo zvečer svojo čašo odpre, da ji zarja liste srebrno preike in potem je zapuščena ves dan . . .*
France, koščena roka se je sklenila nad Tvojim bledim obličjem, zamahnila in strla mlado življenje, ko je ravno imelo vzcveteli v rasti in razmahu. Tvoja zadnja pot je pričala, kako si nam bil drag. In ni bilo to slučajno. Po življenju smo Te cenili.
Kot značajen fant si ostal i v dijaških letih zvest načelom, ki so Ti jih vsadili v srce verni stariši v mladih dneh. Nikdar nisi omahoval, z zavestjo si stal v borbi za krščanska načela, prepričan, da je vera oni vir, ki daje moč za življenje, in v borbi za to prepričanje nisi odnehal niti takrat, ko smo morali v katakombe, preganjani od nam nenaklonjenih
1 Rajni ie tudi leoo tesnil.
ljudi. Zvest si ostal, kajti v srcu Ti jc bi! globoko vsajen vzor;
Eno samo pot imam, eno samo resnico poznam, eno samo pričam vest, do smrti bom zvest.
Ljubim svoj rod in svoj kraj, ljubim Boga vekomaj, ljubim nebes blagovest, do smrti bom zvest.
Zvest temu vzoru si ostal i takrat, ko je bila radi njega vsa Tvoja bodočnost v nevarnosti. Pa kako bi ne, saj jc v tem vzoru vse, kar je Tvoja mehka in pesniška duša občutila v najnežnejši globini: resnico in ljubezen, ljubezen zlasti do' domačega kraja in rodnega krova, kamor Ti jc tako pogosto uhajala misel na očeta, brate in sestre in zlasti mater, katere si se tako lepo spomnil v pesmi:
Mati zlata! Jaz se bojim ,.. Tam iz dalje Irepeče kakor srce trpeče — tako mati joka in se boji za otroka.
In dalje si govoril, kakor bi slutil:
Mati pa je v noč zap!aka!a z grozo je jutra dočakala... Dete bo ostalo---
In bodo steklene njegovo oči kakor da smrt v njih sedi vsa bela ..,
In Tvoj sen se je uresničil...
Večerna zarja nad smrekami, dih vetra brni med vejami — tako blage duše pojo, ko gredo v sveto nebo in angeli pota jim kažejo ...
Težko nam je, pa tolaži nas zavest, da se je Tvoja široka duša oprostila zemskih spon vdano in po želji Vsemogočnega.
Le eno željo še imamo, nepozabni Francfc; izprosi nam značajev svojemu enakih in svojcem tolažbe v dneh toge in grenkobe. France, Bog Te sprimi!
Sv. Pavel.5
Prečudna roža iz kamenitega pota presajena na solnčne vrtove Gospoda... Harfa Njegova čez širne puščave doneča tavajočim dušam, ki si_ iščejo pota. Tvoja smrt, kakor zarja krvaveča na vsemirju za svojega Gospoda. O sveti Pavel, kako želim iti za Teboj..
- Tudi rajnikovi verzi.
za gospode, priporoča tvrdka
A- KUNC# LJUBLJANA
po zelo mmih cenah.
dobi delavec odpust javljen v denarni kuverti, ko sprejme svojo plačo. Ze iz tega je razvidno, da ima TPD jako slabo vest, ne pomisli pa na učinek govoric, ki se trosijo med delavstvom, kar gotovo ni v korist družbe.
Vpokojenci, ki so bili od rudnika odpuščeni, in ki s svojo kronsko pokojnino ne morejo izhajati, se lahko obrnejo na občino, Id jiui v ta namen podeli mesečno podporo.
Savinfs&a d&lina
Popravek. V št. 46. z dne 25. februarja je v članku »Elektrifikacija Savinjske doline« v četrti vrsti prva beseda Falska mesto Žalska, v četrtem odstavku prva vrsta na Rojih mesto na Rajih.
Polzela. Nc vemo, kako naj imenujemo uničevanje telovadnega orodja tukajšnje šole. Čeravno je prenosljivo, stoji leto in dan na vrtu izpostavljeno vsem vremenskim vplivom. Trohnoba uničuje lesene, rja pa železne dele. Če že mora bili poleti na razpolago zunaj šole, naj se vsaj pozimi, ko itak ne more nihče telovaditi, spravi pod streho. Ne uničujte lahkomiselno stvari, katere treba za drag denar zopet nadomestiti.
Kandidatje smrti. Kakor smo že svoj čas poročali, je neka mladenka skočila z griškega mostu v naraslo Savinjo, kjer je našla smrt. Pred par dnevi je dobila pcsnemalko v osebi neke deklice iz Griž. Ker jo je doma mati ali teta nekaj okregala, je v jezi skočila z mostu v Savinjo. V mrzli vodi jo je kmalu minila vsa jeza in pričela klicati na pomoč. Ker je biia pomoč blizu, so jo kmalu potegnili iz vode. Potolkla se jc preccj na kamenju in bo pomnila ta »špas« šc prcccj dolgo.
Projja naše železnice se zadnji čas preccj popravija. Položila sc je večja množina novih pragov, za kar jc bil žc skrajni čas. Na nekaterih mestih je moral voziti vlak tako počasi, da so ljudje med vožnjo lahko izstopali.
Idila. Opazili imo nekje sledeči prizor: Na mizi je bila tabla z napisom »Brezalko-bolna gostilna«, pod mizo pa deset izpraznjenih steklenic piva. Res vzpodbudno delo za posnemanje!
Pogovor dveh Savinjčanov v vlakn. Prvi: »Veš, odkar so radičevci v vladi, nc kupujem več povratnih listkov!« Drugi: »Zakaj pa nc?« Prvi: »Vedno nam obljubljajo znižanje osebnih železniških tarifov. Zadnjič mi je pravil neki agitator, da se bodo znižali cclo za 120 odstotkov. Pa se bojim, da bi se med tem cene znižale in bi trpe! škodo!« Drugi: »Le brez skrbi bocii prijatelj! Pod seljačko RR vlado ni treba pričakovati znižanja, pač pa škode!<
Himen. V Bruay en Artois sia se dne
13. februarja poročila Anton Markovič iz St. Ruperta in Amalija Zaje iz Motnika. — Bilo srečno!
Dopisi
iz
se.
Pozdrav. Ker mi vzlic najboljši volji manjka časa in lir, da bi vsem poslal razglednice iz Benetk, Padove, Floronce, Assisslja, Rima in drugod, kakor se spodobi, pošiljam tem potom živ in zdrav najlepše pozdrave vsem sorodnikom, prijateljem in znancem iz vseh mest lepo Italije, posebno pa tistim srečnim, lri jo bodo v septembru prišli z orlovskim vlakom gledat, ker se že zdaj zanje kuha, peče, nataka in postitja! — Jernej Hafner.
Resna beseda o šoli r Dvorski vasi. — V j Dvorski vasi ni treba šole, ker je oddaljena od Vel. Lašč samo kake tri kilometre. V Vel. Laščah je šetrazrodna osnovna šola in bi bila nameravana šola v Dvorski vasi velik primanjkljaj v izobrazbi. Dvorska vas ima sicer na papirju čez 50 hišnih Številk, v resnici pa ni niti 40 družin in sedaj nI v Dvorski vasi niti dvajset šoloobveznih otrok. Torej ni v Dvorski vasi prav nikake stvarne podlage za ustanovitev nove šole, zato so pa vodilne osebe posegle po drugem sredstvu. S prav presenetljivo samooblastnostjo je hotel neki »odbora: priklopiti k Dvorski vasi tudi vasi: Mala Slevica, Škrlovica, Podkraj in Zlatirep in je silil prebivalce na kuluk ' za novo šolo in za pobiranje milodarov po bližnjih in daljnih občinah. Seveda se je prebivalstvo teh vasi temu uprlo in ni hotelo ne na delo, ne na bero in noče biti na noben način vsolnno v Dvorsko vas. Mala Slevica leži namreč ob lepi deželni cesti in je oddaljena od Vel. Lašč kake tri kilometre, Podkraj pa samo dva kilometra, škrlovica
iu Zlatirep pa sta vSolana k Sv. Gregorju. Šolska Izobrazba pri inicijatorjih te šole ne prido niti v poštev, ampak samo želja po nadvladi nad sosednimi vasmi, zaslužek ob gradbi poslopja in ge drugi čisto politični vzroki. Culi smo iz kompetentnih ust, da so je podpisalo za to šolo 53 ljudi, čudimo se odkod so 6e vzeli. V Dvorski vasi je kakih 40 gospodarjev, od teh je 6 podpisalo protilzjavo, torej Jih ostane še 34, kje je torej še ostalih 19, ko je vendar, razen Dvorske vasi, vse zoper to šolo? Mi dobro vemo, kako se delajo podpisi v Dvorski vasi že od nekdaj in bomo poskrbeli, da se tudi sedaj pride stvari do dna.
Iz Kranja nam poročajo: Novembra lanskega leta se je pri nas us'anovila Glasi^ena Matica. V kakrni zvezj jo z ljubljansko Glasbeno Matico, ne vemo Vemo pa, da se ie silno aoritiralo za to ustanove; otroci in iz njih pripovedovanja tudi starši so dobili vtis, da morajo obiskavati petje v Glasbeni Matici; mnogi otroci nimajo veselja, a vendar hodijo,, cesto jokajoč. V pe'ek pop. so na deški šoli skozi okno ušli fantje iz dveh razredov rajši, nego bi poslušali pouk o teoriji. Ako bi izostali, se jim govori, d;t bodo vendar morali plačati za cclo leto. Starši si ue vedo pomagati, ker no vedo, ali je ta pouk obvezen ali ne; smatrajo ga večinoma za obveznega, ker so j« govorilo o disciplinarnih sredstvih. Čemu ta pritisk? čemu nabiranje denarja? Čemu zbiranje otrok? Čemu poleg pe'ia v soli se to, saj navidezno prisilieno petje? Pobirajo tudi članarino »za revne, otroke, da se bodo mogli učiti petič; res so nekai ubož-nih oprostili, a pod to pretvezo pobirajo članarino. Vsiljivost je tolika, da liudie dajo že zaradi nadležnosti svoj prispevek. Kaj vse to pomeni? Starši bomo šli do šolskih oblast in zahtevali red, ker za izvenšolsko vzgojo svojih otrok bomo mi skrheli kakor hočemo, za štafažo in parado pa svojih otrok nikomur ne damo.
Se o štev!
Nova šola. Naše mesto, ki ima nad 200 solobveznih otrok, dosedaj ni imelo lastnega šolskega poslopja. Ker pa je iz okolice vkljub dvema zunanjima šolama v Tcpolščici in v Ravnah še vedno nad 400 otrok za šolo, se je morala osnovna šola s svojimi 6 razredi in 4 vzporednicami deliti na tri poslopja. Slednjič «e je po dolgih pogajanjih odloč la mestna občine, da sezida zaenKrat štirirazredno šolsko stavbo in bo tako lahko meščanska šola, ki se pod spretnim vodstvom samo za šolo vnetega g ravnatelja Hribovnika stalno razvija, prevzela celo bivšo nemško šolo.
Naše igre. Naš Orel je v zadnjem času priredil več zelo dobro uspelih iger. Zlasti so ugajale: Tri sestre, Lumpacij Vagabund in Črncšolec, ki so vse morali ponoviti. Pa tudi zadnja Veriga je splošno zadovoljila. Sedaj pa pripravljajo novo prekrasno igro iz turških časov Miklovo Zalo, za katero se je posrečilo dob ti več novih prvovrstnih igralcev in s katero nastopijo takoj po Veliki noči, na kar že sedaj opo arjarno občinstvo.
Zanimiv slučaj. Pri nas je razširjena prazna vera, da če umrje prva v novem letu ženska, potem umirajo najbolj ženske tisto leto. In res letos je umrla prva neka ubožica in sedaj v dveb mesecih še ni umrl v naši veliki župn;ii noben moški, pač pa pet žensk.
Orlovski naraščaj. Odslej je zopet redni' telovadba in pevske vaje naraščajskega zbora ob petkih ob 15, na kar opozarjamo stariše! Ne bomo učili vaših otrok plesa in pustnih maškeradnih norčij, pač pa veliko drugega lepega in koristnega, predvsem pa poštenega In nsomadeževanega življenja. Odi ičite fe, etsriši sami. komu boste zaupali svoje najdražje.
