Leto XXI., št. 18 Ljubljana, sreda 24« januarja 1940 Cena 1 Din Jpravmsrvo .luDliano dnatlievc i - leietor itev 31 Z* 3123 3)24. 3125 3126 imeratni >aaeiek: Ljubiiano, Selerv ourgovo ui - lei 349/ m 339/ ■'odruinicc Maribor Graiski trg it. 7 Teieton št ^455 ^odruimco Celie Kocenovo ulico t Teietor št I9L računi on dosi ček zavod h> Liubliana št \JJA9. rhoio *sak dan <-azer> ooneoel|ko Naročnino mašo mesečno 25 din Zo inozemstvo 4C din Uredništvo i I u bi i a na Knatlievo ulico 5 telefon 3122 3123 3124 3125 3126. Maribor 3ra|ski trg štev 7 telefon štev 2455, Cehe Strossmayerie«o ulico štev I telefon šte« 65 Rokopisi s ne vračajo Tretja obletnica pakta z Bolgarijo Danes pred tremi leti je bil v Beogradu podpisan pakt o večnem prija-telistvu med Jugoslavijo in Polgarijo. Pakt je pomenil zaključno fazo velikih naporov za pomirjenje in spravo med obema bratskima narodoma. V kratki, a v srcu obeh narodov globoko odmevajoči izjavi je bilo kronano veliko delo blagopokoinega kralja Aleksandra, ki ie v svojih sroravnih prizadevanjih, zajemajočih ves Balkan, našel popolno razumevanie pri bolgarskem vladarju Borisu. Medsebojna obiska obeh vladarjev sta odprla pot sporazumu, ki je postal medtem balkanska realnost. Njo sedai upoštevajo vsi balkanski in iz-venballtanski činitelii, kajti pakt o ju-gosloven^ko-bolgarskem večnem orija-telistvu se ie že v tej kratki preizkušnji treh let izkazal kot eden naiholj trdnih stebrov miru v tem predelu Evrope 2e nekaj tednov po niegovem podpisu ga ie kot takega pozdravil tudi svet Balkanske zveze na svojem rednem sestanku v Atenah v februarju leta 1937 S tem so b'"'le že od vsega začetka odstraniene vse zlonamerne domneve, da bi bil jugoslovensko-bol-gar^ki pakt o večnem priiatelistvp podpisan v nasprotju z interesi Balkanske zve^e ki je v ostalem svojo ponvrlji-vost glede Bolgarije pokazala tudi v znanem solunskem snorazumu z dne 31 iulija 1938. ko je šlo za javno nri-znanie pravice do zo-netne obo^ož^tve, ki ie bila Bolgariji odvzeta z mirovnimi pogodbami. V do-bi. ko se ie Fvrooa z naglimi koraki bližati svoii novi krizi, ki ie dosegla svoj višek z izbruhom voine v seritembru. ie prijateljska pogodba med našo in bolgarsko državo položila temelie za širše ponrrjevalno dolo na vsem balkanskem področju. Nedvomno je v veliki meri posledica prav tega preokreta v jugo^ovcn^ko-bolgarskih odnošaiih. ako ie ves Balkan ob izbruhu nove vojne v Evropi ostal izven konf-kta. zavarovan z nevtralnostjo vseh balkanskih držav brez izjeme, kakor ta naibolj odgo/arja ne le interesom vsake izmed nrh. temveč tudi vsem skupaj kot celoti. Novo utr-d tev v tem pravcu bo prineslo tudi bl;žnie zasedanje sveta Balkanske zveze v Beogradu ki mu letos glede na posebno vlogo balkansk'h držav v na-daliniem razvoju evropske vojne pri-pisuiejo prav povsod izreden pomen. Bolgarija sicer ni še član;ca Balkanske zveze, toda povezana je že doslei s posebnimi dogovori z več;no izmed njenih članic, zlasti z Jugosiavijo. Junija lanskega leta sta na Bledu naš zunanji nrnister dr. Cincar-Markovič ter bolgarski ministrski predsednik in zunanji minister dr. Kioseivanov na posebno konkreten način manifestirala voljo obeh držav po pog^bitvi dosedanjega sodelovanja. Med Bolgarijo in Grčijo so bile zlasti s solunskim dogovorom odstraniene mnoge ovire za medsebojno zbližanje in sodelovanje. Med Bolgarijo in Turčijo pa je bilo medseboino prijateljstvo posvečeno zlasti v pogodbi z dne 18 oktobra 1925. Prav na to prijateljsko pogodfjo med obema državama se sklicuje tudi sofijsko uradno sporočilo o razgovorih državnega tajn'ka v turškem zunanjem ministrstvu Menemendžogla ki je pred kratkim obiskal bolgarsko prestolnico in imel ob tei priliki važne razgovore z bolgarskim kraliem in predsednikom bolgarske vlade. Edina vrzel, ki je navzlic prizadevanjem z več strani ostala doslei še odprta, je vprašanje ureditve bolgarsko-rumunskih odnošajev. Pa tudi v tem pogledu smemo beležiti v zadnjem času nekaj zanimivih manifestacij medsebojne dobre volje, med njimi zlasti govor, ki ga je rumunski zunanji minister Gafencu izrekel pred dnevi na poslovilni večerji bolgarskemu poslaniku v Bukarešti. Jugosloven-sko-bolgarsko prijateljstvo je torej vsestransko delovalo kot pomirjevalni či-nitelj na vsem balkanskem področju in ne le v jugoslovensko-bolgarskih od-nošajih. V tem je njegov širši baEkan-ski in tudi evropski pomen. V novem položa ju, ki je nastal s preobratom lanskega septembra, ko je velik del Evrope zagazil v vojno, se je jugoslovensko - bolgarsko sodelovanje, sloneče na beograjrfkem paktu o večnem prijateljstvu in utrjeno z blejskimi sklepi iz junija lanskega leta, izkazalo kot eden najpomembnejših čini-teliev konsolidacije prilik na vsem evropskem jugovzhodu. Kolikor bolj je v zadniem času prav v tem pogledu narasel pomen naše države, toliko bolj je pridobilo na vrednosti tudi jugoslo-vensko-bolgarsko sodelovanje, o katerem prav v današnjih časih lahko rečemo. da bi ga bilo treba ustvariti, ako bi ga že ne bilo. Triletne izkušnje so nam nudile dovolj prilike, da ocenimo njegovo vrednost tako v preteklosti in se-daniosti, kakor tudi v bližnji bodočnosti. ko bo odgovornost za miren razvoj Balkana visela predvsem na ramenih balkanskih držav samih. M Vojna na življenje in smrt Ameriške sodbe o Churchillovih izjavah in napovedih — »Položaj nevtralcev bo vedno težji« — Londonski in jtariski tisk skušata pomiriti nevtralno javnost Washlngton, 23. januarja. AA. (Havas) Ameriški tisk in politični krogi v Washing-tonu smatrajo, da pomeni govor Winstona Churchilla preokret v razvoju angleškega pojmovanja načina vojevanja. Predvsem se zdi. da je Churchill s tem, da je srdito napadel sovjetski vdor na Finsko, priznal, da bodo morali zavezniki prej ali slej smatrati Sovjetsko Rusijo za svojega sovražnika enako kakor Nemčijo. Churchillov govor pomeni korak naprej k spojitvi sedanjih dveh vojn, kl se vodita v Evropi. Po mnenju ameriških krogov bo ta razvoj dogodkov neizbežen ter bo prinesel zaveznikom gotove prednosti +ndOn 23. jan. A A. (Havas). Govor VVinstona Church lla je še dalje glavni predmet komentarjev brtenskega časopisja. Kakor je znano je ta govor zbud'3 prilično neugodno reakcijo v npkaterih nevtralnih državah »Times« piše, da je bilo stališče br tanske vlade pojasnjeno že večkrat za časa zasebnih razgovorov z zastopniki nevtralnih držav in so bile po zaslugi prizadevanj minili stva za vojno go- spodarstvo ,ki je vodilo pogajanja, sklenjene trgovinske pogodbe z nekaterimi nevtralnimi državami, medtem ko so s drugimi še v teku. Pri teh diplomatskih in gospodarskih razgovorh se ni nikdar pokazala želja od strani Velike Britanije, da se razširi to polje udejstvovanje, »Dal-ly Telegraph« in »Momingpost« objavljata na uvodnem mestu članek, ki se bavi z reakc jo nevtralnih držav ter pravi, da je Churchill nevtralnim državam poslal samo a/pel naj se združijo proti napadalcu, a da jih ni napadal ter da so njegov poziv le slabo razumeli. »Daily Mali« v svojem uvodniku očitno podpira Church-llo-ve trditve. Pariška tolmačenja Pariz, 23. jan. AA. (Havas). Pariški listi posvečajo tudi danes svoje komentarje Church llovemu govorna ter odmevu tega odgovora v tujin. Posebno se bavi j o z zadržanjem nevtralnih držav po tem govoru. »Ordre« piše, da so nekateri 'isti nevtralnih držav videli v Churehllovem govom neke namene Velike Britanije, da bi diktirala nevtralnim državam njihovo stališče List pravi, da se prvi lord admiralitete ni vmešaval v to. niti ni nevtralnim državam naročal, kaj morajo storiti. On je samo agotov 1, da so te države v težkem