LI 51 ZA SL0VEN5K1 NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO 3logajači ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER ii, 1919. AT POST CFFI CE AT CHICAGO, ILL., UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879 "jJ^faesloga tlacij STEV. (No.) 67. CHICAGO, ILL.. ČETRTEK, 8. JUNIJA 1922. IZVIRNI DOPIS IZ EGYPTA. RAZNE NOVICE. Za Edinost piše Rev. B. Schiffrer. Alexandria. Egipt. 12. maja. — Društveno življenje se je tekom nekaj mesecev med nami zelo poživilo in prav lepo napreduje. Zbiramo se ob nedeljah popoldne v društvenih prostorih čč. šolskih sester. Preteče-no nedeljo so biljska dekleta vprizorila že tretjo predstavo, ki je. kakor, prvi dve. številno navzoče občinstvo k'ir najbolje zadovoljila, kljub temu, da so igrale na provizoričnem odru z najprimitivnejo scenerijo. Da je sedanja dvorana za tako prireditev povsem neprikladna in veliko premajhna. to poraja v nas vseh željo in potrebo po večjem in lepšem lokalu. Pa i težko bruno našli kaj primernega, ker bi morali plačevati precej visok:) najemnino. Gmotno vprašanje, ki je pri tem odločilno, je mora. ki nas najbolj tlači. Zadnjo nedeljo v tem mesecu smo namenjeni napraviti majniški izlet \ krasno Xuzho. Članice pevskega zbora so si v ta namen omislile pestre goriške narodne noše. kar bo pri Arabcih vzbujalo veliko radovednost in občudovanje. Že za letos smo projektirali skupno slovensko romanje v sveto deželo, ki ima izza vojnega časa sem z Egiptom najkrajšo železniško zvezo. Ta načrt bo mogoče uresničiti še le prihodnje leto. Zanimanje za to podjetje je veliko, toda to Še daleko ni vse. Ce bo le mogoče, se združimo s; Slovenci s Kajire v eno skupino, kar bo ravno nam v največjo k.vrist. Y P. Evgenu bi imeli vsljed daljšega njegovega bivanja v Palestini izvrstnega kažipota. Upajmo, da se posreči. \ karitativnem pogledu zavzema Aleksandrija ne le v Egiptu prVo mesto, marveč bi bila lahko za vzgled tudi evropejskim in morda tudi ameriškim mestom. Vse evropske kolonije imajo tu sijajno razvita do-i brodelna društva. Xe gre. da bi samo Jugoslovani delali v tem izjemo. In tako smo po g. Žiboliču sproženo idejo tudi vspešno uresničili. Na lista no vnem občnem zboru dne 5. februarja smo ob veliki udeležbi tukajšnjih Srbov, Hrvatov in Slovencev sestavili odbor petih članov, volili predsednika. podpredsednika, tajnika in blagajničarja in takoj pričeli s poslovanjem. Y tem, da je bil za predsednika izvoljen poročevalec sam. vidijo, mnogi najboljšo garancijo za vestno in uspešno delovanje društva. Razveseljivo pri tem je to. da so razven nas katolikov tudi pravoslavni Srbi svoje glasovnice oddali katoliškemu duhovniku. Društvena pravila smo imeli od konzula že vnaprej potrjena in tako je novoustanovljeno druš-J tvo res čisto pravna organizacija. Doslej šteje nad 60 rednih in 40 ustanovnih članov. Fonda imamo že nekaj nad 100 egiptovskih L. mesečni dohodki pa ne presegajo 5. L., kar je za veliko potezno akcijo v prid našim ubogim veliko premalo. Čim več članov bomo pridobili, tem več dohodkov bo in tem več podpor bo mogoče podeljevati. Zato pa agitiramo neumorno in se naše vrste stonnjema pomnožujejo. — Politika je iz društva izključena in tako vlada med vsemi tremi plemeni vzorna vzajemnost ki ic naši tužni majki Jugoslaviji tako krvavo potrebna. Kdaj bo hodila tudi ona po naših potih?! Premagana in skoraj izmozgana Nemčija si s svojimi dobrimi in cenenimi izdelki rapidno osvaja egiptovski trg. S potrtim srcem pa gledamo, da Tugoslavija. kljub ogromnemu prirodnemu bogatstvu v tem oziru ne stori ničesar. Več kot žalostno! O tukajšni politični situaciji prinašajo evropski in gotovo tudi ameriški listi precej točna poročila. S tem. da so v marcu Angleži proglasili takoimenovano neodvisnost Egipta in sultana Fanada kraljem naredili, domačinov s tem niso zadovoljili. Vlada ni konstitucijonelna, ampak sestavljena v sporazumu z angleško vlado in po njihovi želji. Dokler se ne vrne jZaghlul paša. duša gibanja za popolno nacijonalno osamosvojitev Arabcev, ki so ga Angleži deportirali neznano, kam, boj ne bo končan. Zaenkrat je sicer mir, pa le navidezen. Ogorčenost domačinov bukne lahko vsak čas na dan. kakor je v majniku lanskega leta. Orijentalci so silno vročekrvni in bati se je najhujših nemirov. Skrivnostni umori bogatih Angležev se v Kajiri neredka dejstva in vkljub temu, da oblasti razpisu-] jejo za izsleditev morilcev ogromne s vote do 5.000 L. se jim ne posreči priti nikomur na sled. Poleg tega Arabci sistematično bojkotirajo vse angleške trgovce, ki so tako prisiljeni drug za drugim ustavljati obratovanje. Soditi po usodi Irske in Indije bo ta boj še težak in dolgotrajen. Glavno, kar manjka Arabcem, je njihova kulturna zaostalost. V zadnjem desetletju se je sicer nepismenost zmanjšala od 98 na 65 proc., pa ta napredek je pomanjkljiv. LAKOTA V NEMČIJI. Cologne. 7. junija. — Glasom poročil iz Nemčije nastaja lakota sko-r-) po vseh večjih mestih v Nemčiji. Na tisoče otrok, kakor tudi odrastlih strada vsakdanjega kruha. IRSKA PRED NEVARNOSTJO. Doublin, 7. junija. — Irski narod se pravkar nahaja v velikih škripcih. Naj stori eno ali drugo je v nevarnosti. Če sprejme mirovno ponudbo Anglije ,se pravi sprejeti prostovoljno angleški jarem. Ako pa napove boj Ulstru, pa pomeni boj z angleški) vojsko. AMERIŠKE ČETE OSTANEJO V NEMČIJI. Washington. I). C., 7. junija. — Vojni department je včeraj sklenil, da ostane okoli 1000 mož ameriškega vojaštva za stalno v Nemčiji. Čete bodo ostale pod poveljstvom generala H. J. Allen-a. ki ima v rokah poveljstvo naših čet ob reki Reni, odkar je odpotoval iz Evrope general Pershing. JUGOSLOVANSKE NOVICE. Prijeti defravdant. Ljubljanski j tvrdki Kuštrin je poneveril njen šofer Iv. Mihalič 20.000 kron z namenom. da bo poročil brezposelno, policiji zelo dobro znano natakarico Frančiško Sumi. S svojo izvoljenko se je odpeljal v Tržič, kjer se je Francka predstavila svoji tašči, kateri je Mihalič podaril 800 kron. Svojo zaroko sta praznovala Mihalič in Francka v Kranju. Mihalič je