Nesreča ali zločin? Dne 15. febr. 1926 so naSii v vodnem kanalu v Lensu, severna Francija mrtvega 441etnega slovenskega rudarja Janeza Močnika. Ranjki jc bil rodom iz Brda pri Kamniku. Videl je mnogo sveta. 12 let je kopal premog v Ameriki in sedaj žc 3 leta v Franciji, Prejšnji dan, na pustno nedeljo zvečer, so ga videli še o polnoči v slovenski gostilni Zupan v Lensu. Zdi se upravičen sum, da je bil ranjki žrtev zločina.
Sreča v nesreči. V Licvinu je dne 19. februarja pri delu ponesrečil rudar Franc D c -b e v e c , doma iz St. Ruperta na Dolenjskem. Nenadoma sc je v rovu iz višine štirih metrov všulo nanj za 10 jamskih voz kamenja in ga v hipu zasulo. Debevec jc imel srečo, da ga je kamenje siccr občutno ranilo na glavi, hrbtu ln nogi, ni mu pa polomi'o nobene kosti. Čez par dni ic že mogel zapustiti posteljo.
Zadnji dnevi za obnovitev naročnine na Mohorjevo družbo potekajo. Do 5. marca je j treba poslati družbi število naročnikov in denar. Prav razveseljivo je, da se je v zadnjem času po našem časopisju pisalo o družbi precej, vsekako znatno več nego v poslednjih sedmih letih. Prepričani smo, d", se bo to večje zanimanje, ki ga je pokazalo naša javnost letos za Mohorejvo družbo, javilo tudi v večjem številu naročnikov. Če listamo po dnevniku »Slovencu« po letnikih iz osemdesetih let minolega stoletja, vidimo, s kako skrbjo jc »Slovenec« vsako leto zasledoval napredek Mohorjeve družbe. Vsako leto je poročal za sleherno župnijo, sa koiiko je število članov napredovalo ali nazadovalo. Na ta način je nastala med župnijam plemenita tekma in vsak kraj je smatral za svojo častno stvar, da je bil po številu Mohorjaaov na častnem mestu. Letos nam je .man neznanec za ljubljansko škofijo napravil vzorno tako »spričevalo« za posamezne župnije: izračunal je, koliko procentov žnpljanov je učlanjenih pri Mohorjevi družbi. Tudi za lavanlinsko škofijo se je napravil začetek take statistike, čeprav je bil nepopolr.cjši nego ststis'<i'--> »a ljubljansko škofijo. A že tc številke so bile izredno zanimive; kdor jih je bral in o njih razmišljal, jc dobil globok pogled v kulturni položaj posameznih delov naše domovine.
V »Slovencu« z dne 26. februarja t. I. se je razpravljalo tudi o vprašanju, ali družba nazaduje po kakovosti svojih publikacij. Vsi soglašamo s piscem, da sc o tem nc more govoriti. V našem listu smo že svojčas naglasih, da ima družba v osebi pisatelja Finžgarja urednika svojih publikacij, ki pozna potrebe našega naroda in ki nam jamči s svojim imenom, da bo družba objavljala samo stvari, ki tudi zaslužijo, da gredo v desettisočih izvodov med naše ljudstvo. Nazadovali nismo glede vsebine publikacij, nazadovali smo pa vendar občutno glede števila Mohorjanov. Koledar za 1926 izkazuje kar 1856 članov manj nego koledar za 1925; nasproti napredku za 39 članov v ljubljanski Škofiji izkazuje nazadovanje za kar 991 članov v sosednji škofiji. Nič ne bomo tajili, da je ta »— 1856« marsikakega prijatelja Mohorjeve družbe nekoliko spekcl; preveč nam je še v spominu doba, ko smo čakali, kdaj bo dosegla Mohorjeva družba število 100.000 članov ,in ko smo sc žc povzpeli tako visoko, da nam do te številke ni manjkalo niti celih 10.000 več. Vzroka nazadovanja pa ne smemo iskati v kvaliteti publikacij, tudi ne v revščini našega ljudstva, s čimer se včasih radi tolažimo vest; saj smo reveže imeli tudi takrat med seboj, ko smo šteli nad 90.000 članov. Glavni vzrok, da nismo letos prišli preko 38.093 članov, bo pač to, da smo po nekaterih krajih polagali na agitacijo za družbo nekoliko premalo važnosti. Vsa čast in iskrena zahvala poverjenikom, ki so ohranili družbi vsaj toliko članov, kolikor jih izkazuje letošnji koledar! Zavedati sc pa moramo, da marsikje poverjenik' ni vsemu delu kos in da je prospeli Mohorjeva družbe skupna stvar nas vseh! Nagiašaii smo že v našem listu in naglasamo ponovno, da se more večji uspeh doseči samo z agitacijo od hiše do hiše. Tu pa zopet iskreno prosimo člane naših prosvetnih društev, orlovskih in orllških odsekov, kongregacij itd., da pomagajo poverjenikom pri njihovem delu. Saj spada med najlepše naloge kulturnih organizacij, da širijo izobrazbo po knjigi. Najtežje je človeka prvikrat pridobiti za pristop k družbi; dru^o leto bo obnovil naročnino v večini slučajev že takrat, ko bo prevzel knjige za tisto leto. Ne smemo se varati, da smo za ljudsko izobrazbo žc dosti storili, fe smo časopisje močno razširili po župniji. Za srčno
vzgojo jc navadno koristnejša knjiga nego časopis. Knjiga ima svoje bravce predvsem v mladini in med ženskami, splošno: v krogih, ki se za politična vprašanja manj zanimajo. In knjiga ostane pri hiši, časopis se pa izgubi. (Zato naj se priporoča nakup vezanih knjig.) Če kje velja za agitacijo za časopisje in za Mohorjevo družbo, da je treba eno storiti in drugega ne pustiti.
Dne 23. februarja bo pač pregledal vsak poverjenik število Mohorjanov, ki so se vpisali za 1927, in ga bo primerjal ne samo z dosedanjim številom (žalostno bi bilo, če bi 'etos v splošnem ne dosegli več nego smo lani!), ampak tudi s Številom udov v boljših časih za Mohorjevo družbo. Tudi v zadnjih dneh se da doseči vsaj to, da nc bo niti ene župnije, ki bi imela tudi enega samega člana manj nego lansko leto; izjemo bi mogli dovoliti samo v enih župnijah, ki izkazujejo tako visok odstotek Mohorjanov, da jim hvaležno priznavamo, da so storile več nego svojo dolžnost — vsa čast jim! BaS pri teh se pa nazadovanja najmanj bojimo. Prvi cilj za 1. 1927. naj nam bo: -?saj polovico od 90.000 moramo letos doseči! Koledar za 1. 1927. mora poročati, da je število Mohorjanov na-rastlo vsaj na 45.000! V dosego tega cilja naj se porabijo zadnji dnevi, ki so še na razpolago!
MGzrFfooF&lzo nledtšre
Grofica M ari r a na mariborskem odru. Lani je Kulmanova opereta: Grofica Marica slavila po večjih mestih take triurni©, kakor letos ope.eta •>Orlowc. Ako sodimo po premijeri te operete v Mariboru nam je nerazumljivo, zakaj je ta »Marica« drugod vžgala in triumfirala. Pri nas je dolgočasila in uspavala. Necrganičuo nanizane melodije modernih plesov, nekaj osladnih več ali manj ciganskih arij. kup neslanih dovtipov, to je duševna hrana, ki nam jo nudi ta opereta. Res je, da vsebino ne smemo preveč gledati pri operetah, ampak na glasbo, na zunanje efekte. In ti efekti so bili zelo borni. Glavna napaka neuspeha premijere je bilo neznosno zavlačevanje in čakanje. »Nje^a od nikoder ni«, bi bila lahko večkrat godba aitonirala, ko so igralci v mučnem pričakovanju hrepeneli po njeni, ki bi moral že davno nastopiti, pa ga ni bilo od nikoder. V tretjem dejanju so pa tempo tako zavlekli in igrali tako raztrgano, zaspano, mrtvo, da je del publike dremal, del pa glasno kazal svoje nezadovoljstvo. Grofica Marica je bila premalo grofica in premalo vročekrvna Madjarka V tretjem dejanju je bila bolj slamnata punčka ko strastna ljubimko. Glasovno je bila Ze večkrat mnogo bolje razpoložena za glavno vlogo ji manjka se precej samostojnosti in rutine. Čles v drugem dejanju je uesmiselno otepanje z rokami Največ krivdo na neuspehu ima po našem mnenju grof Ta silo, ki tej vlogi ni bil dorasel, ne glasovno ne igralsko. Njegov glas je dober za različne Kozobrade, v večjih vlogah pa njegov oster, zadrgnjen glas odpove. V ciganski ariji ni imel pričakovane su-gestivne sile, tudi sicer jo bil premalo temperamenten. Njegova ses.ru Lija je zelo divjala, da pa ni pevka, o tem gotovo sama ne dvomi. Njena obleka, spodaj licej, zgoraj muzej, je vplivala ne-estetično skoraj odurno. Knez Morie je skušal rešiti marsikatero mučno situacijo z večjim ali manjšim uspehom in sc je potrudil, da spravi Igro v živahen tempo. Baron K o 1 o m a n je še precej krotil svojo nebrzdano »dovtipnost«, sicer pa tudi ni us.varll nič posebnega razen par lepih skokov. Vsi drugi so se lepo podali v to nenaravno madjarsko dolgočasnost Godba je kljub svoji diskretnosti preveč davila uboge pevce, dirigent je imel včasih mnogo težav, da je spravil nedisciplinirane plesalce v sklad z glasho, zbor se je le s težavo uveljavil, plesalke iz T« bari na so pa znova dokazale, da jim je pojem modernega plesa popolnoma tuj, skupino so bile v splošnem še dovolj živahne, zbor otrok ljubek, režija dobra,
Cmaite ®sraz
Sfe&ggjT^
razen razsvetljave ob koncu prvega dejanja, kjer je tistih šest ženic ob s opnišču razsvetljevalo samo hrbet igralcev, obraze in ospredje pa je pustilo v temi. Upamo, da bo režija pri reprizi odpravila poglavitne nedostatke in se potrudila, da bo igra vsaj ob polnoči končana. Ko bi uprava toliko žrtvovala za dramo in opero kc za opereto, bi storila zelo dobro delo.	—e.—L
Cfisfoliesnslko gledišče
Drama.
Začetek ob 8 zvečer.
Nedelja, 28. febr.: Ob 15. uri pop : »Naša kri«. Ljudska predstava po znižanih cenah. — Izven — Ob 20. uri zvečer: »Deseti brak. — Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, J. marca: »Henrik IV.« — Red C. Torek, 2. marca: zaprto. Sreda, 3. marca: »Ana Christie*. Red A. Četrtek, 4. marca: »Zapeljivka«. Red F. Petek, 5. marca: »Naša kri«. Red B Sobota, 6. marca: ob 15. uri pop. »Pegica mojega srca«. Dijaška predstava po znižanih cenah. Izven.
Opera.
Začetek ob pol 8 zvečer.
Nedelja, 28. febr.: ob 15. uri pop. »Zvedave ženske«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Ponedeljek, 1. marca: Zaprto. Torek, 2. marca: >Večni mornar«. Red B. Sreda, 3. marca: »Orfej v podzemlju«. Red E. Četrtek, 4. marca: »Joungleur de Notre Dame«.
Red D. Petek, 5. marca: zaprto. Sobota, 6. marca: »Večni mornar«. Red F.
Nedelja v Narodnem gledališču Danes popoldne ob ireh se pojejo v operi »Zvedave ženske«-, delo skladatelja Wolf Ferarrija. Glavne vloge so v rokah gospe Lovšetove, Poličeve, PotuC-kove in Ribičeve ter gosp.: Banovca, Janka, Moho-riča, Rumplja in Zupana. Začetek predstave je točno ob 15. uri. Ob istem času se igra v drami Finžgarjeva narodna igra »Naša kri«, ob 20. uri zvečer pa Jurčičev roman »Deseti brat« v odrski priredbi Pavla Golia. Vse tri predstave so ljudske ter veljajo zan.ie znižane cene
V pondeljek dne t marca se vprizori v drami Pirandellova drama »Henrik IV.« za red C.
zsvesca
MATERINSKI DAN.
Vsako društvo je obvezno v letu 1926. napraviti Materinski dan. Sedanji čas nas nujno sili, da javno pokažemo pred svetom, da cenimo in spoštujemo materinstvo slovenske matere. Tudi med naš narod je zašel že strup, da se starši boje otrok. Največji narodni sovražniki nas niso mogli ugonobiti tekom stoletij. Ta kuga, ki je prišla čez noč v našo domovino, preti ugonobiti naš narod. Zato so društva poklicana, da pri svojih prireditvah vedno in povsod pazijo, da se smisel za družino, ljubezen do otrok in obratno ljubezen do staršev sistematično širi in poglobuje.