položaji, in da ta položaj ne bi postal nič lažji če bi popuščale pred kakršnimkoli pritiskom ter žrtvovale svoje sosede. To ie dejal Churclrll — piše omenjeni list ter se sprašuje, kje so tu dali. Končno prav da Francija in Vel'ka Brtanija spoštujeta neodvisnost in suverenost nevti alnih držav celo na Škodo svojih interesov. Kritika v Švisi Ženeva, 23 jan j. švicarski tisk še zmerom živahno komentira sobotni govor an gle^-kega ministra Churchilla. »Journal .le Geneve« na primer prav; med drugim: Ako se Velika Britanija bori z Nemčijo zaradi Poljske, potem je treba ugotoviti, da je bi lo doslej njeno postopanje napram Sovjet- So nemške t£t2 v Galiciji ali niso ? Ritmunske vesti slej ko prej zatrjujejo, so Nemci za* sedli vsaj železnico, v Berlinu in Moskvi pa vsa ta poro- čila odločno demantirajo Bukarešta, 23 jan. s. (Havas). Z rumunsko-sovjetske meje v Galiciji potrjujejo vesti, da so na obmejno železniško postajo dospele nemške čete. Inozemski novinarji tudi poročajo, da so v Stanislavu te dni opazili 50 avtomobilov z nemškim vojaštvom. Sovjetski uradni krogi so pojasnjevali, da odhajajo te čete na madžar-sko-sovjetsko ln rumunsko-sovjetsko mejo, zaradi možnosti madžarsko-rumunsko-tur-škega napada na sovjetsko Rusijo. Poleg tega poročajo da je v Galicijo dospelo več sto nemških strokovnjakov, katerih nalogo uradno pojasnjujejo z nadziranjem repatriacije Nemcev iz sovjetskega dela Poljske in kontrolo železniškega prometa med Rumunijo in Nemčijo. Pa zadnjih informacijah pričakujejo v sovjetskem delu Galicije tudi prihoda vrhovnega inšpektorja gradnje nemških cest dr. Totha. Bukare8ta, 23. jan. s. (Havas) Vojaške oblasti so razdelile po Bukarešti lepake, ki pozivajo hišne posestnike, da v teku 30 dneh v svojih hišah dovrše protiletalska zaklonišča. Nadalje so bili izdani pozivi za prijavo zalog živil. Verjetno so jo predpriprave za uradno kontrolo prodaje živil. Bukarešta, 23. jan. s. (Reuter). Po uradnih Informacijah so dospeli oddelki nemške vojske na rumunsko mejo v sovjetskem delu Poljske. Fungirali pa bodo samo kot železniška policija na železniški progi iz Rumunije v Nemčijo preko sovjetskega ozemlja ter bodo na tej progi nadzorovali promet. Prihod nemških čet je posledica stalnih nemških pritožb zaradi nerednega poslovanja železniškega prometa v sovietskem delu Poljske, kl je povzročalo velike odložitve v pošiljkah rumunskega blaga za nemško vojsko. Kakor Izjavljajo na odločilnih mestih v Bukarešti, je dobila rumunska vlada v tem smislu uradna pojasnila in tudi zagotovilo, da prihod nemških čet ne pomeni večje koncentracije nemške vojske na rumunski meji. Rim, 23. jan. e. Vesti Inozemskih listov na podlagi katerih se vrše obsežne vojaške priprave na Karpatih, smatra ttalijanski tisk za tendenciozne in sodi, da jih vojna propaganda vojujočih se držav uporablja za svoja sredstva. Demantiji Berlin, 23. jan. o. Ob priliki današnje konference novinarjev je zastopnik nemške vlade izjavil da Nemčija na severni rumunski meji nima nobenega železničarja, ne vojaka. Govorice o tem so prav tako neosnovane kakor one otročje pripovedke po katerih naj bi Nemčija sovjetom pomagala na severu, da bi uspešno dokončali borbo proti Fincem. Moskva, 23. jan. s. (Reuter). Enako kakor nemška vlada tudi sovjetska vlada uradno zanika, da bi bile nemške čete v sovjetskem delu Galicije zaradi odstopitve petrolejskih vrelcev Nemčiji ali zaradi zaščite železniške proge iz Nemčije v Rumunijo. Pač pa priznavajo sovjetske oblasti, da je 500 nemških uradnikov v Lvovu in okolici. da nadzorujejo repatriacijo Nemcev iz sovjetskega dela Poljske. Vojaška cona ob rumunski zapadni meji Bern, 23. jan. j. (Havas) Budimpeštan ski korespondent švicarskega lista »Baslei Nachrichten« poroča, da je sprejelo ma džarsko javno mnenje zelo neugodno nt» znanje vest o novem dekretu rumunsk«. vlade, s katerim se proglašajo mesta Ora-deamare in Kluž v Transilvaniji za vojaške cone. Madžari smatrajo ta odlok na perien proti Madžarski .ker so na tem področju v glavnem nastanjeni Madžari. Kakor Jugoslavija, se je tudi Bolgarija odločila v lanskem septembru za nevtralnost. Zunanji politiki obeh držav sta se tako z vidika lastnih in splošnih balkanskih interesov znašli na isti črti. V interesu obeh držav in vsega Balkana pa bi 2:lo, da bi njuna prijateljska povezanost ostala terneli balkanskega miru tudi v bodoče. Prizadevanja ofoeh držav se bodo v tem pogledu gotovo spopokrevala. saj priznava prav te dni vse Evrona veliko mirovno poslanstvo naši državi, o nrrov-nih namerah Bolgarije na je ored^d-nik bolgarske vlade dr. Kjoseivanov pred kratkim takole iznregovoril bolgarskemu narodu: »Želimo in hočemo da ostane Bolgarija izven požara, ki grozi zavzeti nepredviden ob^eg. Vlada se trudi in se bo trudila, da žago tovi bolgarskemu narodu dragocene dobrine miru ne da bi zaradi tega prenehala braniti svoje življenjske interese. Mir in snorazum: to je v dveh besedah polit;ka. ki io je vlada zasledovala v zadnjih letih in ki je Bolgariji prinesla zaunanje in prijateljstvo sosednih in oddajnih držav. To politiko bomo vodili še nadalje z nedvoumno odločnostjo« Ob triletmei beogra rkega naVta želimo. da bi ta nrrovna polit;ka Bolgarije v povezanosti z enako miroliubnn ool;tiko naše države rod:1a naiboliSe sadove za ves B^kan! V tem vid:mo eno izmed najboljših jam*fev za useh nr'roliubn:h prizadevanj držav BdVan-^ke zveze. kater'h zastopniki se bodo v kratkem sestali na važnem posvetovanju v Beogradu. ski uniji izredno milo, čeprav si je Sovjetska unija pod krinko nevtralnosti prilastila velik kos; uničene poljske države in čeprav tudi še zdaj pod krinko nevtralnosti hoče s silo zasesti Finsko. V resnici je Churchill ▼ zasnutku svojega govora mnogo bolj mi9lil na Nemčijo, kakor na Sovjetsko unijo, kar jasno izpričujejo nevtralne države, ki jih je vabil v boj za skupno stvar. Prav v tem pa ie Churchill napravil psihološko .pogreško napram nevtralnim državam, pogreško, katero bo Nemčija prav gotovo prej ko mogoče skušala obrniti v svojo korist. Nemške informacije o ameriškem stališču Rlo de Janeiro, 23. januarja. AA. (DNB) Konferenca ameriških držav, ki razpravlja o vprašanju nevtralnosti, je sprejela sklep, da se smatra za pristojno samo za vprašanja, ki so v zvezi z nevtralnostjo ameriških teritorialnih voda. Ta sklep je utemeljila s tem. da je za vnrašanje nevtralnosti izven meje teritorialnih voda pristojna pa nemška konferenca. Washinrton 23. lanuarja. AA. (DNB) »Washlngton Times Herald« piše o nriliki smrti senatorla Roraha. ki le bil velik izo-'aHnnlst kal bi hHo če bi Amp^ka ne b'"la stonila v svetovno volno List cmatra da b; bil ooložal v Evropi znatno boljši čt AmeriVanri ne bi bili oosepli v voi^o V tem pr'mpni b1 biti namreč zavezniki Wa 1017 prlsllienl skipnifi komnromisni mir. Ker so se pa Ameri^srii poctavUI na str^n 7»v#Tntlrnv SO ti nock"«ali horifi «!P daHp torta hI h*lf navzlic fprrm vo tri Ip novrr^*-'la plrornoStvo nravi tlet rta ep ^ai nnnntTTK* crlncmrt nrot? ?to- 'aoHi To^-MpnSVi T' crtpeoTrt n«"«c+a ta1n uo^nn ker cp nonrocf^nfl T^vriri ■li-hvarri 7oH;niprp rlr- žave so neumne ln boiazliive ko se obo- tavljajo posoditi Fincem denar. TI podobni glasovi so pognali Američane v minulo vojno. List pravi na kraju, da Američani v primeru, da tudi tokrat pomagajo Angležem in Francozom, lahko mirne duše računajo s tem, da se bo zgodovina zadnjih 20 let ponovila. Kajti novi mir bo mako krut kakor versajski in bo imel iste posledice nereda, inflacije in nepopisne revščine, kar bo neizbežno vodilo k novi vojni in novim pozivom Ameriki, naj stopi v to še večjo tretjo vojno. Nemški odgovor Churchillu Berlin, 23 jan. z. V tukajšnjih nevtralnih krogih pričakujejo, da bo Nemčija v najkrajšem času odgovorila na zadnji Churchillov apel na nevtralne države. Računajo s tem. da bo Nemčija ne samo zavrnila Churchillove trditve, marveč da bo svetovala nevtralnim državam, da se jasno zo-perstavijo angleškim težnjam, obenem pa da se odrečejo vsakemu nadaljnjemu sodelovanju z Društvom narodov, ki ga smatra Nemčija sedaj bolj ko kdaj poprej samo za orodje Anglije in Francije. Rumunski odgovor Churchillu Bukarešta. 