najel kar godce; povabil je fante k svoji zaroki in bilo je veliko rajanje. Radovedna Francka je vprašala ženina: "Kje si pa dobil toliko denarja?" Odgovoril ii je: "Danes je denar še moj. po poroki bo pa tvoj!" — Iz Kranja sta se odpeljala ženin in nevesta v Ljubljano, kjer sta se na kolodvoru pošteno sprla in ji je ženin ušel v mesto, Francka ga je pa čakala na kolodvoru, dokler se ii ni približal oblastveni organ in jo . .. povabil na policijsko direkcijo. Francka se ie sicer jezila in pripovedovala. da čaka na ženina, a to in njene grožnje ji niso nič pomagale: izročili so jo v zapore deželnega sd-dišča, v nekem hotelu so pa prijeli tudi Mihaliča. Slov. LETO (Vol.) VIIL FILIPINCI ZA SVOBODO. San Francisco, 7. junija. — T11 se je včeraj izkrcala posebna filipinska komisija in je na poti v Washington. da se udeleži posvetovanja s predsednikom Hardingom in državnim kabinetom glede podeljenja popolne svobode Filipincem. BOLJŠEVIKI MORIJO BOLNE IN LAČNE OTROKE. London, 7. junija. — Glasom poročil iz Rusije so boljševiki zadnje dni pomorili nad 120 otrok v okrajih, kjer vlada lakota. Ker jrm niso ničesar imeli dati za pod zob, so sovjetski uradniki zapovedali otroke postreliti. kakor pse. Taki so ti predstavniki nove civilizacije! 27. KONVERTITOV BIRMANIH Minneapolis, 7. junija. — Zadnjo soboto je prejelo v tukajšni katoliški cerkvi 27. konvertitov zakrament sv. Birme. Dokaz, da Božje kraljestvo se širi na zemlji! Demokrati in dr. Šusteršič. Radikalna "Straža" v Osijeku št. 86 piše: "Zdi se. da eemokrati s Šnster-šičem zasledujejo svoje cilje. V pisanju njihovih listov se očito vidi iz-vestno angažirovanje zanj. To v nobenem slučaju ni zastonj. Preveč je jasno, tla demokrati hočejo Pnisterši ča politično reaktivirati in mu poveriti neko misijo v Sloveniji. Te metode pri demokratih niso redke: one se periodično ponavljajo z ozi-rom na težke situacije, v katere prihaja ta stranka. Samo da je to zelo nemoralno in da vsi oni, ki se takih sredstev poslužujejo, nujno prej ali slej morajo izgubiti ves kredit v narodu." — K temu je pristaviti samo, da niti demokrati niti dr. šusteršič nimajo več med slovenskim ljudstvom nobenega kredita izgubiti. Slov. DR. MICHAEL F. OMAN. Na državnem vseučelišču države Minnesota je te dni graduiral naš slovenski ameriški rojak Michael F-Oman in naredil doktorat iz mede-cine. Dr. Oman je brat Rev. J. J. Omana slovenskega župnika pri sv. Lovrencu v Clevelandu, Ohio. Dr. Oman bo pričel kot prakti-kant svojega poklica v Charity Hospital v Clevelandu. O. prihodnji mesec. Mlademu slovenskemu zdravniku Dr. Michael F. Omanu prav iz srca častitamo in mu želimo obilo vspeha pri njegovem poklicu. Z Dr. Omanom je dobila Ameriška Slovenija novega odličnega moža v svoje vrste. Ameriška Slovenija je dosedaj dala Uncle Samu že več uglednih mož, kakor duhovnikov. odvetnikov in zdravnikov. Na vse te je Ameriška Slovenija lahko ponosna, ker to so njeni sinovi, ki jih je dala Ameriki, da ji pomagajo širiti vedo in kulturo. Statistika priča, da so razni trgovci drož, v minulem letu prodali sko-ro polovico več drož, kakor leto preje. Vzrok tega pripisujejo domači" kuhi piva in raznih vin. To je znamenje. da naša ladija se ne bliža še Sahari! Katoliški Slovenci, vse vaše jednote, vsa vaša društva, vse bo šlo rdečkarjem v roke, če ne boste imeli močnega časopisja na svoji strani. HARDING OBIŠČE ALASKO. Iz Bele hiše se sliši, da namerava naš predsednik Mr. Harding obiskati to poletje Alasko. Več kanadskih županov po obmorskih mesti zapad-ne Kanade je poslalo povabilo predsedniku, da naj mimogrede obišče njih mesta. Kdaj se bo predsednik podal na ta obisk še ni znano. CHICAŠKI ŽUPAN IZKLJUČIL ŠOLSKI ODBOR. Župan Thompson je te dni predložil pred šolske odbornike mesta Chicago zahtevo, da mora cel odbor v celoti resignirati. Političarji namigujejo, da je to sad županove nepoznane politike. KATOLIŠKA LIGA ZA LAHKA PIVA IN VINA, Albany, N. Y.. 7. junija. — Na letni konvenciji katoliške lige, ki je zborovala pod vodstvom škofa Gib-bons-a te dni v Albany je bila sprejeta rezolucija, da naj bi se od oblasti dovolilo prodajanje lahkega piva in vina. ZITIN SIN MORA BITI KRALJ. Bivša austrijska cesarica Žita, se je baje izjavila te dni v pismu, ki ga je poslala ogrskemu regentu Hor-thy-u, da ne bo mirovala preje, da boi postal njen sin Oton ogrski kralj. Težko je težko, pozabiti cesarske šege in časti! DENARNE POŠILJATYE. Vsem pošiljateljem denarja naznanjamo, da pošiljamo denar v Jugoslavijo v kronah in dinarjih, kakor tudi v ameriških dolarjih. Denar se dostavlja na najbližnjo domačo pošto prejemnika in sicer to izvršuje "LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI" s katero smo v zvezi. Kadar pošljete nam denar, vedno označite na navodilni listini, kako želite, da se denar odpošlje v kronah ali ameriških dolarjih. Včerajšne cene so bile: Jugoslovanskim kronam: 500 kron ................$ 2.05 50 1000 kron ............... 3-95 100 5000 kron . • • •............ I9-50 500 10000 kron ............... 38.50 1000 Italijanskim liram: lir ..................$ 3-35 lir .......... • • •____ 6.25 lir .................. . 29.00 lir .................. 57 00 Za pošiljatve v amerikanskih dolarjih smo dobili posebne cene in računamo sedaj: Od $1.00 do $25.00 računamo 40c. Od $2500 do $50.00 računamo 75c. Od $50.00 do $75-00 računamo $1.00. Od $75 °o do $100.00 računamo $1.50. Za vsa nadaljna nakazila računamo po ic in pol od vsakega dolarja. Denar pošiljamo tudi potom kabla ali brzojava. Za vsa nadaljna navodila pišite na: BANČNI ODDELEK "EDINOST" 1849 West aand Street Chicago, UL — S ° ' . i^mM ' MtMfTli Hilfi ^ ... .. JKttU: _ , Ifctvtffe *. dk t* i. ..»tu "I D I K O 8 EDINOST. SILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKL Izhajal trikrat na teden. Slovenian Franciscan Press W. a an d Street, Chicago, I1L Telephone: Canal 98. ADVERTISING RATES ON APPLICATION. Published Tri-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. aand Street. Chicago, 111. ttBtered as secend-class matter October 11, 1919, at the post office at Chicago, 111. _under the Act of March 3. 