Naj ne bo župnije širom Slovenije, kjer se ne bi 25. marca zbrala mladina s sVejšni materami v društvenih prostorih. Ta dan naj pristopijo člani in članice k sv. obhajilu, katerega naj darujejo za svoje matere. Delo in skrb dneva naj prevzamejo ta dan otroci v družini. Zlasti naj pazijo, da ta dan ne žalijo svojih staršev. Dolžnost odbora je, da takoj razdeli deklamacije in pevske točke. Naprosi naj domačega dušnega pastirja, da prevzame slavnostni govor. Vprizori se lahko tudi igra ali napravi primerno skioptično predavanje. V seznamu slik in iger dobite takoj priitjerno tvarino. Odbor naj pokaže ob tej priliki, da se zaveda svoje naloge. Solzne oči vaših vrlih mater naj vam bod znaki hvaležnosti za vaš trud. To delo je naravnost misijonsko, zato bo tudi društvo prejelo božji blagoslov!
Vestnik: 2. št. je bila poslana vsem društvom. Ta številka nudi tvarino, ki je primerna za materinski dan, kateri naj se vrši po celi Sloveniji 25. marca. Ako želi društvo ali voditelji društva več izvodov te številke naj spo-roče Prosvetni zvezi.
Radovljica: Ljudski oder priredi 28. t. m. ob S. uri zvečer »Pasijon« ali »Trpljenje Gospodovo« v 11. slikah v Ljudskem domu.
Jescnice: Prosvetna socialna šola priredi 28. t. m. ob pol. 4. uri pop. dvoje predavanj o temeljih kršč. družabnega reda. Predava dr. Angelik Tominc.
Gorje: Bralno društvo priredi v nedeljo 28. L m. proslavo sv. Frančiška. Na sporedu je tudi skioptično predavanje o sv. Frančišku in kulturnem delu njegovih sinov med Slovenci. Začetek po večernicah!
Smlednik: V nedeljo dne 28. t. m. priredi naše društvo času primerno predavanje o pa-sijonskih igrah v Oberammergau s skioptifi-nimi slikami Predavanje se vrši po večernicah v društvenem domu.
Komenda: Prosvetno društvo vabi na zanimivo skioptično predavanje o Mali Tereziki. Predavanje se vrši 28. t. m. po vecermcan v društvenem domu.
Dob pri Domžalah: Danes popoldan ott 3. uri bo v društvenem domu skiopncno predavanje o mladem mučeniku Tarciziju.
Šiška: Prosvetno društvo vabi svoje člane na zanimivo predavanje, ki se vrši v pondeljek 1. marca ob pol 8. uri zvečer v društvenih prostorih. Predava dr. Mantuani o »pra-človeltuc. Predavanje pojasnjujejo številne skioptične slike.
Škofja Loka: Prosvetno društvo vabi člane in prijatelje na predavanje o Divini Come-diji. Predava g. akademik Tine Debelak. Predavanje pojasnjujejo skioptične like iz pekla, vic in nebes. Predavanje se vrši v torek zvečer ob pol 8. uri v društvenem domu.
Bučka: 28. t. m. bo po rani sv. maši v dru-| štvenih prostorih skioptično predavanje o
Trpljenju našega Gospoda. Številne skioptične slike bodo pojasnjevale predavanje.
Škocjan: V nedeljo, 28. t. m. po 10. maši se vrši v društvenih prostorih skioptično predavanje o pasijonu.
Št Jur pri Grosupljem: Kat. izobraževalno društvo vabi člane in prijatelje društva na predavanje o Mariji v slikarski umetnosti, številne skioptične slike bodo pojasnjevale predavanje, ki bo popoldan po večernicah ob 3. uri.
Hrastnik: Na Krekovi socialni šoli predava g. inž. Alojzij Zumer. Predavanje je danes, dne 28. t. m. ob 4. uri popoldan v navadnih prostorih.
Orlovskim odsekom nudi Prosvetna zveza lepo skioptično predavanje o zadnji mednarodni telovadni prireditvi v Brnu. Posrečilo se je, da je dobila originalne posnetke te prireditve.
Pevska zveza priredi sporazumno s Cec. društvom in kn. škof. ordinarijatom v Ljubljani pevski tečaj za ljubljansko okrožje, ki se bo vršil dne 10. in 11. marca. Začetek 10. marca ob 9. dop., konec 11. marca opoldne. Predavali bodo: Bajuk, Dolinar, Premrl, Primožič i. dr. — Predavanja bodo: Naša pevska organizacija, Naša cerkv. in svetna novejša glasba, Esletika glasbe, Pevovodja, Izreka, Pevski organ in fizijologija. Koncem tečaja bosta 2 uri določeni za proste razgovore. — Prenočišča: brezplačna za vse udeležence. Troški: Pevovodjem naj plačajo društva, organistom pa cerkv. pred-stojništva. — Prosimo vsa društva in vsa cerkv. predstojništva, da pošljejo svoje pevovodje in or-ganiste gotovo k tečaju Vabimo pa tudi vse one k udeležbi, ki jim je na srcu razvoj naše lepe pesmi. Prijave pošljite čimprej na: Pevska zveza, Miklošičeva c. 7 s pripombo, ali želite prenočišče ali ne.
Profesor Anton Trost priredi jutri, v ponedeljek ob 20. uri pod okriljem ljubljanske Filhar-monične družbe v Filh ar manični dvorani samostojen klavirski koncert, na katerem izvaja izključno komade iz slovanske glasbene literature. Na koncertnem sporedu sta zastopana 2 najodlič-nejša živeča češka komponista: Vitezslav Novak in Josip Suk. Dočim pripada Novak še nekako k zmerni klasični češki stroji, je Josip Suk popoln modernist V družbi ž njima so na koncertu zastopani še Rusi: Balaikirev, Rahmaninov in Skr-jabin. Vsaka izmed sporednih točk je velika umetnina za sebe, in prepričani smo, da jih bo uniet-nik-pianist Anton Trost pol al z največjim razumevanjem, naj.plemenitejo umetniško dovršenostjo. Saj je splošno znana njegova umetniška igra, ki ke odlikuje po naravnost kolosalni tehniki. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
Planike, II. zvezek. — Za maj nam podasta skladatelja P. H. Sattner in E. Hochreiter zopet nov šopek izvirnih Marijinih pesmi za mešan zbor in orgije. Pivi zvezek je tako ugajal, da je bilor'tre"ba drugega natisa; upamo, da bo II. jvezek še- bolj dopadal, ker nam nudi 14 lepih rjjiesmi, ki se bodo gotovo vse pele, ker so pri vsej "umetnosti, lahke, prisrčne, naravne, globoko zamišljene, pevne. Tiskane so krasno, papir močan za tri rodove, partitura obsega 24, glasovi po 12 strani velike folijo-oblike. Sopran in alt sta skupaj tiskana, tenor (v vijolinskem ključu) in bas posebej. Partitura s 4 glasovi (72 strani) stane 50 Din, vsak nadaljni glas 4 Din. Partitura se brez glasov ne odda. Delo se naroča z dopisnico pri predstojništvu frančiškanskega samostana v Ljubljani, in istotam se dobi tudi 1. zvezek »Planik* (brez glasov) za 20 Din. Pošiljatev gre s čekom vred franko naročnik. — Pevovodje! Hitro sezite po Planikah, da jih do majnika še pravočasno naštudirate. — Ker je tisek glasov velik trošek, se prepisovanje glasov prepoveduje.
13 obhaiilnih pesmi za mešani zbor z orgla-mi. Zložil Stanko Premrl. Z odobrenjem kne-soškof. ordinariata v Ljubljani. 1926 Samozaložba. Ljubljana. — Zenijalno navdahnjeni g. Premrl [e obogatil naš cerkvenoglasbeni repertoar z novim lepim darom, s 13 obhajilnimi pesmimi, za katere mu bodo gotovo hvaležni vsi oni pevski zbori, ki »tremijo za napredkom. Pisane so v modernem sloju in v umetniškem ozirp stoje nekoliko višje od masnih istega skladatelja, o katerih se je ^adnji Sas precej pisalo. Številki 9. in 10. sta ponatisnjeni iz »Cerkvenega Glasbenika«, vse druge so nove, doslej šo ne objavljene skladbe. Pri večini teh kompozicij je spremljanje na orglah obligatno ter zahteva precej dobrega organista. V nekaterih številkah se stavijo tudi na pevski zbor precej velike sahleve. zato bo treba pač skrbnega in temeljitega uaštudiranja. Skladbe pa so tega truda tudi vredne ln bodo gotovo ugajale pevcem in poslušalcem. Kako zanimiva je že takoj 1. številka »Verna duša, tbudi se«! Kako lepo nam orgle kličejo v spomin zvonenje, ki naj vzbudi dušo! Prehod k drugemu odstavku iz Es- v G-dur je precej težak in želeti bi bilo, da bi ga orgle pevcem bolj olajšale. Jako lep je tretji odstavek, ki se pričenja v počasnem »pianissinitK, a polagoma vedno bolj narašča do živahnega in mogočnega »fortissimo«. Lepe so n. pr. ludi številke'2 , 4., 9., 12. Stev. U. (»Večerni pozdrav Jezusu«) v B- molu je zelo krasna ter nam umetno slika večer, zahteva pa jako izvežban pevski zbor. Šlev 13. (»O Jezus, luč sveta«) je isto-tako efektna skladba za bas-solo in zbor, prava koncertna točka, ki se je kot taka tudi že pela v stolnici. Številke 6., 7. in 8. se lahko proizvajajo s samo višjimi glasovi. Sploh pa so vso skladbe dobro porabne. seveda ne vsaka za vsak zbor. Ker se obhajilne pesmi rabijo pri vsaki sv. maši, zato toplo priporočamo to delo našim cerkvenim pevskim zborom. Naroča se lahko v »Prodajnim tiskov, društva« ali pa pri g. skladatelju (Pred Škofijo št. 12). Cena partituri je 15 Din, od 5 izvodov naprej pa 12 Din.	Fr. F—8.
Knfi@e in revije
Vrte« in Angelček 1925-26. Izšla je št. 7. teh lepih mladinskih listov. Dobe se še vse številke tekočega letnika Vrtec z Angelčkom (10 številk) stane 22 Din, Angelček sam 8 Din. Uprava je v Ljubljani, Sv. Petra c. št. 80 Številka položnic je 10.470.
V oklopnjaku okoli sveta. — Spisal Robert Krafft, poslovenil —n—. Roman v 2 delih. Ljubljana 1925. Tiskala in založila tiskarna »Merkur«. V komisijski rajjprodaji v Zvezni knjigarni v Ljubljani. 482 strani Cena broš. 40 Din. — Eden najbolj fantastičnih romanov zadnjega časa, ki ob skrajno napetem, razburljivem dejanju operira i rsemi modernim iznajdbami. — Miss Leonor Mo-"iss, hči mistra Maksimusa Morrisa, ki je iz-muko sredstvo. do nieun imenovano »iuor-
rlsit«, s katerim se lahko kuri peči, motorje in stroje in ki daje najlepšo razsvetljavo, ponudi to iznajdbo za odkupnino 100 milijonov dolarjev ravnatelju delniške družbe v Newyorku, ki je združila skoro vse promogokopo in petrolejske vrelce. »Ali v dveh letih 20 ton morrisita za 100 milijonov ali nič« zahteva miss Leonor, ki napove, da napravi med tem časom s [»osebnim oldopnim avtomobilom, tudi iznajdbo njenega očeta, pot okoli sveta. Gonilna sila tega avtomobila je mali kos morisita, ki tehta 400 gramov in izvaja 400 konjskih sil. Avtomobil jo zgrajen s takim mehanizmom, da se s pritiskom gumba lahko popolnoma zapre kot oklopnjak, ali pa z drugim pritiskom hipno prelovi v motorni čoln. Ker bi velikanski učinek morrisita za kurjavo in razsvetljavo napravil nepotreben ves premog in ves petrolej in bi bile premogokopnO in petrolejske družbe popolnoma uničene, začenja velik boj med imenovanim ravnateljem premogokopnega in petrolej-skega trusta z miss Leonoro, kateri noče plačati odkupnine 100 milijonv, pač pa bi ji rad z intrigami, zavratnimi napadi z nebroj agentov, tekom njenega dveletnega potovanja okoli sveta iztrgal iz rok košček morrisita, ki goni njen oklo-pni avtomobil. To potovanje z vsemi naravnimi čudeži in pustolovščinami, originalnimi tipi, ki spremljajo miss Leonoro kot inženerji in kažipoti, neverjetni domisleki in razne zapreke in zahrbtnosti od strani ravnateljevih agentov: vse to dela roman silno napet in zanimiv. — Kdor vzame knjigo v roke, je e more odložiti do konca. Knjiga se naroča v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani in v Zvezni knjigarni istotam.