23. jan. br. Glede na bližnjo konferenco stalnega sveta Balkanskega sporazuma poročajo rumunski listi, da se bo na njej na vsak način utrdila nevtralnost vseh štirih članic zveze. »Universul« opozarja, da je mirovna politika Balkanske zveze povsem v skladu z diplomatsko akcijo, ki jo je v poslednjem času razvila Italija. List v nadaljnjem ostro zavrača Churchillov govor in nasdaša, da majhni narodi nimajo ne dovolj ljudstva, ne dovolj denarja, da bi si mogli privoščiti sodelovanje v vojni, katere končn°~n rezultata še zdaleka ne morejo predvideti. Hude demonstracije proti Angliji na Japonskem Napetost zaradi incidenta z japonsko ladjo — Oster protest pri angleški vladi Tokio, 23 jan. s. (Reuter). Na Japon-jkem je izzvala angleška preiskava japonskega parnika »Asama Maru« veliko razburjenje. Japonski listi ostro napadajo Anglijo. V Tokiju so bile velike poulične demonstracije pred angleškim poslaništvom ln je zastopnik demonstrantov izročil v poslaništvu protest zaradi tega incidenta. Danes je bila zopet seja japonske vlade, ki 9e je ponovno havila z dogodkom. Nato je zastopnik zunanjega ministrstva posetil angleško poslanIštvo in Izročil svetniku poslaništva v razširjeni obliki nov protest japonske vlade proti postopanju angleških oblasti na ladji »Asama Maru«. V angleških političnih krogih v Tokiju je Izzvalo ogorčenje, s katerim Je Japonska sprejela dogodek, precej presenečenja. V angleških krogih zagotavljajo, da ne pomeni angleško postopanje v tem primeru ničesar ilegalnega ali neobičajnega. Tako v sedanji vojni kakor tudi v svetovni vojni je znanih mnogo primerov, v katerih so vojujoče se stranke postopale popolnoma enako. Kmalu po začetku sedanje vojne je n. pr. neka nemška vojna ladja samo 7 milj od švedske obale ustavila švedski parnik in odvedla z njega več angleških ribičev. Na podlagi vsega tega v angleških uradnih krogih tudi ne morejo razumeti, da bi angleško postopanje v primeru »Asama Maru« moglo pomeniti izgubo prestiža za Japonsko. Zahteva po zadoščenju Tokio, 23. jan. AA. (Štefani) Listi Se vedno izražajo nezadovoljstvo zaradi preiskave ladje »Asama Maru«. Politične stranke ter posamezne osebnosti zahtevajo. naj se ta žalitev popravi. »Hoči« piše. da mora Velika Britanija priznati, da jt naredila napako, ker bo drugače Japonska ostro nastopila »Jomiurl« zahteva, da se morajo britanske ladje oddaljiti od japonske obale. »Niči-Niči« poziva Veliko Britanijo, naj prevzame odgovornost za posledice tega dejanja. »Kokumin« pravi, da je zaustavitev ladje »Asama Maru« kakor tudi aretacija Nemcev na njej nezakonito dejanje, ki pomeni izzivanje Velike Britanije. »Mijaho« zahteva, da se na Japonskem prične protibritansko gibanje. Stranka »Tokokaj« predlaga, naj se ukine tuji promet v kitajskih vodah. Vsi listi pa naglašajo, da plujejo tri japonske ladje z nemško posadko v tem času po Tihem oceanu in prosijo, naj bi jim japonska vojna mornarica dala potrebno zaščita Anglsški odgovori London, 23. jan. AA. (Havas). Londonski tisk objavlja obširna poročila o pr testu japonskih oblasti proti aretaciji 21 Nemcev na parniku »Asama Maru«. Japonska vlada poudarja, da je Velika Britanija s tem prekrš la mednarodno pravo. Londonski listi odgovarjajo, da japonska pritožba ni upravičena, ker ne gre za nobeno kršitev mednarodnega prava. »Times« naglaša. da more biti vsaka trgovska ladja v vsakem trenutku in na vsakem mestu ustavljena in preiskana, po ladjah vojskuiočih se držav razen v ter torialnih vodah. Bojne ladje Velike Britanije niso pri izvrševanju te pravice zagrešile ničesar nedovoljenega proti Japonski. Japonska je sama vedno zahtevala pravico, da sme na podlagi mednarodnih pomorskih določb ustavljati in preiskovati vse trgovske ladje, predvsem pa nevtralnih držav. Iste pravice se je posluževala tudi Italija proti britanskim trgovskim ladjam za italijansko-turške vojne L 1912. Japonska javnost mora biti prepričana. da Velika Britanija, ko se poslužuje teh pravic, ne stremi za tem, da bi v kakršnemkoli pogledu kršila prestiž Japonske. Angleška kontrola nad ameriškimi in italijanskimi ladjami London, 23. jan. j. (Reuter). Glede na množeče se ameriške proteste, da angleška pomorska kontrola silno dolgo zadržuje ameriške trgovinske ladje na pregledu, zlasti pri plovbi skozi Gibraltar, kjer ita^ lijanske ladje na primer lahko pasirajo v mnogo krajšem času, objavlja anglefka mornariška oblast naslednjo službeno obvestilo: Pregled italijanskih ladij je mnogo hitrejši iz na^ednjih dveh razlogov. Italijanske ladje prevaža,1o po večini tovor ene same vrste, na primer petrolej ali žlvfa doč'm imajo ameriški parnik! tovor, ki vsebuje včasih do tisoč raznih vrst blaga Dmgi razlog za hitreišo odpravo Italijanskih ladij skozi Gibraltar 1e ta. da so ita-lijprske paroplovne družbe mnogo bolj dostopne in da se pred odhodom lz prista-n'8'a. iz katerega vodijo svc\i tovor, oskrbe s »navicertsl« (od Anglije overovljeni potni listi za blago). Ameriške patro,plovne družbe se tem listinam, kl znatno pospešijo hitrost pregleda, ne morejo privaditi. Navicertse izdajajo angleški konzulati ia te listine jamčijo, da blago ne gre prej na pot, preden ga ne pregledajo angleška oblastva in ugotove, ali spada v seznani kontrabande ali ne. Italijanske ladje, ld plovejo skozi Gibraltar, so po večini namenjene v Italijo in je zaradi tega istinl-tost naslovnikov, ki jim je blago namenjeno. mnogo lažje usrotovlti kakor v primeru ameriških ladij, ki plovejo skozi Gibraltar naprej v najrazličnejše držaVe. - -> »» * » » » f • ^ greda, K L UHO. Bolgarija in Jugoslavija Dr. Kjoseivanov in dr. Cincar-Markovič ob triletnid pogodbe o večnem prijateljstvu Sofija, 23. jan. p. Ministrski predsednik tn zunanji minister dr. Kjoseivanov je dal glede na tretjo obletnico pakta o večnem prijateljstvu med Jugoslavijo in Bolgarijo novinarjem naslednjo izjavo: Potekla so tri leta, odkar je bil v Beogradu podpisan pakt o večnem prijateljstvu in neomajnem miru med Jugoslavijo ln Bolgarijo. Na ta način sta bili izraženi želja in volja dveh sosednih bratskih narodov, da bi živela v miru ln sporazumu ter se tako počutila vzajemno okrepljena v dneh, ko bi nastopila nevarnost, čeprav je vsebina jugoslovensko-bolgarskega prijateljskega pakta kratka, je vendar ogromen njen pomen, ker je ta pakt pomenil osnovno spremembo odnošajev med dvema državama, Id sta nekoč prestali težke izkušnje. Z njim so se ustvarili trajni pogoji ra njun miren razvoj in napredek. Istočasno je ta pakt pomenil in še pomeni doprinos za utrditev miru na Balkanu, doprinos, ki je nadvse dragocen balkanskim narodom baš v burnih časih in sredi usodnih dogodkov, ki jih doživljamo. Pomen pakta postaja s časom vedno večji. Razvoj prijateljskih, prisrčnih ln zaupnih odnošajev, ki »o se nstvarill in utrdili med Jugoslo-vensklm in bolgarskim narodom, jima omo- goča, da se posvetita mira la veri v bodočnost. Jugoslovenski zunanji ir^iister dr. Cln-car-Markovič je dal ob te "priliki bolgarskim novinarjem v Beogradu naslednjo izjavo: V teh težkih časih, Id