1879_ Kako prav smo pisali. — Štorklja je bila na obisku pri Mr. in Mrs. Mihael Gorek in jima je pustila krepkega sinčka Štefana, kateremu sta kumovala Math in Kata Zver. — Udov Kako prav smo pisali in označili delovanje naših rdečih nasprotnikov v zadnjih številkah "Edinosti", dokazuje tudi pisava rdeče boljševiškc "Slovenije" iz Milwaukee. Tam piše rdečkar Frank Novak, sam bivši koritar in sam eden izmed rdečih voditeljev, o njih enako, kakor jih je < značil Mr. Jože Ambrožič in kakor jih označujemo mi celi čas. Frank Novak piše mej drugim : "'Vse drugo je gospodi okrog omenjenih listov (Proletarca in Pro->vete), ki je spisala dotični dopis že vse dovolj znano. Da pa se bomo o zadevi bolje razumeli, sem primoran, da jo opišem bolj natanko, ker se tukaj ne gre za dotično vsoto, temveč za uničenje neljubega nasprotnika. V Milwaukee se rabi med rojaki sledeči "pregovor", ako pride govor na'sk,h žena in mater so imele preteklo Iz slovenskih naselbin. i Chicago, lil. naši slovenski cerkv in Cerensovske župnije z nevesto j sem opazila, da tako lepo in veliko število mladih gospodičen redno Poročeni so bili v piti mesečno k mizi Gospodovi. Se-kvi Štefana Vučkoiuaj je pa že ene dve leti od tega, ker Marija Kelenc iz Lendove priči sta bila Martin Vučko in Štefan iCelenc. Jožef Štefane iz Starega Trga na vsaki mesec sprejme skupno sv. Obhajilo na prvo nedeljo vsacega me- Dolenjskem z nevesto Ana Zeli. Pri- seca, či sta bila Jožef Lasič in Mary Ja- J Kako ganljivo je viditi toliko mla-nes. — Obema paroma naše iskrene dih deklet skupno korakati v cerkev> c * ' Med sv. mašo pojejo najkrasnejše Marijine pesmi. Jaz pač ne morem umeti, kako je vendar mogoče Gospodu župniku ta-kj dober uspeh imeti pri teh mladih va po nesrečno pone- 'dekletih, ki imajo toliko nevarnosti srečen 1111 Marsičem je tudi dobila si-jmed svetom. .... , , ^^ na Ivana, kateremu sta kumovala' Martin Hans in Ana Horwath. — Naše matere društva Krščan- Chicago: "Samo tista ideja je dobra, ki se rodi v Chicagi." To je popolna resnica. Kdor se ne ukloni brezpogojno, se mora uničiti. Lastnih idej ne smej imeti nihče razun onih mirodajnili oseb v Chicago. Jaz sem vse poskusil na lastne telesu. Predrznil sem se in pričel misliti drugače in to je bil greh, ki se nw kdar ne odpusti. Ko nas je peščica rojakov sodrugov pričela delovati v Mihvauški naselbini leta 1908. ko je bila še mala, neznana, je imel Prole-tarec 13 naročnikov iti v dobrem letu. se je to število dvignilo na preko 300. To ni bilo lahko delo. Ko sem hodil v svojih prostih urah po hišah moral sem slišati psovke, moral sem se boriti proti nazadnjaštvu in isto-tako vsi drugi, ki so se tisti čas borili. Naselbina je bila mrtva, toda kmalu smo imeli tamburški zbor, dramatični odsek, za tem socialistični pevski zbor in socialistični klub s preko sto člani. Ustanovili smo gospodarsko družbo Ilirijo, čitalnico, z bogato krasno založbo knjig; delovali smo noč in dan in naša mladost nam je ginila v tem delu in boju. Y nekaj letih smo bili tako daleč, da je gotovo najmanj 85 odstotkov v naših rojakov volilo za socialistično stranko in peti ward je postal ena izmed trdnjav socializma v tem mestu. Seveda tiste čase sem bil dober sodrug" kimal sem, kot so kimali drugi in nisem se še predrznil imeti lastne misli in ideje . . . Ko sem ho-oil od hiše do hiše, žrtvoval svoj čas. svoj denar, svojo mladost, mnogokrat svoje prijatelje za socializem, ko smo pošiljali v Chicago denar in utrjevali njeno moč, takrat je bilo vse v redu . . . Kaj so se brigale "melt »dajne osebe" kaj se brigajo danes, kaj sem žrtvo.al? Oni niso šteli 11 >-či, ki sem jih prebdel, niso poznali bojev, ki sem jih preboril; poznali pa so moč, ki je izvirala za nje iz naše naselbine. Med tem ko so drugi — pametnejši gledali za svoje osebne interese, ko so se gospodarsko osvajali in postajali neovisni, sem jaz vsled brez-i poselnosti, ker sem bil zaznamovan živel v pomanjkanju in bedi. ker Slišala sem nekatere tuje ljudi govoriti, ko so prišli na prvo nedeljo v cerkev sv. Vida. "Mnogo Marijinih družb smo že videli, ker smo že bili nedeljo zvečer jako dobro obiskano T T "T ™ smo ze Dm sejo. na kateri se je sklenilo veliko V ! " ^^ A tak° IePe Marijine Družbe pa se nismo videli tukaj v Ameriki, kakor je tukaj v tej lepih stvari. Med drugim so sklenile, da se bo poleg mesečnih svetih maš za žive članice in poleg ene svete maše za vse rajnke sestre meseca naselbini. Ali ni to čast naši slovenski na- novembra in poleg svete maše zajSe,hini' ker se znaide toliko dobrih vsako posamezno članico kot osmi t ek,et' kl tako skupno spreje- dan smrti, brale vsake tri mesece še majo sv' Zakramente? Tudi stariši po ena sveta maša za rajnke sose- S° Ia,lko ponosni, ako imajo kako stre. — Poleg tega so pa sklenile, da hcer> kl sl>ada v Marijino družbo, bodo za letošnji sklep šolskega leta Nekatere dekleta so mi povedale, priredile velik banket za vse župnijo. da vse dek,eta. katere so dobre, ali Vsaka se je zavezala, da bo prinesla Se vsaj P°*rudijo "a pravem potu kako stvar in odbor bo skrbel za to, ostati- sprejemajo mesečno z Mari-da bodo gostje vsi dobro postrežem. jjmo I)ru*bo sv. Obhajilo. Kakor pa Vstopnina bo izvanredno nizka 25c h,tro; katera 17 prave poti zaide, ona za odraščene in za ioc za otroke. Ža takoj" Preneha sprejemati sv. Zakra-f u- - Mwmtt r ,f A D ~ ta večer, to bo ,8. junija so sklenile™* in počasi se na ta način sama! k ^( ^ d" napolniti našo cerkveno dvorano doječi iz Marijine Družbe. Neka-1 ^nT^et ^ ' l zadnjega kotička. Pri tej priliki bo-ltere ~ M-IjSajo ako še niso —' "rk" • do naši šolski otroci nastopali z raz-! zaPeIiane 111 pokvarjene, ker takim Zastonj plačuješ cerkvene kolekte. če nimi točkami in dobili bodo diplome se PoSi,ia večkrat kako malo pismi- "c ^ " obr.amb*no . - , . .. . . , . 