Dostojevski F. M.: Idijot. Roman v štirih delih. Poslovenil dr. Vlad. Boršnik. II. del. Založila knjigarna Zvozne tiskarne v Ljubljani. Cena broš. izvodu 32 Din.
Zapisnik lucernskega kongresa izda tudi v nemškem jeziku Mednarodna zveza kršč. strokovnih organizacij v Utrechtu. Pozivamo društva, posebno šo one posameznike, ki se žele seznaniti z mednarodnim položajem delavstva in našim gibanjem, da naročo to važno knjigo tekom prihodnjega tedna v glavnem tajništvu JSZ. na Starem trgu št. 2 v Ljubljani. Stane okrog 60 Din. Ker se bo naročilo le število naročenih izvodov, prosimo takojšnjega naročila. Jug. strok, zveza.
SpoFžni lecfeia
10. tega meseca so pripeljali prvi tovorni vlak na kraj bodočega stadiona v Amsterdamu. Vozovi so bili napolnjeni s peskom, okrašeni pa z mednarodnimi zastavami Navzoči so bili- vsi, ki v Holandiji v športu kaj pomenijo. Predsednik ho-landskega olimpijskega odbora je prevrnil prvi dovoz peska, amsterdamski župan je pa imel namenu primeren govor.
V Trondhjemu na Norveškem se je izvo-jevalo danes teden svetovno prvenstvo v hitrostnem drsanju na ledu Finci so udeležbo odpovedali, Rusom je vlada udeležbo prepovedala, Finec Thunberg jo bil še na potu iz Amerike v Evropo in Norvežani so ostali lepo med seboj. Kajti par drugih tekmecev ni pomenilo nič. Vreme tekmam ni bilo ugodno, zato tudi rezultati niso taki, kot smo jih navajeni brati. 500 m je pre-drsal Larsen v 44.7, 1500 m Ballangrud v 2 : 25.4, 5000 m Ballangrud v 8 : 42.7, 10.000 m Ballangrud v 18:09.1. V končni klasifikaciji je bil Ballangrud prvi, z naslovom: svetovni mojster; Larsen je bil drugi, Evensen tretji. Thunberg in Rusi Ipolitov, Mejnikov in Kufin pa drsajo danes v Oslo. — Pred odhodom iz Ameriko je potolkel Thunberg ameriškega prvaka in olim-pionika Je\vtrawa na pol milje (804.5 m) v 1 :15.4, na poldrugo miljo pa v 4 :12.6. — Na Norveškem se je pojavil nov drsalni talent, Ejnar Ilagen; 5000 m je predrsal v 8 : 37, nov svet. rekord ju-niorjev. — Leta 1923. je holandska drsalna zveza namenila zlat pokal tisti državi, ki bo v treh letih 1924./ 1925 in 1926 izkazala največ točk v šestih svetovnih in evropskih prvenstvenih bojih. Pokal z naslovom: IJrix de la Paix (nagrada mira) je dobila Avstrija. — Najdaljša smuška tekmovalna proga sveta je na Švedskem, 90 km. Imenuje se tek W a s a, po kralju Gustavu I. iz rodovine Wasa (1521—1560) .T Tekme se udeležujejo samo Švedi Lani je zmagal Uetterstrtim, v 6 : 03 : 55, letos pa Hedlund, v 5 : 36 : 07; lanski zmagovalec je porabil 5 : 38 : 51, tretji po vrsti 5 : 41 : 30, četrti pa 5 : 43 : <14. — Avstrijski učitelj in prvobo-jevnik zimskega športa Zdarsky je praznoval te dni svojo sedemdesetletnico. — Pred par dnevi šele smo brali o novem evropskem rekordu v skakanju s smučmi; napravil ga je Norvežan Stromstadt z 68 metri. Takoj nato smo pa brali, da je skočil Thams 70 m, nov evropski rekordi, StrOmsIadt pa 69.5 m. Izven konkurence je skočil Norvežan Rund celo 70.5 m.
Ameriška zastopnica tenisa je prišla v Evropo po poraz, francoski zastopniki tenisa so pa šli v Ameriko po zmago. Videlo se je, da so v zaprtem prostoru Francozi boljši kot Ameri-kanci. Borotra je potolkel velikega Tildena 13 :11 in 6 :3, Lacoste pa Richardsa 6:4 in 6:2. Rir bards je najboljši ameriški igravec v »hall«-i. V boju parov je bil pa ameriški par Tilden-Ander-son dosti boljši kakor francoski par in je zmagal 6:2 in 6:1. Slednjič je premagal Lacoste Bo-rotro s 15 :13, 6:8, 2:6, 6:3, torej 29 :25, in je postal tako ameriški »halk-ski mojster. — Čeh Koželuh bi rad postal trener na Angleškem ali v Ameriki.
V lahki atletiki zaznamujemo nov hallski rekord Hoffov v skoku ob palici, 4.075; pri 4.09 je prevrnil lato. Pravijo, da bo ostal v Ameriki, če bo dobil pripravno mesto. Ako bi postal profesdonal, bi zaslužil, kolikor bi hotel. Zadnjič so mu ponujali za glavno vlogo v nekem filmu 35.000 dolarjev. Zelo zapeljivo. Sedaj enkrat se bo udaril 7. Osbornom v deseloboju. — V Stettinu je pretekel dr. Peltzer v zaprtem prostoru 800 m natančno v 2 minutah, KBrnig pa 100 m v 10.6 — Amerika-nec Plant je prehodil 3000 m v 12 :49, nov svet rekord.
Italijanski bok ser Bertnzzolo je premagal Giuseppeja Spalla v deseli rundi; sicer ne k. o., a Spalla je sam dal znamenje, da se ne more boriti več. Tudi v Erminia eportni svet ne zaupa več; splošno mnenje je, da ga bo potolkel i Tirpo i Paolino. — Dempseju se slabo godi; resnega boja tki in nastopa samo, da se kaže, v takozvanih ekshibicijskih bojih. Štirikrat je v zadnjem času nastopil, vselej 5000, skupaj 20.000 dolarjev. Ni zadovoljen in pravi, da se svet slabo vrti
Oxford in Cambridge pridno trenirata. 27. marca bo veliki veslaški dvoboj. Oxford vesla s prav dolgimi udarci, Cambridge se pa vadi posebno v tehniki starta.
Šestdnevno dirkanje v Chicago je dobil par Walthour-Mac Namara. — Opperman je v Avstraliji. predirkal 150 mil = 16.09 km * 9 : 80, za 29 6 fck. hitreje kot dosedanji rekord. — 1. nov. 1925 je predirkal Francoz Jean Brunier za vetrovno hrambo in za vodnikom v eni url 120.958 km. Sedaj trenira spei Belgijec Vander»tuyft, ua mu iztrga rekord, ki ga je enkrat že imel.
Od Kappskefra mesta do Kalrp so priSli t dvema avtomobiloma mmor Treat. ni"frova zana. na mehanik, en noročevala« in eii liluislu
operater; pot je bila izredno težavna. — Na avto-dromu Tulford v Floridi (Amerika) je preiirkal dirkač Paolo 300 milj = 482.7 km s hitrostjo 217 kilometrov na uro!
Kakor smo že pisali, je polet čez Ande zelo nevaren in težaven, in se ga Je tudi F rane o zbal. Vrniti bi se moral domov na ladji, a je prosil, daj mu dovolijo vrnitev 7. aeronlanom, po isti poti, kakor je bil šel v Ameriko Ce mu ne bodo dovolili, se ne bo nikdar več vsedel v aeroplan; tako pravi.	V. S.
Nogometne prireditve. Nogometna sezona je že v teku Po odigranih dveh kolih tekem za zimski pokal bodo pričele prvenstvene tekme za poletno sezono, med katero se bodo brezdvomno odigrale tudi marsikatere večje prijateljske in mednarodne. Podsavez je v nameri pripraviti klube na bližnjo prv. sezono ter vzbuditi jih iz zimskega počitka razpisal takozvane pokalne tekme, katerih prvo kolo se je odigralo v nedeljo med SK Slovan, SK Slavijo, SK Ilirijo in ASK Primorje. Posebno tekma med poslednjima kluboma je bila nad vse zanimiva ,kajti obe moštvi sta predvodli večinoma tehnično dobro igro a tudi inače je prireditev potekla v najlepšem redu. Pohvalno je treba omeniti zadržanje publike, ter je pričakovali, da so bo tudi v bodoče na isti način znala obnašati. — V nedeljo, dne 28. t. m. se odigrajo še sledeče prvenstvene tekme, ki spadajo v jesensko sezono: SK Ilirija rez. : ŽSK Hermes ob 8.30 uri, SK Slovan rez. : ASK Primorje rea. ob 10.15 uri. Obe tekmi se odigrata na igrišču SK Ilirije. — Popoldne se nadaljuje tekmovanje za zimski Krisper-jev pokal Ob 13.45 uri nastopita SK Slovan : ZSK Hermes, a ob 15.30 SK Jadran proti zmagovalcu iz tekme SK Ilirija : ASK Primorje. Ti tekmi se pa odigrata na igrišču ASK Primorje, Dunajska cesta in sicer ob vsakem vremenu. — Brezdvomno bosta posebno navedeni pok. tekmi zanimivi. Moštva bodo dala vse iz sebe, da si pribore lepi pokal, vsled česar vlada med publiko velik interes in pa ugibanje, kdo bo oni srečni, ki si ga bo osvojil. — I)a se zamorejo odigrati tekme v redu, ponovno apeliramo na publiko, da tudi v bodoče tako dostojanstveno manifestira športno misel, kakor pri zadnji tekmi meti SK Ilirijo in ASK Primorje.
Švicarski lahkr,atletski rekordi. Tek: 50 m 6.0. 100 m 10.8, 400 m 481, 800 m 1 : 52.6. 1500 m 3 :55, 10.000 m 33 : iS, pol ure 9306 m; 100 m
staje 10.4. — Hoja: 3000 m 13:58.3, 10.000 m 49 : 34. — S k o k i : V višino 1.85, ob palici 3.60. — Meti: Krogla 13.6750, diskos 42.59.
Holmenkollen. Prvi dan liolmenkollenskih tekom se je vršil ob najlepšem vremenu smuški tek na 50 km. Oglasilo se je 155 tekmecev, startalo jih je 118. Pokrajina zelo težka. Prvi je bil Norvežan Kjolbotn v izboniem času 3 : 45 : 19. Tekom šestih minut so mu sledili trije drugi Norvežani, Ole Hegge, Stenen ln Stoea. Peto in šesto mesto sla dosegla Finca Niku in Lappalaiuen, 7. mesto Norvežan Tangholen, in šele osino zmagovalec v finskem Lahtisu, itaivio. Kjelbota je bil v Lahtisu tretji, 4 : 26 : 47, Ole Hegge — od nas včeraj omenjeni pismonoša — Četrti, 4 : 27 : 54, Niku peti, 4 : 80 : 6, Lappalainen drugi, 4 : 26 : 45. Ostali v Lahtisu niso startali. Primerjaj! Šveda med prvimi desetimi ni bilo na llolmenkollenu nobenega.
Turi&tiMu
Kranjska gora, 27 febr.: ob 7. —3° C, barometer stoji mirno — brez oblakov, saninec ugoden.
Boh. Bistrica, 27. febr.: + 1" C, vreme oblačno, za zimski šport neugodno.
Naznanila
ŠiSka. Kat. prosvetno društvo priredi jutri, v pondeljek, dno 1. marca 1926, v samostanski dvorani poučno znanstveno predavanje o razvoju zemlje ali kako se je zemlja pripravljala za sprejem človeka Vsebino bodo pojasnjevale ekjop1 tične slike. Prodava g. ravnatelj dr. Mantuani Začetek ob pol 8. uri zvečer.
