cloradd dnraik w Združenih državah M tm Uto • • • 16.00 A Uta.....$3.00 hv York calo fete . 17.00 otioUto $7.00 1 GLAS NARODA lisi slovenskih d fUvceVY Ameriki. TXLX70N: GHelsu 8-1242 Intend m Second Glut Matter Stptembtr 21, 1908, at ths Poet 01 lot At How York, H. Y. indtr let of Oooffnii of March 8, 1879 No. 147. — Stev. 147. NEW YORK, THURSDAY, JUNE Th* largest Slovenian Dailjr the United State«, Issued every day except Sundays and legal Holidays, 75,000 TSLETON: OHolfloa 1-1341 !4, 1937-ČETRTEK, 24. JUNIJA 1937 Volume XLV.-Letnik XLVfl C. L 0. NAMERAVA PROGLASITI GENERALNO STAVKO STAVKUJOCI JEKLARJI SE JEZE NA MILIČARJE, KER SO PREVEČ , NAKLONJENI STAVKOKAZOM V Warren, Ohio namerava odpotovati 50,000 linijskih delavcev. — Akcija je naperjena proti aodnijskemu povelju, ki določa število piketov pred Republic Steel. — Miličarji so preprečili nemire. — Obe stranki vztrajata na svojem sta- 1. » v liscu. WARREN, Ohio, 23. junija. — Delavski voditelji so nocoj zatrjevali, da se bodo več tisoč delavcev odzvalo pozivu za generalni štrajk, ki bo ohromil ves Trumbull okraj. Okraj ima 120,000 prebivalcev. Ta splošna stavka bo nekakšen odgovor delavcev na sodnijsko povelje, katero določa, koliko piketov smejo poslati stavkarji pred Republic Steel. WASHINGTON, D. C., 2o. junija. — Republikanski senator Nye zahteva drastično zmanjšanje izdatkov 660 mili-Stavkarji so tudi odločno proti temu, ker stav- -j0110*' dolarjev, ki so bili dolo- SEN. NYE PROTI IZDATKOM ____ZA ARMADO Za armado določeni izdatki 6 6 0 milijonov morajo biti zmanjšani. Za obrambo dežele zadostuje 50,000 < voja. kov. Francija ima novo ministrstvo "SLABI VPLIVI" PRAVI GREEN Svari pred radikalnim postopanjem. — V svojem pismu Ha poslanca Luecka trdi, da je javno mnenje proti Lewi* su. m Vokazi v tvornicah nemotoma dobivajo živila druge potrebščine, poleg vsega tega jih pa ščitita še policija in narodna garda. John McKeown, organizator Lewisovega odbora za industrijalno organizacijo, je rekel, da se bo podalo iz sosednjih mest in naselbin v Warren petdeset tisoč unijskih delavcev, ki bodo protestirali proti zapostavljanju stavkujočih jeklarjev. V Mahoning dolini vzdržuje mir in red narodna «\arda. Ce bi ne bilo narodnih gardistov, bi bili spopadi in izgredi na dnevnem redu. Člani posredovalne komisije, ki jo je imenoval predsednik Roosevelt, si na vse načine prizadevajo pobotati nasprotujoči si stranki ter končati stavko, ki traja že osemindvajset dni. Ta delavska borba je zahevala dosedaj dvanajst človeških življenj, ter je povzročila obema strankama dvanajst milijonov dolarjev škode. Zaenkrat je največja ovira, ker jeklarski baroni nočejo podpisati nobene pogodbe s katerokoli unijo, ki je v zvezi z Lewisovim odborom. Lewis pa tudi noče niti za las popustiti. Med štrajkarji je povzročilo veliko razburjenje dejstvo, ker so stavkokazi, ki so bili že od 26. maja oblegani v tovarnah, zamogli v varstvu miličarjev mirno oditi. Osemindvajset delavskih organizacij je takoj pozvalo svoje ljudi na simpatijski štrajk. V War-ranu bo jutri počivalo petnajst tisoč delavcev. — Med njimi je do3ti članov Ameriške Delavske Federacije. Danes so šli miličarji z nasajenimi bajoneti proti 300 štrajkarjem, ki so obkolili nekega chikaške-ga ča8niškega fotografa in mu razbili kamero. — štrajkarji so se umaknili. Uradniki Packard Electric ter Warren Tool Co. čijih delavci so glasovali za štrajk, so izjavili, da bodo tovarne jutri obratovale. V Clevelandu je rekel Frank Purnell, predsednik Youngstown Sheet and Tube Co., da je položaj nespremenjen navzlic vsem prizadevanjem posredovalcev predsednika Roosevelta. Iz Washingtona so dospeli sem štirje Labor Relations Boarda, ki bodo preiskali pritožbe, katere je dvignil dne 18. junija Lewisov odbor proti jeklarskim družbam. V pritožbi je rečeno, da so kompanijski najete-ži z orožjem strahovali štrajkarje ter da je družba nastavila kot stavkokaze oborožene bandite in potepuhe. PITTSBURGH, Pa., 23. junija. - Ker je za-atavkalo 150 razposiljalcev (mailerjev), trije ča-njgQ j^ij pet tiso£ u8lu£bencev ima nepro-Ijne počitnice, WASHINGTON, D. C., 22. junija- — Predsednik American. Federation of Labor, Wm Green, je odgovoril na pismo, katero je poslanec John Luec-ke pisal njemu in predsedniku CIO, Johnu L. I^wisu. Luecke je oba pozval, da ceni za armado. Kot pravi Nye, so ti izdatki nepotrebni, je u-nije in naj nahovo vstanov-dokler Združene države ne na- J ljenim unijam postavita na krme ra vaj o vdreti v tujo zemljo. V svojem govoru v senatu je Nye rekel, da sedaj izdaja vlada za armado in vojno mornarico več, kot pa za vse vladne deparhnente pred letom 1917. "•To pa je zato," je rekel Nye, "ker armada ni lianie-njona za obrambo, temveč za obsežno vojno izven dežele. — Nevarnosti ni, da bi katera druga država napadla Združene države. Nobena država ne more v Ameriko poslati armade, katero 'bi moglo oskrbovati z municijo. Tudi če bi bila ameriška vojna mornarica uničena. nima nobena država dovolj ladij, razun Anglije, da bi mogla pripeljati v deželo 300 tisoč vojakov. s — Vojaški izvedenci, — je rekel Nve, — so prepričani, da je ameriška mornarica "nc ranljiva" v domačih vodah, pa navzlic temu zahtevajo mnogo večjo mornarico. Senator je kritiziral politiko vojnega departments, da bi postavil ogrodje za miljonsko armado. Po njegovem mnenji: more 50,(XX) dobro izvežbanih vojakov braniti ameriško obrežje. Nve je dalje rekel, da mora 'kongres zmanjšati velikanske izdatke za oboroževanje, iker bo drugače banke rot neizogiben. MESTO BILBAO JE LE MALQ POŠKODOVANO Največ so trpela predmestja Bilbaa. — Pa-trolne države v nesporazumu. — Fašfoti prodirajo dalje. BILBAO, Španska, 23. juni J a. — 14. junija je bil železni obroč trdnjav okoli Bilbaa razbit. Nato so fašisti zavzeli višine okoli mesta in branitelji so uvideli, da je vsaka obram-združita svo- ba mesta nemogoča. A ko bi se milo izkušene voditelje. Lewis do sedaj na pismo še ni odgovoril. Green pa v ovojem odgovoru daje naslednje svarilo: "Slabi Mplivi so skupine novih unij, ki spadajo k CIO. vodili na pot uniči^joče politike. Posledica tega je, da se pričenja javno mnenje obračati proti njim." Očividno pri tem misli Green stavfeo delavcev v elektrarnah v Saginaw dolini Ln "delavski praznik" v Lansing, Mich., ker pravi: "Stavka, maščevanje, nasilstvo in uboji, ki so se dogodili, morejo imeti svoj vzrok samo v teh slabih vplivih. Polastitev celega mesta (Lansing), četudi samo za malo časa, in prekinjen je električnega toka v tisočerih domovih jasno,dno kaže, v katero smer se razvija politika CIO. Prav gotovo morejo misleči ljudje že danes spoznati, kam plovemo." Luecke je Greena in Lewisa posvaril, da morejo neobvladane stavke v Michiganu in drugih državah imeti za posledi co delavcem sovražne postave. VA2NO za FARMER-JE V SEVERNEM NEW YORKU Fr. Trinkaus, delegat "The Dairy Fanners Union" poziva vse fannerje iz Otsego County, naj se udeleže velikega zborovanja, ki se bo vršilo v soboto dne 26. junija ob 1. uri po- uradniki P°ldneMv Ha"' CooPer^ town, N. Y. Na .programu bo več točk, ki so za itLaše farmer-je naravnost življenskega pomena. Vsak naj vstopi v organizacijo, kajti le v orgamiza-ciji je moč farmerja in njegova bodočnost. Torej ne pozabite priti v so-•boto, ROJSTNI DAN VOJVODE WINDSORSKEGA ST. VVOLFGAND, Avstrija. 23. junija. — Edvard, vojvoda Windsorski, je na gradu Was-serleon-burg obhajal 43. rojstni dan v velikem »nasprotju s sijajem pred enim letom, ko je bil še angleški (kralj. Njegova soproga je preskrbela, da je bil rojstni dan obhajan v najožjem družinskem krogu. Vojvodinja, ki je bila 19. junija stara 41 let, je Kanj na Dunaju kupila darila1— nekaj izdelkov iz usnja, vezenine in kravate. PAPEŽ ODPOVEDAL AVDUENCE Baski za'barikadirali po ulicah in bi se branili, bi bilo samo mesto porušeno. Ker pa so se Baski umaknili iz mesta, je bilo le malo poškodovano. Trgovski del mesta je skoro nepoškodovan. Mnogo več so trpela predmestja, kjer je bombardiranje napravilo veliko škodo. Največjo škodo so prizadeli mestu Asturci s tem, da so razstrelili v soboto pet krasnih mostov čez reko Nervion v mestu, dva mosta pa med mestom in izlivom reke Nervion v Biskajski zaliv. HKNDAYE Francija. 23. junija. — Armada gen. Franca prodira severozapodno od Bilbaa ter zavzema ozemlje med Bilbaom in Santanderjem. Do sedaj so fašisti zavzeli Oquen-do, 8 milj jugozapadno od Bilbaa in več vasi. Baski pa še veil rže črto ob reki Gada-gua in se v redu umikajo ter rešujejo svoj vo.jni mate rja 1. LONDON, Anglija, 23. junija. — Štiri evropske patrolne države so vstale od konferenčne mize, v«led česar je nastala nova kriza zaradi španske državljanske vojne. Nemški poslanik Joachim v. Ki'bbentrop je zahteval, da patrolne države s svojim vojnim brodovjem pred Valencijo . in Barcelone vprizore demonstracije proti španski vladi, »ker je baje španski vladni submarin oddal na nemško križarko "Leipzig" dva torpeda. V tej zahtevi je Rfbbentropa tudi podpiral italijanski poslanik l>ino Grandi. Angleški in francoski zastopnik pa tej nemški zahtevi nista hotela vstreei ter zahtevala, da je najprej torpe-diramje nemške kri žarke temeljito preiskano. Navzlic temu pa položaj še ni obupen, kajti Nemčija in Italija niste zapustili nevme-ševalnega odbora. Mogoče pa je, da bo Nemci ja na svojo roko kaj ukrenila proti španski vladi. Kancler Hitler je za danes sklical sejo svojih ministrov in svetovalcev in na tej sejfbo sklenjeno, RIM, Italija, 23. junija. kako bo Nemčija nastopila pro-26. junija v City Hall, j Začenši s 1. julijem, bo papež'ti španski vladi. Cooperstowin, N. Y. Pij XI opustil za dva meseca | RIM* Italija, 23. junija. — vse avdijence. Kot pravi list Iz zanesljivega vira je prišlo NAROOiTE SE NA "GLAS; "11 Ta vere", se je papež od- poročilo, da ibo Mussolini po-NARODA" NAJSTAREJŠI j ločil za ta počitek, da bo mo- |6lai na Špansko divizijo regu-SLOVENSKI DNEVNIK V gel popolnoma okrevati od brne armade, ker Anglija in AMERIKI 'svoje dolgotrajna bolezni. i Francija niste hoteli ' vetreČ), POIZVEDOVANJA ZA 0DVAJALCI Najdeni jopič z dvema luknjama ni bil last odvedene Mrs. Parsons. Danes poteče rok za od-va jajce. Včeraj je prišlo v iskanju po Mrs. Alice Parsons, ki je izginila unija iz svoje hiše v Stony Brook, L. I., nekaj življenja, ko sta dva mlada fanta prenesla ženski jopič, ki je podoben jopiču, ki ga je navadno nosila Mrs. Parsons. Na prednji in zadnji strani jopiča je bila luknja, katero bi mogla napraviti krogla iz revolverja. Najprej je bilo tudi dognano, da ste bili to dve luknji napravljeni od zunaj na znotraj. Po natančni preiskavi pa so zvezni detektivi dognali, da ta jopič ni bil bst Mrs. Parsonso ve in da ga tudi ni preluknjala krogla- Lloyd Simms, star 20 let, iz New Vorka in njegov bratranec, Robert Gerrard, kakor tudi uslužbenec Gerrardovega o-četa 32 let stari Gaetano Gian-freddo so. ko so vežbali lovske pse, že v soboto našli v neki koruzi med Stony Brookom in Setauketom omenjani jopič. Kraj, kjer je bil najden, se nahaja kaki dve milj od Par-sonsove hiše in meji na Par-sonsovo posestvo ter ga ima v najemu nek lovski klub. Medtem pa je bilo dognano, da je sled avtomobila sledila blizu do kraja, toda .