1 ce in sv-iri'!,, cerkve, ki je katoliški ca>rpk. tisti, ki zapuščajo solo. Vec o tem .. ,in" - I Katoliškega časnikarja tepo. ker ne Še sporočimo. Za danes naše ma- eemoma so pa dekleta tukaj v-e morejo doseči onih*, katere bi radi natr- tere samo pohvalimo in jim čast za ---- tako plemenito in navdušeno delo! pridne, katere spadajo v Marijno družbo, vsaj tako si mislim, kadar vidim tako ogromno število mladih deklet pristopiti mesečno k mizi Gospodovi. Človeku se tako ganljivo zdi, da mi večkrat solze v oči stopijo, kadar jih vidim. Pač morajo ta dekleta dobre stariše imeti, ker drugače si ni mogoče misliti, da bi sc mogle dekleta zoperstavljati sovražnikom Marijine družbe. Sam« še nekaj manjka v naši fari in to je, "Društva sv. Alojzija." Mladih fantov pa še nisem nikol videl skupno sprejeti sv. Zakramentov. Ravno tako se mi dozdeva, kakor da ne bi bilo nič fantov v tej fari. Ako bi se fantje tako pokazali mesečno v cerkvi, kakor dekleta, potem bi bila naša fara sv. Vida ena izmed najboljših. Mrs. Marija Župančič. REV, F. TURK V EVROPO. Pretekli petek nas je počastil naš navdušeni rojak. Rev. F. Turk iz San Francisco, ki gre domov v staro domovino na obisk svojih stariše\. Bil je v spremstvu urednika škofijskega tednika nekega irskega duhovnika. s katerim potujeta skupaj v domovino. Ogledala sta si našo tiskarno in se jako pohvalno izrekla o vsem. — Mi obema želimo srečno pot v domovino in srečen povratek nazaj med nas. Prav te dni je pa nek sleparček iz San Francisco napadel Rev. Turka v Gla su Svobode. Toda v tem dopisu mu daje velikansko priznanje, kako ga vsi Jugoslovani v San Francisco ljubijo in upoštevajo. Pravi, da vse store, kar gospod želi. da je' neomejen gospodar v naselbini, da jim je razbil socijalistiški klub i. t. d. — Da. v resnici večjega priznanj? Pittsburgh, Pa. Tukajšno drti- sem svoje moči žrtvoval za druge. Toda ko sem se nekoč predrznil in pri-! st vo XaJsv- Imena bo imelo svojo čel misliti drugače, ko sem našel boljšo pot za dosego vspehov in si za- skuPno sv- spoved dne 10. junija in v želel. da bi to moje in mojih tovarišev delovanje prineslo obilnejši sadove,] TU'(le,i°- junija pa. skupno sv. tedai sem dobil prvo brco — kot plačilo. Obhajilo pri 8. sv. maši. Vsi člani M M prvo brco — kot pl V času vojne sem stopil na stran, ker se mi je vse neizmerno zagnu-silo . . . Gledal sem na gonjo, na polomijade, ki so jih uprizarjali v imenu socializma razni voditelji, sebičneži, lopovi in duševni pritlikavci in serr. ostal na strani, ker sem vedel, da pride čas, ko se bo delavstvo izstreznilo, ko bo obračunalo z voditelji, ki so izrabljali njegovo zaupanje. Pred enim letom sem bil vržen na cesto z drugimi, ko so se zaprla vrata Internationa Harvester družbe. Ako bi danes imeli socialisti moč, da pokupijo vse kapitalistične liste bi tega ne storili, ker bi rekli v Chicagi, ne. Na drugi strani pa pišejo, da je časopisje najboljše orožje — pri tem pa očividno mislijo; dokler je pod našo neomenjeno kontrolo. Ker je imela večina članov socialistične stranke svoje lastne ideje, ker ni hotela slediti politiki Bergerja in drugih šarlatanov in Scheidema-r.ov, se jim je napovedalo boj 11a življenje in smrt. Po mnenju teh **socialistov" moramo vsi samo molčati in jim slediti slepo, brez lastne volje. so naproseni. da se skupnega sv. < )b-hajila v kar največ mogoče obilnem številu udeleže. Predragi člani, ni vzroka, da bi se ne mogli pripraviti k sv. spovedi In da bi šli k skupnemu sv. Obhajilu vsake tri mesce. Ko sem bil v zadnjič v tukajšni Pittsburški katedrali na tri-mesečnem shodu Naj sv. Imena je imel daljši govor sloveči pridigar in misijonar P. O'Reilv. On je govoril pred 500 delegati, je rekel, da tu ni nobenega izgovora, za katoličana. ki ne pripada k dr. Naj s v. Imena. Vsak katoličan je dandanes NAZNANILO IN ZAHVALA. S tužnim srcem naznanjam žalostno vest. da je neizprosna smrt nam iztrgala od nas mojo preljubo soprogo in mater. osmerih otrok. TEREZIJO KUMAR za katero žaluje še pet preživelih otrok in jaz njen soprog. Draga so- k t t 1 •• • 4,- 1 t » 1 j •___:„ dolžan biti Član tega društva N. I. ^ Iskal sem stika z njimi, sugestiral sem, oa se lahko dvigne moc 111 & ugled Proletarca, ki je padel od> 6000 na 400 naročnikov, toda oni so pobrali kamen in ga vrgli na mene kot odgovor. Ako bi bili tolerantni bilo bi drugače, zavzemalo bi gibanje med našim narodom popolnoma drugo smer. Proletarec, ki ima danes v Milwaukee 34 naročnikov, bi prišel lahko na 1000, ako bi poslušali moj nasvet, ki mi je prihajal iz srca. Ko je bila naša naselbina še neznatna je imel Proletarec 300 naročnikov ali več. sedaj ko šteje namesto 2000, 7000 oseb, pa jih ima 34, ker ne marajo, da bi delovali solidarno, ker jim ni za stvar, temveč za njih lastno neomejeno moč, za njih osebne interese. Pričeli so metati kamenje, ko sem jim po-r.udil bratsko roko in s tem sem prišel bolj na drugo pot. Gospoda me je enkrat pogazila, toda drugič me ne bo več. Za vse to, kar sem žrtvoval sem dobil brco in to je mero napolnilo.. Polagoma, toda gotovo prihaja čas obračuna. Mreže so vržene gospoda, in kadar pride dan, tedaj bodo stavili drugi uprašanja Vam — in ta uprašanja bodo težka. To je nova strašna obsodba naših slovenskih rdečih voditeljev in toliko strašnejša, ker zopet prihaja iz lastnih vrst in sicer zopet od moža, ki je sam bil navdušen socijalist in je še danes, ki pozna te može, toraj ve, kaj piše! In takim le možem še kdo vrjame? Take-le liste še kdo čita in uva- zuje O, zarukanost rdečih! Ali boste kdaj spoznali? Vsem če. gg., ki so nam pisali in častitali Rev. Dr. Hugonu Bren za tako krasna članka, katera smo priobčili pod naslovom "Odprto pismo" in "Odgovor mojim glodavcem", kakor tudi odobravanje dopisa Rev. Jos. Verhunca, se tem potem iskreno zahvaljujemo. Čč. gg., hvaležni smo Vam za krepke bodrilne besede! — Da bi izdali to polemiko v posebni brošuri, kakor ste nekateri želeli, se tudi nam zdi jako potrebno, toda manjka nam sredstev. — Kaj pa ko bi se sešli meseca avgusta v Carey, O., na nevtralnih tleh in bi se o takih .in enakih vprašanjih ustmeno pogovorili? Ali ne mislite, da bi se s tem