Slov. marij. glotl. Narodni dom: V nedeljo, 28. februarja. Pocci; Gozdni kralj Lavrin. Začetek predstave ob 5. uri popoldne. Predprodaja vstopnic pred malo dvorano v Narodnem domu eno uro pred začetkom predstave
"Ptaissvedlovanfa
Dotični dijak, ki je izvabil zlat prstan z brf-ljanti 0'!uče nca 2 razreda na Erjavčevi cesti poleg Derendove trgovine dne 9 t. m. opoldne, se poživlja, da prstan takoj izroči g. Jož. Kalčiču. Dunajska c. JVII., sicer ga bo zasledovala policija ker je poznan.
Trst, 26. feruarja.
Leta 1924 je promet v Trstu radi nemirov v Hamburgu dosegel predvojne številke; od takrat pa gre razidno navzdol skoro v istem razmerju kakor vstajajo jugoslovanska pristanišča.
Številke, ki jih je te dni objavila tržaška trgovska zbornica o prometu v januarju 1924 so presenetile tudi najvočje pesimiste 1 Uvoz	1926	1925
| po suhem 1,099.703 stotov 1,486.491 stotov po morju 1,201302 stota 1,159.655 stotov Skupaj . 2,301.005 stotov 2,646.146 stotov
Izvoz
po suhem	891.399 stotov	1,026.122 stotov
po morju	744.626 stotov	961.166 stotov
j Skupaj	. 1,636.025 stotov	1,987.288 stotov
Skupni promet
po suhem 1 991.102 stota	2,512.613 stotov po morju 1,945.928 stotov 2,120.821 stotov
Skupaj . 3,937.030 stotov	4,633.434 stotov
Razlika med prometom v januarju 1. 1925 in v istem mesecu 1. 1926 znaša nič manj kakoT 696.404 stotov! Da bi pa prišli do prometa v mesecu januarju 1924, bi morali prišteti letošnjemu 1,330.000 stotov!
Za usedo Trsta so se pričeli brigati tudi milanski gospodarski listi in iščejo zdravila, ki naj bi krizo vsaj ublažila. Skoraj vsi ekonomist so mnenja, da bi se dalo Trstu poma-! gati: 1. 7, zgradbo predilske železnice, da se Praga zveze direktno s Trstom, da se tranzitno blago izogne muhasti (tako pravijo Italijani) carinski politiki Jugoslavije; 2. Trst naj se zveže z Reko z direktno progo; 3. z ugodnimi želzniškimi tarifi se da del prometa zopet obrniti proti Trstu.
* ■ •
Popust na železnicah za posetnike Zagrebškega Zbora. Generalna direkcija drž. žel. je odobrila, kakor za pomladanski, tako za jesenski sejem Zagrebškega Zbora sledeče olajšave: Posetnikom: 50 odstot. popusta za vožnjo v Zagreb in nazaj in sicer tako, da kupi posetnik celo vozno karto, ki velja ob enem kot sejmska legitimacija in za brezplačen povratek. Za pomladanski sejem je veljaven ta popust: za pot v Zagreb od 18.—28. marca, za povratek pa od 21. marca do 1. aprila 1926. Razstavljalcem: brezplačen transport razstavnih predmetov iz
• v •• t • /
Zagreba nazaj od koder so bili poslani v Zagreb. Posetnikom sejma pristoja ta olajšava na vseh osebnih in brzovlakih, razun Simplon Orient Epressa. Legitimacije za znižano vožnjo se bo prodajalo pri vseh zastopstvih Zagrebškega Zbora in vseh večjih denarnih zavodih v državi, kakor tudi pri trgovski družbi Vera d. z o. z. v Ljubljani, Aleksandrova cesta 8.
Plakat Zagrebškega sejma. Veliki plakat Zagrebškega sejma (Zagrebačkog Zbora) ki naznaja »Pomladanski sejem« in ga sejmska uprava že razpošilja po celi državi je dotiskan v več tisoč izvodih. Razpošilja se županstvom, hotelom, trgovinam itd. s prošnjo, da se ga razobesi na vidnem mestu, tako da bo ta važna in za narodno gospodarstvo koristna priredba lahko zainteresirala vse meščanske sloje. Kdor želi, da se mu pošlje naj se obrne naravnost na sejmski urad (ured. sejma).
Strah radi pasivne trgovinske bilance. Že L 1924 je Italija uvozila za 5 milijard lir blaga več kakor izvozila. Zadnje statistike kažejo, da se je v 1. 1925. ta primanjkljaj povečal še za 2 milijardi, tako da znaša za to leto 7 milijard. Porast primankljaja se v veliki meri pripisuje slabemu žitnemu pridelku 1. 1924. Vlada je v skrbeh radi stalnega naraščanja primanjkljaja, vendar upa, da se bo z ustanovitvijo Zavoda za izvoz izdatno povečal izvoz Italije.
Vladne podporo dalmatinskim rabiškim zadrugam. Trgovsko ministrstvo je dalo Din 15.000 podpore dalmatinski ribiški zadrugi v Premudi in d lmatinski ribiški zadrugi v So-linu Din 10.000.
Znižanje debetnih obresti v Nemčiji. Ber« linske banke so sklenile znižati obrestno mero pri posojilih za en odstotek.
IZor&a
Denar.
22. febr. 1926.
Zagreb. V prostem prometu notirajo: Berlin 13.54 (13.5210- 13.5610), Italija 228.13 — 228.25 (227.665—228.85), London 276.60-276.70 (276.13-277.33), Newyork 56.75—56 80 (56.60—56.9250), Pariz 207.50 —208 (—, —), Praga 168.60-168.70 (168.10 — 169.10), Dunaj 8.01—8.01.50 (7.9930— 8.0350), Curih 10.94-10.95 (10.9257-10.9657). -Vojna odškodnina 280 (bi.).
Curih. Belgrad 9.1350 (9.1250), Pešta 72.S0 (72.80), Berlin 123.70 (123.70), Italija 20.87 (20.87), London 25.26 (25.2675), Ne\vyork 519.75 (519.80), Pariz 19.07 (18.87), Praga 15.3950 (15.3950). Dunaj 73.25 (73.25), Atene 7.37 (7 40), Bukarešt 2.1950 (2.1950), Sofija 3.70 (3.75), Madrid 73.27 (73.25), Varšava 64.25 (64.50), Amsterdam 208 10 (208.12), Bruselj 23.62 (23.62), Stockholm 139.25 (139.40). Kopenhagen 135 (135), Oslo 112.75 (113.25).
Z Osram-zarnicami k boljši svetlobi!
spomladanske ia letne moške obleke obrnite se zaupno na specijalno zalogo češkega in angleškega sukna
JOSIP IVA\ČIČ, LJubljana, MilcIoSICeva 4
Največja Izbira. Cene neverjetno nizke. Oplejto »1 golopoI__PreprlCaJle sel
Križasto in črtasto blago v pomladni modi.
Križasto in črtasto blago je skoraj vedno moderno, spomladi je pa obleka iz takega blaga gotovo najlepša. Zunaj v prirodi vse v živi |oarvi in je sočnato in sveže, zato so pripravne tudi take obleke, ki v njih blago takorekoč živi in diha v živih barvah. Posebno za mladi svet so take obleke v lepem skladu z njihovim notranjim in zunanjim življenjem. In če dodaš taki obleki še nekaj navadnih našitkov iz platna ali usnja, če jo prepasaš z usnjatim, ozkim pasom in imaš na glavi ličen ki buček živahne barve, tedaj je vse pomladansko enotno. Cez tako obleko oblečeš plašč iz podobnega križastega blaga, ki mora biti prav preprost v obliki, saj je že blago dovolj živo. Ovratnik je kakor pri moških suknjah, rokavi so v obliki »ranglan«, gumbi navadno prevlečeni z usnjem. Drugi obleki na sliki |e pride.,an tudi kroj. Ta obleka je zelo lična
■ti
Vsaka drobna vrsSica Din i'50 ali vsaka beseda SO par. Naj-manjši Bin. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko 1
in prav moderna. Gube so spodaj razpuščene, tako da ima krilo precej obliko zvonca. K takim oblekam in plaščem nosiš prav majhne, preproste klobučke, ki imajo navadno le kak tral ec iz usnja ali pa kovinasto zaponko. Tudi čevlji naj bodo preprosti. Navadno so najlepši iz rjavega usnja in tudi najbolj trpežni. Nogavice izberi take barve, ki je najbolj sorodna rjavi barvi usnja.
Moderne so tudi obleke, ki imajo širše krilo in plisirano bluzo. Tako obleko moreš okrasili z vezeninami iz raznobarvne volne. Lepe so take vezenine v zapestju, na ovratniku in na prsih. Take obleke so za pomlad zelo prikladne in moderne. Vezenine različnih, živih barv, svileni našitki, trakei iz usnja, razni ornamenti an podobno — vse
POZOR! OSTANKI za perilo
so naprodaj po polovični ali zelo zni?ani ceni. Ne zč>mudite ugodne prilikel Ljubljara, Roaljeva cesta št. 30/1., desno.
utegneš uporabiti pri teh oblekah, ki so še posrbej pripravne za mladi svet. Pri vsem tem pa pazi, da ne izdaš preveč, saj ni prav nič lepo, če se oblečeš bogato, a so tvoji do hodki majhni. Obleci se svojemu stanu primerno in ne delaj dolgov za dragocene obleke.
Čudno je videti, če je služkinja lepše in bogatejše oblečena kakor njena gospa; ali če je gospa oblečena tako, da radi velikih izdatkov za oblek trpi družina. Kakor kdo more in zmore — tudi to je pravilo mode!
Meteorološki zavod v Ljubljani, dn0 27. februarja 1926. višina barometra 508*8 m
Opazovanja krai	fos	Barometer	loplola v C'	Rcl. vlapa	Velet In brzina v m
	7	776-2	3-4	62	SE 3
LJubljana (dvorec)	8	776-8	3-0	60	SSE 3
	14	775-8	6-6	50	SE 3
	21	/77-5	3-8	53	SE 3
Zagreb		777-0	3-0	60	NE 8
Belgrad					
Sarajevo	8				
Skopige		7708	6-0	85	ENE 2
Gruž - Dubrovnik		764-2	11-0	35	mirno
Praga	1	778-9	1-0	—	SE 2
Oblač-nost 0-10
Padavin
»<s!a
I množina v mm do 7'-
10 9 t 0 3
0 0 o
Barometer je reduciran na morsko gladino.
Spret. delavke
Iščemo za lahko in snažno delo. — Istotam se sprejme več čevljarskih
POMOČNIKOV.
Reflektira se samo na poštene in pridne moči. . Natančna pojasnila daje tvrdka M. MAHER, Ljubljana, Tržaška ccsta št. 9, naspr. tob. tovarne.
Prirezovalca (-lko)
in šteparico, prvovrstne moči, iščemo za najfin. galanterijski posel. Osebe z večletnimi spričevali naj se javijo na: »IVETE«, izdelov. luksuznih čevljev — ZAGREB, IHca 36.
Korespondentinjo
samostojno, v slov. hrv. in nemškem jeziku, per-fektno stenografinjo, išče industr. podjetje v Mariboru. - Ponudbe na Alo-m.a Company, Ljubljana. Cankarjevo nabr. 1, pod »Korespondentinja«.
Pridno DEKLE
želi službe pri boljši rodbini, da bi se izurila v kuhanju. Gre tudi brezplačno. - Naslov v upravi lista pod St. 1272.
Posredovalnica služb
Jezika Plahuta
Ljubljana, Mestni trg 251,
ima v evidenci najboljše kuharice, sobarice, natakarice in služkinje. — Vljudno se priporoča za obilna (tudi pismena) naročila.	1315
Francoščino ln nemščino
poučuje temeljito diplom, učiteljica. - Ponudbe na upravo pod: »Bouvard«.
1(1
Vinicar
se sprejme s tremi osebami. - Naslov: Franko-panova ulica 14, Maribor.
Dva zidarja
samostojna, iščem takoj. Ing. RUDOLF TREO — stavbenik, Gosposvetska c 12-11, od 12 do pol 2.
Sprejme se dober KLJUČAVNIČARSKI PREDDELAVEC.
TRIBUNA., F. B. L„ Ljubljana, Karlovska c. 4
KUHARICA
se išče, dobra in poštena, ki bi pomagala tudi pri hišnem delu. - Naslov v upravi pod št. 1390.
DEČEK
poštenih staršev, se sprejme za kleparsko in vodovodno inštalacijsko obrt. . GANTAR Anton, Ljubljana, Mestni trg 9.
Več KROJAŠKIH
pomočnikov
za fino damsko Helo sprejme takoj »ELITE«, Ljubljana, Prešernova 9.