jih Evropa preživlja, mislim z velikim zadovoljstvom na pakt večnega prijateljstva med Bolgarijo ln Jugoslavijo ob priliki obletnice njegovega podpisa. Ta zgodovinski dokument ne pomeni le, da se je ustvarila popolna prisrčnost v bolgarsko-jugoslovenskih odnoša-jih, nego predstavlja tudi važen prispevek za mir na Balkanu. Kakor doslej bo tudi v bodoče ta pakt vir povoljnih rezultatov v odnošajih med obema narodoma ln povsem se zanašam na to, da se bodo v njegovem okviru ustvarili med njima Se vse tesnejši odnošaji. Turški obisk v Sofiji London, 23. jan. o. (United Press). Lon donski tisk poroča, da bo turški zunanji minister Saradzoglu. ki se bo udeležil pri četkom februarja zasedanja stalnega sveta Balkanske zveze spotoma obiskal tudi bolgarskega ministrskega predsednika dr. Kjoseivanova. V Sofiji se bo ustavil bržkone za dan ali dva »Balkanu rozi nobena nevarnost" Nemško mnenje o razdelitvi vplivnih območij, ki tvori jamstvo za mir na jugovzhodu Evrope Za 60.009 ton ladij potopljenih v enem tednu Objava angleške admiralitete za pretekli teden Pred nekaj dnevi je imel glavni urednik dunajskega poluradnega lista »Siidost-Echo« dr. Rudolf Fischer na dunajski univerzi predavanje pod naslovom »Jugovzhod med dvema frontama«. V predavanju se je zelo optimistično izrazil o možnostih ohranitve miru na Balkanu. Po imenovanem listu posnemamo njegove zaključne misli: V zadnjem času se veliko govori o ustanovitvi enotnega balkanskega bloka, pri čemer se opozarja na možnost italijanskega protektorata nad takim blokom. Pri tem pa it pozablja, da je Italija v zelo odločilnem trenutku najnovejšega evropskega razvoja izrecno odklonila nevtralnost, pridržujoč si proste roke za končno odločitev. Tudi v pogledu pomena osi Rim-Berlin za evropski jugovzhod so se pojavile neutemeljene špekulacije v pričakovanju, da se bo na tej točki italijansko-nemško sodelovanje zlomilo. To pa se ni zgodilo, kajti ni bilo prav nič težko, točno medsebojno omejiti in opredeliti medsebojne nemške in italijanske interese v tem predelu, tako da se ne ls ne križajo, temveč medsebojno celo dopolnjujejo. Po tem lahko presodimo, kolikšne vrednosti je ona druga domneva, po Pariz, 23. jan. br. Agencija Havas ugo- j tavlja v svojem današnjem poročilu o položaju na fronti, da so bile francoske iz-vidniške čete ne glede na silni mraz, ker je ponekod temperatura padla celo na 20 stopinj pod ničlo, tudi včeraj zelo aktivne. Nasprotno je letalstvo na obeh straneh skoraj popolnoma ustavilo svoje udejstvovanje. Nekoliko je bilo topniškega streljanja ob reki Blies, izvidniške čete pa nikjer niso naletele na sovražnika in ni bilo nobenega spopada. Samo v nekem gozdu zapadno od Malih Vogezov je večji nemški izvidniški oddelek skušal napasti francosko prednjo postojanko. Napad, ki ni bil pripravljen s topniškim obstreljevanjem, je bil z lahkoto odbit. partz, 23. jan. br. Vrhovno poveljništvo francoske vojske je davi izdalo naslednje 283. vojno poročlo: Zapadno VOgez<>v je Wl nenadni napad sovražnika odbit. Sovražnik je imel hude izgube. Berlin, 23. jan. AA. (DNB). Kljub mra-su, ki je vladal včeraj, je bilo na bojišču kateri naj bi Italija, Jugoslavija in Madžarska stvorile nekak jez proti nemškemu prodiranju na Balkan. Kakor italijansko-nemško, tako se na splošno podcenjuje glede na ta prostor tudi vrednost nemško-ruskega sodelovanja. Tako so se na primer že pojavili organizatorji nekakšne križarske vojne proti boljše-vizaciji tega predela. Mi samo lahko zagotovimo, da sporazum med Berl.nom in Moskvo v polni meri varuje nemške interese na evropskem jugovzhodu Kakšni so ti interesi, je znano: mir in preprečenje sleherne spremembe, ki bi mogla ovirati svobodno dobavo tega, kar Nemčija iz jugovzhoda potrebuje. Položaj na evropskem jugovzhodu je potem takem trenutno bolj določen po sodelovanju tretjega rajha z Italijo na eni ter sovjetsko Rusijo na drugi strani kakor pa po medsebojnih napetostih jugovzhodnih držav. To sodelovanje predstavlja statut evropskega jugovzhoda. Tretji rajh je in ostaja prva donavska sila. naj bo to komu prav ali ne, naša meja na Karavankah in ob Donavi pa najtrdnejši steber miru na jugovzhodu. precej živahno, predvsem jugovzhodno od P.rmasensa. Nemškemu oddelku se je po-sreč lo prodreti v sovražne rove in je bilo pri tej priliki ujetih neikaj franepskih top-ničarjev. Napad je bil tako hitro izvršen, da je bil sovražnik presenečen in se je zatem skušal bran ti. Ko je nemški oddelek opravil svojo nalogo, se je brez izgub umaknil. Na francoski strani so oili ubiti trije vojaki. Prišlo je do živahnega boja tudi jugo.zapadno od Waldhausna. Na ostalih delih bojišča ni bi'] o važnejših dogodkov. Nemška ogledniška letala so poletela nad Francijo. Vojvoda Windsorsfci v Londonu London, 23. jan. s. (Reuter). Vojvoda VVindsorski, ki je pri angleški ekspedicij-ski vojski v Franciji kot prvi ordonančni oficir vrhovnega poveljnika lorda Gorta in je sedaj na dopustu v Londonu je popoldne posetil vojno ministrstvo. Imel je razgovor s šefom angleškega generalnega štaba sirom Edmundcm Iransidom. ■Hc taviftt y£ napadov, ki m io Mi vel odbiti. Na ostalih odsekih fronte ni bilo nikakih posebnih dogodkov. Na Ladoskem jezeru kakor tudi v Finskem zalivu je sovražnik zaman poskusil obstreljevati finske postojanke in trdnjave Finske obalne baterije pa so uspešno obstreljevale sovražne objekte na kopnem. Sovjetsko vojno poročilo Moskva, 23. jannuarja. AA. Poročilo generalnega štaba leningrajskega vojnega okrožja se glasi: 22. januarja je prišlo na več krajih do prask med ogle ' 'škimi oddelki. Prav tako je bil na več mestih tudi topniški ogenj. Sovjetska letala so izvedla več ogledniških poletov. Neprestani letalski napadi Helsinki, 23. jan. j. (Havas). Navzlic slabemu vremenu, ki je znova zajel Finsko, je bila tudi včeraj sovjetska aviacija zelo aktivna. Sovjetska bombna letala so bombardirala 10 raznih mest na jugovzhodu in severu Finske. Kolikor je doslej znano, je bilo pri napadih ranjenih večje število civilisrtov. škoda, ki so jo povzročila sovjetska letala, je Izredno velika in cenijo, da je bilo pri tem napadu popolnoma porušenih ali vsaj poškodovanih nad 900 poslopij. Posebno hudo so sovjetske bombe opustošile pristaniško mesto Sortavalo v Finskem zalivu. V tem mestu so sovjeti bombardirali tudi bolnišnico, vendar pa k sreči nobena bomba ni zadela bolnišničnih poslopij. Izgube sovjetske vojne mornarice Riga, 23. jan. s. (Associated Press). Po cenitvah inozemskih poročevalcev so bili v teku dosedanje vojne s Finsko že trije sovjetski rušilci tako poškodovani, da dalje časa ne bodo sposobni za borbo. Isto-tako je bilo poškodovanih več sovjetskih pomožnih vojnih ladij, nadalje oklopnica »Oktobrska revolucija« in križarka »Ki-rov«. Sovjetska mornarica je po teh podatkih izgubila tudi 2 podmornici in 4 lovilce min, ki so naleteli na mine. Sovjetske vojne ladje pa so doslej potopile 2 nemški in 2 finski ladji. 