SLOVENSKI TEDNIK Uto - Año V. No 212 "EE SEMANARIO ESLOVENO" Cena 10 cent. Uredništvo in upravništvo I | Naročnin» za pol leta $ arg. 3.— Calle AÑASCO 2322 — Paternal i Buenos Aires, 23. junija 1933. ¡I celo leto $ 5.—, Inozemstvo Dolar 2.— Sprejemanje strank vsak dan od 15.—18. | g list izhaja ob sobotah štirikrat mesečno i FRANQUEO PAGADO TARIFA BBDUOIDA Concesión 1551 NE KLONIMO Spremembe, ki se dogajajo v srednji Evropi, so marsikateremu zmešale glavo. Mar-Slkdo obupava in se boji, da ^o na svetu še dolgo slabo, ako bi natančneje preuda-svetovni razvoj kapitalističnega gospodarstva, bi mu ^Uo hitro jasno, da je to po-v8em naravna posledica. Spremembe ni zakrivilo razcepljenost delavstva samo, pač pa J® kapitalizem porabil ugodno priliko, da se okoristi na Pohodnem razvoju delavstva, k' usled neenotnega gibanja, nima še odločnega odpora, t&ko tudi ne zadostnega solatnega upogleda za splošno Spanje in slednjič vladanje, delavsko gibanje je preveč Politično in premalo gospodarsko, to se pravi teoretično, v praksi nemore biti, ker n« posedujé ničesar. Kapita-'izmti- je šlo za gospodarstvo to gospodarstvo si danes 6svaja. V gospodarskih sistemih so pa že odnekdaj nastopale- spremembe, ki so končno podlegle novim svetovnim nazorom. Sedanje razmere torej ni ^krivilo delavsko gibanje, atopak razvoj, sile na eni in drugi strani. Sprememba ki prišla pa naj bi imelo de-'avsko gibanje to ali ono taktiko. Kajpitalizem si je potom iftŠizma to priboril, da se vsaj nekaj časa otrese nasprotnikov. fašizem je tvorba sile, de-Wskega in kapitalističnega Učenja, ki je za razvoj člo-Ve§tva samo prehod, brez Vs&ke realne podlage. Zato je tudi popolnoma napačno rane-n;ie> da se da socialne oziroma življenske pogoje izvoje-v*ti in osvojiti s politiko, ki vodi nacionalizem oziroma ^šizem. Fašizem ni prinesel :1°vestvu nobenih dobrot, pravno zgleda da imajo tu-' klavci svoje pravice, je Vs° to le na videz, v bistvu [>a nič praktičnega. Kapita- volj in še preveč, delavstva za jih vzdrževati pa premalo, zato pa morajo delavske žene mnogo otrok roditi, da se ta nevarnost odpravi, ki ob enem dela tudi svet. krizo vsled nepravilnega sorazmerja. Človeštvo, ki je radi nevednosti vedno tavalo v temi ter je bilo le predmet izkoriščanja, vidi v fašizmu neko rešitev, se ga oklepa v mnogo , večji obliki kot se je pričakovalo, naprimer v Nemčiji, in to za to, ker je masa popolnoma spregledala da je fašistični sistem, kot privlačna past, malašč sestavljen samo za nje, za človeka napraviti uslužnega psa. Današnja vladajoča družba upa da bo človeštvo prišlo zopet do blagostanja, to se ker nimamo posebnega KAJ SE GODI PO SVETU ''2(ila-fasizem je odpravil sto-Pniajočo lestvo od najnižjega 0 najvišjega, talco da v njili *ab ee 0r se nemore povzpeti nih-Več- Oni so pač točno pre-^Unali, da je bogatinov do- pravi, do trdega koščeka kruha, katerega danes milijonom primajnkuje. Prepozno ste se zavedli in vse sile katere se v pregli za dosego svojih namenov, ne bodo mogle vzdržati današnjega sistema. Človeštvo danes ni več zadovoljno samo s tistim, kar se mu odmeri, temveč hoče vse,, kolikor zna in si upa ustvariti; naravno tudi pripada njemu. Fašistični sistem v najboljšem slučaju zamore nuditi človeštvu komaj nestradanje, vse olajšave pa, katere nam nudi tehnika, bi stekla po umetnih sesalka v njih žepe. Popolnejšega modernega suženjstva si ni mogoče misliti. Ne odklanjamo s tem v splošnem borbe za politične in socialne pravice, to je u-dejstvovanje v politiki, ker je utemeljena. Toda naloga delavskega gibanja je večja in važnejša. Podlaga delav skemu gibanju je novi svetovni nazor in na tem mora in sme sloneti. Delavstvu nasprotno časopisje piše, da delavsko gibanje "razpada"! Mnogo'jih je ki to verujejo, še več pa jih nagiba koritarstvo. Vse to u-bija moralo, čujt časti, samostojnost in vsakršno zavest. To nas uči, da obupavamo in da nismo dovolj trdni, ne pre pričani, ter da ne zaupamo v delavsko stvar, da si prav do- Na mednarodni politični pozornici je vedno na programu kakšna senzacija, kakšna posebnost, da imajo časopisi dovolj zanimivega gradiva za svoje razvajen in vedno bolj zbirčne čitatelje. Zlasti zadnji čas jim ne manjka gradiva: Razen Mussolinijevih in Hitlerjevih "zmag" iu "uspehov" v notranji in zunanji politiki, iriiamo n. pr. zdaj v Londonu gospodarsko konferenco, na kateri so se zbrali zastopniki sltoro vseh narodov in držav na svetu, da skušajo rešiti našo dolino solz žalostnega konca, vse njene nesrečne prebivalce, torej tudi nas, pa revščine, v katero smo tako globoko zabredli. Ne vemo natančno, koliko je na konferenci zastopnikov, spomina za številke, v "Prenso" se nam pa zdaj ne ljubi pogledati. Vsekakor se nam zdi, vsaj v kolikor se na število spominjamo, da jih je dosti, morda preveč. Če pomislimo, da zastopa sleherni delegat predvsem koristi svoje države — in te koristi so navadno skoro vedno v nesoglasju s splošnimi koristmi — da ima vsak zastopnik svoje posebno stališče, ki ga mora braniti, svoje mnenje in končno, svojo odgovornost napram parlamentu in vladi, katero zastopa, če torej mislimo na vse to, potem ni nič čudnega, če si že zdaj ne obetamo nič posebnega od končnih uspehov londonske gospodarske konference. V poročilih, ki prihajajo iz Londona, o poteku konference ne najdemo zaenkrat no- bene vesti, ki bi nas mogla navdušiti z optimizmom. Začetni potek pogajanj nam je pokazal, da prihajajo že ja-/sno do izraza nesoglasja v zahevah in predlogih posameznih držav. In ta nesoglasja bodo, kakor vse kaže, v naslednjih zasedanjih konference stopnjevala, dokler ne bo brzojav iz Londona lepega dne sporočil, da je konferenca prišla na mrtvo točko. In kaj potem? Nič! Gospodje delegati, ki se bodo naveličali Londona in jalovih razprav konference, se bodo končno sporazumeli. Odgodili bodo konferenco za nedoločen čas, imenovali bodo poseben odbor, ki naj pripravlja teren za sklicanje nove konference v kakem drugem mestu, nakar se bodo odpeljali s prvim vlakom iz Londona, veseli, da se je končala tudi ta komedija, ki jih je pričela žc