=e je pozneje izgubila .na cementni ce-yti. Rok, katerega si je Wiliam H. Parsons izprosil od krajevnih in zveznih oblasti, da bi dal odvajalcem svoje »žene priložnost, da stopijo ž njim v stik, bo danes opoldne potekel. Do sedaj pa se ni še nič pripetilo, kar bi imoglo kazati na kako rešitev te zagone tke. V NOVEM KABINETU JE BLUM DRŽAVNI MINISTER PARIZ, Francija, 23. junija. — Voditelj radikalnih socijalistov Camille Chautemps je s pomočjo in sodelovanjem svojega socialističnega predhodnika Leona Bluma sinoči sestavil drugo vlado francoske ljudske fronte. Chautemps je ustavo svojega kabineta naznanil, ko je socialistični narodni svet s 3972 proti 1369 glasovom sklenil, da bo podpiral novo vlado. Socialistični svet je pri tem postopal na zahtevo Bluma, če-gar kabinet je odstopil, ker mu senat ni hotel dati finančne diktature. Takoj po sestavi je Chautemps svoj kabinet predstavil predsedniku Albertu Lebrunu. Chautemps je rekel, da se bo takoj oprijel nujne naloge za uravnavo financ, ko pride iz Washingtona novi finančni minister, poslanik Georges Bonnet, ki je zastopal Francijo v Washingtonu skoro šest mese-cev. Chautemps je dalje obljubi!, da 1)0 njegov kabinet ostal zvest ljudski fronti in bo storil vse, da bo program ljudske fronte izveden. Socijalisti so svojo podporo novi vladi utemeljevali s Icm, da želijo, da so vrste ljudske fronte, h kateri pripadajo komunisti, radikalni socijalisti, socijalist in druge stranke levice, nedotaknjene. Chautemps je v svoj kabinet sprejel več Btumovih ministrov. Chautemps je 'bil že dvakrat ministrski predsednik. Bonnet je bil 'že tudi prej trikrat finančni minister in velja za spretnega finančnika. Blum je v novem 'kabinetu državni minister in podpredsednik ministrskega sveta. Na svojem mestu sta ostala Yvon Delbos kot vnanji minister ir. Edouard Daladier kot vojni minister, bivši finančni minister Vincent Auriol pa je postal justični minister. WASHINGTON, D. C., 23. .1 unij a. — Francoski poslanik Georges Bonnet je dobil ponudbo za mesto finančnega ministra in jo je sprejel. Zvečer ,ie takoj odpotoval v New York, od koder se je naslednji dan odpeljal s parnikom Queen Marv. nemški zahtevi, da štiri mornarice vprizore demonstracije pred Vadencijo. Nek fašistični general je prejel povelje, da je s svojo divizijo pripravljen "za službo izven Italije". General poveljuje 15,000 vojakom ter bo taikoj, ko prejme povelje, odpotoval z divizijo iz Civita Y§oobi§ na Špansko, ,L i _ SPOL OTROKA BO MOGOČE DOLOČITI LONDON, Anglija, 23. junija. — Profesor dr. A. M. Low je naznanil, da je iznašel tekočino, ki bo določevala spol otroka. Kot pravi dr. Low, bo mogla vsaka mati s to tekočino odločiti sama, ali hoče imeti sina aH hčer. Najbolj čudno pri tej tekočini pa je, da se rabi ista -sestavina pri dečkih kot pri deklicah. Določitev spola je samo £dyi$na starjsti tekočin*. _ . . ___^_ ... __—_-_______________________.___■. • v * • ' . v ' _ • , ' . pasova* New York, Thursday, June 24, 1937 "Glas Naroda" Owaad tad PoUMMI ly MTBBO PUBUSHINQ OOMFAN1 Itaal of ibon officers; Yart Ottr, K X "•LASMA80DA" (Tate* of the People* iwn Daj Iticept Bnadaji uA HoUOaji k«loM» v«Ut M T^tlfl^O........... ■a pol leta ^joo tLSO Ea New York HdloMi 97*00 St pot leta..............fMe Za lnuaauiatfo M oak) lato ......fT.00 Za pol Jate............................9U0 Advertisement on Umu brea podpisa ta oaetaoftl m m prlobCajeJo. Denar aa] ae blagovoli »elfljatt po Mono? Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da aa tail pnjlnje blvalUHe naananl, d« hitreje najdemo nadomlka. 4- flatrlptlua Yearly 10.00 "se to. Bile so v na-Sheet & Tube kršili postavo glede orožja, ker nista naznanili, I To je dobro — boste rek-da imata v svojih tovarnah orožje. |Rps ~ t(xla ste(l>0 Je bil° z«" Četrti je poštni odbor senata, ki v splošnem preiskuje ,pet to' da niso PlačevaH- 0d" stavkarski položaj ter zaslišuje predsednika Republic Steel in predsednika Steel Workers Organizing Committee. Ta pre-, iskava se je pričela na predlog republikanskega senatorja Bridgesa im ima namen dognati, zakaj ni delavcem, ki so ostali v tovarnah Republic Steel v Niles in Warren, 0., dostavila zavitkov z živili. Peti pa je posebni preiskovalni odbor senatorja La Fol-letta, ki preiskuje izgrede 30. maja pri Republic Steel v Chi-cagu, kjer je bilo 10 človeških žrtev. Slovan povsod brate ima. Najrajši potujem po noči, Iker mi je vožnja po železnici kar se da zoperna. Da bi šel v Pullman, mi še ni na misel ne pride. Kaj pa pomaga postelja, če imaš oibčutek, da te vso noč nekdo čuka in prevrača. Tisto popoldne, ko je konvencija minila, sem že masiral proti mestu. Taval sem nekoliko sem in tje ter opazoval, kako so pripravljali jezersko raastavo, ki so jo otovorili drugi dan. Precej se je izboljšal Cleveland, kolikor se tiče Public Squera. Le eno mi je bilo nad vse neprijetno. Ko je lezlo solnce v valove jezera Erie, je bilo temno-rdeče. Preko visega nelba je bilo nekaj siv-kastega, kaikor če bi sušili umazane cunje. Maj mesec, ko so že davno ponehale peči, pa toliko dima v zraku. Ob deveti uri je odšel moj vlak. Bilo nas je precej, vendar ne preveč. Ta vlak ima eno samo karo za take, ki so pri volji dremati po klopeh in še tista je porazdeljena v dva oddelka: večji je za nekadilce, manjši za kadilce. Jaz sicer kadim in to šele dobro leto. Po. prej sem se vzdržal sedem let. Ni bilo veselje do tobaka ali dima. kar me je zavedlo na to pot. Bili so težki problemi krize, vprašanja, kaj in kako. Par časa do časa v kita je, koder je nekaj naših ljudi." Iz nadalnjiih pogovorov sem kmalu razvidel, da je človek širokeiga obzorja, ki opazuje vse. Izvedel sem marsikaj, lahko, da sem si vse točno zapomnil, mogoče tudi kaj pozabil. "Kako je s Poljaki v ti deželi?" "Prav dobro. V resnici tako, da pred našimi očmi izginja nekdanji zaničljivi "Polak" in na njegovo mesto stopa priden, delaven in zaveden Poljak.'* "Ali ohranjate svoj jezk?" "Ne samo to, ampak celo širimo se. Kdor misli, da v ponvi amerikanizacije izginjajo vsi narodi, tisti dela račlune brez nas." "Sliefol sem že, da ste jako dobro organizirani, boljše, kakor katerikoli drugi narod." "To je resnica, jako zavedni ..." "Kako je vaš tisk? Ali mi morate poVetdati, koliko listov imate v Združenih državah?" "(Prav lahko. Stooseminšti-rideset." "Koliko pa vas je v Ameriki?" "Okroglo računano: pet milijonov." "'Kako je z vašo novo generacijo ki je rojena tukaj?" "Ti so Poljaki, kakor mi. Mi ne samo, da ohranimo svoje, ampak celo pridobimo od dru-igih narodov. Poznam Italijane, ki so se oženili s poljskimi dekleti — danes so Poljaki; ta- GLAS NARODA* ODA^j 4 pošiljamo v staro do- ^ p movino. Kdor ga ho- i « ju novn^tf. atf/vtci Ta odgovorim glede narodnega dela naših duhovnikov. Če kdo začne delati nekoliko bolj javno, je takoj fla njim iitsiki Škof ali nadškof, pa je plamen vzet. Če se hitro ne pokori, ga prestavi kam, koder mu mora ugasniti še zadnja iskra veselja do narodnega dela." "Potem se vtem godi velika krivica." "To je usoda Slovana, da mora biti povsod tam, koder se dele krivice. Poglejte Irce — kaj pa so vendar? Narod — na(k, zakaj narod ne more dbstajati brez svojega jezika. Pridne roke slovanske in nekaj drugih, mekl katerimi ne smemo poeaibiti Italijanov." "Kalko pa kaj vaša Poljska država?" "Tako — meni se zdi, da dosegamo več, kadar služimo drugim, kakor kadar služimo sebi. Poljska sestoji iz samih problemov. Pofjskta ni država enega jezika, kakor se to na zunaj misli. Ukrajinci, Litvini, Nemci, Jndje, ti tvorijo velike številke in mislim, da bo jako bli- Peter Zgaga PRIJATELJU JOŽETU Čitatelji Glasa Naroda dobro poznajo dva Jožeta, ki sta tudi moja osebna prijatelja: Jožeta Remsa, ki že nad deset let majari v Mostah pri Lju- bljani, in Jožeta Zelenca, ki (zn reanice, čepravim,"Ta je "v'se te dni odpravlja v domovi- Poljski štirideset odstotkov ne poljskih narodov. no. Oba bom po dolgem času zo- Poljaki bi radi videli, da bi se,Pet videL lPrveSa ob P°vratku popoljčili, ampak to ne pojde.|v Ameriko, drugega ob slove- Zagre$ajo vse tiste napake, kakor so jih poprej Nemci, to je: da zasedajo vsa vi.