1 estonski parnik in 3 ali 4 estonske ribiške ladje. Sovjetska oSenziva na fronti 150 km London, 23. jan. r. Dopisniki tujih listov na finski fronti poročajo, da so sovjeti včeraj pričeli dolgo pripravljeno ofenzivo na Manr.erheimovo obrambno črto, severno Ladoškega jezera. Včeraj so strahovito obstreljevali finske postojanke s težkim topništvom. zlasti na levem krilu Manner-heimove črte, koder so di bile sovjetske čete nalog, da za vsako ceno prebijejo finsko fronto, da bi tako prišle za hrbet Manner-heimovih utrdb Kakor javljajo iz Helsinkov. se ofenziva danes nadaljuje. Finci se uporno branijo in jim je dosedaj uspelo, da so sovražnikove napade odbili ter mu prizadejali velike izgube. Helsinki, 23. jan. s. (Reuter). Zadnja poročila pravijo, da ie sovjetsko topništvo pričelo na Karelski zemrljski ožini mečno obstreljevati finske postojanke. Severno od Ladoškega jezera pa je na 150 km dolgi fronti v teku nova sovjetska ofenziva. Doslej so bili vsi sovjetski napadi uspešno odbiti. Seja italijanske vlade Rim. 23. jan. br. Italijanska vlada je imela v okviru svojega sedanjega zasedanja danes tretjo sejo, ki je trajala od 10. do 12.30. Poleg cele vrste dekretov upravnega značaja, so bili sprejeti tudi nekateri dekreti, ki se nanašajo na vojsko. Tako na položaj in napredovanja oficirjev, na podpore družinam vojakov, ki so v posebno težkem gospodarskem položaju in na položaj in napredovanje letalskih oficirjev. Motta umrl Bern, 23. januarja. AA. (Havas) Bivši predsednik švicarske republike Motta jfc umrl davi ob petih. Pokojni Motta je bil sedaj načelnik (minister) političnega oddelka švicarske vlade. Umrl je zaradi srčne napake. Dosegel je starost 69 let. Zveznemu svetu je pripadal od leta 1911 naprej kot načelnik finančnega oddelka, od leta 1920 dalje pa kot načelnik zveznega poka, od leta 1920 dalje pa kot načelnik političnega oddelka. Pokojni Motta je bh petkrat predsednik švicarske konfederacije. Od leta 1920 dalje je bil tudi vodja švicarske delegacije pri Društvu narodov. Bil je častni predsednik in član odbora mednarodnega Rdečega križa ter častni predsednik konference za razorožitev. Ameriška pomožna akcija na Poljskem Berlin, 23. jan j. (Havas). Nedavno je prispela v Berlin delegacija ameriških humanitarnih organizacij. De^gacija je dobila od nemške vlade dovoljenje, da na zasedenem poljskem ozemlju organizira široko zasnovano pomožno akc!jo v korist poljskega prebivalstva. Delegacija bo te dni odpotovala v Krakov, kjer bo centrala ameriške pomožne akcije za vse poljsko ozeml-ie, v kolikor je zasedeno od Nemcev. Nemška oblastva so obljubila ameriški dobrodelni organizaciji ki bo delovala skupaj s ameriškim Rdečim križem, popolno svobodo v njeni dobrotvorni akciji, za katero ima, kakor zatrjujejo z zanesljive strani, na razpolago zelo velika denarna sredstva, izvirajoča od raznih ameriških zbiralnih' akcij. Iz istega vira zatrjujejo, da bo v najkrajšem času odpluio lz New Torka več ameriških ladij, natovorjenih z živežem, oblako m zdravili, namenjenih za Poljsko. Poljski parlament z&ssda v Parizu Pariz, 23. jan. s. (Reuter). V poljskem poslaništvu je bila danes prva se.ja polj-i skega narodnega sveta, ki tvori začasni poljski parlament in predstavlja posvetovalni organ poljskega predsednika v inozemstvu. Prvi akt novega parlamenta je bil, da je sprejel resolucijo, ki iz"aža simpatije Fnski. Za predsednika parlamenta je b« izvoljen prvi predsednik Poljske Paderevvski. V svojem otvoritvenem govo-j ru se je spomnil Paderevvski bratov na Poljskem in je rekel, da je Poljska nesmrtna. Izrazil je svojo vero v njeno 1 dokončno zmago ob strani zaveznikov. London, 23. Jan. J. (Reuter). Po urad-uh podatkih, ki so bili danes objavljen:, e bilo v preteklem tednu, ki se je končal 21. januarja, potopljenih četvero angleških ladij s skupno tonažo 23.843 ton in 11 nevtralnih ladij s skupno tonažo 35.248 jon. Nemčija Je v istem tednu izgubila 3 trgovske ladje ln sicer »Albert J a n u s« 11598 ton), ki se je zasledovana od francoske vojne ladje sama potopila, parnik ■>Avgust Thiessen« (2342 ton), ki je zadel na mino v bližini Stockholma in parnik »Phaedra« (629 ton), ki so ga zaplen le angleške kontrolne ladje in odpeljale v neko angleško luko. L<>ndOn, 23 jan. s. (Reuter). Po podatkih admiralitete so do konca preteklega tedna angleške vojne ladje spremile 6872 trgovinskih ladij. Samo 14 izmed teh ladij je bilo potopljenih. Vsak dan nove žrtve London, 23. jan. j. (Reuter). V bližini severne angleške obale sta zadela na mine angleški parnik »Baltangle« (1523 tone) in norveški parnik »Pluto« (1598 ton), čeprav sta se obe ladji zaradi izredno hudih poškodb naglo potopili, ni bilo nobenih človeških žrtev. 49 članov posadke z obeh ladij in sicer 27 z »Baltangle« in 22 s par-nika »Pluto« se je še pravočasno vkrcalo v reševalne čolne, v katerih so srečno pri-veslali do nekega ribiškega pristanišča precej severno ob vzhodni angleški obali Lizbona, 23. jan. j. (Reuter). 220 km južno od Portugalske je bil torpediran grški tovorni parnik »Ekatonnarchos Dra-koulis« (8100 ton). Od celotne posadke, ki je štela 28 mož, se jih je 12 rešilo na ita^ Bern, 23 Jan. br. Skoraj z vse severne poloble sveta prihajajo vesti o snežnih metežih in velikem mrazu, žrtvah in neštetih prometnih ovirah. Samo v 23 ameriških zveznih državah je mraz zahteval preko 250 človeških žrtev. Na Danskem je zapadel sneg mestoma do višine 6 m. V Belgiji je temperatura padla ponekod celo do 30 stopenj pod ničlo. V Zedinjenih državah je mraz posebno na jugu uničil skoraj vse posevke. Vse šole so zaprte, ker so brez peči. Na Daljnem vzhodu je mraz posebno po mestih zahteval Izredno veliko število žrtev. Zima je največ žela med kitajskimi begunci, ki so se zatekli v večje centre pred vojno vihro. V Španiji je temperatura padla danes do 20 stopenj pod ničlo. Reke v severni Španiji so skoraj vse zamrznjene, železniški promet je v mnogih pokrajinah prekinjen Pokrajina Segovia je celo popolnoma izolirana od ostalega sveta. V pokrajini Vitto-ri.ii je temperatura padla na 14 stopenj pod ničlo, v Huesti na 11. V Oviedu sneži že dva dni, enako tudi v Sevilli, kjer takega mraza ne pomnijo že 40 let. V Madridu Je zapadlo toliko snega, da je ves lokalni promet ustavljen. Ljudje hodijo po ulicah v smučarskih krojih. Vozove so zamenjali s sanmi. Na Danskem so danes besneli strašni snežni meteži. Na Jutlandu je bil zaradi Zagreb, 23. jan. o. V Zagrebu že tri dni neprestano sneži. Snega je že nad pol metra. Tramvajski promet je moral biti nekoliko omejen, a tudi ostali promet se razvija le z velikimi težavami Pri čiščenju ulic je sedaj zaposlenih okrog 1.500 delavcev. Sarajevo, 23. jan. o. V Bosni so nastopile nenadne'vremenske spremembe. Povsem nepričakovano je nastopilo južno vreme, ki je povzročilo da je pričelo v bosanskih planinah znova gosto snežiti. Z gora se je utrgalo tudi že nešteto plazov. Na mnogih krajih so plazovi zasuli železniško progo tako. d- je Sarajevo spet odrezano od ostalih krajev v državi. V Hercegovini je v pretekli noči za-divjal strašen snežni metež. Povzročil Je veliko gmotno škodo m zahteval tudi nekaj človeških žrtev. Na planini Veles pri Mostartu so volkovi napadli 7 tihotapcev tobaka, ki so Sožalje kneza namestnika vdovi prof. šišiča Zagreb, 23. jan. o. Knez namestnik Pavle je poslal vdovi prof. Ferda Sišiča naslednjo sožalno brzojavko: »Izvolite sprejeti moje globoko sožalje ob smrti vašega soproga. — Pav/e.c Po pomoti poskušen vlom v Davidovičevo hišo Beograd, 23. jan. p. V pretekli noči okrog 2. se je pripetil v Njegoševi ulici 41., kjer stanuje predsednik demokratske stranke Ljuba Davidovič, incident, ki je spočetka Izgledal zelo zagoneten, a se je kmalu izkazal za povsem nedolžnega. Okrog 2. ponoči je cmkograf Državne tiskarne Peter Hmeljak skušal vdreti v Davidovičevo hišo. Nastopil je zelo anergično. S ključem je odprl dvoriščna vrata, ki pa se niso dala odpreti, ker so bila zaprta še s posebno verižico. Ko se mu ni posrečilo priti na dvorišče skozi vrata, Je preplezal visoko ograjo. Služkinja v hiši pa ga je opazila ter priklicala policijo. Ko je bil Hmeljak aretiran, Je izpovedal, da je zvečer popival. Domenil se je z nekim prijateljem, da se bosta ponoči sestala, a Je njegovo stanovanje