dolgočasiti. In tako, dragi čitatelji, vidite, se zberejo ob vzglavju težko in nevarno bolnega sveta od časa do časa uveni zdravniki, ki razlagajo nekaj dni, včasih tudi po več tednov ali mesecev, drug drugemu svoje teorije. In pri tem so gospodje tako zatopljeni, da niti ne opazijo, da bolnikove moči z vsakim dnem bolj pešajo in da bo skoro gotovo že prepozno, ko se bodo sporazumeli glede načina zdravljenja . . . ji, predstavljali. Avstrijci, kakor kaže, niso preveč navdušeni za fašizem ; tudi misel na Anschluss, t. j. združitev z Nemčijo, ki je na programu fašistov, jih ne mika posebno, ker vidijo v tem konec svoje samostojnosti. Povodom brutalnegá bombnega atentata, ki so ga napravili najbrž fašisti, dne 19. t. m., na četo "Heimwehrov-cev" v mestu Krems, pri katerem je bilo 30 ranjeriih, je avstrijska vlada razpustila fašistično stranko. Položaj je s tem postal še bolj zapleten in nejasen. Gotovi krogi zagotavljajo, da je avstrijska vlada z razpustitvijo fašistične stranke približala vžgano žveplenko dinamitnemu sodu. Bivši španski prestolonaslednik Alfons Borbonski se bo proti očetovi volji poročil te dni s hčerko nekega veleposestnika iz Cube, o kateri govore, da je prava krasoti-ca. Kakor je videti, princ Alfons daje ljubezni več vrednosti kot pa kraljevski kroni, kateri se je moral odreči, da ugodi nagnenju in težnjam svojega romantičnega ¿rea. Ni je lepše in vrednejše stvari pod božjim soTncem kot je prava, čista ljubezen. Tega mnenja jé gotovb tudi mladi španski princ, ki je zavrgel prestol, da se je mogel združiti v zakon z žensko, ki si jo je izbralo njegovo srce. bro vemo, da so pogoji za delavsko gibanje še bolj podani kakor prej. Neresnično je torej, da bi se zavedni delavci vdajali re-signaciji, da bi obupavali, verovali varljivim besedam o u-ničenju delavskega gibanja. Ti namreč vedo, da bo prav ta preizkušnja vlila delavskemu gibanju novega poguma in temeljitosti, ter neomajeno zvestobo do idealov in končnega cilja. Odnošaji med Nemčijo in Avstrijo so postali zadnje čase zelo napeti. Ne mine skoro dan, da ne bi beležile brzojavne vesti iz Evrope kak' incident med Nemci in Avstrijci. Gospodu Hitlerju in njegovim, namreč, nikakor ni po godu, da se sedanja avstrijska vlada tako odločno in uspešno brani fašizma. Še pred par tedni je vse kazalo, da bodo fašisti v Avstriji v najkrajšem času na vladi. Ampak dejstva so pa pokazala, da pot, ki bi mogla povesti avstrijske fašiste na vlado, ni uglajena tako, kot so si jo oni, omamljeni od zmage svojih tovarišev v Nemči- Klara Zetkin je umrla in bo te dni pokopana v Moskvi. Klara Zetkin je nemška Židinja. Bila je poslanica v predzadnjem nemškem parlamentu. Komunisti so jo na-zivali "mater revolucije". V Moskvi je vest o smrti stare revolucionarke napravila globok utis. Sovjetska vlada je odredila, da bo pogreb Klare Zetkin na državne stroške ter da bodo ostanke "matere revolucije" spremili k večnemu počitku zastopniki vlade in vseh sovjetskih or-ganizacij. Delegati, ki zastopajo argentinsko vlado na konferen-. ci dela v Ženevi, so se te dni izjavili proti uvedbi štiride-so sistemi, ki so veljali in do- set-urnega delovnega tedna. To je precej razburilo muoge tukajšnje delavske zastopnike. Nas pa prav nič, ker si nismo nikdar delali iluzij glede uvedbe štirideset-urnega tedna. Štirideset-urni teden je bil predlagan na konferenci dela v Ženevi od Mussolinijeve vlade. Ne mislite, da je ideja zmanjšanja delovnih ur imela svoj porod v Ducejevi glavi. Henry Ford, amerikan-aki kralj avtomobilov, je upe-ljal v svojih tovarnah sličen tedenski urnik že pred dvemi leti, v Rusiji pa je v praksi ie nič manj ko deset let. Posnemajoč druge, je Mussoli-ni hotel v Ženevi pokazati mednarodnim delavskim zastopnikom svojo veliko skrb za ubogo proletarsko paro. Pa pustimo fašizem in poglejmo, kakšne ugodnosti bi imelo delavstvo od splošne u-vedbe štirideset-urnega tedna? Ko so v Argentini upeljali osem urni delavnik, niso, kakor je danes z dejstvi dokazano, s tem prav nič zmanjšali odnosno preprečili brezposelnost. Posledice osemurne-ga delavnika, če dobro pogledamo, so bile neugodne za delavce. Tudi za tiste, ki imajo srečo, da so zaposleni. Zakaj delodajalci, ki so se morali udati zakonu in uvesti v svojih obratih osemurni delavnik, so takoj znižali temu primerno tudi plače. In kdo je bil pri tem prizadeti Nobeden drugi kot ubogi delavec, ki sicer dela — kadar ni brezposeln — manj ur na dan, a zasluži istočasno tudi manj pesov. V slučaju, da bi bil jutri uveden 40-urni teden, bodite prepričani, da bi tudi to prav nič ne zmanjšalo brezposelnosti, pač pa zopet samo delavske plače. In logična posledica vsega tega bi bila: povečanje revščine proletar-skih množic. Revščine ne bomo odpravili s tem, da zmanjšamo in skrčimo delavni urnik, marveč samo tedaj, če bomo v stanu dvigniti svetovno produkcijo in zaposliti tudi vse tiste reveže, ki danes propadajo v prisilnem brezdelju. Kakor vse mere, ki se jih poslužujejo sodobni politiki in gospodarstveniki, ki se še niso sprijaznili z mislijo, da je kapitalizmu odklenkalo in ki ne morejo še razumeti, da bro služili v prejšnjem stoletju, danes za med staro šaro, tako se nam zde tudi njihova prizadevanja, da bi se uvedlo štirideset-urni tednik, površno sredstvo, ki ne bo prav nič zaleglo. Izgleda, kakor da se gospodje, ki vodijo svet, bojé zagrabiti probleme tam kjer treba, namreč, globoko pri korenini. OKNO V SVET London. — Mednarodna delavska zveza je organizirala veliko protifašistično zborovanje. Sklenili so da se predloži nemškemu poslaništvu protestno noto vsled kratenja svobode delavstvu v Nemčiji. Dunaj. — Neznanci so položili med večjo skupino vojakov "Heiimvehr" tri bombe, ki so eksplodirale, ter so poškodovale kakih 30 vojakov. Vlada je proglasila obsedno stanje. Po 20 uri ne sme nihče na ulico, kdor bi kršil to prepoved, ima policija ukaz, ga namestu usmrtiti. Nizza. — Gozod Mount Gros, ki je odaljen kakih 5 kilometrov od tega mesta, je začel goreti na več krajih, in grozi, da bo uničil celo okolico. V nevarnosti je niški Oservatoriji in