šja mesta in če le mogoče, preprečujejo drugim narodom to, za kar so se sami borili stoletja." Spomnil sem se na naše razmere in ga vprašal: su. Jože Zelene je že od sobote v New Yorku, pa se do danes še nisva sestala. Bil je sicer enkrat v uredništvu, ko sem bil jaz že odšel, ter pustil zame par cigar in steklenico tako do-l brega, kakršnega si mi v New sabo PO ODPRAVI PROHIBICIJE Pred približno štirimi leti so se Združene države izne-bile prohibicije. Žganje je prepovedano prodajati samo v petih državah. To so države Kansas, Georgia, Tennessee, Mssis-sippi in Oklahoma. Celo v "suhem" Kansasu je dovoljena prodaja 3.2 odstotnega piva. Prerokovanja suliaoev se niso izpolnila. Vsled dovoljene prodaje aikholnih pijač se število avtnili nesreč kn zločinov ni povečalo. Baa nasprotno. Iz policijskih poročil v velikih mestih je razvidno, da je imela odprava prohibicije ugodne posledice. Način prodaje alkoholnih pijač je pa zelo zapleten. V desetih državah, med katerimi so tudi Alalbaima, Iowa, West Virginia, Montana in Virginia, je žganje državni monopol. Državni in privatni sistem prodaje je uveden v sedmih državah. Med njimi so Pennsylvania, New Hampshire, Ohio Maine in Vermont. V zadnjem času so ameriške distilerije producirale trikrat do štirikrat več žganje kot ga pa morajo prodati. Produkcija je trikrat večja kot je bila v rekordnih le-titi 1910 — 1917. SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO PODPORNO DRUŠTVO » Greater New York in okolico, ink. rajakev all raJaklaj fa id flan toft drnttra naj vpra-fta svojega prijatelja all prijateljica all pa nega ixwed odbornikov pojasnila. V neerefl ae fete spozna, kaj ponml biti ilan Te Mteo Je aleer najmhgfe, toda najmoCnejfe bodisi t premo-«Mja ali teatra. Drufttvo Je v Um kratkm iaan tvojega obstanka 14 tlaet bolnUke in nad test tiso« smrtne podpore ter Ima v MacaJni skaro S17.MP.M ftadasdnlk: PRANK HOTKO 00 K. SOth Street Mev Tort City fodpradma.: Mrs. I;aNNT umek US Central Avenue Brooklyn, N. T. Tajnik: JOaBPH POOACHN1K ISO liberty Avenue WMleton Part, U L blacajni skaro $17,m.M -ODBOR ZA LETO 1836- Blagajnik: ANTON KOSIRNIK 101*11 — 86 tb Boad Richmond HllL L. L Zapisnikar: FRANK MEKINC 1W5 Greene Avenue Brooklyn, N. Y. Arhivar: JOSEPH POGACHNIK Nadaornikl: L VmCMNT ZALOKAR 1L Mrs. MAST JUDEŽ n-ee — nu> stmt, a«m. u-u - mtn street Glen dale, L. L Bellalre, L. I. III. LilTDWIG aawroiK (••» Madleon Street Ridfsirood. L. L aOeruJe weake fatrto eebot« v tvejlh drwitwenili preeterlh v •tevealan Auditorium, M Irving Ave., Sreoklyn, N. Y. nesli so mi nad poldrugi tisoč dolarjev in to je dovolj, da prinese človeku skrbi.. Na eni strani so obligacije, ki jih moraš držati na drugi dohodek ki ne pride. Zakaj jih nisi pa ven dal?" 'bo kdo vprašal. . "Pa zato, ker jaz delavca ne bom preganjal. Rajši sam trpim, kakor da bi klioal roko postave. Dovolj do nesrečni, ker nimajo dohodkov. Da bi jaz, eden izmed njihovih vrst, metal koga na cesto — nak, pa če vse skupaj vitag odnese!" Ne more pa se človek ogniti skrbi, ki jih povzročajo vedno se ponavljajoča vprašanja: kako bi, kaj bi. No in v sredi takih bojev mi je bilo tako, da sem rekel samemu sebi: nekaj moram začeti, da potolažim živce — piti je eno — kaditi drago. In odločil sem se za drugo. Od tedaj spadam zopet med kadilce, četudi ne tako hude, da bi se mi vedno valilo iz ust kakor iz fabriškega dimnika. Nerad kadim, da vam povem, odkar se je ta moda zaleizla med ženske. Ne da •bi jim bil nevoščljiv, ampak ženfski poklic in toflbakov dim z vtsemi posledicami kar nekako ne gre. Ne rečem, da sem spal na vlalku. Človek se naslanja na desno in levo, naprej in nazaj, naposled se vizrtavna in hajkli v 8otse*ini oddelek nad eno cigareto. Enakih misli jih je bilo več. In obirali smo se na stranski klopi, kaldili in menili se. Prvi, drugi, tretji — sami Američani, s katerimi sem bil kmalu •gotov. Roosevelt — najvišja sodnija — štrajki, Lewis, ~ 'btenis — p& smo bili gotovi. Enkrat po polnoči pa naraj-mam zanimivega potnika. Po par formalnih vprašanjih se obrne in pravi: "Katere narodnosti ste?" "Jugoslovan." "Jaa pa Poljak. Zdravo braltet" tn čutil sem tako, kakor bi 1 • .1 _ so tuja za naš jezik. "Torej mislite, da se bodo dbdrM?" "Sem kar prepričan o tem. Mi smo druge vrste oreh kakor Irci ali drugi severni narodi, ki so kar poskakali v ameriško ponvo in ustvarili red Jenki-jev. Še'več: ali verjamete, da se bo v eni generaciji izpre-menilo vse prebivalstvo v okolici Velikih jezer? Večino bo tvoril Slovan in kmalu za njim pridejo Italijani, ki imajo dokaj skupnega z nami." "V čem mislite je ta skupnost?" "V tem, da so pridni, delavni in da imajo velike družine. Se jako lahko pri Jagode vsemu, kar pride, pa naj bo že zemlja ali jezik." "Kalko so pa kaj vaši duhovniki v tej zemlji? Ne mislim s tem, kalko izvršujejo svoje stanovske dolžnosti, ampak kako so recimo kot nositelji vaših idej, jezika, kot učitelji Ijiwtettva, organizatorji?" "Vi mislite, kaj in kako delajo po tisti inicijativi, ki jo nalaga čut in srce. Ne vem, kako bi vam odgovoril: jih je nekaj takih, a ne dovolj. "Da boste ra*tameli moje besede, moram iti na bolj široko polje. Kot veste, je katoličanov okroglo dvajset milijonov v ti deželi. Nals, Poljakov je pet in Ircev tudi pet. Omenjam vam Irce zato, ker oni zasedajo vsa velika in važna mesta v katoliški cerkvi. Pomislitte, pet milijonov Ircev irrta 86 procentov vseh dobro plačanih najvišjih mest. Ali je to pravica? Rje smo mi, kje Italijani, kje vi drugi?" <'Ali imate vi Poljaki kaj svojih škofij?" 1 "Imamo tri — imena sem pozabil — ena je v Penneylva-nijskih gorah, kar pomenfc prvi nič, druga je na severo-za-padu, kar je drugi nič, tretja še bolj na zepaidu in ta je tretji nič. Ali imate vi kako škofijo?" Izkusal sem se domisliti, pa mu nisem vedel eteti pozitivnega odgovora. Če je kje kakšna, je tam gori, koder je Po-ljafk imenoval drogi nič. ' tem Mtfco gdtovo Irci. Jaz sem Poljak, to pomeni jezik, tradicijo, zgodovino, stoletne l>oje in trpljenja za naše narodne ideale. In kaj pomenja Irec? 7jdai izku-šajo Obuditi stari galski jezik, kar se pravi vlačiti mrliče iz grdbov. Po Irskem rogovilijo za svojo republiko, mesto da bi do komolca Boga Zahvalili, da so pod Anglijo, koder je vsaj kak kruh." "Kaj pa mislite o Američanih, tistih namreč, ki ste jih imenovali poprej Jenki je?" "Ne dosti, moj dragi brat jugoslovanski — ne dosti. Kako naj pa mislim? Veliko potujem in seveda veliko vidim. In pridete po deželi v stike s fartnerji. Vidite našega človeka na zemlji, vidite Italijane in druge. Z golimi rokami so začeli in delali, v potu svojega obraza so v par letih pre-nareldili puščavo v krasna in rodovitna poljfc. Puščavo sem rekel — ampak v resnici je bila farma tega ali onega Jenki ja. Pomislite, petdeset, sto ali več let so bli na zemlji. Človek bi mislil, da bo kakor greda in ilaj okoli njega. A kaj vidite? Poslopja so kot stare olbleke, ki se polagoma iz-preminjajo v cunje. Divja narava, s katero so se borili njegovi prefdniki, se polagoma vrača tje, koder je bila njivia ali košnica. Grmovje, robido-vje — vse gre vedno bolj do hiše. Kaj morete reči o človeku, kateri je izgubil cut do izboljšanja, čut ponosa, ki iz svojega dela ne dofoiva več tiste zado-voljnosti, ki je sila vsega napredka, ki ne loči več. kaj je lepo in kaj ne? To ni več živo drevo v boilbi za svoje pravice, ampak le — poleno v sklada-nici." "Ali mfelite, da bodo še kdaj meje naših držav odprte?" "Ne samo odprte, amptek naigrade bodo za take rodove, kot «mo mi. Kaj pa naj prinese bodočnost naši Ameriki brez živih ljudi? KaxJar se farma isapremmja v puščavo, kaldar ženska preneha roditi o-trofee, potem je nekje blizu konec. Kdo je pa /ustvaril vse bogastvo zadnjih petdesetih lett "»Ali imate kaj med verskih bojev?" "•Kdo jih nima? Od leta do leta hujše. Je talko: dokler smo imeli Poljaki eno veliko skupno idejo — svobodno in Združeno Poljsko, je bilo vse drugo v ozaldju. Ko smo dosegli to, se je porazdelil narod in posamezne skupine so dobile nove ideje in ideale, za katere delajo. Poprej so probleme reševali drugi, pa če je bilo nam prav ali ne. Danes jih rešujemo sami in to prinese do neizogibnega spopada. Je zanimivo, da je cerkev vselej najbolj močna v časih sužnosti, tnpljenja in borhe za življenje. Ker narod ne more doseči s svo. j i m| silami tega, išče višjih sil, čudežev, pomoči vsega mogočnosti. Poprej smo stremeli, da rešimo eno, danes stremimo, da rešimo tisočero." Bila je ura okoli tri ali štiri, ko je izstopil potnik. Povedal mi je Hudi svoje ime, in to še apetovano, ker se je jezik, da se mora on, Poljak, navaditi iz-govarjeve vseh mogočih angleških in irskih kavk, medtem ko se olb njegovem lepem poljskem imenu vsak izpodtika. Ko je svet spal, sem jaz nekaj profitiral od noči. Tako-le prilike se človeku nudijo slednji dara. Če moram, jih ne zamudim nikdar, aakaj v mimo-gredočem pogovora najde človek več gradivaykakor bi mu ga mogli dati kupi knjig. Zanimivo je prekl vsem to, da smo Slovani v Ameriki ja- Yorku niti ob najbolj svečanih prilikah ne moremo privoščiti. Sicer je do druge sobote še daleč, in bova prav gotovo preživela par ur skupaj, predno odpotuje. Zares hudo mi je, ko se poslavlja prijatelj, posebno če pravi, da se poslavlja za Ive-dno . Ko sem jaz dospel pred petindvajsetimi leti v Ameriko, je on prvič odhajal iz te dežele. Takrat res ni dosti manjkalo, da ni za vselej odšel. Par mesecev po odhodu so ga vtaknili v vojake, in je preživel štiri dolga leta na raznih frontah. — Ko sem stradal in zmrzo-val v Karpatih, — mi je pravil, — se mi je nenehoma kol-calo po Ameriki. Takrat sem jo znal ceniti. No, zato sem jo pa tudi kmalu po končani vojni popihal nazaj. Potem je bil še enkrat v starem kraju. Šel je tja po živ-Ijensko družico, s katero se je naselil v Waukeganu. Jože in slovenska Vrhnika ista bila zadnjih deset let dva neločljiva pojma. Slovenec, ki jc bil v Waukeganu, pa ni Jožeta obiskal in govoril ž njim, |e bil sličen našemu očancu, ki je pozabil ob svojem prihodu v Ljubljano Tišlerja ali Figov-ca obiskati. Letošnjo zimo se ga je pa lotilo domotožje. — Domov, domov, domov! Hrepenenje po domovini ga je tako prevzelo,, da ga ni mogel več zatirati v sebi in mu ko živ narod. Važno jc to zla-1 bo dal duška prihodnjo soboto, sti za nas, Slovence. Zakaj z Jngoslovenstvom ne bo nič — vsaj za časa našega življenja ne. Hrvaltje bojkotirajo celo Jugoslovanski vrt zastran njegovega imena. Čemu -bi iskali zveze ž njimi, če jo ne marajo? Ali ni boljše, da se v bodoče naslonimo na kako drago slovansko pleme, v katerega okvira bi lahko nemoteno nadaljevali z našim kulturnim delom? ZvezJa z enim, dvemi ,tremi, z vsemi, ki so pri volji delati vitega človeka "kakor je Jože skupnosti. I Zelene, zaseka v naše narodno Mi smo prijatelji z visemi, ki' ko bo stopnil na parnik. Kot mi je sporočil, je poru šil za seboj vse mostove in odhaja za stalno. Če bo res tako, bo izgubil slovenski Wauke-* gan nenadomestljivega družabnika ter vedno vedrega in veselega značajnega moža. Vsi, ki ga poznamo, ga bomo težko poigrešali. Z vsakim dnem nas je manj. Naše vrste se redčijo, nadomestila ni od nikjer. Izguba tak- raaumejo slovansko idejo in njeno misijo. Kdor je ne mara, gremo pa lahko mirne vesti mimo. POROKA. V nedeljo 20. junija se je poročila v AH Saints cerkvi na Throop Ave. v Rid'gewood, N. Y., Slovenka Marija Pekle z Josephom Dalexandrom. Noyoporočencema želimo o-bilo sreče. *e 27 LOTOV prav blizu jezera Ronkonkoma, L. L Proda se vse skupaj ali posamezne. Kdor se zanima naj vpraša pri lastniku: VICTOR VOLK 248 W. 74th St., : NewxYork, N. Y. življenje