zgrešil. Zato je nehote poskušal vdreti v tujo hišo. Spočetka mu niso verjeli, a danes popoldne je policija potrdila da se j« Incident pojasnil in da Hmeljak dejansko nI imel nikakih kriminalnih namenov. hjanski parnik »Nono Padre«. ki Jtti Je prepeljal v Gibraltar neka portugalska ribiška ladja pa 10 članov. Sest grških mornarjev je utonilo. Negotova usoda dveh nemških podmornic Pariz, 23. jan. j. (Havas) Iz verodostojnih francoskih virov potrjujejo vest, da so nedavno angleške vojne ladje napadle dve nemški podmornici, ki sta bili potem vpisani v seznam potopljenih nemških podmornic. Ker doslej za potopitev ni zadostnih dokazov, angleška admiraliteta ne more zanesljivo potrditi, da sta bili nemški podmornici potopljeni. Nesreča nemške trgovske ladje Kodanj, 23 Jan. s. (Reuter) Nemška 10.000 tonska trgovinska ladja je ponoči v bližini Jiitlanda v viharju nasedla na dna Z obale je bila poslana na pomoč danska pomožna ladja, vendar je kapitan nemške ladje vsako pomoč odklonil. Devet novih angleških oldopnic London, 23. jan. p. Nocojšnji listi poročajo, da v britanskih ladjedelnicah v vsej naglici grade pet novih ogromnih novih vojnih ladij po 30.000 ton. Dve izmed njih bosta splovljeni v morje že letos. Poleg tega grade v angleških !adjedeln;cah štiri oklopne ladje jx> 35.000 ton. Njihov« brzina bo presegala brzino enakih bojnih dij po vsem svetu. njih res promet ukinjen. Tudi v Belgiji sneži v gostih kosmičih. Ponekod Je zapadlo do 2 m snega. V bližini nizozemske meje so zmrznili trije moški. Na švedskem je bil promet prav tako prekinjen na mnogih železniških progah. Zaradi snežnih viharjev je bil ukinjen ponekod ob južni švedski obali celo obalni pomorski promet, šole so skoraj povsod zaprte. V Albaniji je divjal danes strašen vihar. V neki vasi v okolici Argikastra v južni Albaniji je porušil dve hiši. 16 ljudi je bilo ubitih. V okolici Korče pa je reka Devoll spričo nenadne odjuge prestopila bregove in poplavila dve vasi, tako da ju je moralo zapustiti vse prebivalstvo. Budimpešta, 23. jan. bT. Ze dvajset let ne pomnijo na Madžarskem tako hude zi-me. kakor je zavladala te dni. Po vsej Madžarski so tako strahoviti snežni zameti, da je onemogočen ne le ves promet na cestah, marveč tudi na železnicah. V Budimpešti sami je zapadlo toliko snega, da mestna občina sama ni mogla očistiti ulic niti i mobilizacijo brezposelnih, marveč je morala priti na pomoč vojska. Vsa garmzija je bila alarmirana in je ves dan pomagala kidati sneg. da so vsaj za silo vzpostavili tramvajski in avtobusni promet. Temperatura ae giblje okrog 10 stopinj pod ničlo . z volkovi Vedno nove žrtve krenili po svojih protizakonitih opravkih čez goro. štirje tihotapci so jim u bežali, ostale tri so volkovi raztrgali. Neka orožnika patrola je tudi pri vasi Visočici našla tri človeš^ta trupla. Neznanci so vsekakor omagali v snežnem viharju Ur zmrznili. Sneg tudi ob Jadranu Sušak, 23. jan. o. V Hrvatskem Primorja so nastali veliki snežni zametu Na Sušaku samem je zapadlo za pol metra snega. V okolici je ponekod dosegel celo 2 metra. Ves avtobusni promet je ukinjen. V pro-tckli noči je na Liču v Gorskem Kotaru v snegu obtičal neki tovorni vlak, tako d« Je bil železniški promet tudi na tej progi prekinjen. Liška proga je bila v pretekli noči zamedena polnih 6 ur. Na smiski progi p« se je promet spet obnovil. Med Splitom in bližnjimi kraji pa je avtobusni promet še nadalje prekinjen. Povečanje tržaškega pristanišča Trst, 23. jan. AA. (Štefani). Novica, da je vlada vzela v razpravo odobritev izdatkov za povečanje tržaškega pristanišča. J« zbudila največje zadovoljstvo med industrijalci, trgovci in delavci. Poslali so Mus-soliniju brzojavko, v kateri prebivalstvo mesta Trsta izraža svojo zahvalo. Naša delegacija pri medna* rodnem uradu dela Zagreb, 23. jan. o. V Beogradu se mudi delegacija zagrebške delavske zbornice. Delegati se pogajajo z delegati beograjske delavske zbornice glede zastopstva pri mednarodnem uradu za delo v Ženevi. Hrvatski delegati zahtevajo, naj se dosedanji delegat Bogdan Krekid kakor tudi dopisnik dr. L©-vin Steinitz odstavita. Le v tem primeru bo zagrebška delavska zbornica pripravljena sodelovati z beograjsko delavsko zbornico. Zagrebški delegati predlagajo, da se na mestu enega delegata pri mednarodnem uradu za delo v bodoče imenujejo po trije in sicer eden iz Zagreba, drugi iz Beograda, a tretji iz Ljubljane. Vremenska napoved ZenaunsKa; po večini otofcačno ln nekoB-ko rarzleje ter nekaj novega snega v as-verni polov«! države. Zmerna teaafMOMte* *a e nekaj d*žja v južnih krajih, k Finski je potrel neposredna pomoč Spričo silne premoči sovjetov dosedanje podpore z vsega sveta Finski ne bodo nič pomagale Rim, 23. jan. AA. (Štefani) Posebni dopisnik »Messagera« iz Helsinkov poudarja, da je treba priznati, da je solidarnost vsega sveta glede vprašanja Finske ostala do-zdaj brez važnejših uspehov, predvsem na praktičnem polju. Jasno je, da samo dejanje posojil in pošiljanje zdravstvenega materiala ne more omogočiti Finski, da bi vzdržala pritisk zavojevalca. 2e se bliža konec drugega mesca, odkar traja vojna, pa se niti neposredno zainteresirani državi, švedska in Norveška, še nista odločili za pozitivna dejanja. Treba je priznati, da švedska in Norveška oskrbujeta Finsko z življenjskimi potrebščinami in drugim materialom in da jo tudi finančno podpirata. Vendar finski državniki smatrajo, da bi tudi druge skandinavske države morale storiti še več, kakor pa so storile dozdaj. Jasno je, pripominjajo ti finski krogi, da se ambicije Moskve ne bodo omejile samo na Finsko. Ottawa, 23. januarja. AA. (Reuter) Kanadska vlada je odobrila finski vladi 100.000 dolarjev kredita za nakup življenjskih potrebščin. Montevideo, 23. Jan. br. Urugvajska vlada je danes predložila parlamentu, da bi se dovolil Finski kredit 100.000 urugvajskih pesov. Zunanji minister j« utemeljeval zakonski načrt in je v svojem govoru nagla-sil, da je mala nordijska država spričo svoje borbe proti silni premoči napadalca vredna vse podpore in solidarnosti civiliziranega sveta. Helsinki, 23. jan. j. Predsednik flnsflte republike KaUio je poslal maršalu Man-nerheimu pismo, v katerem mu čestita na uspeh h, ki jih je doslej dosegla finska armada. V svojem pismu pravi Kalilo med drugi: »Zmaga, ki ste jo izvojevali pri SuioaraissaJmiju bo ostala kot jasna luč v zgodovini našega naroda.« Finska vojna poročila Helsinki, 23 jan. br. Vrhovno poveljstvo finske vojske je nocoj objavilo naslednje vojno poročilo: Na Karelski ožini je bilo topniško streljanje na nekaterih točkah fronte precej živahno. Med Sumo in Moulanjarvijem je bil odbit napad neke večje sovražne izvidniške čete. Včeraj so finske čete na tem področju uničile štiri sovjetske tanke. Severovzhodno Ladoškega jezera so bili uspešno odbiti vsi napadi sovjetov, ki so jim bile prizadejane hude izgube. Finci so zavzeli nekaj sovražnih postojank in uničili večje število sovjetskih oklopnih avtomobilov. V ilustracijo obsega teh bojev je omeniti, da je samo pri Kolanjokiju v poslednjih dveh dneh padlo nekaj nad tisoč sovjetskih vojakov. Na odseku med Alujokijem in Nu-mansijem je bilo nekoliko topniškega streljanja. V smeri proti Altajokiju je so vraž- Mala Mfka v Vogezili Na zapadni fronti imajo Ze stopinj mraza, kar ovira letalske in vse druge večje akcije Zima terja ogromne žrtve Samo v Zedinjenih državah nad 2SO mrtvih — Velik zastoj prometa v Španiji In na severu — V Albaniji pa uničujoča odjuga Tihotapci v Snežne nadloge po vsej državi — ^ - mm—mm.......... Zameti in plazovi ovirajo promet tudi lokalni vlaki so imeli znatne zamude — avtobusov Ljubljana, 23. januarja. Letošnja zima s bvojum inunasumi pie-seucctuiji ne namerava pienenau. troti juuu je cianeb .taceiu mesu, ua i_.juDijana in na^u puKiajina ze uuuiin io iet msia aoziv tii lčiko v iouko naio^ene snežne oue-je, v kakisni sta se cianes ^.naaii. anezno je se uu sieue popuiuiieva in višina pa OiOod snega se ze močno baza metru. 