Službe išče
ad<nin. oficir intend. stroke, v pok., vešč slov., srb. in nem. jezika v govoru pisavi, kakor tudi strojepisja in koresp., z enoletno prakso v izvozni trgovini s slivami in žitom. Službo bi nastopi"! v juliju aii avgustu, ko se preseli iz Srbije nazaj v Slovenijo. -Cenj. ponudbe upravi pod »Vpokoien oficir«.
POSLOVODJA
popol. samostojen, zmožen voditi trgovino, želi premeniti mesto. Cenj. ponudbe pod: »Samostojen« 1365 na upravo.
ItfflESff
KAPELNIK, ORGAN7ST in OBČINSKI TAJNIK
pevovodja in učitelj gla-sovirja, dobro izvežban,	„„
s prav dobrimi spričevali APNO, CEMENT išče službo iste stroke. Itraverze in vsake vrste železnina po najnižji ceni. — Žekrnina IVAN KORAŽIJA, MARIBOR, telelon št. 313.
Od 5 do 500 vagonov
Trije krasni oleandri
in skobelnik
(Hobclbank) se proda. Dunajska cesta štev. 63, pritličje, desno. 1358
Pripravljen je tudi me njati za mesto. Nastop službe lahko takoj. Naslov v upravi pod: 1366.
MLINAR
dobro izurjen, išče službe s stalno vodno močjo. — Event. vzame tudi mlin v najem. Naslov pri upravi pod: Mlinar 1319.
Upokojen policijski DETEKTIV
srednijh let, samski, išče službe v skladišču ali kot pisarniški sluga. Pisma pod šifro: »Upokojenec« Stev. 1290 na upravo.
16-LETEN DEČEK
: dovršeno meščansko šolo ter izvrsten računar želi vstopiti kot začetnik v kakršnikoli službo. Naslov v upravi: 1338.
ČEBELAR
verziran nekoliko v knjigovodstvu, dobi službo pri Kupčijskem čebelnia-ku grad Smrek p. Višnja-gora. Služba je najpri-pravnejša za penziontsta. Ponudbe naj se naslove na: trgovina MERKUR. CELJE.	1361
Iščemo dobrega vrtnar, pomočnika
(ali vrtnarja-samca). Ponudbe s spričevali in z navedbo zahtevane plače na KENDOVO grajsko upravo na Bledu. Hrana, stanovanje in pranje se oskrbi v hiši.	1331
Poštena VDOVA
želi mesto kot hišnica. Naslov v upravi: it. 1384
Šelenburgova ulica 1,
dvorišče, levo,
priporoča bogato izbiro damskega perila po najnižjih cenah. Drž. uradnicam in družinam popust.
POZOR!
Rozika, kam pa? — K čevljarju, ki dela čevlje po meri najceneje. Sprejema vsakovrstno popravilo, moško _ tcmplancc od 40 do 50 IJin, ženske od 30 do 40 Din; to je pa edino le LOVEC na Glavnem trgu 4, (dvori-Jče) ▼ MARIBORU.
prvovrstnih, najmanj 6 mes. starih; enako množino svežih, ravnih bukovih hlodov vseh dimenzij in brez grč; do 1000 vagozov zdravih, hrastovih, železniških pragov različnih dimenzij ter vse druge vrste lesa, kakor tudi najrazličnejše dež. pridelke (seno, slamo, oves, fižol, oglje itd.) — oferirajte, najraje franko meja (Italija) tvrdki
EVGEN PRAŠELJ
uvoz — izvoz vseh dež. pridelkov ter kmet. potrebščin, LJUBLJANA, Miklošičeva ccsta št. 28/1.
POZOR!
1925 belo po 4 do 8 Din 1921 belo po 9 Din 1921 rizling po 10 Din za liter proda
J. Kravagna - Ptuj.
HARCERJI
pristni, zaradi selitve po nizki ceni naprodaj. Naslov v upravi St. 1377.
STANOVANJE
MAST Dir. 24.—, najfinejše ČAJVO MASLO Din 44.—, KAVA žgana , , ......
Dtn 52,— za 1 kg — se .d.Yeh s.ob' kuhinj s priti. doVi v trgovini, PREČNA i k.I.,n'™1' s® odd.? "a Pe" ULICA 8.	1383 i™'?"'1 8 aPnIom- Po-
goj: naprej vplačana najemnina. - Več po dogovoru. - Naslov v upravi lista pod Stev. 1378.
MOŠKO KOLO
v najboljšem stanju, se proda. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1388.
Kuni se DINAMO
15—20 KS z napetostjo 110 V, istosmerni tok. — Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod št. 1356.
Nad 60 3 do 5 let starih
kupimo takoj. — »Mladinski Dom«, Ljubljana, Kodeljevo.	1382
"KLAVIRJI!
Tovarna in za'oga klavirjev, prvovrstnih instrumentov različnih tvrdk, kakor tudi lastnih izdelkov. Poseben oddelek za popravila. Uglaševanjc in popravila za Glasb. Mat,, konservatorij i. dr. institute izvršuje moja tvrdka. Točna postrežba, zmerne cene — tudi na obroke! R. WARBINEK, Ljubljana, izdelovalec klavirjev.
Delikatesna trgovina
dobro vpeljana, na prometnem kraju, se ugodno proda v Ljubljani. - Pism. ponudbe na upravo pod »Dclikatesa«.
Kupim knjige:
VALVAZOR, stara izdaja. . DRŽAVNI ZAKONIK do incl. 1. 1918. — Naslov se izve pri Alo-ma Company, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 1.
V POLŠNIKU pri Litiji, poleg župne cerkve, se proda NOVOZGRAJENA,
šc nc čisto izgotovljena za 60.000 Din, ali se da v najem trgovcu ali kon-sumnemu društvu. - Lastnik: Josip KNEZ, trgov, z meš. blagom, Št. Jurij pod Kum om, p, Radeče pri Zidanem mostu
ŠTEDILNIK
železen, dobro ohranjen, takoj naprodaj. - Naslov v upravi pod Stev. 1379.
Proda se POSESTVO
obstoječe iz njiv, travnikov, zaraščenega gozda in sad. vrta, poleg je hiša in gosp. poslopje v dobrem stanju. Nahaja se ob drž. cesti. Več o tem so izve pri lastnici Roza-liji Škrabe, Zajasovnik 6, p. Motnik.	1311
na Kette-Murnovi (Martinovi) cesti St. 15
prodaja do velikonočnih praznikov rariične moške štofe moško perilo, kravate, moške in ženske nogavice, žensko volneno blago, svilene rute, šer-pe, belo in rujavo kontenino ter vse drugo manu-Jakturno blago po globoko znižanih cenah.
im B|
Rodbina Stolckar-Grundner naznanja, da je umrla gospa
telio Stoto roj. BrobeM
lastnica m!.'na in posestnica
dne 26. febr. ob pol 15, uri. — Pogreb pojde iz hiše žalosti dne 28. febr. — Sv. maša zadušnica sc bo brala v ponedeljek ob 7 zjutraj v župni cerkvi v Poljčanah.
Poljčane, 26. februarja 1926.
Žalujoči ostali.
Mesto posebnih naznanil.
V Šentpeterskem bazarju — Ljubljana, Martinova cesta 8, kjer dobiš manufakturno blago po skrajno nizki ceni. Pridite in prepričajte sel
POSNEMALNIK
star, dobro ohranjen, ki posname 200—300 litrov na uro, se kupi. Naslov v upr. lista pod St. 1313.
KLAVIR
jako dobro ohranjen, dober glas, ccno naprodaj. - Naslov v upravi lista pod številko 1158.
Biav. zasnpiKO-oppi:
i.Si««valr0Va,nica pr01! 8,alni P,oži' Plinarn in dlje^m. Mora biti aguen, inteligenten, zmožen, da ima poljudna propagandna predavanja po društvih. Nastop po dogovoru. Zmožnim ge nudi lepa, stalna eksistenca. — Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja je poslati na upravništvo »Slovenca« pod šifro: »ORGANIZATOR«.
Srom1kLaov^te krajevne in okrajne zastopnike.
Agilnim se nudi lep postranski zaslužek. - Ponudbe z navedbo službo-vantn na upravo »Slovenca« ood šifro; »ZASTOPNIK«.
S tužnim srcem naznanjamo žalostno vest, da nam je preminula blaga soproga in predobra mati, sestra in svakinja, gospa
Joslpina
soproga tolarskega mojstra.
Pogreb bo v ponedeljek ob pol 3 popoldne iz drž. bolnišnice. — Priporočamo jo v trajen spomin in molitev. Sv. maše zadušnice sc bodo brale v trnovski župni cerkvi.
Ljubljana, dne 27. febr. 1926.
Žalujoči ostali.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim srcem naznanjamo sorodnikom in znancem, da se jc naš ljubljeni brat
pater Dositej Negro
novoinašnik
23. febr. na izletu smrtno ponesrečil. Bival jc v samostanu očetov trapistov v Rajhenburgu že 13 let. —■ Pogreb se je vršil 25. febr. v Rajhcnburgu. - Zahvaljujemo se sorodnikom in prijateljem za udeležbo pokopa. Posebno hndi izrečena najiskrenejša hvala č. g. župniku.
Žalujoči ostali: sestre: Ana, Mlcl, Kati in brat Kari Negro; svak Anton.

Najcenojfie ln največje skladišče dvokoles, motorjev, otro&klli vozičkov, Mvalnlh strojev, vsukuvrHlnih nadomestnih dolov, pneu-matikn. Posebni oddelek za popolno popravo, einajliranje in pontklanje dvoUole«, otroSUlh vozičkov, Šivalnih strojev itd. Prodaja na obroke !	Conlki franko 1
»TRIBUNA" F. B. L. otroških vozičkov Ljubljana, coits it 4
Gričar & Mejač
šelenbnrgova ulica, pravi angl. gumiplaiči od 200.— Din naprej. Nepremočljivl lodni za pelerine, plašče in športne obleke.	1286
Vrtačnik Franc
polaganje novih in čiščenje starih parketnih tal. Dunajska cesta štev. 9.
Kralja Petra trg štev. 8, Iti, 220: Premog, drva, koks, cement.	1241
111(1(1 z velikimi klet-niOU mi in vrtom na Je žici štev. 68 ugodno prodam. Pojasnila daje lastnik istotam. 1230
PREKLIC. Podpisani
preklicujem vse neresnične besede, ki sem jih govoril proti gosp. Jošku Suhadolniku, strojn. pri tvrdki »Maček, Gregorin, Hren« v Dol. Logatcu, in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. — Gor. Logatec, 24. febr. Anton Pohleven, posest., Gorenfl Logatec itev. 38
U jI« na prekrasnom X llM položaju, povrh morskog kupališta »Draga« sa prostranom ba-štom i više soba sa 11 kreveta, u Malinskoj, na otoku Krku, feftino se Iznafmlfuj« na više go-dina ili kroz sezonu. Za adresu obratite se na rcdakciju »Slovenca« v Ljubljani« pod gt. 1304.
POSOJILO 20.000 do 25.000 Din
išče trgov, poslovodja v svrho prevzema dobro vpeljano trgovino z meš. blagom na deželi. Posojilo zamore odplačevati mesečno po 20C0.— Din glavnice in obresti. Cenj. ponudbe na upravo lista ;jjpdi »Zanesljivo« 1364.
"HLODE-
smrekove in jelove, od 25 cm sr. premera, franko Domžale, kupim. -Cenj. ponudbe na naslov JOS. RUS, parna žaga, DOMŽALE.	1385
Naprodaj je po nizki ceni
več spalnih OPRAV
iz hrastovega, orehovega in mehkega lesa — pri JOSIPU KURNIK, Zgor. Šiška it. 51.	1319
Prodam popolnoma novo špecerijsko opravo.
Naslov v upravi: it. 1198
Pozor!
Pomlad, krojni tečaj. Krojna šola, Stari trg
št. 19, prične svoj tečaj za krojače, šivilje in ne-šivilje s 1. marccm. Istotam dobijo stranke kroje po meri in vsakem poljubnem modelu.
Išče se tako)
KONTORISTINJA
zanesljiva, v vseh pisarniških poslih verzirana moč z znanjem strojepisja in samostojne slovensko - nem. korespondence. — Istotam se sprejme starejša
PRODAJALKA
za trgovino z mešanim blagom. Reflektira se le na prvorazredno moč, ki je popolnoma izvežbana v mešani stroki. Plača dobra. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe je nasloviti na upravo lista pod številko 1250.