kakih 20 hiš. Gasilci z brizgalkami so na delu da bi ogenj vsaj omejili. Jeruzalem. •— Poljski Jud Moses Stafski komunistični agitator je ubil nekega Arlo-sorovalo, te dni bo sojen v Jaffti. Valencia. — Velika cerkev "Serra" je te dni pogorela do tal. Kdo je podtaknil ogenj še ni znano. Santiago. — Na parniku "Sesostris" je policija aretirala nevarnega ponarejevalca denarja ki je rodom Anglež. V Boliviji je poneveril milion njih denarja. Tokio. — Japonski minister za zunanje zadeve grof Uchi-da je potom poslaništva v Moskvi poslal sovjetski vladi protestno noto vsled usmrtitve treh japonskih monarjev. Položaj med Japonsko in Rusijo je vsled tega zelo napet. MiDskva. — V pondeljek ponoči je umrla v visoki starosti 76 let, znana komunistinja Klara Zetkin. Moskva. — Kot se doznava namerava sovjetska vlada iz- Društvene vesti ali se pripravljate vsi na veliko prireditev, katera se bo vršila dne 16 julija v pustiti na svobodo kakih sto-tisoč političnih kaznjencev. Sploh ima namen popolnoma proučiti stanje političnih jetnikov, ter jih kolikor mogo-"e izpustiti na svobodo. Santiago. — Na progi San-tiago-Valparaiso se je vnel vlak ki je vozil petrolej. Nesreča je zahtevala več človeških žrtev. Ginebra. — Nemčija je od-poklicala zastopnike pri delavskem zborovanju v Žinev-ri. Hitler nemarava za nemško državo ta problem rešiti sam. Madrid. — Španska vlada išče trgovskih zvez z Rusijo. Pariš. — Vodja tukajšne-ga dnevnika "Prensa" je včeraj prispel v Pariz. Trst. — Nov prekomornik "Oceania" so te dni preizkušali v Trstu. Prvo vožnjo v Južno Ameriko namerava napraviti v septembru. Udine. — Na zemljo je treščil vojaški zrakoplov. Pilot je bil na mestu mrtev. London. — "Daily Herald" piše, da se Mussolini ukvarja z novim načrtom glede restavracije Avstro-Ogerske države. Na prestol bi posadili bivšega prestolonaslednika Otto dvorani XX Settembre. Drama, kot je 'Prisega opolnoči" še niste videli. ZAHVALA Vsem blagim srcem, kateri so pomogli udovi Milana Ru-pnik mesto venca na grob pokojnemu, moja najlepša zahvala. Posebno se zahvaljujem g. Edwardu Metlikovec za njegovo veliko požrtvovalnost katero mi je izkazal ob moji veliki potrebi. vdova Fanči Rupnik MESTO CVETJA na grob pokojnemu Milanu Rupnik se je nabralo skupno $ 40.15 ki se je izročilo vdovi. Imena darovalcev nebomo prinesli ker so preveč nečitljiva. iščemo: Iz župnije Zagradec na Do lenjskem so se izselili pred štirimi leti: France Papež, Jože Kožel in Janez Blatnik. Vsi so bili dalj časa zaposlje-ni v Buenos Aires, sedaj pa že nad dve leti ni o njih nobenega glasu. Njihovi stariši bi radi vedeli, kje da so in kako da se jim godi in so se obrnili na nas, naj jim jih najdemo. Francetu Papež, ki je odšel baje pred dvemi leti v Peru, od koder pa se ni oglasil, želi izročiti njegov oče posestvo, ga tem potom pozdravlja in ga vabi, naj pride čim prej domov. Imenovane vabimo tudi mi, naj čim preje pišejo svojim domačim ali pa tudi nam. Ravno tako prosimo, da našemu uredništvu sporoči kdor bi vedel kaj o njihovi usodi. Dopisovanje Matevžič Ivan: pl. 30. 5-34. Bajt Frančiška: pl. 30. 5. 34. Močilnik Maria: pl. 30. 5. 34. Bratož Tončka: pl. 30. 12. 33. Cucek Anton: pl. 30. 4. 34. Birsa Ivanka,- pl. 30. 9. 33. List smo Vam poslali v ul. Morón 4643 pa nam je prišel nazaj. Morda ni pravi naslov. Mlao Viktor: pl' 30. 5. 34. Martin Zidar: pl. 30. 5. 34. Klun Franc: pl. 30. 5. 34. Badalič Fani: pl. 30. 30. 11. 33. Oorejnšek Ivan: Angela Štrlinko: pl-List Vam pošiljamo. Vuk Anton: Se priporočamo. Lucija Kralj: Srčna Vam hvala aa nove naročnike. Ako b» se vsi tako pozanimali kot se Vi, bi res lahko imeli list kot Bog zaukaže. Ing. Hude Astoria U.S.A.: Vaše pismo smo izročili. ŠtrauB Gašper1 pl. na rač. Bco Gejrmanico 30. 5. 34. Vsem se upravni-štvo najprisrčneje zahvaljuje za poravnano naročnino» ter se ob enem priporoča nove naročnike. GIBANJE POŠTNIH PARNIKOV V oglasu BANCO COMERCIAL DEL PLATA smo doslej prinašali samo odhode parnikov iz Buenos Airesa v Evropo. Da pa ustrežmo želji mnogih naših naročnikov iP čitateljev, smo z današnjo številko pričeli objavljati v istem oglasu tudi prihode poštnih parnikov iz Evrope v Buenos Aires. GIBANJE FA E NI KO V Iz Evrope pridejo: 26. junija: massilia 30. junija: CONTE BIANCAMANO 3. julija: principessa mari* 6. julija: alcantara 10. julija: belvedere Iz Buenos Airesa odpotujejo: 28. junija: massilia 30. junija: monte sarmiento 4. julija: conte biancamatf0 12. julija : alcantara 15. julija: belvedere 25. julija: duilio najugodnejše cene in pogoje za potovanje najdete v SLOVENSKEM ODDELKU BANCC ■SAfUHDADAfN 1911 ■ COMERCIAL del IPILATA Av. de MAYO 652 * t. 33 -1333 BUEHOS AIRES Uradne ure vsak dan od 8. do 18; ob sobotah od 8. do 11. V PRIČAKOVANJU DVANAJSTE URE Ob sedmi obletnici s mrti Srečka Kosovela. Veliko črnila se je že zlilo n® Papir, ogromno besed se je z® prevalilo iz ust in nešteto Src je že vztrepetalo ob pesni 8rečka Kosovela. Kaj naj še recemo mi, ljudje iz Primorce krajine, o njem? Srečko Kosovel je bil primorski človek, prMorski člo-Vfik v najčistejšem pomenu ^ besede. In sleherni primorski človek sé gk dánés spodnja zato, ker je bil Srečko Kosovel pesnik, najvernejše 'n najjasnejše zrcalo primorskega človeka in povojnega <:'°veka sploh. Razlika med kóleSínó njeno in med bolečino drugih slovenskih umetnikih povojnih borcev je bi-^ ta, da se je na Kosovela kalila poleg splošnega nemirnega in grenkega povojnega ^aona, še bridka bolečina nje-fcove in naše primorske zem-¡k Povojna doba v kateri živijo mi, primorski ljudje, je ('0ba strastnega in blaznega Pričakovanja dvanajste ure. ^eherni dan, sleherno uro in '"¡ñuto jo pričakujemo. S stepenimi, mrtvo okrvavljenimi °emi in s srci razklanimi, pri-emo slehernemu najhujšemu odtenku, slehrni be-sedi, ki se kje odkrha; sleher-111 žarek, ki nekje rdi, udari naše upanje, da zazveni--10 srca v pričakovanju, kdaj Se bo kelih napolnil do ro-Pričakujemo to dvanaj-uro, ki naj bi bila ura Pravice in odrešitve. Ampak kdo ve kako bo? ^°rda ne bo ne Pravice ne ^rešitve, samo kelih bo do-in ta ne bo prvi. Re-bodo: preplitev je bil ta eÜh, prehitro se je natoČilo Pijenje do roba. In podsta-bodo globokejšega in o-■ 0l»nejšega, nenapolnjivega. Sinovi pričakovani smo, si-n°vi teh dolgih preddvanaj-^h ur. Tudi Srečko Kosovel e kil sin teh preddvanajstih Ur. Ho ampak on ni bil samo nji- ^ y Sln, mrtev in negiben, ka-. Sl)ih je dandanes precej. On Je bi] najborbenejši v borbi, j.