veliko dobrega doseglo? Prosimo Vaše mnenje o tem. • Uredništvo. prav tako, kakor je vsak mož dolžan braniti svojo domovino v času vojske. V naši škofiji je nekako nad 30 tisoč članov pri dr. N. I. lahko bi jih bilo pa najmanj trikrat toliko je dejal č. pridigar ,ako pomislimo, da šteje naša Pittsburška škofija nad 600 tisoč katoličanov. Zato tudi Vi dragi rojaki, ki ste sinovi vernih katoliških slovenskih mater, mislim tiste, ki niso vrgli proč od sebe še tega najlepšega bisera sv. vere, ste dolžni, da postanete čimpreje je mogoče člani tega lepega društva Najsv. Imena v naši fari. Agitirajte pa tudi med svojimi prijatelji ob vsaki priliki in skušajte jih pridobiti v to lepo katoliško organizacijo, ki je cvet v vsaki fari dandanašnje dobe. John Golobic. Cleveland, Ohio. — Cenjeni urednik : — Blagovolite priobčiti to kratko pojasnilo, ki ga Vam tukaj pošljem. o najlepši družbi Marijini v slovenski naselbini fari sv. Vida. Kako lepo to društvo napreduje to le tisti ve, kateri je že dalje časa v tej fari in zraven zahaja ob nedeljah k sv. maši. Pred par leti so bile skoraj same šolarce vidit redno pristo- proga in mat, ne bo nikdar pozabljena med petero še živimi sinovi in hčerami izmed katerih so štirje še poročeni in ta mlajša dekle £ še doma. Pokojmca je bila pravi vzor dobre katoliške matere, dokler nI bila zadeta od mrtvouda dne 7. no^mbra 1910 od tega časa ie imela polovico života čisto mrtvega. Pokojnica je" hudo trpela .ker st sTota od tega časa m upala premikati in tudi govoriti ne in vendar ie vse voljno prenašala do njene smrti. Umrla je majnika S minut na enajsto uro dopoldne Njene telesne ostanke smo izročili mater zem PokoTnat h"9, JUmja Ua ReSUrreCti°n Pokopališču v Summit IH. krajšePk O F M ^"V" T*°' k*T° JC dar°Val Rev" K™ krajsek O. K M., zupmk cerkve sv. Štefana v Chicagi. kamor je pokojna spadala vse svoje dni v Chicagi. Preč g. župniku se najlepše zahvaljujemo za njegove krasne in v srca segajoče besede, ki ih ^e govor,1 ob krsti pokojne, kjer je tako krasno slikal njeno mučenisko življenje na tem svetu. SKO Pokojnica je spadala k dvema tukajšnima podpornima društvema namreč pri dr. sv. Štefana je bila od začetka ustanovitve. In pri dr sv. Neže kat. Borstnanc, katerega je bila ustanoviteljica. Ko se je - - , , ............ ^".j... juna ztio aeiavna, dok er Z * onesposob,. mrtvoud. Društva tudi tega niso pozab.la. kar je zlasti kazal veleeasten pogreb. _ R*di me veže dolžnost, da se najlepše in prisrčno zahvalim vsem drustvam sorodnikom in prijateljem, za vse. kar so nam dobrega storili v teh žalostnih in britkih urah. Zahvale sem dolžan pa tudi drugim tujerodcem. Posebno Mrs. Lorain Russell, katera ie z vso vnetostjo pomagala ranjki pri smrtni borbi. Preklecala je skoro vse tri noči in molila za ranjko. zakar upamo, da je že v nebeških viša-vah in da bo nji prosila Božjega blagoslova. Vsem smo iz srca hva-lezni ki so kaj dobrega storili bod si z deli ali pa s samim obiskom Cvetlice spletene v prekrasne vence so darovali sledeči dobrotniki: Društvo Marija Pomagaj KSKJ. in dr. Kat. Borštnaric pod imenom sv. Neže, Magnet Wire Dept. Belden Co. Mr. Edward Yunik Carohna Stekar in Mick Stekar unuka. Mrs. Hugo Scheffel in v si otroci pokojnice Miss Lilian in Valeria Ferkul. Mrs. Angela Tump-Mrs. Vohala. Mrs. Kerber. Mrs. Lilian Kelly. Mr. in Mrs. Engbrecht* Vsem tem in na stotine ltudi. ki so prišli pokojnico kropit in spremiti do groba se jim mi žalujoči prav prisrčno zahvaljujemo in kličemo vsem: Bog vsegamogočni Vam tisočkrat povrni! Vsem priporočam posebno clanicam raznih društev pokojnico v prav gorečo molitev. Tebi blaga žena in mati pa želimo večnega veselja gori v svatih nebesih naj ti sveti večna luč in v miru počivaj! Naj ti bo lahka tuja zemlia in sprosi pri Bogu vsem nam veselega snidenja nad zvezdami! Žalujoči ostali: Mrs. Ema Meglen, Mrs. Frances Ferkul in Miss Marie Kumar, hčere, Albin in John Kumar, sinova. John Kumar, soprog pokojne. r vt- < '-rap'" j-«1 Pueblo, Colo. — Dragi striček:— Prav lepo vas pozdravim, ker to je moje prvo pismo ker Vam pišem. In vas prosim, da bi tudi meni dejli na vaš korner. Jaz sem star ti let pa sem u 7 razredu hodim v katoliško šolo St. Mary's School. — Ne zamerite mi ko ne morem prav lepo po slovensko pisati. Jaz imam edno sestro po imenu Ana ona je stara 8 let pa hodi v 2 razred. Zdej po veliki noč bo šla h prvem svetemu obhajilu. Zdaj vas pa lepo pozdravim jaz in moja sestra in ata in mama dragi striček, Frank Gnidica. Dragi Frankie: — Prav dobro si napisal to pismo. To je lepo. Prav p hvalim te. Le še večkrat piši. — Na korner sem te prav rad dejal, kajti gotovo so vsi moji darlings radi čitali tvoje zanimivo pismo. Le priden bodi. Pa prav lepo pozdravi tvojo sestrico Anico in mamo in ata. Tvoj striček. V v £ gr £ r % r £ sr % wr £ & £ r £ tr XT ^ Draga Mamie: — Prav nič se ni treba bati slovensko pisati. Kar napisi tako. kakor znaš. Mi razumemo. Vidiš, prav dobro si napisala. Ako boš večkrat pisala se boš še prav dobro naučila. — Upam, da ti gre dobro v šoli. Predmete (subjects) imaš pa jako težke. Posebno algebra je težka, kaj ne? — O sv. misijonu sem že cul. Jako lepo. da si tudi ti prid no hodila. Mislim, da si knjižico "Križev pot" že dobila, kaj ne? Tudi ti sporočam, da imajo pri uprav-ništvu "Ave Maria" veliko slovenskih not. Kar sporoči, pa ti jih bodo radi poslali. — Uganjke si prav rešila. — Bodi srčno pozdravljena in še večkrat mi piši. Tvoj striček. Draga Mary: — Kaj ne, da mi boš oprostila, da sem dal tvoje pismo v "Edinost Corner", to pa zato, ker nam sporočaš toliko lepega in zanimivega z Vaše farme, kar spada bolj v "Edinost" kakor v "Ave Maria." Prepričan sem* da bodo vsi boys in girls tvoje pismo z veseljem preči-tali. Prav veseli bomo, ko nam boš v jeseni sporočila, kakor ste delali črez poletje. Upam, da se ti tudi posreči, kar želiš, da boš še kdaj nurse! Kaj pa ko bi šla h kakim sestram, kjer bi te prav rade sprejele? Tam se dekleta tudi uče za nurse? Kaj pa ko bi ti hotela biti sestra? Kako bi bilo