Bencin-motor
imr- naprodaj -m:
Zaradi nabave elektromotorja, se za ugodno ceno proda BENCIN-MOTOR z vozom, še malo rabljen, v dobrem stanju, 6 konj. sil. Ogleda in pojasnila se dobe 10 minut od kolodv. Škofja Loka, pri It. COF (Ke-klu), vas Virmaše St. 24, Gorenjsko.	1069
Kurimo STRUŽNICO
za les (draksl). Ponudbe z navedbo ccne na: A. Šinkovcc, d. d., Grosuplje pri Ljubljani.
iMehanično nmešiso vezenje
zastorov, pregrinjal, perila, monojtromov, oblek Itd., V dno belo In barvasto entlnnjc, ažurlran je, pred tiskan jc
raalek d Nlkc$, Lfu&fjana Dalmatinova ulico Stev. 13
Edinobrezkonkurenčno podjetje,najfinejša Izvršitev, najnižje cene In najkuleiitncjša postrežba

Pristne neapolitanske
MAKARONE
razprodaja radi opustitve zaloge tvrdka I. MUC Koloniale, Vodnikov trg it. 2 ln podružnica, Tavčarjeva (Sodna) ulica 4, po Din 7.50 do Din 12.— za kilogram.
Proda se v bliž. Ljubljane
PRITLIČNA HIŠA
z novim, moderno zidanim hlevom. Zraven je fudi nekaj zemlje in sad. vrt. Proda se skupaj ali posamezno. Naslov se izve v upravi pod: 868.
GUMIJASTI
trebušni pasovi
in PRSNI DRSALCI so pravkar došli pri tvrdki
BESEDNIK in DRUG
LJubljana, Prešernova 5.
Hruševe in črešnjeve
kupim vsako količino. | Ponudbe pod: »Takojšnje plačilo« it. 1143 upravi j »Slovenca«, Ljubljana.
Odda se pritlična meblovana SOBA
z električno razsvetljavo
samski osebi. Gasilska cesta 8, Spodnja Slika.
POZOR!
Radi preselitve se prodaja raznovrstno blago po jako znižanih cenah.
barija Poznič
Sv. Petra cesta št, 11
ženltev!
Zelo bogat trgovec, gostilničar in posestnik, 40 let star, želi znanja z gospodično ali vdovo. — Ponudbe s sliko naj se pošljejo na upravo lista pod številko 1277.
RADIO-APARAT
trocevni, brezhiben — z vsemi pritiklinami, ugodno naprodaj. Ponudbe na upravo pod: Radio 1351,
Salonska OBLEKA
lepa, dobro ohranjena, za slokega gospoda, se ugodno proda. Naslov v upravi lista pod št. 1331.
Vsakovrstno
zlato ftiipisie
po najvišjih cenah Černe, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica štev. 3
Otomana 52,C:
niče, kakor tudi vse druge
tapetniške izdelke po znatno znižanih cenah nudi
Fran Jager, tapetnih L|ubi|ana, Kolodvorska ul. 27
Popravila se solidno in najceneje izvršujejo
Prodam osebni auto
znamke »Opel«, popolnoma ohranjen s 4 manjšimi sedeži, za 25.000 Din. — Naslov v upravi »Slovenca« pod itev. 524.
Prazno sobo
veliko, v priti., z elektr. razsvetljavo, i i č e m. — Naslov v upravi: 1275.
Kupim eno- ali dvodruž.
hišo ali parcelo
v mestu ali v neposredni bližini. Posredovalci se odklanjajo. V pismeni po r.udbi naj sc naznani kraj in cena posestva. - Naslov v upravi pod St. 1201
lepa HIŠA pri kolodvoru, sposobna za kolodv. restavracijo, 6 sob, kuhinje, pralnico, 2 kleti, lep vrt, 2 njivč z novim gospod, poslopjem. Dalje se tam proda: gosp. poslopje s trgov, lokalom, skladišče, klet, novo ledenico z ledom, hlev za 4 konje, veliko podstrešje, popol. zaprto dvorišče. Cena po dogovoru. - Naslov pove Karol BREZNIK, Celje, Dolgopolje ul. 1. 1057
Cm. riseher
ZAOKEB, Sudlčka ul.!) Jurlšlčeva ulica it. 6 dobavlja privatnikom dvokole*n dele za dvo-kolosa. šivalne stroje, trramofone.Kraniofon-stke plošče ter nogometne žoge, tehnične patrebičine po najnižjih cenah ftport-skadrufitva, mehaniki in obrtniki dnbe po.
Eust. — Zahtevajte rezplačnl i 1 ustrovani katalog
Dobro izurjeno
pletilko
se sprejme takoj v stal-
snre)rr službe Rožna dolina
II./13.
Kupujem
lepa zdrava JABOLKA, sveže kravjo MASLO. -
Cene in ponudbe na: L. Nouiak, Bos. Dubica.
Prodam rablj., pocinkano
bodečo žico
Naslov pove uprava lista pod itev. 1249.
^^re;
po.
ajte /
■y
Kuhinjsko emajlirano
posodo
vseh vrst in dr. potrebščine, dobito najceneje
pri tvrdki: A. VICEL. Maribor, Glavni trg it. 5.
PREMOG-CEBIN
Vfollova ulica 1/11. — Telelon 56
stampilje
S. PETAN, Maribor.
Nasproti glav. kolodvora.
2 pletiina stroja
št. 8/32 cm in št. 8/40 cm, prodam. - Naslov pove uprava lista pod St. 1202.
da kupite solidno in najcenejše tapetniško pohištvo pri
IMoEf §ewsr
Gosposvetska cesta 6
Popravila se sprejemajo in točno izvršujejo.
Proda so po nizki ccni
moste tehtnica
za živino. - Ponudbo na upravo lista pod »Tcht-nica« itev. 1212.
L<JP1U> ŠČETKh
fliio Šimenc]
Ljubljana ^ ^esni

modroce, posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane, divane in dr. tapetniške izdelke dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku, Krekov trg it. 7 (poleg Mestnega doma). 1172
NAZNANILO I
Damsko krojaStvo Angela Radovan — Borštnar
se je preselila
v Spodnjo Šiško, Verov-Skova ulica 22 (v novo hišo Mestne hranilnice ljubljanske), ter se cenj. damam nadalje priporoča.
SpomladansKl
mednarodni Telcscjm v Pragi
21. do 28. marca 1926
Središče srednjeevropske trgovine in industrije. Najugodnejša prilika za nakup priznanih češkoslovaških industrijskih izdelkov.
50 % znižana vožnja
na češkoslov. in jugoslov. železnicah. Na avstrijskih železnicah velja za brzovlake vozovnica osebnega vlaka.
Brezplačen vizum za potovanje na Češkoslovaško.
Pojasnila in legitimacije daje:
Aloima Companu. LluDljana. Canharlevo neDr. 2 CeShoslovašhl Konzulat, IJuDliana. Brec

flr.PH.»li fMiter
lekarnar
¥ Linblianl. nikioSičcva cesta 36
naznanja p. n. občinstvu, da je svojo lekarno
preselil
v palačo ©hromega urada za zavarovanje delavcev na isti cesti
nasproti sodne palače
ter jo popolnoma na novo in moderno uredil.
Najbližja lekarna za one, ki prihajajo na glavni kolodvor!
Sisek
prlorota l)ol|j». ntairfcunce, r tt Mure, strune, sol« In v e PotrebSflne n »si glasbili
OdUkew« na parlikl Cen ki Iranko. razstavi
PRODAM
Zahvala.
Ob prerani in bridki izgubi našega srčno ljubljenega brata, strica in svaka,
gospoda
v izmeri 10 oralov, v najlepši ravnini, ob ccsti, hiša in vsa gospod, poslopja, novo in z opeko krito, voda in elektrika pri hiši. - Več pove Jan. Jenko, Sp. Brnik št. 33, p. Cerklje pri Kranju.
Bernard €@scuttyja
nam je došlo toliko izrazov iskrenega sočutja in sožalja, da nam ni mogoče se vsakomur posebej zahvaliti.
Blagovolijo naj vsi, ki so sočustvovali z nami, sprejeti tem potom našo globoko zahvalo.
Predvsem nas veže dolžnost, izreči srčno zahvalo gosp. Pavlu Fabijaniju za izvanredno požrtvovalnost, darovalcem krasnih vencev in šopkov, zastopnikom civilnih in vojaških oblasti, zastopstvu Trgovske in obrtne zbornice, »Sokolu« za častno spremstvo, vsem gg. pevcem za prekrasne žalostinke, gg. trgovcem, dalje zastopnikom raznih zadrug in društev in konečno vsem, ki so tako mnogo-brojno spremili našega nepozabnega pokojnika v večni senj.
Še enkrat: iskrena hvala vsem in vsakomur.
V Ljubljani, dne 27. februarja 1926.
GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI.
ssea
Otroka kapitana Granta. 209
(Potovanje okoli sveta.) francoski spisal Jules Verne. —■ Poslovenil A. B.
—	Dajmo, pomenimo se malo, je povzel Glenarvan, zdi se mi, da sanjam. Dobili ste torej pismo, Tom?
—	Da, pismo od vašega blagorodja.
—	V Melbourne?
—	Da, v Melbourne, baš ko sem bil s popravili Dri kraju.
—	In to pismo?
—	To pismo ni bilo od vaše roke, podpis pa je bil na vsak način vaš, mylord.
—	Tako je. Moje pismo vam je prinesel konvikt, Ben Joyce po imenu.
—	Ne, prinesel je je mornar Ayrton, ki je bil nekoč čolnar na Britaniji.
—	Tako je, zakaj Ayrton in Ben Joyce sta eno in isto. No, in kaj je bilo v tem pismu?
—	V pismu je bila zapoved, naj nemudoma zapustim Melbourne in odidem križarit na vzhodno obalo...
—	Avstralije? je vzkliknil Glenarvan tako goreče, da se je stari mornar ves zmedel.
—	Avstralije? je ponovil Tom Austin in debelo pogledal. Kaj še! Na vzhodno obalo Nove Zelandije!
—	Avstralije, Tom, Avstralije,« so ga začeli prepričevati vsi hkrati Glenarvanovi tovariši.
Tom Anstin se jo malone opotekel. Glenarvan mu je bil govoril s tako gotovostjo, da se je stari mornar že resnično zbal, ni li čital napačno. Kako. on, zvesti in točni mornar, pa da je naredil tako napako? Zavedel se je in samo jecljal.
»Pomirite se, Tom, je dejala lady Helenaj Previdnost sama je hotela...
—	Toda ne, nc, gospa, oprostiti mi morate, je ihtel Tom Austin. Ne, to vendar ni mogoče! Tako se vendar nisem mogel zmotiti! Ayrton je čital pismo prav lako kakor jaz, in on me je še hotel na vsak način spraviti na avstralsko obalo!
—	Ayrton?
—	I seveda, kdo drugi neki! Pravil mi je, da je to zmota, da ste mi vi ukazali priti v Twofoldski zaliv!
—	Ali imate še tisto pismo, Tom? je vprašal major, ki se mu je zdela stvar le malo preneumna.
—	Imam je, imam, gospod Mac Nabbs, jc odgovoril Austin. Takoj je prinesem.«
In Tom je odhitel v svojo kabino na sprednji strani podpalubja. Tistih par minut, ko ga ni bilo, so se popotniki molče spogledovali. Samo major je prekrižanih rok motril Paganela in spregovoril:
—	No, Paganel, recite, kar hočete, ta bi bila pa vseeno predebela.
—	Kaj? je vprašal zategnjeno Paganel. Skriv-ljen hrbet ga je delal podobnega velikemu vprašanju.
Austin se je vrnil. V roki je držal pismo, ki je je bil napisal Paganel in podpisal Glenarvan.
—	Naj vaše blagorodje izvoli čitati, je dejal stari mornar. Glenarvan mu je urno odvzel pismo in začel čitati.
—	Ukaz za Toma Austina, da nemudoma odrine na morje in povedo Duncana do sedemintridesetega vzporednika na vzhodni obali Nove Zelandije!...
—	Nove Zelandije! je kriknil Paganel in priskočil.
Iztrgal je pismo Glenarvanu iz rok, si pomel oči, naravnal naočnike in čital:
—	Nove Zelandije je vzdihnil z glasom, ki ga ni moeoče Dopisati. Prsti so spustili usodno nismo na tla." —
V tem hipu je začutil, kako mu je legla na rnme teživa roka. Ozri se ie in se znašel pred strašnim majorjem.