^ ~asnejši oznanjevalec ve-dvanajste ure. On je ve-0 llPal in veliko hrepenel, ,#8 pa je delal. Videl, sli- ^! í v n¡t n tiltil je nekje tiho rast bočnega novega dne. &Ü J'1 sin teh preddvanaj- ,;il>, bil je sin vojne lako- te in krivice. Videl je ranjence in mrtvece, slišal je gol-čanje zamolkle pesmi topov in pušk z Doberdoba med veliko vojno. A tudi po vojni ni videl miru, ni videl sreče. Vse preveč napeta je bila struna njegovega srca, da ne bi odzvenelo na njej sleherno najmanjšo trpljenje; vse preveč Čista je bila gladina njegove duše, da bi se v njej ne zarisalo slehrno jokajoče Oko.- In naš Srečko ni mogel mirovati. Razgrinjal je pred sabo dan za dnem knjigo povojne dobe, knjigó natrpano z vso svojo veliko povojno vojno, z vso njeno nezaslišano bitko in grozo in jo spoznaval. Razgrinjal je pred sabo povojnega Človeka, gledal v knjigo vseh njegovih ran, njegovih žuljev in njegove krvi. In navsezadnje, ko je nam sam razgrnil svoje srce, smo onemeli. Bilo je razklano na tisoče drobcev. Vsak drobec je bil s črno smrtjo pregrnjen. A vendar je skozi to črnino sililo veliko rdeče upanje. In vsak drobec je bil zase veliko srce. Živel je in ni mogel živeti; umiral je in ni mogel umreti, vse prav tako, kakor se z mladim vase sprejmajočim umetnikom godi. Navsezadnje pa se je zgrudil. Srce ki je zdrknilo v kraško jamo, je bilo vse porisano in popisano. Mati je živela v njem, in gmajne so bile raztegnjene v daljo in v sir, vse posejane z bridkim brinjem, s krivenčastimi bori, z brajdami polnimi terana. Na dnu njegovega srca ješumelo, kakor voda šumi v kraških podzemskih jamah. Zdaj leži tam v Tomaju, sredi Krasa. Venci na grobu so se že zdavnaj posušili in v grobu je strohnelo njegovo telo. Samo iz groba grenko sladko diši njegovo srce kakor encijanov svet; in ljudje na kraških gmajnah se mrtvih ust in živega srca zgubljajo z krampom na koščenih ramenih, med brinjem in borovci v velikem upanju dvanajste ure in naSega dne. Srečko Kosovel je bil naš glasnik in mi ga ne bomo nikdar pozabili. Ciril Kosmač. Izkušnje Satana... Tisto noč je bil Lucifer bolj truden, kot nikdar prej. Samega sebe je obsovražil v sVojem žveplenem domu. Vedno novi prihajajoči grešniki, niso prinesli nobene spremembe, Pripovedovali so le eno; protestirali [so proti praviei, kremžili obraze se tresli, ter pripovedovali svojo udano skesanost... Nihče se ni našel neskesfmega. Bilo je res za obupati nad človeškim bitjem... Satana so vse te stvari privedle tako daleč, da je sklenil zapustiti svojo državo za nekaj časa, tér Se podati na daljše potovanje na površino zemlje. Hotel se je pozabavati z zabitóstjo človeštva, kot se razveseli otrok ujetega mrčesa. Na svojem potovanju se je ustavil tu pa tam. Povsod se je kar tekmovalo za čim več j o neslogo. Hrepenelo se je po dobroti, prišlo je ravno nasprotno. V resnici, hudič je imel neokusen doživljaj. Svet se mu je zdel brez sreče. Naj groznej-še pa se mu zdelo človeško upanje. Nobeno satansko trpinčenje ni bilo bolj kruto, kot njeno razočaranje. Obljubljalo je vse dobrote a dalo ni nobene. Upanje, to je tisto, kar so ljudje slepo ljubili, ter se vzpenjali za jo doseči. Upanje je dvigalo, dvigalo . . • in kar na enkrat krog in krog sama praznota — in sledil je siloviti padec. Iznova so ljudje upali in verovali, kajti ljubezen je bila povod bolestne pameti . . . Lucifer se je počutil na svetu šibak, kot kralj premagane države. Kaj je bila njegova moč pred tem brez-m j enim razočaranjem. Ako je primerjal s svetom pekel, je bilo njegovo kraljestvo pravo srečo miru, kjer se ne ljubi in-tudi ničesar né pričakuje. Prostor, kjer so vSi enaki in se nikogar ne goljufa. Opazoval je mimoidoče: — Na enkrat mu je obvisel pogled na sijajni ženski, ki se je ljubko smehljala v bližini njega. Dopadlo se mu je Videti žensko na njenem višku. Opazoval je nje duševni polet in videl neizprosno grozoto, jame in sence, Zlobnost sata- na se je zdela zamračena ob tej ženski, ktere bliščeč pogled, presunljiv kot solza, je prodiral v srce bolj kot vsa peklenska bodala. Bila je v čliovejtenje zlobe, pozabljajoč vso nežnost in lepoto. Bila je zloba sama, ki, da je bila še bolj zlobna se je oblekla v krasoto . . . Satan se je odaljil z mr-žnjo, ket da bi opazil svojo nesposobnost. Neza|dovoljne-ga se je počutil s samim seboj in z vsem svojim vladar-stvom. Potrebno Je prevre-diti črno državo; narediti jo bolj privlačno, da bo bolj gro zna. S tem namenom se je vittdl v svoje kraljestvo. Vračal Se je skoraj v strahu, da ne bo sposoben več za vladanje. Pogled krasne ženske ga je pooplnoma prešel. Ob vrnitvi v pekel so ga njegovi podglavarji pobarali kaj je videl novega na svetu. Odgovoril jim je enostavno: — Svet namerava biti vedno enak: sijajne so ženske, možki zabili. Ljubezen in upanje obratujeta v polni meri svoja nezkončna podla dela. Še vedno lahko pričakujemo mnogo goriva. In nasmehnil se je s toliko trudnostjo, da je eden iz- SAMO med hudičev rekel svojemu tovarišu: Vidim, da se je naš kralj vrnil premagan. KONEC KAVČIČEVE SLAVE Bivši pornožhi urednik SLOVENSKEGA TÉDÑIKA in poznejši urednik Slovenskega oddelka tukajšnjega tednika "Jugoslavije", je dobil te dni, kakor čitamo v zadnji številki našega tukajšnjega srbo-hrvatskega kolege, pošteno brco od uredniškega odbora "Jugoslavije". M dobil je zasluženo brco zato, ker je "pomotoma" vtaknil nek denar, ki je bil last uprave lista "Jugoslavije", v svoj žep. Pravijo, da je stara navada železna srajca. Slučaj "požrtvovalnega narodnega borca" Silvija Kavčiča je potrdil nezmotljivost tega starega pregovora. Kakor je delal pri SLOVENSKEM TEDNIKU, tako je mislil, da pojde tudi pri "Jugoslaviji"; a kakor vidimo, se je precej uračunal. Končal je prav žalostno, bolj žalostno sploh ni mogoče, svojo karijero v javném življenju. DNI potrebujemo za Vam preskrbeti dovoljenje Kontrol- ;'j .'"'V' ' :v" '■• ' .'