nezaceljivo rano. Pa ne bodimo preveč črnogledi. Mogoče pa ne ibo tako hudo. Parniki ne vozijo samo iz Amerike v Evropo, pač pa tudi iz Evrope v Ameriko. Jože trže sedaj le materijalne vezi med seboj m Ameriko. Duševnih i^ prijateljskih vezi pa ne ibo nikdar pretrgal; niti prekinil jih ne ibo. Kdor je bil v tej deželi z malimi presledki skoro trideset let, kdor je preživel v nji huda in dobra leta in kdor je bil priča njenemu presenetljivemu dvigu pod administracijo sedanjega predsednika, nanj izgubi tudi domovina svoj oprijem, pa naj je še tako lepa in naj nudi še take prilike. V domovino, ki je dosti pretesna za popoln razmah Jože-tove energije, hodijo naši ljudje počivat in umirat, ne pa živet. Za to pa ne "zbogom", Jože, pač pa "nasvidenje" ti bom dejal. _____ __:_1_=__s_ ___J±_ .ij_:_^__ '' New York, ThuraHay, June 24, 1937 • .t tu. s. .. . * « itftf LZRGEST 13LVVENE VAILT TN VJ32. =5= Vesele in žalostne vesti iz slovenskih naselbin PAR ZGODOVINSKIH PODATKOV Napisal Matija Pogorele. Kjer sta danes veliki slovenski naselbini Waukegan in No. Ohicago, je bila leta 1893 le ena slovenska družina. Kasneje se je naselilo več družin na Market Street, kjer je sedaj slovenski urar John Maček. Danes štejeta ti dve mesti nad 40,000 prebivalcev, meti katerimi je Slovencev z malim naraščajem do 4000. Cerkvene knjige izkazujejo kakih 400 slovenskih družin. Ko sem bil prvič v Wauke-ganu in North Chicagu, ni bilo. p tam še noflbenega slovenskega! j društva. Nelkateri so spadali 1 k druiš*tvu sv. Štefana v Chica- go, m. Cerkvena opravila je od časa do časa vršil v nemški certovi Rev. J. Plevnik. Eden prvih tamkajšnjih slovenskih naseljencev je bil še danes živeči Igu imajo rojaki več trgovin, šest gostiln in fino restavracijo. Že oddaleč se pozna, kje žive Slovenci. Njihove hiše so obdane z lepimi vrtovi, pred hišami imajo pa zasajene lipe. Na dobrem glasu sta zobo-> zdravnik dr. Furlan in zdravnik za splošne bolezni dr. Kom-pare.% fcWHEnSM MLIN | Piše Ločan CflomiaKn......... »iaMimriiSv SREBRNA ŽLICA. V Ameriki se včasih dogajajo čudne stvari, in čudno obli a-sedemdesetletni Frank Reniž- jftjo različne obletnice. Tako gar. Kmalu za njim je prišel, bo obhajala neka bolnišnica posedanji predsednik KSKJ, Fr.j to obletnico svojega novega po-Opeka. Ko je Rev. Plevnik ustanovil leta 1907 slovensko faro v Waukeganu, se je začelo vse drugačno in živahno življenje. Danes je tam več društev K. S. K. J., tri društva J. S. K. J, dve društvi S.N.P.J. in veliko samdstojno društvo. Društva imajo Skupaj nad tri tisoč članov. Tamkajšnji rojaki imajo tudi krasen Narodni Dom. Idejo je ■bil sprožil že leta 1909 Matija Vanšek, dočim se je pričelo z zidanjem šele leta 1917. Prva učiteljica v mali slovenski šoli je bila mlada rojakinja Angela Mensinger, rojena v Brockway Rice, Minn., kjer je tudi pokopana poleg svojih starišev, bratov in sester. Po ideji rojaka Steblaja se STAVKA V JOHNSTOWNU, PA. POROČILO IZ ZLATE COLORADE elopja s tem, da bo dala prvemu novorojenčku v dar sreibr-iio žlico. Dolbro, in še prav posebno dobro, če je družina revna. Oče jo lahko v slučaju stiske nese v zastavljalnico in dobi zanjo par centov, seveda, če mu jih bo kdo dal. Človek, rojen s srebrno žlico v ustih, je nekaj boljšega, vsaj tako je mnenje med nami, čeprav včasih napačno. Kadar bo lačen, bo mogoče potegnil srebrno žlico iz žepa, jo park rat pogledal, pa bo sit. Ko bi se našla taka žlica, da bi bila vedno polna, pa čeprav lesena, bi bila fantu ali dekli' ci precej bolj všeč. ko odraste. Ker pa takih žlic se ne delajo, bi bilo pa novorojenčku mogoče tudi prav, ko bi rekli njegovemu očetu: Tale bo pa za- je ustanovilo leta 1917 Stavbin- stonj, pa kaj kupi za tisti de- ci Lry\ Pnf/vnlnA 1 WiicIita \r a f orA * • i_____• __ J _1_____ sko Posojilno Društvo, katero ddbro napreduje. Dobro uspeva tudi slovenska zadružna prodajalna. Ko sem se zadnjič mudil v slovenski čitalnici, mi je vzbudila stare spomine foografija, l»osneta leta 1909 Pod sliko sem bil jaz zapisal: "Prvi slovenski naseljenci v Waukegan, 111." V dbeh naselbinah je živelo takrat približno 30 do 35 Slovencev, moških, žensk in o-trok. Družine so bile sledeče: Frank Jereb, Anton Jereb, Fr. Remžgar, Matevž Žitko, John Merlak, Jakob Japelj, Frank Merlak in Frank Svete. V Waukeganu in No. Chica- Že dolgo se ni nihče oglasil iz te naše naselbine — nam -poroča zastopnik M. J. Bayuk iz Wiafeenburg, Oo(o., — četudi nas je tukaj še nekaj starih Slovencev. Žalibog, da bela žena precej neusmiljeno gospodari med nami. V kratkem ho odprl lepo gostilno rojak Mike Kapusin. Že pred prohihicijo je bil v tem biznisu, med prohibicijo je pa pohištvo prodajal. On je tudi že dolgoletni naročnik Glas Naroda in mi je rekel, da brez trga lista nikalkor ne more biti. Premogorovi sedaj poleti (bolj počasi obratujejo. Farmarji «0 zelo zadovoljni ker je bilo dosti snega, spomladi pa precej deževno. Prj nas je šti- Spopad med stavkokazi in piketi pred Cambria jeklarno, ki je last Bethlehem Steel Corporation. Družba se pod nobenim pogojeni noče ukloniti delavskim zahtevam. NAPREDEK V ROCK SPRINGS, WYO. riste, katerih je poleti vse polno tukaj. Na Pilot Butte imajo delavci dosti dela. Za razširjenje ceste bo treba več poslopij "premufati". Pilot Butte let je minilo, odkar sem obis-jhotel prenavljajo. V prizidku kala svojo sestro v Harrietti v j bo več sob za turiste. Hotel je državi Michigan. Tisti obisk.last Mrs. Mary Kershishnik ki mi bo ostal vedno v spominu.: je bila lani delegatinja na kon- Ker mi številke pričajo, da mi je naročnina potekla in ker nočem biti zaostankarica, vam takoj pošiljam tri dolarje za nadaljno naročnino. Baš troje Tam je dosti rojakov, ki so me zelo dobro postregli. Sestra in njen mož sta mi razkazala mes- venciji JSKJ v Clevelandu. Tukajšnji zdravnik dr. Lau-zer je povalbil iz New Yorka to Cadillac, dočim me je Erže- znanega raziskovalca dr. Brow-nova hčerka Julija (sedaj Mrs. na in še par drugih mož. Kop- MILWAU&KE VESTI. Katarina Ivkovič je zadnje dni dobila težlke notranje poškodbe, ko je avto, v katerem se je vozila s svojim možem, trčil ofo tovorni vlak na križišču. Mož je bil le lahko pobit, žena se pa nahaja v bolnišnici v kritičnem stanju. John Jerman je prejel vest, da je v Zaviniku pri Škocjanu na Dolenjskem umrla njegova stara mati Ana Jerman. Poročila sta se Anton Krivec in Sophie Koeica. — V Sheboy-ganu »ta se poročila Anton Go-vek in Julija Jenko. NAJSTAREJŠA NASELJENKA. Mre. Ulavec je vsekakor na Ely, Minn., najstarejša slovenska našeljenka v tej naselbini. Pne 9. junija je preteklo 60 let, ko je stopila na ameriška tla Med rojaki je poznana kot do-kuharica in mnogim roja-je kuhala pri ženitvah. s Matijo Pogoreicem sta Sojena je bila leta Podbreeju na Gorenj- nar in nas ohrani v dobrem spominu, ter mu povej, ko odraste, da smo ga spravili na svet zastonj, zato, ker smo prod petimi leti zidali novo bolnišnico, ter ga porabili za malo nedolžne reklame, saj bo razumel. Slovencev se še ni dosti ali! pa nič rodilo s srebrno žlico v! listih. Najtveč nas je bilo takih, ki so nam matere zamašile usta z kakšno cunjo, v kateri je bilo zavitega malo mokrega kruha, v najboljšem slučaju pa malo sladkorja — če je bil prav zelo scrkljan otrok. Pa so vseeno fest fantje — Če pa ne verjameš, da so, pa enemu reci, da niso in če pravega srečaš in mu tako rečeš, bos gotovo kmalu drugega mnenja. Čhidne navade so, kot sem rdkel, tu v Ameriki, v deželi svobcide. Lahlko se rodi revež s srebrno žlico v ustih in lahko se znajde v srebrni rak vi, ko gre 6 aveta. Pripetili so se slučaji, ko so peljali na pokopališče težko ra-kev iz srebra, čije cena je bila preko ^dvajset tisoč dolarjev, in v nji je ležalo truplo roparja in ulbijaloa. Policija je delala red, vesela na tihem, da se je tako sigurno poslovil in ne ho več povzročal skrbi oblastim. Ušel je skozi vise nastavljene pasti, čeprav jih zna ameriška policija nastaviti boljše, kot let. Rojena je bila smo. ko je deževalo, morali ve Alberta, Leonarda in Ed-jv vasi Britof, pri Kranju na skakati s kamna na kamen, varila ter hčere Ano, Matildo, j Gorenjskem. V Ameriko jej Anton Golobic mi je razka-Genovefo, Margaret in Mary, prišla s starši, ko je bila stara zal mesto in okolico, in reči Pokojnica je bila doma iz Gor-'2 leti. Truplo je bilo poslano moram, da je oboje nekaj kras-njih Si*šic, fara Toplice pri | iz Superior, Wis., v Cleveland,1 nega. Vse je v vrtovih in cve- John Okorn) vozila s karo naokrog, da sem si ogledala vse zanimivosti. Lepa hvala za vse in lop pozdrav vsem skupaj, posebno pa družinam Eržen,, Taludher, Bodovinc, Okorn in Lepar. Upam, da se bomo še kdaj videli. Mesto Roc(k Springs vedno ljejo na griču št. 5, par milj izven mesta, misleč, da bodo naleteli na kosti dinozavra in drugih prodpotopnih živali. Zdaj končam, pa drugič kaj več. Glasu Naroda, ki ga či-tam že nad dvajset let, želim obilo novih naročnikov. Pozdrav Petru Zgagi, ker vedno bolj napreduje. Skoro na vsa- kaj dobrega pove. kem vogalu grade kabine m tu- Ana Oblak. "ODPRTA NOC IN DAN SO GROBA VRATA.. ri dni skoro neprestano deževalo, kar je nekaj nenavadnega za to okolico. Fižol in koruza dobro kažeta, sto funtov koruze je mogoče prodati za $2.50, sto funtov ta-kozvanega "pinto" fižola pa za $6.00. Farmer ji se precej pora jo z ovčje in svinjerejo. Oboje jim prinaša precejšnje dohodke. ! Farrnerji zelo težko dobe delavce, ker slednji pri WPA znatno bolje zaslužijo. Mladina precej pogumno sto-jpa v zakonski jan in. Nedavno se je poročil Mr. Martin J. Ba-! yuk. Novoporočencemsi želim [obilo sreče l<*r pozdravljam vise čitatelje jn čitateljice Glasa Xaro.'a. PETNAJSTLETNICO POROKE. sta obhajala v soboto v Ridge-woodu, N. Y., Mr. Charlie La-cijan in njegova soproga Mrs. Tessie. K proslavi se je zbralo dosti sorodnikov, prijateljev in znancev zadovoljnega zakonskega para. Mr. Lacijan ima v New Yor-ku moderno tovarno za slamnike ter ima v svojem podjetju zaposlene izključno le naše rojakinje in rojake. Jubilantoma želimo dočakati še srebrne, zlate in demantne poroke. nova rani a. Poznani rojak Mr. John F. Perico, ki je bil soustanovnik !finančne brokerske firme O'Connor, Perko and Zink, Inc., naznanja o ustanovitvi nove tvrdke Perico and Zink. Nova tvrdka se bo bavila v. zadevami splošnega trgovskega investiranja, specializirala pa bo