to lepo, kaj ne? Ako bi rada postala sestra, kar piši mi, pa bom jaz vse poskrbel za te. Prav lepo te pozdravljamo vsi na kornerju, posebno Tvoj striček. Johnstown, Pa. — Dragi striček: Veselo Alelujo! Želimo, ko bi dobili Ave Maria pred velikonočjo. Vaš Johnek Požun. Dragi Johnek: — Tvoja kartica je pa lepa. Tako sem se ji pa nasmejal. Pa slikica, kako je bila lepa! Si bil ti sam naslikan, kaj ne! Pa tisti veliki petelin, ki ti je delal toliko trou-bla! Pri priliki, Johnek, bom skušal tvojo slikico pokazati vsem bovs in girls na kornerju. da se bodo še oni nasmejali kakor sem se jaz. Hvala lepa. Johnek. Tvoj striček. Grafton, Wis. — Dragi striček : — N est bi tudi prišel na vaš korner pa Grafton ye predaleč od vas. Yes hodim v katoliško sholo od St. Josephs j (/'lurch. In vsako drugo nedeljo Glenns Ferry, Idaho:—Dragi stri-j grem k spovedi in svetmo obhajilo, ček : — I am going to write voti an-}' m tudi za vas eno sveto obhajilo other letter. Before we get any bus-! darovov. Xe zamerite kir slabo pi-jier than we are now. 1 wont get anv-j stni. vest sem se sam iz Ave Maria thing to write. We had a very late okvic naučil slovensko. Mai me spring here afid some people are e ata pokazal. Potem sem se pa just planting their potatoes now. Aurora, Mirm. — Dragi striček:— Za veliko noč vošim vam vesele praznike in vašim listom in vam gospodu uredniku, da bi se vsi Slovenci naročili. Vošim vsem boys in girls na kornerju vesele praznike. Sporočam veselo novico, mi smo imeli 40 urno pobožnost to je bilo za nas veliko veselje, ko je bit naš oltar lepo okrašen s cvetlicami in lučkami tako je bilo razsvetljeno, mene je tako veselilo, da bi bla najrajši zmeraj v cerkvi pa tudi druge je veselilo. Prva pot iz šole nam je bila v cerkev Jezsčeka molit vsem častitim gospodom župnikom Bog plačaj, ki so nam to priredili. Bomo molili za nje. I-meli smo tudi otroci skupna sveto obhajilo in gospod župnik so rekli, da grem žiher še enkrat. Dragi striček. darovala sem eno sveto obhajilo za vas ker vam ne morem druzga darčka poslat ki sem revna prosim striček, oprosti moji slabi pisavi. Tukaj ni slovenske šole. Mama me uče pa berem loži kakor pišem jest sem sta ra 1 1 let. Zdej vas lepo pozdravim ! Jest se bojim če ne bo prav. Pa popravite. Marian Križan. Draga Marian: — Prav lepo se ti OD TU IN TAM. Osla jc videl. Zadnji teden se je povrnil iz obiska iz, Jugoslavije neki značajni mož. Dospevši v veliki New York je sklenil ostati za par| dni v tem mestu, da si istega malo ogle-' da predno se poda proti svojemu domu1 na zapad. Tam nekje na cortlandski ulici ga sreča neki "šnopcarček." Rojaku se je1 ta osebica ,ki jo je kakih 10 jardov pred1 njim "zigzagala" videla podobna ljubljan-! skim podobnim "kavalirjem", ki imajo svoje sestanke ob plavih ponedeljkih pri1 znanem "figa birtu." Zato ga nagovori po slovensko: "No, kam pa vi?" Zigzagar: "O . . . halo, halo! Kaj ste Vi Slovenec?" Rojak: "Da! Slovenec sem, odkar me mati je rodila!" Zigzagar: "Me veseli, moje ime je pa Pe-Terček Zgaga . . ." Rojak: "Tako, ali smem prašati, ali Vi urejujete list G. N.?" Zigzagar se poravna, da ne bi stal tako sključen in izpit pred uglednim rojakom ter odgovori: "'Da gospod! Jaz ga urejujem žq precej let." Rojak: "O tako, a ha, vidim, vidim . . Zigzagar: "Kaj vidite?" Rojak: "Vidim, kako velikega osla poslušajo tisti Slovenci v Ameriki, ki čita-jo G. N.!" Nato pljune v stran in odide. Zigzagar pa jo je odzigzagal proti uredništvu in se dušal med potjo nad resničnim in pravilnim odgovorom značajnega rojaka. i daj?" Zajček: ''Da nam je dobro podkadil pod nos." Očka Z.: "Ne vem ali si danes gluh ali kaj? Jaz hočem vedeti kaj boš ti napisal v samosrajčniku Prokletarcu v odgovor?" Zajček: "He, najboljše bi bilo nič, naj napišemo eno ali drugo, sebe bomo po nosu udarili." Očka Z.: "Tako, tak strahopetec si? Bajgaš! Mislil sem, da imajo samo klerikalci med sabo strahopetce v joli dolini, pa vidim, da mi nismo nič boljši. Ti Zajček si prav tak. kakor Pepe Klepetec v joli dolini, prepričan sem, da boš začel streljati v hrbet svojim lastnim tovarišem in da boš postal izdajica, kakor Pepe .. . Ako na kaj takega misliš, ti svetujem. da pobereš svoja šila in kopita, pa pojdi s Pepetom v kompanijo . . ." Zajček: "Oooočka Vi mislite prehudo." Očka Z.: "Kaj prehudo? Čakaj cepec, iaz ti že pokažem, ko prideva skupaj!" Nato zahukajo z vso jezo v telefon, da je zašumelo na poslušalniku. da bi bil ubogi Zaiček _skorp oglušil. Zajček je še nekoliko časa govoril sam s seboj in godr-nal čez hudega in sitnega Očka. Nato pa se je spravil solit otrobe, ki jih bo podal za tedensko malco svojim backom . . Kdo je bolj '"rdeč"? Chicaški purman: "Rdeča barvca pripada meni in nihče nima pravice se jo lastiti." Milwauslca ciganka: "Kaj boš ti? Rdeča barvca je moja že od nekdaj. Moj oče Vedonič so mi to pravili, ko so me še v zibki gugali." Chicaški purman: "A ... kaj bodo tvoj oče. rdeča barvca pripada edino meni med slov. narodom v Ameriki, nato imam jaz patent, ki je registriran pri "Korito Guarantee Co." Mil wauska ciganka: "Ti se pojdi solit! Jaz bom pa registrirala moj patent pri moji "Korito Guarantee Co." Moja barvca je boljša kot tvoja, je bolj rdeča, zato na imam jaz tudi več backov, kakor ti!" Nato mu je še svoj dolgi jezik pokazala in se zaprla v svojo bajto . . Po telefonu. sam učil. Da ne boste moje pisave We have not planted ours vet. But ^hva1im za J™ie ^eto obhajilo. ^ kos vrgli. Prosim vas da mi boste we are going to do this work. Last! , 1 • Aurora ta~ \ Ar t- t- j .. - „ , , ko uohri bovs in mrls da "re^te tn- \ \ve M ari a pisali. Ker drugič se vear all the people had their pota- , .. ' , - ^ e ie 1,1 1 • 1 o - 1 ■ " • 1 w , , n I ko rath v cerk pa bom vech pisal. Srečno in zdravi toes in by March the 15th. P»ut eve- 'rvthing is rather late here. There are six girls and one bov in our fami- bodite dragi striček. Max Krolnik Dragi Max:—Kako sem se zvese- Iv. T am the oldest. Our farm is not H tvojega pisma! Otroci, ali ste ču- very