„' ' '.*' ' V,*' ü/'^vi' ; '/i' /V'.'':';'':1? ■■V^wl'' Í'»'■'■■'■■ ne Komisije za poslati denar Vašim v domovino. ISKORISTITE PRILIKO katero Vam nudi SLOVENSKI ODDELEK Banco Holandés Biné. MITRE 234 BUENOS AIRES Podružnica: CORRIENTES 1900 Pišite nam v Vašem materinem jeziku ali pa nas počastite v našem uradu, vsak delavnik od 8*4 pa do 7 zvečir, kjer boste z vso točnostjo postrežem. — — «■ n J» 'A '.J. W — I W^W Tf'f'fT'TT'fTf t f PRIMORSKE VESTI Buzet, maja. — Fašisti so odredili, da morajo biti lita-nije pri procesiji v italijanskem jeziku. Ljudje mesto da bi šli k procesiji, so ostali lepo doma. Več vašcanov so vsled tega pozaprli, katere pa so po par dneh izpustili. Trst, maja. — Lojze Pod-bršček star 30 let doma iz Biljajne je dobil 9 mesecev zapora in 4.740 lir globe, ker je brez potnega lista prekoračil mejo. Reka, maja. — Radi prekoračenja meje so bili soje-Lueija Radolovič in nje sin Ivan star 15 let, Miho Raj-ko vsak na 3 mesece ječe in 2000 lir globe. Vsi so doma iz Poreča. Ivan Ladavee doma iz Pazina star 21 let je dobil enako kazen. Trst, maja. — Lovrenc Rudolf iz Črnega vrha nad Idrijo star 60 let je dobil 6 mesecev zapora. Oblasti so ga obdolžile, da je poškodoval Arnaldovo drevesce. Gorica, maja. — Anton Kumar iz Šmartnega je dobil 60 dni zapora, ker je kršil policijsko nadzorstvo. Otalež pri Cerknem, maja. — Karabinerska postaja je priredila veliko slovesnost na 2 junija. Ta dan je bila razvita nova zastava. Pevska društva iz Idrije in Cer-kna so se morala pripraviti z itailija/nskimi pesmi. Št. Viška gora, maja. — Naša vas dobi novo karabi-njersko postajo. V ta namen popravljajo hišo trgovca Jakoba Rijavca, po domače na Močilu. v Divača, maja. — Nedavno je nevarno obolel domačin Andrej Oberšnel, znani re-stavrater pri kolodvoru. Družino Obersnélovo že nekaj časa zasledujejo nesreče. Pred leti se je z motorjem smrtno ponesrečil edini sin. Misteriozna Idrija Pred kratkim se je pojavilo nad Idrijo neko tujo letalo, kar je zbudilo v tukajšnjih vojaških krogih velik strah. Takoj so ukrenili vse potrebno, da so üí. krili vojaške naprave. Neko nedeljo je nenadoma pridrvel pred znani Di-dičev hotel zaprt avto. Javna varnost je takoj razgnala ljudi, ter dala izprazniti najbližjo okolico. Bivši zdravnik v bolnišnici Salavery, V. Sarsfield in v bolnišnici Alvear. Vodi osebno zdravniški zavod CALLAO. Vsi klijonti se zdravijo od zdravnikov Specialistov. SIFILIS. 606-914. — Moderno zdravljenje. BLENORAGIA — Moderno zdravljenje brez bolečin. Prostatis, vnetja in spolne bolečine. KRVNE BOLEZNI. Slaba kri — švahost. SRCE. Srčne napake — hibe. ŽELODEC. Greva — lcrislina — jetra. Želodčne bolezni se zdravijo, vzrok, od kje izvira bolezen, po profesorju Glassner, zdravniku univerze na Dunaju. KOSTNE BOLEZNI. Sušica. REVMATIZEM in OBISTI. Kila — zbadanje. GRLO, NOS, UHO. Zdravljenje mrzlice. ŽENSKE BOLEZNI. Maternica, jajčnik, čiščenje (posebni oddelek1). OTROŠKE BOLEZNI. Rakitika — otrpelost. NERVOZA. Glavobol. Žarki X — Diatermia — Žarki ultravioletas LABORATORI ZA KRVNE ANALIZE — Wasser- man — Tur — Izpuščaji — lišaj. Lastni senatorji z nizkimi cenami — Operacije za vse bolezni: jetra, obisti, želodec, maternica, spolovilo GOVORIMO SLOVENSKO Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9 do 12. PREGLED $ 3,— V eni vasi 130 prisilnih prodaj Kjer govore številke, ni treba mnogo besed. Knežak pri Ilirski Bistrici je vas, ki šteje 160 hiš. V teku lanskega leta pa se je v tej vasi izvršilo piši in reci 130 prisilnih prodaj. Gorica, maja. Na Ajševici je zapel boben pri Valentinu Komelu. Gospodarska poslopja so šla za 45.000 lir. Stopnik pri šebreljah ob Idrijci, maja 1933. — V nedeljo dne 7. maja t. 1. je domače prebivalstvo zelo razburila nenadna vest o roparskem umoru Andreja Božiča p. d. "Zagraparja". Božič se je vrnil od maše naravnost domov, kjer so ga pozneje našli ustreljenega. Sklepa se, da je bil umorjen v času med 9 in 10 uro. Oblasti so aretirale sorodnike pokojnika, Lebana Henrika, Filipa, Matijo in Marijo, domačini pa nimajo sorodnikov nikakor na sumu. Pokojni Zagrapar je hil bogat mož, koliko pa je premogel ne ve nihče, ker je živel sam zase in se ni brigal za nikogar. Do sedaj se tudi ni moglo ugotoviti koliko so napadalci odnesli. Morala italijanske uči" teljice V Cerkljanskem vrhu poučuje letos našo slovensko deco osorna "maestrina". O pouku v šoli odločajo finančni stražniki, ki jo obiskujejo prav pogostoma. Čim IZKUŠENA BABICA FILOMENA BENE8 DE BILIK, diplomirana na univerzi v Pragi in v zdravniških vedah v Bs. Airosu. Zdravi vse ženske bolezni. Sprejema tudi nosečo v popolno oskrbo na dom. Ordinira od 9. ure zjutraj, do 20. ure zvečer. LIMA 1217, I. nadstr. U. T. 23 Buen Orden 3389 Buenos Aires LA MODERNA Mojim cenjenim odjemalcem sporočam, da bom dajal tekom zimske sezone vsem čitateljem SLOVENSKEGA TEDNIKA, ki se bodo predstavil z listom, velike popuste. Daroval bom tudi lepo izdelane povečave. Pri-poračam se cenj. čitateljem SLOVENSKEGA TEDNIKA. S. Saslavsky U. T. 45 - 1720 Av. San Martín 1679, Buenos Aires. - - Podružnica, ca- se učiteljični oboževalci pojavijo v šoli, prekine pouk, četudi je trajal ta šele dve, eno ali pol ure in pošlje vse sovrstnice, ki med našim ljudstvom in v Italiji sami niso na dobrem glasu. To je le eden izmed mnogih slučajev, ki jasno kaže višino morale ljudi, katerim so izročeni v vzgojo naši najmlajši. Zanimiv šolski izlet Gorica, maja 1933. — Iz bližnjih vipavskih vasi Šem-pasa, Ozeljana in drugih so bili ljudskošolski otroci pri-rnorani udeležiti se izleta, organiziranega dne 13 t. m. po učiteljstvu. V naše mesto so prišli peš, kjer so tudi spali v neki vojašnici. Drugo jutro so šli na Sv. Goro. Vsak je moral vzeti s seboj odejo, lonček, žlico in vilice. Na Sv. Gori so dobili brezplačen obed. Ta izlet ne bi padel nobenemu v oči, ako ne bi otroci dobesedno "eksercirali" kot pravi