—	No, vrli naš Paganele, je dejal Mac Nabbs z veleresnim glasom, kolika sreča, da nam niste poslali Duncana v Košinšino ali na Kitajsko!
Ta šala je popolnoma potrla ubogega zemlje-pisca. Vsa posadka na jahti se je krohotala s homer-skim smehom. Kakor blazen je tekal Paganel po ladji gori in doli, grabil z rokami za glavo in si pulil lase. Kaj je počel, ni vedel; kaj bo storil, tudi ne. Spustil se je po lestvici v kabino, splezal je na mostič, se gu-gal semtertja kakor človek, ki ne ve, kaj hoče. Končno je prikolovratil na prednji del jahte. Tam se je zaplel v svitek vrvi in spoteknil. V padcu se je oprijel za napeto vrv.
V tem hipu je strašno počilo. Top na sprednjem delu ladje se je bil sprožil in razburkal s kroglo mirne valove. Nerodni Paganel se je bil oprijel za vrv in sprožil nabiti top. Odtod strašni pok. Gospoda Jakoba je vrglo po stopnicah prav v podpalubje.
Ko je zagrmel strel, so vsi kakor okameneli od strahu. Nato so preplašeni zakričali. Mislili so že, da je ubogega Paganela ubilo. Mornarji so pohiteli v podpalubje in prinesli zemljepisca, ki se je držal v dve gube.
Mož ni mogel govoriti. Nerodno, dolgo telo so prenesli v kajuto. Tovariši vrlega Francoza so bili vsi obupani. Major, ki je bilo v njem nekoliko zdravnika, če je bila potreba, se je baš pripravljal, da sleče ponesrečencu suknjič in mu obveže rane. Pa komaj se je doteknil umirajočega, že se je ta vzprožil, kakor da si pritisnil na električni gumb.
—	Nikdar, nikdar! je zaupil. Popravil si je na suhem telesu raztrgane cape in se z neverjetno urnostjo zapel.
—• I Paganel I
Nič Paganel, trrflvim! Treba jo preiskati...
—	Nič ne bo.«le preiskavah!
—	Mogoče ste zlemili... je nadaljeval Mac Nabbs.
HIESI!-SME!!!
S !£
rt tn
M) =
0 -d
t*
<D
M m H
m
o JZ
s §
« 8
m
N
O M
(4
<D >
J C fctf
® "a c o
>N	ČL . —.
a	>
^	o
S
m <b -o C
s:
*	's,
2 ^ E S
tU £ 0
*	3
0 £ ' J
=3 I
5 d
22 S
N
wT g
(D >
_g
~p GO - fc.'
1 <£ « ©
u
> —
n rt • H
» m
ElllSlil 111=111—
Zasloni
dobite uro na 15 rubinov
---------ali srebrno cigaretno dozo
poleg lovarniSkih een, če kupite eno obleko, oblekco za otroke, ali posamezno hlače eto. v naši detajlni trgovini na Erjavčevi c. št. 2.
Glejte lctatie!
Glejte letake!
Kanfakcijska tovarna
mma derenda & Cie
LJubljana.
Križe stoječe, viseče lesene in iz kovine vlite, razne velikosti, ter lito-železne nsgrofelisf križ© izdeluje
RUDA
DOHicELj A mmm
= PlarlDor = franhopanova ul!ca 10
■0H
Lahko
V
hojo ima in polno torbo denarja si prihrani vsak,
1 Je v veletrgovini R. SfERMEGid. Celje št. 18
lastni izdel. in cene silno znižane: moSki ali ienski iz kravine 150, iz teletine 155, Iz boksa 185, nizki iz boksa 175, iz Sevr. 205, iz laka 27n, otroški iz kozine :10, iz teletine 41, iz boksa 60 Din. Vzorii od razne inannfaktnre se pošljejo v pogled, ilu ■ strirani cenik z čez 1P00 slikami pa zastonj. Kdor pride z vlakom, dobi pri naknpn primerno povrnitev voinje. Trgovci engro cene.
Najstarejša graverska tvrdka
anton ČiRNE
se je z današnjim dnem
preselila>
iz Dvornega trga št. 1 v isto hišo,
na Kongresni trg
V.
BV Kupujem ša
ostanlev les u tai
po tovarniških dnevnih cenah.
mnnr H&RI^C, CILJE,
Frankopanska ulica 4.
Prodaja konj!
Vsled redukcije obrata se vrši v torek dne 2. marca 1926 ob 10 uri dopoldne na rudniku v Trbovljah pri hlevu blizu rudniške šole prodaja večjega števila konj in se vabijo kupci.
Honigov valjčni paremlin
Havas & Forgacs
L
Zastopstvo In zaloga:
%
LJubljana, Sv. Petra ce.ta 33.
Telefon interurb. 305.	Brzojavke: „Paull" Ljubljana.
KffiSKJJ
Pozor pred manjvrednim tujezemskim ulagoai
Zahtevajte pri nakupu edinole domači prvovrstni, garantirano 18/18 odstotkov fosforne kisline vsebujoči in v vodi raztopljivi
Siioerfosfatznamke "Danica"
t
Najboljša kakovost in brezkonkurenčne cene! Pazite na znamko Danica" katero nosi vsaka originalna vreča! Naročila sprejema:
„DANICA" d. d za kep. proizvode, Zagreb. Zastop: Ljnbljana, Pollanski nasip 48.
SWT Cuv«fte se tujih manjvrednih Izdelko v!
Orehi
po najugodnejših cenah se dobe pri tvrdki
Franc MATHEIS-ovi nasled. v Brežicah.
HIŠA (vila)
novo prezidana v Novem mestu, z dvema stanovanji (eno prosto), z elektr. razsvetljavo, vodovodom, vrtom in njivo, se proda. - Naslov se izve v upravi »Slovcnca« pod St. 1279.
A. S1ISNIK
železnica Ljubljana, Zaloška cesta
KR0VSTV0
Franc Fujan
LJUBLJANA Galjevica Stev. 19
(pri dolenjskem kolodvoru), izvršuje vsakovrstna nova krovska dola s škri-ljem, škalco, opeko itd. Sprejema popravila raznih starih streh. - Zaloga azbestnega škrflja.
5 pisarn, SOB
takoj skupno ali posamič lepih, v H. nadstr., odda Pokojninski zavod, Ljubljana, Gledališka ulica.
PopoSnoma varno naložite svoji denar v
v Ljubljani, r. z. z o. z. na Mik!ošičev< cesti poleg hotela »Union«.
Hranilne v!oge se obrestujejo
na!uf:odne£ie.
Varnost nudijo lastna palača, hotel *Union«, hiše in zemljišča. — Krediti v tekočem računu. — Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva i. t. d. — Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah.
Vsled ugodne nabave surovin smo
znatno znižali cene
P. n. trgovce in zadruge prosimo, da zahtevajo cenike, ter se priporočamo
M. FranzI & Sinovi
Poštni predal 44	Ljubljana, Frivoz 10

V Zfaforcg tergjeniisi milu
se nahajajo zlatniki pc 10 frankov.
^Saforon terpers in nsi?c e bolj&e kot navadno milo
e s terpentinom kemično vezam milo v najbolj učinkoviti topi Iv obliki. Dve mogočni čistilni moč odelujeta in se izpopolnjujeta terpentln razkroji, milo jo iz ere. Učinek Zlatorog (erpentlno->.'ega mita |e zato neprebos Ijivl
V naikraišem času se je Zla <orog terpentlnovo milo ■r.kupilo vsem gospodinjam in saka, ki je enkrat prala z njim nc uporablja več drugega mila. 3a se seznanijo z Zlato-•og terpentinovlni mitom uili najširši krogi, se ot? D. avgusta 1925 v vsak ti soči komtd Zilatorog ter-pesitinovega miia vpreša tO frankov zlatnik, ki med vporabo bliskaje pozdravlja presenečeno gospodinjo. Veliko zlat nikov se je do sedaj že našlo, rvupite še danes zlata vredno milo in Iščite zlatniki
Prvovrstna moška
pisarniška moč
popolnoma perfekten korespondent v slovenskem in nemškem jeziku (prednost znanje srbohrvašč,), strojepisec in stenografist, dober knjigovodja, le z večletno prakso, se i S č e. — Pogoji: trezen, soliden, neoženjen, vojaščine prost. Nastop takoj ali po dogovoru. Na nekvalificirane in nezadostno izvežbane moči se ne more ozirati. — Ponudbe z navedbo spričeval in zahtevo plače pod šifro: »VESTEN« St. 1330 na upravo »Slovenca«.
ZLATO
kar dobite iz inozemstva I — O tem se lahko prepričate, ako primerjate izdelke in cene poslovnih knjig
hnjigoueznice K. T. Q. v Ljubljani
Kopitarjeva ulica štev. 6/11 in pa tuje blago.
I
Lovro Čremožnik v Celju naznanja, da preseli svojo realitetno posredovalnico s 1. marcem t. L K Prešernove ulice V Celju na Kralja Petra cesto štev. 28, II. nadstr., nasproti gostilni »Branibor« ter sc p. t. občinstvu pri nakupu in prodaji posestev nadalje priporoča.
I
Vselltveno pravico v jugosl. kvoti odstopim. Po nudbe pod »Amerika« na upravo »Slovenca« » MARIBORU.
Podpisana zavarovalnica izjavlja s tem, g Gustav Vidic iz Ljubljane ni v njeni s 1 n ž b i, ni tedaj upravičen sprejemati od strani: katerikoli vrste zavarovalne ponudbe, niti inkasi-rati premije ali delnih zneskov premije kot predplačila. —
V Ljubljani, dne 24. februarja 1926. »CROATIA«, zavaroval, zadr., ZAGREB, podružnica za Slovenijo v Ljubljani.
RAZPIS.
»HERA«, stavbna registrovana zadruga
z o. z. v Ljubljani razpisuje
za vsa zidarska, tesarska, krovska in kleparska, mizarska, steklarska, pečarska, slikarska, pleskarska ključavničarska in instalacijska dela pri gradnji eno- in dvodružinskih hiš.
Ponudbe je vložiti v soboto 13. marca 1926 med 15. in 17. uro v pisarni zadružnega gradbenega vodstva, Dalmatinova ulica 11.
Pojasnila, splošni in podrobni pogoji za via. ganje ponudbe in pripomočki za sestavo proračuna se dobe v pisarni gradbenega vodstva dne 2. in 3. marca 1926, vselej med 15. in 17. uro. Istočasno bodo ponudnikom dani na ogled načrti. Kompleten izvod pripomočkov in pogojev se bo izdajal proti povračilu dejanskih stroškov.
Zadruga si izrecno pridržuje možnost, da bo oddala delo ne glede na višino ponujene celokupne vsote.
Ljubljana, dne 17. februarja 1926.
4 PS idealno motorno kolo za vsakega. Stene samo Mk. 850 —. Zahtevajte prospekt in pojasnila, katera Vam brez kupne obveze pošlje
Fran Vorslt, MariJsor, Vrbanova 19
IKemo rajonske zastop. I
Obiava.

Dne 6. marca t. 1. dopoldne ob 9. uri sc vrši pri olcr. sodišču v Radovljici javna prostov. dražba
enonadstropne hiše
zelo pripravne za večjega obrtnika. V hiši se nahaja eno stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin, 2 kleti, 2 velika in i manjši poslovni prostor, vodovod in elektrika v hiši. Hiša je oddaljena 2 minuti od kolodvora Radovljica ter je sodno cenjena na 140.000 Din. Izklicna cena 80.000 Din. — Dražbeni pogoji so na vpogled pri okr. sodišču v Radovljici. Pojasnila daje lastnica MINKA HORVAT, modi-stinja, Ljubljana, Dalmatinova ulica 10/11, desuo
i
Brzoav. naslov: C-osgobanka LJllblfemGL, Mflclošfčeva. ceste tO TsSefon štev. 57, 470 m 979
RaCun poštno ček. urada si. 11.945 Podružnice: Celje, DJakovo, Maribor, NovJsad, Sarajevo, Sombor, Split, šibenik. Ekspozitura: Bled Kapital Iri rezerve skupno nad .Din 15,000.000-—, vloge nad Din 200,000.000 -
Trgovski krediti, eskompt menic, lombard vrednostnih papirjev, Sales deposits, nakup in prodaja valut in deviz, vloge na tekoči račun in vložne knjižice. — Direktne zveze z vsemi svetovnimi bankami.
Izvršuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. — Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije.
i iii'iininniiiiiiimaiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMi
Urednik: Franc Tcrsečlav.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karol Ceč.
izdajatelj: dr, Fr. Kulovee,