'iuuksna množina snega je po unčah in Cfcs^an, zia^n v juirnjin uran, povzročila nmogo nevšečnosti. Promet z vosiii je ob-čuuio zastai m človek je imel priliko opazovati zasnezene avtomobue, ki so si skozi deoe^o p^ast snega zaman poizkušali utreti pol. luui tramvaji so vozni z veiikimi zamudami, da ne govorimo o težavah pešcev, ki so ziasti na periieriji prezebli in premočeni gazili sneg do koien. Vozovni promet je skoraj povsem izostal, saj se niti s sanmi ni biio mogoče preriniti kaj daieč. Z.vuski trg je bil pust, pogled nanj je bil kakor da smo v zakopih na fronti. Nekaj prometnih ulic in prehodov je še do poznega dne ostalo brez potrebne gazi in pa-santi so upravičeno godrnjali na poklicane činiteije, ki jih je nepričakovani »snežni val« očitno povsem spravil iz tira. Mestna občina je preko 400 delavcev poslala na ulice, da jih očistijo snega, a takšen opravek danes ni bil šala in bi jih bilo treba še najmanj enkrat toliko. Prijavljajo se še zmerom novi brezposelni in sezonski delavci. ki jim bo sneg nekoliko olajšal življenjske skrbi. Plačani so po 3.50 din na uro in njihov delovni dan traja 10 ur, po potrebi še več. Tudi voznikov je menda premalo, snega pa toliko, da bi ž njim lahke zasuli strugo Ljubljanice do vrha. Ljubljančani na prav različne načine komentirajo ta nenadni dar z neba. Neka terim — zlasti mladini — je vsa reč prav všeč, saj bo smučarska sezona zdaj na višku. Nič kaj pa niso zadovoljni hišniki vogalnih hiš, ki imajo vsako jutro kar na dveh frontah opravka s snegom. Temperatura se je nekoliko izboljšala in zrasla od jutrnjih 7 stopinj popoldne na 3 stopinje pod ničlo. Ljudje so se mraza že kar privadili in jih nihanje živega srebra v termometru nič več ne vznemirja. Stare prerokbe govore, da nas bo svečnica še pošteno mrazila. Če v januarju močno sneži, pravijo, je svečnica radodarna z ledenimi svečami. Prešmentana zima bo še celo politiko in vojno izrinila iz pogovora. Kamor prideš, teče beseda snmo o snegu, o zimskih radostih in bridkostih. Vlaki in avtekusi so cbt:cali V velike zagate je zaradi snega zašel železniški promet. Zamude brzih vlakov so ostale, njim pa so se pridružili tudi domači potniški vlaki. Tako je potniški vlak iz Maribora, ki prihaja ob pol 8. v Ljubljano, imel nič manj ko 240 minut zamude, ker se je na progo med Lazami in Zalogom vsul velik plaz, ki so ga delavci iz Ljubljane in s proge odkopali šele po nekaj urah težkega dela. Več manjših plazov se je odtrgalo tudi v hribovju na odseku med Savo in Hrastnikom, ki je znan po svoji pTazovitosti v zimskem in letnem času. Tu so vlaki vozili ves dan samo po zunanjem tiru v obe smeri, ker so tir ob vznožju potrebovali za odvoz nakopanega snega. Prav tako so zameti na Notranjskem povzročili velike zamude vlakov proti Trstu in nazaj. Velik nered je sneg povzročil tudi v avtobusnem nrometu. Tako je avtobus, ki vozi iz Lašč v Ljub^ano in nrevozi to progo sicer v dobri uri, potreboval danes za 's*0 razdaljo ni? manj k" net ur. Na progi Ljubljana - Turjak -Bloke - Pro7'd je zakadi snp*-"'h ometov začasno ukinjen avtobusni promet. V snegu je obtičal tudi jutrnji kamničan, s katerim se vozi v Ljuttjano mnogo delavcev in pa šolske mladine. Mnogi izmea dijakov so jo nazadnje, ko so videli, da se vlak ne premakne, mahnili peš proti me stu in so prišM z ve1,-k;mi zamudami v šole. V snegu je obstal tudi službeni voz električne restne že^znice. ki odpelje vsa ko jutro ob 5. iz remize proti mes*u. da pobere uslužbence, ki morajo zjutraj na de^. Moož'ra voznikov in sprevodnikov je morala peš iz mesta do remize in prvi tramvajski vozovi so z veliko zakasnitvijo krenili proti mestu, ko so bile napravijent, gazi. Hud karambol dveh avtomobilov se jt primeril na banovinski cesti v Zmincu v Poljanski dolini. 2''rovski avtobus je peljal 23 notn'kov na škofjeloško postajo. \ 21mincu je privozil naproti tovorni avte z l,o?a. Na zasneženem cestišču je zadnji del tovornega avtomobila zadel ob prednji del avtobusa in ga temeljito pokvaril. Vse se je odigralo z bliskovito naglico in pot- niki so prestali mnogo strahu. Lastnik avtobusa ceni škodo na svojem vozu na 10.000 din, iastnik tovornega avta pa na 500 din. Žrtev mraza bi bil včeraj skoraj postal 17 letni hlapec Stanislav Smcdej iz Karu-neve ulice. Doma je zamrznil vodovod in fant je zakuril pečico, da bi vodovod od-tajal. Ko je čakal na uspeh svojega prizadevanja, je zadremal in malo je manjkalo, da ne za zmerom, zakaj iz oglja so se začeli razvijati strupeni plini. Našli so ga nezavestnega in pozvali mestne reševalce, da ga prepeljejo v bolnišnico. Reševalci so vzeli pulmotor s seboj. Fanta so obudili s kisikom k zavesti, še preden so prišli v bolnišnico. Velike ovire na Gorenjskem Kranj, 23. januarja. V zadnjih treh dneh je zapadlo na Gorenjskem 60 cm novega snega, tako da ga imamo sedaj že preko enega metra. Največ snega je zapadlo v pretekli noči, toda vse kaže, da še ne bo konec, ker je danes še vedno naletaval. Nastopile so velike ovire v železniškem prometu in so imeli dane1 vsi vlaki na gorenjski progi velike zamude. Se večje zapreke pa je sneg napravil v avtomobilskem prometu. Vse ceste po Gorenjskem so tako zasnežene, da je promet z avtomobili zaenkrat izključen. Tako so danes izostali tudi avtobusi na progi Tržič - Kranj - LjubMana. Zastoj bo trajal vsaj toliko časa, dok7er s plugom ne izorjejo zasneženih cestišč. Delavstvo iz okoliških vasi. ki se je še do ponedeMka vozilo v tovarne s kolesi, je n oralo danes peš gaziti no 5 pa tudi do in km daleč. Ze v ponedeljek so na trž^m dnevu v Kraniu izostal kmetje in kmetioe iz oddaljenejših vasi in so prinesli na živilski trg pridelke na prodai 'e oni iz naj-bližie okolice mesta. Z damS^rm d^em pa ie nromot popo^oma izostal in je na cestah opasti le sem in tja kake vprege sani in zjutraj mVkarice. ki z naivečio težavo rinpio ali vlečejo male sani po zasneženih cestah. sfeem, zlasf? Kočevskem Novo mesto. 24 jannaria Včeraj in danes ves dan pp vsem Do leniskem nemestano sneži. Sneg naVtava v gost:h ko.sm:h pri temo^aturi —5° C in ga je do-s^ai zanad'0 že 70 cm na odnrtem po hribih in kjer so b;li zameti ra tudi mnogo več. Davi so morali 'iudie do'go od-kidavati snežne mn"ž;n° iznred hi«, da «0 'ahko prišli do h'evov Vse ces*c so vicoko zametene s snegom Po?tn' avtobus R-"5;ce-Novo mesto dan^s ni prsnel prav tako ne osta'i avtobusi. D^eniska že'ezni?ka nro-ti je bi'a zjutraj vsa zatrnana s snegom Za radi te«a je imel jutmii liub'iancki v'ak ki prihaia norma'no ob 7 30 v Novo m"«to nad eno uro zamude. dono'Han=k v'ak ki prihaia ob 10. pa p0 mrnut Vei'ki zameti so onemogočili vsak redn: vozni in avto bucni promet na ce^ah v Luib'iano K*-škn v Met';ko preko O^iancev v Zan-eb. v Čermo?niice in v Zi.iž"mh»rk V čermo*nij škem okraiu. v kočevskih hribih m na Gorjancih je nad meter sne«a. Antonov seiem v Novem mestu ie eden največrh in nsubolj olvskavh na Do leniskem v letu. Danes na so lahVo nani prišli le 'iudie iz b'ižni;h vasi in še ti so prispeli ob 11.. bni iz da'in:h kraiev na so mora'i oditi na not že v p^nede'iek Na sejem, ki je nudil ze'o ža'o*tno s'iko je b"o prip©ljan:h le n^ka' nad "50 g'gv živine dočim so druga leta običajno prignali do 1000 