v municipalnih bondili in sekuri-tetah. Naslov te firme je: 1173 Union Trust Building, Cleveland, O. POPLAVA, bližini mesta Roundup, Mont., je nastala največja po-vodenj v zgodovini tega dela države Montane. Po silnem nalivu dežja se je razlila reka Musselshell zadnji petek. Valovi umazane vode so odnesli mostove in poplavili slovenske naselbine Roundup, Billing* in Farrelltowin. Naši rojaki so radi povodnji zelo prizadeti. Vse kleti in sobe na nizkem so bile poplavljene z vodo in blatom. Ljudje so bežali na plan in so morali ostati na prostem v najhujšem nalivu, dokler ni voda vsaj deloma padla. Tudi naselbina Klein je bila deloma prizadeta. IZ .JUŽNE AMERIKE. A' Buenos Airesu, Argentina sta se poročila Anton Jež iz Grgarja pod Sv. Goro in Roza-lija Drufovka iz Mirne pri Gorici. V bolniŠniei «e nahaja rojak Viktor Ben ko, ki j<- bil operiran na mehurju; dalje se nahaja v bolnišnici rojak Jože Komelj, dočim je Marija Klarič zapustila bolnišnico, v kateri se je nahajala od novega leta. MARTIN L. DAVEY Novem mestu. Umrl je dobro poznani slovenski farmar John Kozlevčar, ki je imel zadnje čase farmo v Orwell, O. Pokojni je bil doma iz Storije, fara Zatična na Dolenjskem. Stanoval je na farmi v Orwell O., Route 1. Star je bil preko 65 let. Po 9 dnevni bolezni je v Lakeside bolnišnici v Clevelandu preminula Josephina Zubar, rojena Zorman. Doma je bila iz trga Postojne na Notranjskem. V Ameriki je bivala 31 let in zapušča tu sina in brata, v starem kraju pa dva brata in tri sestre. ★ Po dolgi bolezni je preminula v Clevelandu dobro poznana rojakinja Frances Mesec, rojena Tellban, stara €2 let Doma je bila iz vasi Verd pri Vrhniki odkoder je prišla v Ameriko prod 32 leti. v Lorain, O., je umrl Jacob Svet, star 61 let, doma iz Rakeka. Ohio. * V Kansas City, Kans., umrla Ana Mrle, stara 54 let j let. in doma iz Ribjeka pri Kočevju, j V Ameriki je živela 31 let in tuj zapušča dva sinova in dve j hčeri. — Dalje je umrla Ma-, ry Lustik, stara 59 let, ki je bila 11 let bolna. Zapušča moža, dva sinova in štiri hčere. 11 ju. Hvala družini Golobič za i prijaznost. Jubilantu-župniku je;Plevniku pa želim še mnogo Matija Pogorele. Te dni je umrla v Čalumet, Mich., Mary Štukel, sinaha starega naseljenca Jos. Štuklja. Stara je bila 41 let in podlegla je raiku. Zapušča moža in pet otrok. -JT V Puelblo, Colo., je umrla Mary Hrvat, v starosti 66 let in rojena v Prevaljah pri Hinju. * V Oregon City, Ore., je pred kratkim avto ubil rojaka Fr. Mastnjaka in njegovo kravo, katero je gonil domov s paše. Star je bil 62 let in doma od Šenčurja pri Kranju. NOV ZDRAVNIK. Na Wosterii Reserve univerzi v Clevelandu je dobil naslov doktorja vsega zdravilstva mladi Louis J. Zupančič, sin znane slovenske družine. Že prej je dr. Zupančič dovršil študije za naislov Bachelor of Arts in Maister of Science. S prvim julijem nastopi mladi doktor službo kot hišni zdravnik v Saginaw, Mich. naroČite se na "glas naroda" (najstarejši slovenski dnevnik v ameriki NAPRODAJ LEPO POSESTVO Zidana Hša, skeJdenj, kozdlec, hlejv, šest parcel gozda, ki že štirideset let .ni bil sekan; polja, mjive, laze. Krme se pridela za petnajst glav živine. — Proda se vse skupaj ali posamič. Posestvo je v Podpreski, podomaoe pri Gregorjevih. Za pojasnila vprašajte ali pišite na: john swa-schnik, rd 2, mohawk, n. y. (3x Thurs.) govenier države Ohio, na čigar priporočilo je predsednik i-menoval poseben odbor, ki bo posredoval v stavki. Jugo Slovanska K at. Jednota Je najboljša In najpopularnejša slovenska podporna organizacija t Ameriki. Računa nizke asesmente in piačujo liberalne podpore za slučaj bolezni, nezgode aH smrti. Ima 185 podrejenih društev in šteje nad 20,000 članov v obeh oddelkih. Za vstanoviter novega društva zadostuje 8 oseb. Premoženje Nad Dva Miljona Dol »rjev Pišite n pojasnila na GLAVNI URAD J. S. K. J, New York, Thur»ljay>:Jun».24r 1937, THE LARGEST SL'OVEXE DAILY IN UJS& SiHigrcH^ POUČNE KNJIGE RXZNE POVESTI IN ROMANI PESMI IN POEZIJE !ll!lll:»l[n!|lll!!!!!lll!i:»lll!l!lll!! t Hllllii:« IIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIII !lll»:il»ii!iai«iiiiiiiii!iiiiiii:^:iiiiiiiii u 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y . 99 ........hm^mhimim^......kmiiiiiiiiii..................................................................... ll-milllllillilllllml .......................................................B^IIIIIHIIIIIIHII^^ : ZEMLJEVIDI ;: ; MOLITVENIKI : i IGRE; fe & 2 ROMUNI-SPISI-POVESTI ANDREJ TERNOVC, (autor). reliefna karikature lx minulosti ......................................... BEATIN DNEVNIK, spisala Loire Peajakova. — 164 strani Cena ...................................- Poleg Pavline Pajkove Je Luiza Pesjakova takorekoč edina ženska, ki se Je koncem prej-ftnjega stoletja udejstvovala v slnvenskl knJl-levnosti. Njeni spisi razodevajo čutečo žensko dušo. BELE NOČI, MALI JUNAK, spisal F. M. Do-stojerski. 152 strani. Cena------------------------------ Kratke povesti lz življenjepis pisatelja. To so prva književna dela slavnega ruskega romanopisca. DEKLE ELIZA, spisal Edmond de Concourt. 112 strani. Cena -----------------------------------------------41 Concourt ova dela so polna fines ln zanimivosti. zlasti v risanju značajev, čljih nekateri so mojstrsko podani in lfta človek med branjem vtis, da posamezne osebe »tlijo zraj njega in kramljajo t njim. DON KIHOT spU»l Miguel Cervantes. 158 str. Cena .78 To Je klasično delo slavnega Španskega pisatelja. To je satira na viteStvo, ki Je še vedno hotelo obraniti svoj ponos ln veličino, pa se nI zavedalo, da že umira. "Don Kibot" spada med mojstrovine svetovne literature. KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, Jules Verne. 65 strani. Cena___.46 DVE SUHI* spisal Ksaver Meško. 183 strani Cena .88 Dve Čtrlci enega nafilh najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" In "Starka". Obe sta molstersko zavrfienl, kot jih more zavr<l edlnole naS nežno-čutečl Me&ko. PTLOZOVSKA ZGODBA, spisal Alojzij Jirasek. 182 strani. Cena ______________________________________________ .60 Kdor ne pozna dijaškega Življenja, naj prečita ta roman. Ob čltanju se mu bo odprl povsem nor svet, poln neslatenlh dogodkov. GLAD. Spisal Knot Hansun. 240 strani. Cena JM) Roman znanega nordijskega pisatelja je svojevrstno velezanimiv in odkriva čisto nove strani človeškega življenja. GOSPODARICA SVETA, po ln Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. VEČERNA PISMA, spisala Marija Kaseto v*. Trda ves. 51 strani Cena _______—-----------.... Knjiga vsebuje petnajst pisem, ki Jih pre* veva iskreno občutje. Pisma govore o sanjah ženskega srca, o ljubezn*. ~ sorodni!« dušah. VERNE DUŠE V VICAH Spisal Prosper Merimee. 80 strani. Cena.. Eden najboljših spisov francoskega mojstra, vzeta ls našega kmetakega življenja. V KREMPLJIH INKVIZICIJE, spisal Michd Zevaco. 461 strani Ceaa ________________________ To je mojstersko delo v svetovnimi literaturi z neBtetlml zapletljajl ln nasičeno vsebino, da bo navezalo vsakega čitatelja, ki ga vzame v roko. ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA. Spisal Dostojev-jevaU. I. DEL 260 strani, II. DEL 212 str. 2.— Veliki Dostojevski je podal v tem svetov-noznanem romanu sliko življenja makih jet* nikov takozvanlh katorgah, utrjeala Jetnl-Sklh taborih v Sibiriji ZLOČIN IN KAZEN, spisal F. M. Dostojevski DVA ZVEZKA. Skupaj GOS strani. Cena ..1.25 Najslavnejše delo Blavnega ruskega misleca. Nihče ni tako opisal duSevnosti zločinca kot ga je opisal v tem romanu Dostojevski ZGODBE NAPOLEONOVEGA HUZARJA, spisal Ceoan Doyle. 882 strani. Trda vez. Cena.... .80 Broširana............ .60 ČltatelJ se mora do solz nasmejati ko čita poglavja: Kako je Izgubil Napoleonov huzar -uho; Kako je zavzel Saragosso; Kako je u-bil "brata"*; Kako ga Je hudič skušal, Itd. ZBRANI SPISI, 368 strani. CII. zvezek). Cena 2.50 V tem zvezku so zbrani spisi našega prvovrstnega pisatelja Maslja-Podllmbarskega, ki je pogledal v Široki svet ter deloval za združenje ne samo Jugoslovanov, pač Da Slovanov v splofinem. ZMAJ IZ BOSNE, strani Cena spisal Jos. Ev. TemU. 228 .75 Bomsn lz krvsve bosenske zgodovine. Boji s Turki; skoro neverjetne dogodivščine; temeljit opis najbolj kravave dobe Bosancev. ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA, spisal Iran Pregelj. 98 stranL Cena __________________________ 76 Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, navzlic temu pa lahko razumljiv tudi preprostemu čita tel ju. POSLEDNJI DNEVI POMPEJA (2 sv.) POPOTNIKI spisal MMnn Pugelj. 86 L26 V tej knjigi je Zbral znani slovenski pisatelj Pugelj deaet črtic ls ns8wt domačega življenja. POVE8TI IN SLIKE. 78 slnaL Cena M Knjiga vsebuje tri povesti nalaga priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog Je Izrazit, njecove misli SO globoko ln mehke. Posebno ženske so vast« za njegova dela. 86 sir. Ceaa J6 PRED NEVIHTO, sptaal L Mojstersko delo slavnega PRAVICA KLADIVA, 144 straaL Cena Povest iz vojno dobo, k*, se Je. v svdh naših raasodnlh ljudi porajala mlsri edinstveno JngosUviJo. Levstik Je to Sao optaL E oarobojeaja tudi povest grof vUMl. .78 .36 118 V GORSKEM ZA&OTJU, spisal Anton Kod«. 138 stranL Cera ...».......JI Zanimiva povesi la prejšnjega stoletja. L VRTNAR, spisal Me vet. Rabindranat Tagere. 188 str. .78 V knjigi je vsebovana globoka miru* modrost ln srčna plemenltoet najela vneJšwa Indijskega pisatelja. f ROBSTVU, spisni Trda vea. Cena Ivan Matičič je Ivaa Hatiiii, 266 L26 eden tistih redkih naših ljudi ki ne pozna samo vojae In njenih grozot ter posledic, ampak sna Ut£l vae pretresljivo opisati VMNBHR, spisal Josip Ogrinec. M str. Cena Zanimiva povest la časov peekzšfitranja ko-rolklh Slovencev. ZABAVNA KNJIŽNICA. 128 straaL Ceaa- Zvezek vsebuje povesti Milanskega, Premka la Laha. Posebno pretresljiv Je spis Mllči*-akega "Mladih awal|pnisJn i laaaat Bvijeajo- plsl". EADNJA KMEČKA VOJKA. Spisal A. Šenoa, poslovenil L. J. aa Ljudsko knjiBloo, • 81« straaL la Je Jaka i IMIlllMIIMMIMItKtlllrtlHIll««, TISOČ IN ENA NOC, s slikami, velika izdaja. Broš. 3 knjige. Cena......3.25 TURKI PRED DUNAJEM ..................................88c VOJSKA NA BALKANU s Bilkami, več zvezkov po ............................ i« VOLK SPOKOBNIK (spisal Frane Meško; s slikami) .. $1.06 Trda vez.......1.28 ZABAVNI LISTI ZA SLOVENSKO MLADINO ^ 3 zvezki po ...................................