vojaki. Fašisti namreč hočejo že otrokom vliti "bojni duh" ih napraviti iz njih pravcate vojake "stile fascista". Hočejo jih že zdaj navaditi na kasarne in na vse drugo v duhu "razorožitve". ARETACIJA SLIKARJA PETERNELA """" Tudi umetnikov se boje... Cerkno, 21 maja 1933. — Pred kratkim so zaprli sirom Primorske znanega učitelja in umetnika Metoda Peternela. Osumljen je, da je pošiljal svoje umetniške slike — intarzije v Jugoslavijo. Širokogrudne fašistične oblasti vidijo v tem velik" nevarnost in v tej bojazni s" ga obdolžile političnih zvez z našo državo. Peternel že več let ne vrši učiteljske službe radi šibkega zdravja, zato bo te»1 hujše občutil krutost v laških zaporih. IZREDNO SODIŠČE ZOPET NA DELU 'Obravnava proti Groharju in Zgagi iz Podbrda Trst, maja 1933. — V zadnjem času se ni slišalo mnogo o delovanju izrednega sodišča v Rimu. Delo je bilo* vsaj za javnost, prekinjen" po amnestiji. Večjih procesov proti našim ljudem v tem času torej ni bilo. Kfl-kor hitro pa se je začelo p0' slovanje tega sodišča, so takoj inscenirali proces prof našim ljudem. V kratkem se namreč pri' čne v Rimu pred izredni»1 sodiščem obravnavaj prof Tomažu Groharju in I. Zgagi iz Podbrda, ki čakata ob' sodbe že osmi mesec. Česa sta obdolžena nihče ne ve. ona dva sama pa še najmanj. Oba sta jugoslova»' ska državljana, ki sta se ba-vila v Podbrdu vsak s svojo obrtjo. Vzroka, da bi j'' ma oblasti mogle odvzeti koncesije ni bilo, ker imaf' po konvencijah vso pravic" izvrševati obrt, ne glede to, da sta prava Podbrčan9, ki sta se tu izučila in tu osa' mosvojila. Da bi bila morda usumlje' na špijonaže? Kdor pozna Tomaža Gr"' harja, ta ve, da se ta mož 111 brigal za drugo, kot za svo- Veliki zavod 'RAMOS MEJI A ZDRAVNIKI SPECIJALISTI ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi M v ne analize (914). KOŽA: Kronični izpahi, inozoljčki. Izpadanje las. Ultravio-letni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin. SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regenaracija po prof. Cicarelliju. EIVČNE BOLEZNI: Nevrastenja, izguba spomina in Šibkost, REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kawelj, šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, raširjeni, kisline, težka prebava, bruhanje, rane. CREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. GRLO, NOS, USESA: vnetje, polipi: brez operacije in bo lečin. ŽENSKE BOLEZNI: maternica, jajčnika, neredno čiščenje. Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnim* SPECIALISTI je edini to vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Plačilni pogoji dobri Pregled brezplačno GOVORI SE SLOVENSKO Plazu Once Rivadavia 3070 Od 9-21 ob nedeljah od 3—12 339 Callao 339 ziiuiu1iiu Dra. Dora Samoilovič de Falicov in Feliks Falicov Sprejemata od 10. do 12. in od 15. do 20 ure. Donato Alvarez 2181 ü. T. 59 - 1723 Directorio 1347 Zdravljenje po ravnatelju dr. A. GQDEL Specijalisti za sigurno iii hitro zdravljenje BLENORAGIJE - KAPAVCA AKUTNE, KRONlcNK BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJE NJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH SIFILIS (608-914) Krvne in Kožne Bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNA Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti za pljučne, srčne, jetrne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X - »IATERMICA - ANALIZE Govori se slovensko. Sprejema se od 9. do 12. in od 15. do 21. — Ob praznikih od 9. do 12. ure. CALLE CANGALLO 1542 gli razumeti. To je nekaj povsem umljivega, posebno če pomislimo, da. je Čezso-ča že bolj v hribovitih krajih in da naše ljudstvo absolutno ne obvlada niti besedice italijanščine. Nekega dne pa se je učiteljica, prepojena z vsem mogočim nacijonalnim sovi-aš-tvom, samo ne s tisto ljubeznijo, ki jo mora čutiti vsak poklicni učitelj do svojih u-čencev, razsrdila nad svojo ločenko in jo kratkomalo vsčipnila za roko. Dekletce je bilo bolehno in tuberkulozno zato se rana nikakor ni hotela zaceliti. Oče je v svetem ogorčenju zahteval, da se uvede preiskavo in kazen postopanje proti učiteljici. Razume se, da je slednjič vsa stvar postala zelo nerodna, in je začela misliti kako bi se ji izognila. V bližnjem Bovcu je bil nameščen na šoli učitelj, ravno tako iz južnih krajin. Ker sta se z učiteljico baje dobro razumela, sta sporazumno sklenila šolo zažgati. Bovški učitelj je res podtaknil ogenj v šoli v Cezsoči. Šola je zgorela do tal. Sledile so aretacije in preganjanje našega ljudstva, o katerem je znano, da je z vso svojo dušo proti potujčeval-nicam našega naroda. Učiteljica je dosegla svoj namen: radi prestanega strahu, je dobila celoletni dopust in velika mučenica in žrtev našega barbarskega naroda je odšla od nas. Ljudska govorica pa le ni Svojo gostilno priporoča FRANCE KURINCIC CALLE TRELLES 1167 - 69 — Bs. AIRES (Pol kvadre od ul. Gaona 2400) <1° mesnico in gostilno. Ve-dfio je čepel le doma, najbolj zadovoljen med svojimi gosti, najsi so bili potem domačini ali pa priseljeni It," lijani. Za vsakogar je našel vedno prijazno besedo in bil Je zelo uslužen. Tudi po cele mesece je preteklo, ko se sploh ni odstranil od hiše, le iedkokedaj je stopil do soseda. V letu 1932 pa se je 2 vlakom peljal le takrat, ko je bil aretiran in nasilno odveden v zapore. . In Zgaga* Živel je le sebi 'n družini, ogibal se je ljudi in se zvečer sploh ni prikazal na cesto. Oba sta tudi že preko 50 let stara in o-četa že odraslih otrok. Zgleda, da sta oba žrtvi podlih podkupljenih denun-cijantov, ki ju hočejo uničiti na ta način moralno in gospodarsko, ker jih v pošteni konkurenci ne morejo. potihnila. Resnica je, sicer dolgo po dogodku, vendarle prišla na dan. Italijanske o-blasti so bovškega učitelja kazensko premestile iz Bovca, kam nas ne zanima. »OC& su© (Prov. Buenos Ares) calle Facundo Quiroga 1441 nasproti komisarije EDINA NAŠA SLOVANSKA LEKARNA Pojasnilo o vašem zdravju lahko dobite osebno ali pismeno ,v moji lekarni. Franjo Huspaur je bila tatvina suhe svinjine pri Gošku ob veliki noči. Gošek je tatvine dolžil Sev-ška, a ta je bil pred sodiščem oproščen. Sovraštvo