large. It is just 23 acres, ii našega Maxelna iz Graftona, kaj We have about four hundred peach je povedal? Da se je sam naučil iz trees and one hundred cherry A . e Maria slovensko? Ali ni to le- trees and just a few apple and pear poDa pa ne boste mislili, da ni to re>, kar nam je naš Maxel sporočil, je pa njegova dobra mama priložila pi-mice k njegovemu, kjer piše: 'Ave Maria naj hodi n^ Maxelna, ker se tako lepo uči slovensko iz njih." — Ali 111* to lepo? Kajne, da nas Maxel zasluži, da mu zakličemo vsi po celi Ameriki: Three Cheers! — i'rav lepo se ti zahvalim za tvoje sveto obhajilo za me. Kakor mama sj oroča, ima tudi ata bolnega. Boys in girls, kajne, da bomo vsi molili, <"ia bi Bog dal zdravje ateju našega >.':xelna. Bog te živi. dragi Maxel. Tvoj striček. trees. We have three horses and two cows. We have got about sixty chickens too. We have to water all our stock by a hand pump. Our house has six rooms. We have electric light out on the farm also. We get 25 or 30 eggs a day from our chickens. But eggs are so cheap now they can buy them ,here for rj and; 20 cents a dozen and butter for 20c a pound. We make all our own butter too. We live very close to the snake river. Every time we go to town we have to go across the snake river. They were repairing the bridge for the last two months. But now is all done. But while thev were re-Indianapolis, Ind. — Dragi stri- pairing it we used to go across in a ček: — Ker rada berem "Ave Ma- boat. We ride in the boat a lot in the m" za to sem sklenila Yam pisati. ^ Summer when we go swiming in the I) 'Igo časa sem miselna Vam pisat river. I would rather live in the j): se sem bala zato ko ne znam prov s' vensko pisat. — Jaz sem 14 let stara in hodim u St. Johns Academy. The subject I take are: Shorthand, book-keeping .algebra, spanish, type-anting etc. znam tudi na piano igrati. I was a graduate of the 1921 class of Holy Trinity School. — Father ( vril so jako dobri gospod in mi jih vsi ljubimo, samo ako bi tudi v šoli kaj po slovensko učili. Zaden teden v naši cerkvi smo imeli sv. misijon, saj vem da tudi Vi že veste. Sv. Misijon sa imeli Rev. Benvenut Winkler oni so jako dobri pridigar vsaki večer sem jih šla poslušat. — Vam p' Šlim 15c za eno knjižico "Sveti Križev pot." Please tell me if you have any Slovenian music pieces I would like to get some but I don't konw where. — Rešitev uganjk . . . Please excuse Slovenian V as lepo pozdravim Mayme Vidmar writing country than in a City. Just about every other Sunday some of the farmers have a young colt they want to break in and we like to watch the men ride them and make them buck. We do not have to pay to see a bucking contest here. But I would like to go to a big City to visit some day if I can. I am going to try to go to a nurses' training School in some big City — if I can. I always have wanted to be a nurse. I pray every night that God will grant me the grace to be a nurse. I get up about five thirty or fifteen to six every morning and when we go to Church we have to get up just as early so we can have all the work done before we go to Mass. I guess this will be the last letter I will write now until next fall. Well I must close now. I remain a friend of 1 'Ave Maria boys and girls corner". Mary Paukovich. :ev ! Kako je to lepo! j Da. kdor ima rad Jezuščeka v cerkvi in ga rad obišče, tega Jezušček Vsik-dar blagoslovi. Lepo je tudi, da se tako rada slovensko učiš. Le potrudi se. pa mamo poslušaj ko te tako lepo uče. Prav lepo pozdravi mamo in vse. Tvoj striček. PAYLE ZGAGA. PETELINU V BARBERTONU. Oj. Martinček — petelinček. temo ljubi on noči; pa koraka, kokodaka. "I)on Ouichotte" si novi ti. O peticah, klobasicah rad po "cajtengah" grmi. z glavo maja in razsaja, ker mu slina se cedi. Nam razlaga rad od vraga, pa o Bogu spet golči. A, glej. samo prazno slamo mlati svoje žive dni. In če hoče. ali noče. on "martinček" bo ostal. Le po gnoji, v jezi svoji, muhe bo lovil in bral. Očka Zafrknik snamejo poslušalnik pri telefonu in so poklicali vsi nervozni:! "Rockwell 28 . . V Zajčkovem urada: "Grrrrrr! Grrrr!" Zajčt-k priskaklja ves vesel, misleč, da Ka kliče njegova sweet-sixteen: "Ha-ha-ha-Iooovvv v!" Očka Zafrknik: '*Si ti Zajček?'' Zajček: "Yes. sweetheart!" Očka Zafrknik: "Kaj! sweetheart? Ti že pokažem, me li ne poznaš kdo sem?", Zajček: "Ooooo, ste Vi očka. oprostite sem sssse zmotil!" Očka Z.: "Si li čital predzadnjo Edinost ?" Zajček: "Seveda sem! Salamenski Kazimir ie nam dal zopet dobro zaušnico." Očka Z.: "Kaj dobro? Boš sedaj še hvalil? Jaz bi rad znal kaj ti misliš se- DR. JAMES W. MALLY. SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK Uradne ure: od 9:00 do 12:00 in 1:00 do 5:00; zvečer od 6:00 do 8:00. V nedeljo od 10:00 do 12:00. Phones: Randolf 37" — Office. Princ. 1274 L — Office. Randolf 1807 W — Res. 6127 St. Clair ave., Cleveland, O. NAZNANILO IN PRIPOROČILO Našim cenjenim naročnikom in dobrotnikom naših listov, kakor tudi vsem rojakom po naselbinah v državi Minnesota, naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mladich, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naše liste, kakor tudi oglase in vsa druga naročila, ki so v zvezi z našimi listi. Vsem našim naročnikom in blagim dobrotnikom, kakor tudi vsem rojakom, ga najtopleje priporočamo in prosimo, da grejo Mr. Mladichu, ki se trudi in širi katoliški tisk* kolikor največ mogoče na roke pri njegovem delu za katoliški tisk. Rojaki pomagajte mu širiti naše ii* ste! Uprava Ave Maria, Edinosti in Glasnika P. S. J. m B NOTARSKA IN ODVETNIŠKA PISARNA. KADAR potrebujete notarskih del. bodisi za tu ali stari kraj pridite k nam in dobili boste dobro delo za nizko ceno. KADAR potrebujete odvetniških nasvetov, ne hodite jih iskati h tujcem ampak pridite h svojim ljudem. Mr. R. F. Kom-pare ie izkušen advokat in je naš rojak slovenec, s katerim se lahko posvetujete v vašem lastnem slovenskem jeziku. MR. R. F. KOMPA.RE je velik izkušenec v pregledavanju abstractov. Ta posel vrši že dolgo vrsto let, v