-...............50e ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA ........60e ZLATOKOPI (povest iz Alaske) ............................25e ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela) I. del ............ 40e H. del______________40e ZBRANI SPISI ZA MLADINO — 10 povest; Vinski brat; osem povest! in 13 povesti spisal Engelbert GangI), v 1 zvezku ...... .58 VINSKI BRAT. (V. zv.), Gungl .............. .50 8 POVESTI. (IV. zv.), Gangl ................ .50 13 POVESTI. (III. zv.). Gangl .........7.... Zbirka ZANIMIVIH POVESTI npTOMMM^ PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA, POUČNA. — VEČINA KNJIG OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI aiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiuM ANDERSONOVE PRIPOVEDKE 111 strani. Cena ........................ -35 ANDREJ HOFER ..................-.................-............50« BENEŠKA VEDEŽEVALKA —...........................35e BELGRAJSKI BISER ............................................»5e BOŽIČNI DABOVI ....................................................35e BOJ IN ZMAGA ----------------------------------------------------20e CVETINA BOROGRAJSKA ....................................45c CVETKE (pravljice za stare in mlade)----------------30c ČAROVNICA S STAREGA GRADA -------------------25e DEVICA ORLEANSKA ___________________________________________50e DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ........................40e ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA ........35e FRAN BARON TRENK____________________________________________35c FRA DIAVOLO ...................-...............................50c GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Fran Mil-Snskl, veselomodre humoreske, 72 strani ^5 JANKO IN METKA (kartonske slike za otroke) 30c KOREJSKA BRATA (trtice o misijonarjih v Koreji) __________________________________________________SOc KRALJEVIČ IN BERAČ ____________________________________SOc KRVNA OSVETA (povest ls abrnšldh gora) ____30e KAJ SE JE MAKARU SANJALO _______________________25c MARKO SENJANIN, SLOVENSKI ROBINSON.... 75c MARON, krščanski deček iz Libanona ______________25e MUSOLINO, ropar Kalabrije ________________________40c MRTVI GOSTAČ ______________________:_____________________35e MALI KLATEŽ (spisal Mark Tirala) --------------70c MLADIM SRCEM (par krasnih črtk pisatelja Meška) _______________________________________________25e NA RAZLIČNIH POTIH 46c NA INDIJSKIH OTOKIH _____________________________68c PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIJONARJEV. Spisal Jos. Spillman. Cena ........ M PRISEGA HURONSKEGA GLAVARJA. Povest lz s tp rej še misijonske zgodovine kanadske. Spisal Ant Huonder. Cena ...............88 PRVIČ MED INDIJANCL Povest izza časa odkritja Amerike. Cena ................... .36 PABERKI IZ 'ROŽA__________________25e PARIŠKI ZLATAR_____________________35c POŽIGALEC _____________________________25c PRSTI BOŽJI_________________________________________SOc PRAPREČANOVE ZGODBE_______________35c POVODENJ (spisal Krištof Šmit)___________SOc PBIGODBEČEBEUCI MAJE, trd. ves. ________L- PIRHI (spisal Krištof Šatt)__________so« PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO L «v. ------48e DL sv.____48c PRAVIJICA. Spisal H. Majar. Izbrani ls prostega naroda. Cena ..................... M PRIGODBE ČEBELICE MAJE. Splaal W. Bon-sels. Poslovenil Vladimir Levstik. Roman za mladino. Cena .......................... .If PRAŠKI JUDEK .........................„„„.........„„,|5f PATRU (povest b infca zgedtrine) _88c POSLEDNJI MOHKANEC____88c RDEČA IN BELA VRTNICA ____88e .76 REVOLUCIJA NA POHUGALBKEM__38c ROBINZON KOŠUTNIK______ SKOZI ŠIRNO INDIJO. Kačji kratltaU, nostl la nezgode ■ potovanja dveh narjev. Cena SUEŠKI INVAUD SHTO IN SB8T0 (povewt ea Absaaov) mu NOTBUROA ,.......... ........, ,,,L- % SVRA .Hi ZNANSTVENI m POUČNI SPISI AHN'S NEW AMERICAN INTERPRETER. — Trda vez. 279 strani. Cena ..............1.40 lična knjiga za Nemce in za one, ki so nem-Sčine zmožni. AMERIKA IN AMERiKANCI. Spisal Rev. J. M. Trunk. 608 strani. Trda vez. Cena......5.—• Opis posameznih držav; priseljevanje Slovencev; njihova društva ln dru^a n*rouue ustanove. Bogato ilustrirano. ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr. F. J. Kern. Vezano. Cena ................2.— BURSKA VOJSKA. 05 straui. Cena...........40 BODOČI DRŽAVLJANI naj narote knjižico — "How to beeome a citizen of the United States". STATES. V tej knjigi so vsa pojasnlin ln zakoni za naseljence. Cena ...................50 BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani. Cena.....35 DENAR. Spisal dr. Kari EnglifL 236 strani. Cena ........................ .80 Denarni problem je zelo zapleten in težaven in ga ni mogoče storiti vsakomur jasnega. Pisatelj, ki je znan čeSkl narodno-gosiKMiHr-8kl strokovnjak, je razfiirii svo1« delo tako, da bo služIlo slehernemu kot orientačnl spia o denarju. DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK, spisal Franjo Dular. 278 strani. Cena trda vez............. 1.50 hrofi............. 1.25 Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca; opis raznih bolezni in zdravljenje; slike. DO ORHIDA DO BITOLJA. 1«« »tranl. Cena .70 Zanimiv potopis s slikami »stih krajev naSe stare domovine, ki so Slovehcem le malo znani. GOVEDOREJA. Spisal R. Legvart 143 strani. S slikami. Cena ............................... GOSTILNE V STARI LJUBLJANI 51 strani. Cena .......................... .68 Podroben opis starih ljubljanskih gostiln, s katerimi je v gotovi meri zrvezv" zgodovina slovenske prestollce. IZ TAJNOSTI PRIRODE. 83 strani. Cena .... .58 Poljudni spisi o naravoslovju ln zvezdoznau-stvu, IZBRANI SPISI ZA MLADINO. Spisal Franc Levstik. 220 strani. -Cena ................ J8 Levstik. 220 strani Cena broB. ..JM) vez. 1.10 JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Mellk. Prvi in drugI del obsegata 321 stranL Cena: I. Del .... .80....U. Del .80 Zemljepisni pregled; natančni podatki o prebivalstvu, gorah, rekah, poljedelstvu. KOKOŠJEREJA. Sestavil Valentin Razinger, 64 strani. Cena trdovez .... .50 Broš......35 KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 68 strani... .36 KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV. 95 strani. Cena ........ .38 KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Vez. 1.25 KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str. M KUBIČNA RAČUNICA. Trda vek 144 *tr. Cena .75 Navodila za izračuna nje okroglega, rezanega ln tesanega lesa. LEV8TIKOVI IZBRANI SPISI, poezije. 906 *r. Gena...... .78 (Dalje prihodnjič.) SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 316 WEST 18th STREET NEW TORE, N. T. ~ "QL'AB 19 A HDD A n New York, Thursday*. June 24, 1937 THE LARGEST BfflVEWB. V4TLT W TJJ33 0. HENBY: Pravijo, da preživljajo potapljajoči vee svoje žrvljenje v enem samem trenutku. V naslednjih vrstah je zapisana zgodba moža, ki je videl v enem samem trenutkju začetek, potek in ikonec svoje ljubezni. Bilo je to v treoutku, ko si je slačil rokavice. Marvel je imel oči uprte v elegantno mizico svojega samskega stanovanja. Na mizici je stala svojevrstna rastlina v rdečem lončku, neke vrste kakteja z dolgimi vejicami, podobnimi lovkam, ki so se zgenile že pri naj rahlejšem dihu vetra. Njogotv prijatelj je medtem stal prod bifejem in ni mu bilo prav, da si je moral sam natakati in tudi isem piti. Biseri na manšetah pri rokavih bo migotali v težkem vrduhu. Medtem, ko si je Marvel odpenjal rokavice, so se pravkar preživele ure obnavljale s strahovito jasnostjo v njegovem Bpominu. Zdelo se mu je, da še vdihava vonj rož v cerkvi. Od-nekod valovi muzika orgel, vmes pa buči petje. Ln med to ne meša šumenje svile ter počasno besedo duhovnika. Da, mgodilo se je! Priklenila se je na dnig^a moža. Zakaj se je to zgodilo? Že stotič si je za-ptfavil to vprašanje, obnavljal zgodbo svoje ljubezni, pretresal njeno zgodovino do zadnje podrobnosti in skušal napraviti dbratčun s seboj zaradi vsega, kar se je zgodilo. Obšel ga je dbčutcik samoveličja in sebičnosti, s katero je nastopal v ča-.su, ko je biPa ona še prosta. Ampak, kdo bi si bil mislil, da Be bo vse to tako hitro končalo. Ko je ona stopala proti oltarju, ga je skoro prevzel občutek radosti in zadoščenja. Bila je tako bleda — menda zato, ker je mislila na nekoga drugega, medtem ko je jemala za moža tistega, ki mu morda ni želela postati žena. Toda ta občutek radosti ga je prav tako hitro minil, kakor se je bil po .navil. Izginil je v trenutku, ko je povrad »gnila oči k svojemu ženinu, ki jo je prijel za roko. Tudi k njemu se je nekoč ozrla s takšnim pogledom, in on jo dobro vedel, kaj to pomeni. A vendar je prišlo drugače. . . Sporelkla se nista nikoli. In vnovič, pač že stotič, so VENTOMARNE ne mu vračali v spomin zadnji! njo za njeno roko. dnevi, v kteiterih se je stvar ta-1 Dva dneva pozneje sta bila ko nenadoma zasukala. Vedno j skopaj v neki družbi. Pozdra-je zrla nanj kalkor na neko višje vila sta se po družabnih pred bitje, on pa je to dopuščal kakor da mu godi. Bilo mu je v neskončno veselje videti, da se Mi pred njim talko neznatno skromno, otroško in iskreno. 