je trajalo naprej in Sevšek nikakor ni mogel prepričati Goška o svoji nedolžnosti. Razen tega je Gošek, ki se je pečal z mizarstvom brez obrtnega dovoljenja, mislil, da ga je Sevšek ovadil zaradi šušmarstva. To ga je tako razburilo, da je vzel samokres in zdivjal k sosedovim, kjer je potem z dvema streloma usmrtil Sevškoyo. Sirovi zločinec se je sam javil orožnikom. Starega preužitkarja je ubila Na Dreselskem vrhu pri Sv. Urbanu je posestnica Marija Heričeva v prepiru trikrat tako udarila 721etne-ga preužitkarja Josipa Petka, da se je ta zgrudil na tla in kmalu izdihnil. Ubijalko so prijeli. Aho hočete biti zdravljeni od vestnega in odgovornega zdravnika, zatecite se na KAKO SE JE KONČALA AFERA O POŽIGU ČEZ" SOŠKE ŠOLE Bovški fašistični učitelj je podtaknil ogenj! Tolmin, maja 1933. Proti koncu leta 1931 je pogorela ljudska šola v iCezsoči pri Tolminu. Razume se, da so stydile neštevilne aretacije naših ljudi in tudi časopisje se je o tem obširno bavilo. Naše ljudstvo je bilo takrat samo nedolžna žrtev pretkane učiteljice. Resnica je ta: kot marsi-kakšen učitelj iz južnih pokrajin, se je tudi učiteljica v čezsoči razburjala nad na- . v» suni otroci ker je niso mo- T» ne gre! Narodna strokovna zveza; v Mariboru je imela pred kratkim zborovanje, na katerem se je ostro napadalo dejstvo, da je še vedno v naših obratih zaposleno veliko s u j c e v, ki odjedajo kruli domačemu delavstvu, ravnotako, če ne se bolj sposobnem kot so ti tujci "specijalisti". Mi iz vsega srca soglašamo s to akcijo in ji želimo čim popolnejši in skorajšnji uspeh v Mariboru in tudi po celi državi. Ampak z eno posledico te akcije le ne moremo soglašati. S to namreč, da se smatra za tujce tudi naše emigrante iz Julijske Krajine, kateri niso še postali jugoslovanski državljani. Pribiti moramo že davno znano dejstvo, cla so zapustili naši ljudje svoj rodni kraj radi strašnega pritiska italijanskih oblasti. In ta pritisek ni samo direktni političen, ampak oblasti u-porabljajo ves silno centralizirani državni aparat, da onemogočijo gospodarsko ekzistenco našemu človeku. Kaj preostane, torej našemu človeku, katerega so začeli zasledovati in ki noče postati fašist, nego da se izseli? In kam naj se izseli če ne v j širšo veliko domovino? Pred vojno se je marsikateri človek iz drugih slovenskih pokrajin selil na Primorsko in tamkaj v vsakem oziru uspeval. Danes se je — na žalost — rehtnica obrnila in naši ljudje morajo zapuščati Julijsko Krajino in iskati kruha drugod. Seveda niso mogli ti ljudje — s par izjemami — prinesti s seboj ničesar in so prišli radi tega praznih rok preko meje. Bili so dobro sprejeti in dobili tudi primerno del,o. A (nekaj njih je nastavljenih tudi pri Nemcih, ki so jugoslovenski državljani. Ti poslednji so sedaj porabili priliko in znani so nam slučaji da so nemška podjetja radi akcije proti tujim nameščencem, zahtevala od naših emigrantov, naj dokažejo v teku enega meseca, da so si pridobili ju-goslovensko državljanstvo. V nasprotnem slučaju naj se smatrajo odpuščenim. To ne gre, absolutno ne gre. Gotovo je preko 10.000 naših emigrantov, kateri niso še jugoslovenski državljani. To pa niso iz čisto enostavnega v-zroka, ker stane pridobitev državljanstva približno Din* 1000.—, znesek kateri je za naše revne emigrante ogromen. Naš Savez je interveniral že mnogokrat pri vladi, da bi odpravila, ali vsaj zmanjšala za naše ljudi to veljiko takso, ampak brezuspešno. Cela zadeva pa ka-rakterizira sijajno člane nemške manjšine v naši državi, ki so celo tako predrzni, da skušajo naš živel j zatirati v naši hiši. Iz maščevanja je ustrelil v Dovšlcem pri Senovem kmet Jožef Gošek ženo svojega soseda Alojza Sevška, mater osmih otrok. Povod Urojaénica in trgovina Z vsemi možkimi potrebščinami Cene konkurenčne Se priporoča SEBASTJAN MOZETIČ Osorio 5025 LA PATERNAL Buenos Aires Í0I7 SARMIfNTC 1017 od 10 do 12 in od 14 do 21 ure V dar dobite na vsakih 6 slik, ki stanejo od 8—6 $, lepo sliko v barvah. At6lj@ MARKO RADALJ F. Quiroga 1275, DOCK SUD Prva sí o ven. cvetličarna "JACINTA" Nagrobne vence, namizne rože, šopke za neveste, vseh vrst semena in sadik rož ter drevesc. Cene nizke, prepričajte sé rojaki, ter me osebnO posetite. Postrežba na dom. Se priporoča ANTON UŠAJ Av. San Martin 3358 U. T. 50-2396 — B. Aires DVE SODNI RAZPRAVI ZARADI ŠKOFOVSKEGA PASTIRSKEGA LISTA PROTI SOKOLSTVU V preteklih dneh sta se vršili pred sreskima sodiščema v Zagrebu in Subotici dve zanimivi razpravi zaradi znane protisokolske škofovske poslanice. Nekateri zagrebški Sokoli so vložili tožbo proti podpisnikom poslanice in nekaterim duhovnikom, ki šo poslanico prečitali. Njihov zastopnik odvetnik dr. Gavran-čič je že na prvi razpravi, ki je bila 30. ma*ea, izrečno poudaril, da ima tožba edini namen, nuditi škofom priliko, da pred sodiščem dokažejo očitke proti Sokolstvu. Zagovorniki obtožencev so se postavili na stališče, da državno sodišče ni pristojno, da sodi škofom. Razprava je bila takrat odgodena in se je nadaljevala v ponedeljek 15. t. m. Sodnik je zavrnil ugovor proti nepristojnosti sreskega sodišča in je svoj odlok utemeljil s tem, da je z razpadom Avstro-Ogrske prenehala veljavnost konkordata, ki ga je bivša monarhija sklenila 1. 