veliko zadovolj-nost vseh, ki so imeli opraviti žnjim. Zato, kadar imate prepise posestev ali kaj drugega v tem oziru. izročite stvar njemu, da jo Vam uredi pravilno, kakor zahtevajo državne postave. Za vse se obrnite na: LINCOLN REALTY CO. R. F. Kompare, slovenski odvetnik 1901 W. 22nd St. John Petrovčič in John Jerich, Slovenska notarja. Phone: Canal 4918. Chicago, 111. J. KOSMACH. T8O4 W. a-znd SU Chicago. Ill Rojakom se priporočam pri nakui raznih BARV, VARNIŠEV. ŽELEZ J * KLJUČAVNIC IN STEKLA Prevzamem barvanje hii xunaj in xn» traj. pokladam stenski paptr. Najboljše delo. naniije cene. Rojaki obrnite se vselej na svojega rojaka I 'J t P GOSPODINJA PREMIŠLJUJE TRIKRAT NA DAN. Premišljuje: kaj bo pripravila za zajutrek, za kosilo in večerjo. Najbolj jo pa teži to, kje si bo kupila potrebne stvari za jedila. Odgovor na to je ta: V vaši sredini je "Slovenska mesnica!" MATH. KREMESEC t Chicago, 111. SLOVENSKI MESAR 1912 West 22nd Street Phone: Canal 6319. Pri njemu se dobi vedno najboljše vsak dan sveže meso, suho po domačem načinu prekajeno meso in prave domače "Kranjske klobase", doma narejene po slov. receptu. Gospodinje zapomnite si to{ 5SSSSS ;_ k _ _ J. M. Dovič: ISKRENO. ZAHVALO. . ILVIMlVmyyvm Izraža vrhovno predstojništvo kon-gregacije šolskih sester v Mariboru, — Jugoslavija — neznanemu dobrotniku. ki je blagovolil poslati našemu samostanu 50 dolarjev po "Edinosti". in onemu dobrotniku 50. dolarjev, ki smo jih prejele po prečastite-mu g. komisarju O. Benignu Snoj. Zavod se svojih dobrotnikov spomi-■ nja redno pri skupni molitvi. Ne vemo sicer, kdo je — a Hog Vsevedni, ki vidi najmanjše dobro delo, ga bo nekoč proslavil pred drugimi. Poši-ljatev nam je prav dobrodošla, saj 30 naše razmere v vsakem oziru prav kritične. Tz srca nam prihaj- f odkritosrčna zahvala in obenem * nižna prošnja: Spomnite se še - , Predstojništvo: S* ^idvina Purgaj. KOVAČ IN NJEGOV SIN. ' , POVEST. \ r; .. (Dalje.) r ~ " Toda lepota Rožnega dola ni še pri kraju. Onstran potoka je tudi breg, toda greben njegov ni tako ozek kakor na Rebri. Če stopiš na vrh, se ti odpre cela planina in kmet Kolenec, ki je tu domoval. je imel največ svojih njiv na ravnem in travniki so se mu ob potoku le malo namakali. Vsa skupina te tokave je imela nekako podobo upognjenega kolena, in odtod menda hišno ime Kolenec. Cesta iz dola na breg se ni ovijala, ampak se je vleKJa naravno?* bregu navzgor. Po bregu je bilo tudi obilno saunega drevja, a ta drevesa so bila Še primerno mlada in poznalo se je, c!a je novodoben gospodar na posestvu. Zdaj se ie vrstila vrsta jablan, samih rajnet. zdaj zopet se je križala vrsta samih parmen, angleških in j^.-l trancoskili. Tudi kos drevesnice z lepitn uljnjakom smo našli tam na nbrunku ; za hišo, z opeko krito, se je odpiral lep, okusno ograjen in s štetimi posut vrtec, v njem pa poleg domačih zelenjav mnogo dišečih ro-j doče svojih potrebnih rojak >v _ zic. V prvi vrsti so se zibali naglji, dishl je nVajaron, dišala Meta, se bar-i kraj oceana. Molitev za V- tisoče-vile georgine 111 se drobile marjetice. Druga vTsta je kazala po gredicaii ri blagoslov bo naše pov ^^ilo. salato za salato, od motovila do endivije; tretja vrsta je obsegala češenj; V Mariboru, 14. 5. in čebuljek, južni in debeli koren, repico in redkvico. In Spet se je pokazala vrsta rdečih in rumenih vrtnic, ki so ves vrt začarale s svojim puhom I in duhom. Toda kdo bi našteval vse te vrste in vse. te razlike, kdo bi opisal ves ta red in vse* to lepoto? Saj je že hladnica vsa premrežena in pre-prežena z divjo vinsko trto, na oknih se skušajo pravilno izpeljani žeravci. sloneči na lesenih treščicah, pred vratmi pa se vrste na levo in desno v velikih posodah košati oleandri. Pa kaj še? Celo ljuba vinska trta, prava trta. z amerikarisko cepljena, se solzi v deseterih brajdah po vrsti l:i, daje priliko, poskusiti se tudi v vinogradništvu. Tudi njegovi gozdi so se raztezali tja gori do vrha Slemena, toda "tako obsežni niso in tudi tako zaraščeni ne. Govedi niso imeli toliko kakor pri Rebrovih, toda lepša je bila in hlevi so bili vzorno urejeni. Njiv je bilo več, a travnikov manj kakor pri Rebrovih. Tak je bil torej Kolenčev dom. Kmeta Reber in Kolenec sta kraljevala v Rožnem logu. Kmetovala sta in vladala, kosala se in prav dal a. nagajala in spet mirovala. Toda v dolini, v Rožnem logu, ie bilo še več družin. Precej pod Slemenom je imel Reber svoj mlin in svojega mlinarja, malo bolj v nižavi == ZASTAVE bandera, regalije in zlate znake za slovenska društva izdeluje najbolje in najceneje EMIL BACHMAN, 2107 So. Hamlin avenue, Chicago. 111. Naša prodajalna je odprta vsako nedeljo dopoldne. JELINEK & MAYER 1800 to 1808 BLUE ISLAND AVE. Corner 18th Street Chicago, 111. r 11V" Pripravite se za neodvisnost! Varnn banka, kamor obligate svoj denar. f^fr iUL Začnite se sedaj pripravljati na denarno neodvisnost s tem, da začnete vlagati v hranilni oddelek v Kaspar State Bank. Cim prej začnete, prej se vam bodo pokazale lepe priložnosti in vspeh. Ko boste imeli denar na banki, boste čutili v sebi moč za napredek in postali boste samozavedni. Konservativna in varna banka. Ima vse bančne zmožnosti. Bančna moč nad dvanajst milijonov dolarjev. KASPAR STATE BANK BLirE ISLAND AVE- CORNER 19th STREET POŠILJAMO DENAR V JUGOSLAVIJO po najnižji kurzni ceni. PRODAJEMO ŠIFKARTE ata potovanje v staro do- movino in nazaj na vse linije. ■ « 4»1 ■ d smo ravnokar prejeli in jih imate na izbero v vsakovrstni velikosti in barvah. V vašo korist bo, da pridete in si izberete eno izmed teh oblek. MODA IN PRAVILNOST teh oblek ste natančni v vseh podrobnosti in Vi ste lahko zagotovljeni, da boste dobili za Vaš denar najboljšo obleko. Mi ne prodajamo ničesar, kot kar je dobro in naiboliše. MI VAS VABIMO, da pridete v našo prodajalno in si ogledate našo bogato- zalogo spomladanskih oblek, ki jih prodajamo sedaj od $25.00. $30.00. $35.00, $40.00 in $50.00 in z vsako .obleko damo dvojne hlače Naša prodajalna je odprta ob večerih vsak torek, četrtek in soboto. * 7