0 vsem tem je bil prepričan. Vse dObre lastnosti, vse talente :e odkrivala na njem. Navdajal .i« je z občudovanjem, ki ga je 011 vsrkaval, občudovanje, ki mu je doibro delo, kakor dež nosku v puščavi. Hlastno jo potegnil drugo rokavico z roke in se je domislil predzadnjega sestanka. Bilo ;e tistega večera, ko jo je pohval, -naj postane njegova. Ah, bila ji? lepa, lepša nego kdaj-koli! Kako ijen pogleid! Dejala mu jo: "Stotnik Cam' mi jo pri po POROKA Z MRTVO ŽENSKO V Bigi v vzhodni Anatoliji je prišel te dni mlad, priseljen Italijan na poročni urad in je prosil uradnika, da bi mu sledil in ga poročil z neko bolno, 601etno damo. Ker je bilo znano po vsem mestu, da je komaj 301etni Italijan živel v hiši te dame iin je bil nje prijatelj, ni videl uradnik nobenega vzroka, da bi ne šel z njim. Nevesta je ležala v postelji, glava ji je ibila globoko med blazinami in v sobi je gorelr pisiih. VJdel je, kako se je o-zrla k njemu z zadržanim di-jle slabotna, zastrta luč. Poroč hom, vprašujoče, z napeto po-ni uradnik jc začel s ceremo zornostjo. On pa je ostal do'nijo, ko je :na svoje vprašanje, nje v vljudnostni raadaji. Rav-jaij se hoče bolnico poročiti z nal se je po njenem obnašanju Italianom, prejel odgovor 'da'. in je bil na oko hladen in trd. Zdelo pa se mu je, da se je med Glas se mu je zdel sicer malo čuden, pa o stvari ni < tal je pre njima odprl prepad. Kaj je bi- mLšljal. Ker je bila dama pre-lo temu krivo? Kaj ji je sto-|slaba. da bi se po ceremoniji I podpisala na poročno listino, ril? Prijateljev glas ga je zbudil iz premišljevanja. "Kaj pa ti je Marvel? Zdi se mi, da ti berem z obraza, kako bi bil moral ti jiovesti pred oltar današnjo nevo>*to. Le poglej! Tri tisoč kilometre«* vožnje sem na-apokojen je bil,pravil po morju s tovorno ladjo la sem prišel iz Južne Amerike na poroko svoje sestre. In kaj sem doživel ? Sestra je po- Na vedoval, da erovorite španski kakor rojen Spanec. Tega ni- stala žena tujega moza *em doslej vedela. ('Vmu mi ni- tvoje zdravje, Marvel!" je vodil mladi mož njeno roko za podpis. Stvar je bila videti v redu. Toda ko je Italijan še istega večera spproči'1 smrt svoje žene, se je policiji zadeva videla vendarle malo sumljiva. Truplo so pregledal iin ugotovili so, da je bila stara dama mrtva že najmanj dva dni. Italijan se tej ugotovitvi ni dolgo upiral. Kmalu je moral prizna- itopal v Aboten človek, ta Carry! V; vabim te na svojo hiacondo. klubu jo izustil Marvel nekoč Tam boš lahko videl nekaj kar -tar kastilski pregovor, ki si tihotapijo k nam! Vidiš, to je ra jo bil Zapomnil iz nekega v ml no vožnje čez morje." orttopisa. Tudi stotnik Carry! Marvelov prijatelj se je pri-ie pretiraval, ko je ocenjeval «1.1 real k mizici in je rekel: njegov ta!lent. Toda njeno ob-| "Kaj pa jo to? Kje si dobil ni-dovanje do nje^a je bilo ne- to kaiktejo?" oopisno večje. Marvehi je ta-' "Prejel sem jo v dar. Ali jo ko laskalo, da ga niti ni zavr- poznaš?" nil. Dovolil je, cla mu je splet- 'KDa ne bi je poznal! Pri nas 'a venec slave zaradi španščine na ju gu ji'h raise na tisoče. Am-°krog čela kakor da je res vso, pak počakaj! Tukaj je prive-kar si je domišljevala o njem. zan listek. Ali znaš španski, Kako preplašena in obenem Marvel?" "Ne znam!" je odvrnil Marvel. " Mar je na tem listku zapisana kakšna šj^anska beseda?" "Seveda je!" je rofeel prija-tolj. "Pri nas v Južni Ame-l iik i ljudje pripovedujejo, da si vejico te raistline šepetajo med seboj skrivnosti ljubezni. Zato imenujejo te vrste kaktejo ven-tomarne. Po naše poved'ano: "Pridi in vzemi me!" L. Ganghofer: Grad Hubertus Roman :: 156 jčerjati je dejal: "Mlečen močnik. Cvrtja itak ne znate'pripraviti.' "Kje, dragica, kje te boli?" * "Tu ■notri'" \ .... .... , ., • 1 Pol ure nato je sedel v jedilnici. V rzzarjeva- MaLi, ki v temna izdi ni mogla videti, je pre-'. ... , ..„ . . + ... . ^ „ ' , . . , , i .. toploti svetilke so se 'pošastno mezili po rfrasana stegnila roko m otipala, da drzi *ro*| viseči orli, zunaj je jug sunkoma stre- -voj prstek na vratu. "Marija in Jožef! Ne-* m& ^ bi terjaI, naj jiU ^ ^ kaj hipov je stala ko okamenela. Potem je za" Imlacii vpila: "Spravi otroka v posteljo. In daj mi sem | n Anoico!" V obupnem strahu je iztrgala najmlajšega otroka dekli iz rok in planila z nji:n iz izbe, po stopnicah in iz hiše proti sosedu. — Grof Egge je odrinil krožnik in zajemal močnik iz sklede. Ni še povečerjal, ko mu je prinesel Moser brzojavko: "Srečno dospele v Genovo, odrineva z "Bismarckom" v Neapelj iu sva jutri zvečer v Capriju. lunama krasno vre-r<:i, kontesa Kiti vidno okrepljena. Pozdrave v Tam je udarila s pestjo po vratih in za vpil a: 'Soseda!" Odprla je stara kmetica. , . . ,, .. ,, Lir/ \ o * ' njenem imenu. — Gunili- "Za svetega Boga te prosim, soseda, vzemi. ■> liiojo Ančico v hišo. Pri nas doma ne sme več ostati. Zdaj je prijelo že Haničo." Ne da ti čakala na odgovor, je stisnila Mali otroka sosedi v naročje in se obrnila nazaj proti domu. Vihar je bučal vedno huje. V Bruckner je vem vrtu se je hreščeče podrla jahJlaina, ki je imela že več let nagnito deblo. blažena je bih tedaj, ko ji je predlagal, naj postane njegova žena! Prisegel bi bil lahko, da so njene oči odgovorile "dda." Toda njena usta so molčala. Dejala je samo: "Jutri vam bom povddala." On, ki je bil siguren pritrdilnega odgovora, se je zadovoljen poslovil. Naslednji dan je nestrpno pričakoval pisma. Opoldne se jo oglasil njen sel. Prinesel je krlktejo v rdečem lončku. Nič nisma, niti ustnega sporočila. Samo ime kakteje jo viselo na rastlini. Do pozne noči je čakal pismenega odgovora, ki ni prišel. Zato jo Ostal napram nji vljuden. Bil je prepono-trebnih besed mu še marsikaj drugega ni bilo po godu. "Krasno vreme?" je zagodel in položil brzojavko na mizo. "Neumnost! Ko bi bila prišla k meni! Cvrtj.» in gorski zrak 'bi ji pomagala bolj ko laške zbroje tam doli- Prižgal si je .tvojo kratko pipo in spet prebral brzojavko. "Stara, seveda! To je apet nekaj za njeno romantično kodeljo. Topila se bo od blaženosti. Na moje stroške!' Vadihnil je in vstal. "In še ta neumnost, z bol i im dekletom kar planiti na pot. Kakor da bi l ošutica ozdravela čez noč tam doli. Po čudežu!" Čemeren se je pomaknil na oblazinjeni ki.) pi v temen kot in vlekel pipo.Pa mu nekako ni dišala. Spet je vstal, taval okoli po sobi, blodil z očmi po stenah im »v neprijetnem občutju zm:-goval z rameni pod jopičem. Čutil se je samot- večera stikal po vseh skalnih stenah svojega j nega. Važno za Kdor »e namenjen potovati * stari lira] ali dobiti hofca od laai. Je potrebno, da Jo pooten v vseli »tvareb. V hI H nafte dolgoletne nfciiAnJ« Vam »moremo dali najholjAa p«Ja*rrtla in lodl .ae potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno ln hitre *-to w t» oh^idte nnuura pojamlla. Mi preikrMao *»e, bodisi proftnjo za povratna dovoljenj^ potal liste, viceje in sploh vae, kar Jo ca potovanje potrebno ? naJkltnUni Can, In kar Je iflavno, u najmanjto stroUtr. NodriavJJanl naj ne odlaiajo do zadnjega trenntka, ker... se debt iz Washington* povratne dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, rate torej tak«) ubreapUina navadila in ugotavljano Vaa, In adabuv pot«rail. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (tiwel Bureau) 216 West 18th Street Net takoj v gore. Nekoli'ko preveč zahtevate od s/voje starosti." "Starost! Norec! Lovil »bom še svojih dvajset let- In če 'bom tr«l in me skrivi, se bom dal nesti na lov. Da le oči .no opešajo. Roka malo pomeni, ako .se tudi kaj trese- Oko je vse. In moje so dobre. Po sokolje še gledajo. Toda, truden sem." DALJE riti DE ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti Z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati - plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU i 1 IZ BAtiiiADA V STAMBUL 4 knjige, a slikami, 627 strani Vsebina: Smrt Mohamed fimina; Karavana smrti; Na begu v Goropa; Dražba En Naer Cena ---------------LM PO DEŽELI SRIPETARJEV 4 knjige, a slikami. 571 strani Vsebina: Brata AladŽiJa; Koča v soteski; Mlrldit; Ob Vardarju Ona ____________________IM SATAN IN ISKARIOT 12 knjig, a slikami. 1714 itrani Vsebina: Izseljenci; Turna fetar; Na sledu; Nevarnosti nasproti; Almaden; V treh delih »veta; Itdajalec; Na lovu; Spet n* divjem »apadu; Relenl milijoni; Dedi« V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami. 576 strani Vsebina: Kovač Šlmen; Zaroka z zaprekami V go.'->b-njaku; **ohamedanski svetnik Cena.................LM WINFTOV 12 kujig, s slikami, 1753 strani Vsebina. Prvikrat na divjem sapadu; Za llvljenje; NSo-Čl. lepa Indijanka; Proklestvo rlata; Za detektiva; Med Komand ln A|>aCl; Na nevarnih potih; Wlnnetovov roman; Sana Ear; Pri KomanCib; Winnetova amrt; Win-netova oporoka Cena _________ 2 V T 1 4 knjige, s »Ukaml. 597 strani Vsebina: Roj a medvedom; Jama draguljev; Kontno —; Rib, ln njegova poslednja pot Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 West !8th Street ssassBs New York, N. Y. vaaova* a mala Veša D ROMa IZ ZlVUEkJA OftO Ik "6LAS NARODA" PRIREDIL: I. H. New York, Thursday, June 24, 1937 V fro tlE&WST IWVUWFj W.47LT iW (7 ML' 1)1_l40f XC Nobena ne izgovori nobene bos(idc več. Kmalu nato pa priskače v dolig ovratnik zavito dekle. "Ne, Cannencita!" Veša se hitro vzravna. "Zopet sem t'opolnoma brihtna. Sedaj se bom zoi>et naglo pripravila." 7 Ali V(^a spi?" vpraša previdno in tiho. Cannencita odloži svoje ogrinjalo ter stoji v zlato bli.ščeči obleki; njene krasne, močne noge pa tiče v meseno barvnem svili a tem trikotu. Naglo izpije čaj, ki ji ga je ponudila mati. Kot ple-i-alka po vrvi je tudi žela mnogo priznanja." "CSedaj je Rdova številka. Popolnoma iasborno jaha! In uaš klf.vu zl i.'a najbolj prepovedane šale — gledalci kar tu-'ijo cd suii'ha." Ko tako govori, pomaga V(tši pri oblačenju. Raapusti ;i čudovito lepe dolge, plave lase s srebrnim sijajem, ki ogrinjajo čartilno lopo postavo mlaldoga dekleta kot plašč. Veša je bila zavita v dolg pajčolan, katerega ni hotelo i iti korec. » "Na to najino pW*sno predstavo se vedno najbolj veselim, Veša. ker sva >i ples tako fino izmisKli — "ples sive Veše in luč". K trm imava jwavfeaprav največjo priznanje; naj-lepš« pri t.»m pa je, da nama tudi dragi privoščijo, kaj ne, mama Arabella!" Mr ti pritrdi: 44R Knatelj tu