1855. z Vatikanom in ki je določal za tožbe proti škofom poseben postopek. Ko je sodnik proglasil ta svoj sklep, je zastopnik zasebnih tožilcev dal na zapisnik izjavo, v kateri ugotavlja: "Obtoženci niso niti poizkušali dokazati svoje očitke proti nam (Sokolom), s čimer je tukaj pred sodiščem dokazano, da ti očitki niso resnični. Ker bi torej morali biti obtoženci obsojeni, smatramo, da smo dobili inoralno zadoščenje. Zaradi tégá in zaradi visokih položajev, ki jih obto- Sram ga je bilo Sodnik: "Če torej histe hoteli ukrasti kopajoči se dami obleke, kakor pravite, zakaj ste zbežali, ko je prišla iz vode?" Obtoženec: "Oprostite, go-. spod sodnik, sram me je bilo." Razširjajte SLOVENSKI TEDNIK | Diplomirana Io babica ANA CHARPOVA | v Pragi in Buenos Airesu olma dolgoletno prakso v I porodnišnici v Pragi in v J bolnici Rawson v Buenos Airesu. f Sprejemajo se penzijoni- (stke, posebno s kampa. Pomoč pri porodih za go_ calle COLOMBRES 178 x U. T. 62 Mitre 3755 R fl kvadra od Rivadavia) FRANC KLAJNŠEK Zidarski majster S FIRMO Calle Marco Sastre 4351 esq. Sanabria, Villa Devoto, Buenos Aires. U. T. 50-0277-Izdeluje načrte in napravi vam proračun za gradnjo, brezplačno. ženci zavzemajo v cerkvi. in družbi, ne zahtevamo njihove obsodbe in umikamo svojo tožbo." Na osnovi te izjave je sodišče ustavilo sodno postopanje in je bila ta zanimiva razprava končana. Drugačen pa je bil zaključek slične sodne razprave, ki je bila te dni pred sreskim sodiščem v Subotici. Tani so Sokoli tožili subotiškega škofa dr. Buda-noviča, ki ja v cerkvi sam prečital škofovsko protisokol-sko poslanico. Škof razpravi ni prisostvoval, marveč je že prej izjavil na zapisnik, da je bila njegova dolžnost pre-čitati poslanico v cerkvi, v kateri je on sam župnik. Tudi V Subotici je škofov zastopnik ugovarjal pristojnost rednega sodišča in izvajal, da so škofje v tem pogledu pod- rejeni izključno cerkvenemu oblastvu. Sodišče je ugovor zavrnilo z utemeljitvijo, da med Jugoslavijo in Vatikanom ni konkordata, ki bi določal izjemni sodni postopek proti škofom. Zato se je sodišče izjavilo za pristojno in je po kratki razpravi škofa dr. Budanoviáa obsodilo zaradi klevete na deset dni zapora in na 4800 dinarjev globe. Škofov branilec je proti razsodbi prijavil priziv, tako da bodo o zadevi razpravljale še višje sodne instance. Jugoslovenski škofje v Rimu Te dni je prispelo v Zagreb več j ugoslovenskih škofov, ki so odpotovali pod vodstvom zagrebškega nadškofa dr. Bauerja v Rim in bili sprejeti v avdijeci pri papežu. Ponarejena tisočaka Pred malim senatom v Ljubljani je bila kratka razprava proti brezposelnemu delavcu Jakobu Novaku z Drenovega griča pri Vrhniki. Novak je bil oktožen razpeeava-nja ponarejenih tisočakov. Lani 16. novembra je prišel k posestnici Antoniji Dolinar-jevi na Gori pri Litiji. Posest-nica mu je nudila prenočišče. Ko je drugi dan odhajal, mu je pokazala dva ponarejena tisočaka. Hranila je še več takih ponarejencev, ki jih je izdelal znani posestnik Ivan Selan iz Suhadol. Dolinar-jeva je mati onih bratov Do-linarjev Avgusta in Ivana, ki sta bila zapletena v Sela-nov proces in obsojena zaradi razpečavanja ponarejencev pred ljubljanskim okrožnim ZDRAVIMO sodiščem. Dolinarjeva je Novaku relda: "Tu imaš te podobice! Kar vzemi jih! Jih je bilo še več, p ajih je nekdo ukradel." Novak je radosten sprejel ponarejena tisočaka. Iskal je nato prilike, da bi jih na kmetih Spravil v promet. Prišel je 19. novembra v Račevo k posestniku Antonu Guzlju in kupil od njega dve zelenki žganja za 60 Din. Ponudil mu je lepo izdelani tisočak, Guzelj ga pa ni mogel izmenjati, zato mu je dal samo 600 Din. Novak je vesel sprejel stotake in pripomnil : "Po ostanek 340 Din pa pridem pozneje. Zbogofti očka!" V Smrečju je še isti dan srečno spravil v denar drugi ponarejeni tisočak. Pri posestniku Janezu Leskovcu je nakupil lesa za 500 Din in Leskovec mu je vrnil iz tisočaka 500 Din. Novak je pripomnil, da pride po les naslednje dni. Pa ga ni bilo. Pred sodniki je Jakob Novak zatrjeval, da je bil v stiski. Sodba: 6 mesecev stroge-! ga zapora in denarna kazen i 620 Din ali 10 dni zapora. Bnenosaireške in pariške univerze Za dosego popolnega zdravljenja s kolikor mogoče malimi stroški, pregledujemo svoje bolnike z X žarki in jim podarimo zdravila drevesne, bolezni, krče, grla, «ušesne, očesne in nosne. Bolezni členkov, revmatizem, srčne napake, splošna onemoglost, Arterioskle,rozas; po-vračenje, bolečine, rane, kisline, slaba prebava. Spolne bolezni 606 -914. Reakcija Wassermann. Sploh ni bolezni, katere bi ne poznali in tndi klijenta ozdravili Pregled SAMO $ 3.- PRVA NAPRAVA ZA UMETNI DEŽ Zavod za umetni dež v Leningradu je sestavil pr-v° aparaturo na svetu, ki ^ore povzročati umeten dež. aparat je kompliciran elek-trični Stroj, ki deluje pod vpetostjo 75.000 voltov. Pr-Vl poskusi so se prav dobro °bnesli in že grade novo tonogo večjo napravo za napetost 200.000 voltov, katero «odo preizkušali na visoki S0H za gozdarstvo. Postavili jo bodo v visok stolp in delali umeten dež. Vatikan in Hitlerjev režim Rim. V zvezi z dogodki v Nemčiji in politiko katoliškega centruma, je objavilo vatikansko glasilo "Osservato-re Roma no" članek, v katerem brani politiko centruma, češ da ne pomeni nikake kapitulacije. Katoličani morajo podpirati vsak režim, pa tudi Hitlerjev, če zajamči cerkvi njene pravice. utrinki" Zamolčana beseda pove Često več nego tisoč izgovorjenih besed. Tudi številke imajo svojo poezijo: dve srci sta eno . . . Mož je izumil pisavo, ženska pripis. Globoka ženska ne izvoli med dvema moškima nobenega — površno pa oba. V ljubezni je moški često velik osel, ženska samo majhna neumnica. Psihologi računajo z ne-preračunljivostjo žensk. Odličen profesor - zdravnik bolniku, ki ga misli ope- rirati : "Prosim vzemite umetno zobovje iz ust. Takol... Dobro! Sedaj pa stisnite zobe, kolikor morete!" Dr. J. H A H N ŽENSKE BOLEZNI — BELI TOK — NEREDNO PERILO, BOLEZNI MATERNICE, JAJČNIKA, NOTRANJE BOLEZNI: ŽELODČNE IN MOŠKE BOLEZNI: GONOREJA. Tucumán 2729, esq. Pueyrredón Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 Sprejema od 3 do 8 zvečer. NIZKE CENE MOJE VERSKO ŽIVLJENJE Evangelij tretje pobinkoštne nedelje Lk 15, 1-10 Tedaj so se približali Jezusu mnogi cestninarji in greš-^ki, da bi ga poslušali. Farizeji in pismouki pa so sagodrnjali: "Ta grešnike Sprejema in je z njimi!" Povedal pa jim je Jezus to Priliko: "Kdo izmed vas, ki ima sto °vac in eno izmed njih izgubi, ne pusti devet in devetdesetih v puščavi in ne gre za izgubljeno, dokler je ne najde? In ko jo najde, jo zadele vesel na svoje rame; in ko Pride domov skliče prijatelje sosede in jim pravi: "Veselite se z menoj, zakaj našel sem svojo ovco, ki je bila Zgubljena! Povem vam, da bo tako v nebesih večje veseli« nad enim grešnikom, ki Se spokori, kakor nad devet 111 devetdesetimi pravičnimi, ^ ne potrebujejo pokore." "Ali katera žena, ima deset