  • eznijo in občudovanjem gleda. "Ali je dovoljeno?" Med vrati stoji mišrčast mladenič v lepi obleki co\dboya. "Da!" zakliče Cannencita veselo in v njenih temnih očeh t:*koj zažari ogenj. Cowlboy ji naglo prikima, toda njegov izgled hiti preko nje k Deši in m* izgubi na njeni ljubki postavi, ki je bila v okrviru čardbno krasnih plavili las nepopisna lepotica. Cannencita to ojMizi. Kot oster, bolesten zbodljaj ji gre skozi srce; tesno se ji stisnejo ustnice. Kaj je tof Ali Bdi ni imel oči samo za njo? Ali je videl tudi Dešo? Njena nagla kri vzkipi — ali je bila Veša zahrbtna? Toda naglo se pomiri — Vtša njegovega pogleda ni niti opaizila, še manj jju odvrnila. Z nekim vprašanjem se je obrnila na mater in mu je napol obrnila hrbet. Godba h Šotora doni jasno in glasno; razgetanje konj in rjovenje zverin se meša ž njo. Mehek in soparen je junijev večer. Mlada srca so bila polna hrepenenja. Carmeucrta položi roko na njegovo ramo. "Bdi, ali sem ti bila prej všeč?" "Kot vedno, Žita — in tudi dbčinstvu si bila zelo všeč." Njene kot črešnja rdeče ustnice vidi pred svojimi usti. Te- JUGOSLAVIJA NAJHITREJŠA DIREKTNA SLUŽBA Odpravite se v svojo domovino po SOLČNI JUŽNI PROGI, ki Je idealna pot. Njenega milega podnebja in lesketajočih te voda se najlažje veselite na ladjah Italian Line; ladjah, neprekosljivih v udobnostih in ugodnostih modernega oceanskega potovanja in posebno zgra'enih, da vam dajo vse iz-borne in užitka polne prednosti JUŽNE PROGE SATURNIA VULCANIA Naravnost v Jugoslavijo — 1». JIL.; 24. JVLL; 14. AVG.; 38. AVU. R E X C. DISAVOIA ROMA Preko (»enove — :.-J vj«' aS;ijtf |M^i'.l.iš<'«-n. k • acenta uradu: C2I KIKT1I AVI-:.. NEW YOIIK CITY ITfiLIflN LINE Kaj vemo iz zgodovine naočnikov. Ljudje so bili najbrž že v j Tudi najstarejši tako zvani davnih časih kratkovidni ali ivojni naočniki so že iz 13. sto-pa daljnovidni, seveda ne vsi, letja. Vendai so obode ta-kakor še dandanes niso. Pač krat delali iz liaivadncga žele- PLANINI RAKEKU ob glavni cesti je na prodaj PARTNERJEVO-POSESTVO, sestoječe iz enqnadstropne hi-' še, gospodarskega poslopja, s hlevom in shramibo za vozove, i vrtom, kegljiščem in pro-toromj za balinanje- V hiši se nahaja! dobro idoča trgovina, gostiln:i,| pekarija in trafika. K pose | e polni list samo z:i eno leto, torej se morajo v tem Časn vrniti. Vedržavljanl morajo pa obenem imeti tudi povratno dovoljenje, ki ne i/da tudi samo m eno leto. Pa tudi ti potniki imata priliko, da si ovoje potne liste podaljšajo in ravnotako povratno dovoljenje, če Ima-H» zsi to /;idostne vzroke. V«si oni. Ki so namenjeni letos potovati v *iari kraj, naj si takoj /ajiim^ io prostore, da ne bo prepo/no. Za mesec junij in jtdij so le <»k-»r»» vs» prostori oddani parnikih. ki so debe'o tiskani, se vrše izleti v domovino pod rndstvum izkušenega spremljevalec. KIIETANJE PARA I KOV - SHIP NEW nosil kruti cesar Neron, ko je v cirkusu gledal krvave igre gladiatorjev in umiranje kristjanov. Cesar Neron j«1 nosil nekak monokel, ki je bil iz-brušen iz dragega kamna smaragda v konkavni dbliki tako da je oko s*kozi ta naočnik lahko vse bolj natančno in povečano videlo. Za prve naočnike •so brusili drago kamenje. Prave naočnike iz stekla pa ie baje iznašel neki italijanski menih v 13. stoletju. Takrat so pismeni ljudje, ki so morali vse le pisati in samo pisano pi-Kavo brati, dognali, da se da s 'primerno brušenim steklom bolje videti pisava v rokopisu. Prve naočnike so zaeeli izdelovati v gorenji Italiji. Ta stvar pa je naglo napredovala, tako da že leta 1482 beremo o važnih obrtniških brusilnicah stokla v Nurrtbergu na Nemškem, kjer so brusili steklo za naočnike. V tem času so bili naočniki torej že precej v mo- taj pa nekoliko skloni svojo visoko, prožno postavo in pritis-^ sieer h\ *olana, iz katerega se Deša polagoma izvije, nakar kot mrtvo, prozorno bitje, umirajoč v zadnji opojnosti in oonio 6te zopet iar\-reili svojo nalogo! Zvezdi ste cirkusa Aklini. Stari tudi ddbro ve! Morete že staviti svoje zahteve! Sijajna je vajina bodočnost! Vsa srečna prikima gospa Arabella — da, dekleti ste bili njena bodočnost — zamililo, drugje pa, ker si je od lnpote in prrkupljivosti tega otroka xa bodočnost toliko obljtrtx>vala iDilje imamo že iz leta 1352 ohranjeno sliko, katera nam kaž«* naočnike. Slavni Rafael j" leta 1500 mvsliikal papeža Leona X. z naočniki. mor pritrditi na obraz. Tako je moral vsakdo, ki je gledal /kozi take naočnike, steklo lepo držati v roki, da mu ni padlo na tla. Še le od 17. stoletja dalje so naočnike nosili naravnost na nosu preti očmi. Znanstveno podlago za resnično primerno izboljšavanje oči pa sta dali še le v zadnjih dveh desetletjih, se je ta stvar tako razvila, da je skoraj že popolna. Počasi so začeli de- so imeli ročajev, ampak navadne vrvice, katere je lastnik dajal za ušesa. Na koncu vr-v i pa sta viseli dve te/>ki ži, ki sta lalstnika naočnikov sioer strašno mučili, zato pa sta skrbeli, da naočniki niso padli na tla in da se niso pri maknili. Prav zanimiva je bila še ena ol.I'ka naočnikov, ki so mka-kr viseli na čelu. Naočniki so 31. junija: ltex t :;<•!!( ia 1» jutii.H : Itli-Ii-.Mi V Itn-liieii I ji fa vet te v Htirre M. junij«' NORMANIH« v IIAVRE A (JUTAMA v CIIERIIOtVU Washington v Havre S julija: r<»nte di Mavoia v 'It-Doa Bereugaria v Cherbourg Cliamiilain v Havre •i. julija: Europa \ Bremen : julija: Queen Mary v Cherbourg i 9. lie (it France v Havre iC. julija: Vul' a nia v Trst , .. . .. , , | bili obešeni na nekako blago, J nafD,ke i1 S° 1K'; ki ga je lastnik vtaknil na gla- kam sel, na nosnem hrbtu pml I vo ])0i{ kl6bdk tor klobu,. tn,_ (x;m. I rvi po.zku.si so bili ta- L, poVoznil na ,iavo. Tako je ki. da so steklo pritrdili v ze- klobuk držal take naočnike, ki lezen okvir. Pozneje pa so za- pa so bUi prhnenii samQ /a ta. «;eli delati okvir iz -utsnja, ,iatojke velike gospode, katerim se iz jekla in dragih kovni. Za-Sni bilo trdba nikomur odkri- <"e!i so ji'h delati v vseh mogo čili oblikah. Iz te dobe poznamo vse mogoče oblike kaj lepo izdelanih monokljev, ki so se devali na eno oko, tako zvanih lorgnet, ki so imele dvojna stekla z ročajem, kar so spočetka nosili imenitnejši ljudje, pozneje pa so take naočnike uporalbljale samo imenitne da-ine. Iz toga časa so tudi "šči-]ialniki" kakršni so bili včasih silno v modi, -sedaj po vojski ]>a jih je vedno manj videti. POt lTITK SE IK1IJK0 V POLETNIH MESECIH! - VZEMITE TRINERJEVO ANGELICA TONIKA l*ri Lekarnarjih ali pošljite $1.33 na Joseph Triner Corp., 1 m S. Ashland Ave., Chirago. 111. DENARNE P05ILJATVE Danarna nakazila tzvriujemo toc.no tn zane«l,i ^o po flnevnem kur/u V Jt'UOSLA V1JO V ITALIJO trn | 2.55 --------------------Din. IM Z* $ 6.5€ ______________________________Ur 1H % 50« ................Din. 2Vi $ It.25 .....................Lir 200 $ 7.20 ----------------------------------Din. 300 $ :«mm» __________________________________|jr 500 $11-70 --------------------Din 500 $ r,7.Hfl ________________________________Lir 10M $23.00 ------------------------Din. 1000 , $112.50 ..................IJr 200« $45.00 ----------------Din. 2«tN S 167.5« __________________________Lir $000 t MM 81 CEN i 8EDAJ H1TUO MENJAJO 80 NAVEDMNM OMNM PODVRŽENE 8PMEMEMB1 GORI ALI DOLI tm bplaifl« vetjih mtakti kot igoraj naveden«, bodiil v dinarjih aH Urah dovoljujemo le boljie pogoje. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH U hthflk | L- narate paalatt_____$ 1.7$ $ll— " " _______________,$10Jt> $1«— " " __________________JI«.— • 1 " __________J2L— " "-----MIM " —----$$LN Prajaaatl dobi ? rta rem krajo laplaSk v dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLK LXTTCB ZA PW 8TOJBINO $1^- SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Gin N a r o d • n «M WBT IHh 01 RUT NIW YORK, N. T. vati. (V pa se je vendarle moral komu odkriti, je bila težava. Al} se ni odkril, tedaj je veljal za suroveža. (V .se je pa odkril je s tem snel tudi naočnike in i}H>tein ni nič videl ter je bil nerodno kakor kak slepec. Delali so tudi naočnike, ki so bili podobni nekakim cevem ter so se nosili tako kakor n"-'katere podmorske ribe, ki ima jo svoje ven .štrleče oči Le-1«> to seveda ni bilo, hvala gu, da to dandanes niti moderno ni več. S takimi naočniki o poskušali tudi popravljat' škilaste oei. Cevkašte naorni-ko so tako naravnali, da so merili drugam, kakor pa je zrlo škilaisto oko. Vendar se je kmalu izkazalo, da tako zdravilo nič ne pomaga. 14. julije: Noruiuinlie v Havre Aquitnnia v Cherbourg Manhattan v Havre 17. Rex v Genr.a Bremen v Premen -1. julija: Berenparia v Cherbourg 23. jultja: El'KOPA v BKE.MEN 24. julija: Saturnin v Trst Champlain v Havre 28. julija: Washington v Havre Q'teeu Mary v Cherbourg 29. julija: lie de France ? Havre 31. julija: Con to di Savoia v Ceno« 3. avgusta: Bremen v Bremen i 4. avgusta: Aquitania v Cherbourg j N'oriiiandie v Havre I (i. axgusta: J>e Oiasse v Havre 7. avgusta: Itex v (ienoa 10. avgusta: Kurupa v Bremen 11. avgusta: Queen Mary v Cherbourg 14. avgusta: Vulcauia v Trst Champlain v Havre IS- avgusta: Xormamlie v Havre Aijuitania v Cherbourg 19. avgusta: Bremen v Bremen 21. avgusta*. Taris v Havre Coiite di Snvoia v Genoa Rnrengaria v Cherbourg 1*4. avgusta: Roma v Genoa 25. avgusta: Queen Mary v Cherlmurg 26. avgusta: He de Franro v nnvre Euroim v Bremen 2S. avgtisfa: Lafayette v ITavre Saturnia v Trst 3E5ESJ VAŽNO ZA NAROČNIKE Poleg naslova je .«_^I pe .elo, 1 'a D«m prUira- ul.e n^-Dutrehnega ravnati. Pošljite narcJnino jaravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu Izmed r.astopikov, Kojlh Iniena s., tiskan« z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge uaselbine. kjer Je kaj naSih rojakov naseljenih. CALIFORNIA: Sau Francisco. Jacob Laushln Danklanes se je optika silno razvila. Začeli so že izdelovati stekla, ki se pritrde kai na oko. Seveda se to pritrdi z mehkimi gumijevimi sesalkami, torej scVolorado: steklo nekako prisesa na oko.! Puebio, Peter cuiig, a. saruc Vendar tlolgo človek kaj take-; Walsenburg' M J- Bavuk ga ne more nositi, ker ga zač-1indiana: no boleti oči. Praktično pa je • indianaiKiiis, Fr. Zupooeie. to za take poklice, kjer bi na- MLINols. očniki poklicu škodovali, na cbicag^J. Bevčič, J. Lukaolch primer gledališkemu igralcu. Za ljudi, ki pa so posebno slabega vida, so začeli delati naočnike kakor nekako daljnoglede, ki dvaikrat ali celo trikrat povečajo. Delajo pa še močnejše naočnike, ki povečajo celo do šestkrat. VEČINA TE1I ZASTOPNIKO\ IMA V ZALOGI TL'DI KOLEDARJE IN i KATUi«!; (E NE Jlil PA ZA VAS NAKOCE. - ZATO OBIŠČETE ZASTOPNIKA, C'E KAJ POTREBUJETE TRILETNI &0FEB. V Pragi je neki šofer ostavil svoj voz na cesti, ker je imel nekje opravka. V vozu je o->tiil njegov tri in ]>olletni sin-ček Frančišek, ki se je začel igrati z vzvodi. Nenadno se je ppufstil avto v tefk in se je uistai\'il šele tedaj, ko je zadel v neko cestno svetilko. Neki delavec, ki je stal poleg svetilke, je bil ranjen, otroku samemu pa se ni nič godijo, Cicero, J. Fabian (Chicago, Cb trr ln Illinois) Joliet, Mary Bamblch La Salle, J. SpeUcb Mascoutab, Frank Angnatlit North Chicago iu Waukegan. Ma-thias Warsek MARYLAND: Kitzmiller, Fr. Vodoplrec MICHIGAN: Detroit, L Plankar MINNESOTA: Chlsholm, Frank GouŠe Ely. Jos. J. Pesbel Eveleth, Lonls Gouie Gilbert, Lonls Vessel Hibblng, JoLn PovSe Vlrgina, Frank" H r v« tleh MONTANA: Roundup, U. M. Pan lan Washoe, L. Obampa NEBRASKA: Omaba, P. Broderlek MBW TORK: Gowanda, Karl Strelska utm mu. rrm mi h