g'av. Tudi živPski trg je bil pra»en R-^ke kmetice so takoj prodale svoja živi'a Go-snod:nje so z'asti p'ani'e na ia'ca. k; so bile kar po dva dinarja komad Vsa mestna okoTka pota so g'oboko v snegu Le tu pa tam se v sne*u vid' skr"rrna gaz Mestna obč:na. ki bi m^ra'a skrbet' za svoje ceste ter jih očistiti, tega ni zmo-g'a. ker nima phi"a. Vendar bi se da'o temu odpomoči, če bi zaprosila državno cestno upravo za snežne pluge, saj sta v sk'a di"ču na občinski cesti kar dva p'uga. ki ležita brez koristi. Malo drbre volje in uvidevnosti bi bilo na mestu, da ne bi ljudje in živina trpeli brez potrebe Dnvi so pričeli čistiti sneg na državni cesti Novo me-sto-Zagreb, vendar samo na posameznih odsekih. Po.rtni avtobus Novo mesto Brežice do nadaljnjega ne obratu'e prav tako ne Kr'ko-Novo mesto. Popoldanski v'ak rz Ljub^ane, ki prihaja ob 16.. je imel 00 minut zamude, vlak iz Kariovca. ki prha ja ob 18., pa se je že do Novega mesta za FrsS. šišlč f V nedeljo je hrvatska znanost in 2 njo vsa jugoslovenski duhovna kultura izgubila največjega hrvatskega zgodovinarja, profeso:ja zagrebške univerze dr. Ferda Slšiča. Znameniti razskovalec domače zgodovine je umrl po daljšem bolehanju v 71. letu svojega plodovitega in zaslužnega življenja. Ferdo šišič je b'l po rodu iz Vinkovcev. kjer se je rodil 9. marca 1869 Ljudsko šolo in gimnazijo je dovršil v Zagrebu, vseučilišne študre pa v 5Sagrebu in na Dunaju. Za doktovja ffozofije je bil promo-viran 1. 1900. L. 1902. je bil habilitiran za docenta hrvatske zgodovine na zagrebškem vseučilišču, kjer je postal leta 1909. redni profesor. Lansko leto so ga upokojili. Kot neumoren raziskovalec domače zgodovine je mnogo delal v tujih arhivih, zlasti na Dunaju, v Rimu. v Budimpešti in v Parizu, kjer je nabral obilo še neobdelanega gradiva iz zgodovine hrvatskih krajev in sosec'n'h dežel. Po svojih raz-lskavanjih in številnih spisih je prof. šišič za-^ovel v vsem slovanskem svetu, kakor tudi pri Nemch. Italijanih in Francozih, ki so ga večkrat citiral v svojih strokovnih razp-avah. V znanost' je deloval 47 let. to se pravi od leta 1892 prav do zadnjih dni svojega ž:vljen'"a. V hrvatski zgodo vini je nadaljeval delo Račkega Smiči-klasa in Klaiča. Zal da mu ni bilo dano dovršiti najpomembnejše, monumentalno delo, ki naj bi dalo sintezo vseh njegovih raziskavanj in proučevanj, kakor tudi sintezo vse hrvatske h!storiografije. namreč veliko delo »Povijest Hrvata«. Doslej je izšla samo prva knjiga »Povijest Hrvata u vrijeme narodnih vladara« Na drugem in tretjem delu je de1 al vse do zadnjega diha. Poleg tega je izdal pri »Mat:ci Hrvatski« »Pregled povijesti hrvatskog naroda« v dveh izdajah in manjše delo v treh zvezkih »Hrvatska povrest«. V letu 1917 je izdal v nemfčini spis o hrvatski zgodovini »Geschichte der Kroaten«. ki naj bi tudi tujcem pokazalo raz-.-o j in ku'turni značaj tisoč'etne hrvatske zgodovine. Ogromno je število šiš:čev:h razprav, ki so izšle bodisi v samostojnih publikacijah. bodisi v raznih zbo nikih in znanstvenih časopisih in ki obravnavajo posamezne probleme in pojave h-vatske pretek^sti od najstarejših časov do leta 1918. Izdaial je tudi vire za hrvatsko zgodovino, tako na pr. »Priručnik izvora hrvatske historije«. pet zvezkov »Hrvatskih saborskih spisa«, štiri zvezke »Koresoon-dencije Rački-Strossmajer« in dr. Z;lo mnogo je pisal tudi v raznih časop!sih in zbornik:h o zra^fnih ali kakor koli aktualnih vprašanjih ne samo hrvatske, marveč sploh južnos^vanike pretek^sti. Kot zgodovinar je bil znanstvenik širokega obzorja, zato tudi ni razumeval svojega hrvatstva v najožjem regionalnem in rodovnem smislu, marveč se je povzpel do širokega iugoskJven^k^Ta vid'ki.Otem pričajo zlasti nekateri njegovi povojni poznil za 40 minut. Popoldne je spet začelo močneje snežiti, zlasti gosto pa proti večeru. Sneži tudi po vsej Beli Krajini. Če sneženje ne bo prenehalo, bo vsak promet na Dolenjskem in v Beli Krajini nemogoč. Tudi v celjskem okrožju notnje v premetu Celje. 23 januarja V ponedeljek zvečer je začelo v Celju in vsem celjskem okrožju močno snežiti. Snežilo je vso noč in tudi še v torek dopoldne. V Celju je dosegel sneg višino 60 cm, na hribih pa imajo do 1 m snega Zaradi visokega snega je promet z vozili v Ce-lju v torek zjutraj skoraj docela zastal. Dopoldne so zorali sneg na ulicah, tako da jc bi! lokalni promet opoldne obnovljen. Ker so ceste na deželi močno zasnežene, je moralo mestno avtobusno podjetje v Celju ukiniti avtobusni promet na progah Celje-Sv. Peter pod Sv. gorami. Ccljc-Kozje-Pod-sreda in Mozirje-Solčava. Na ccsti med Mozirjem in Solčavo je približno 1 meter snega. Avtobusni promet na progi Ce-lje-Mozirjc je omogočen, ker so cesto zorali. Avtobus iz Maribora je imel dopoldne zaradi snega dve uri zamude. Na telefonskem, brzojavnem in električnem omrežju ni povzročil sneg doslej nobene škode. Ve!ike zamude v Mariboru Maribor, 23. januarja Zaradi novega snega so imeli vlaki spet občutne zamude. Tako je prispel jutrnji br-z\ vlak iz Ljubljane v Maribor z zamudo 150 minut Tudi ostali vlaki v/ notranjosti države in iz Nemčije so imeli zamude od 100 do 150 minut. Ker je železnica uvedla vlak na progi Maribor—St. 11 j z odhodom iz Marib'ra ob 11.30 in z vrnitvijo iz 5t. IIja ob 12.10, se avtobusna proga mestnega avtobusnega prometa na tej progi z ju-tr.-njim dnem ukine. Po opažanjih tezenske meteorološke postaje je zapadlo v noči na torek do sedmih zjutraj 20 cm novega snega. V ravnini je sedaj višina snega 45 cm. Kjer so bili zameti, pa ga je več kakor m. Količina padavin od raztopljenega snega je 16.2 mm Jutrnja najnižja temperatura je bila —10.6. Za mar borski okoliš napoveduje tezenska postaja zboljšanje vremena. Pcman;!(ar.]2 vode v Zsgorjn Zagorje, 23. januarja. Zagoriani imamo zaradi mraza nevšečnosti, ka k Snih že več let nismo imel". Zima pred desetimi let je bila sicer še hujša, vendar je občinski vodovod b:ez-h bno deloval. Zdaj pa je malokatera hiša Utko srečna, da lahko doma natoči vodo. Nekateri pravijo, da smo takrat imeli več snega n da vodovodne cevi zato niso zamrznile. Mesarji in drugi tož jo da zaradi snežnih žametov ne morejo dobaviti živ ne in drugih dnevnih potrebščin z vozovi. Oddaljeni hr.bski vozniki ne morejo ali ne marajo v dol no Najobčut-nejšo škodo je prizadejal mraz na krom-p rju. Jeseni se je tudi pri nas marsikdo zalc-žii s krompirjem da bi ga imel do novine. Kromp r smo plačevali po 1.50 din kg, nekateri tudi dražje. Zdaj je malo takih, ki jm krompir ne bi bil zmrznil. Cim mrr-z popusti bo treba v naše revirje uvoziti večjo količino krompirja. Opaž-amo, da izg neva pt čji rod. Mnogi so zlasti letošnjo zimo napravili ptič-i je sitnice (hišice), da bi krmili lačne in ' p-emražene ptičke, ki pa so pri tem večkrat žrtve mačk. Sitnice imajo v nekaterih krajih t"ko nopr pravno postavljene, da mačke lahko prežijo na ptiče. Ker je opaziti veliko manj ptič ega rodu kakor druga leta, naj vse kdo pogleda, ali so hišice dovolj na varnem. Preteki teden so pa vendar obiskali našo dolino različni ptiči kakršnih doslej še nismo v deli Priletele so tudi divje race kar med hlEe. V sototc in v nedeljo je ustr lil lovec Požun več komadov ker so mu race prišle naravnost na strel. Kakor drugod tudi v Zagorju venomer močno sneži in se bela odeja veča od dne do dna. Ilrjia z"ma v gomjegrapkcm okraju Gornji grad, 23 janua. j; Zima v naših gornjegrajskih hribih letos ni dosti manj huda kakoi leta 1929 že od 20. decembra p 1. imamo pri nas snenra dovolj prejšnji teden pa ga ie zapadlo v dolini do blizu 1 metra, v hribih pa ga je namelo tudi ponekod preko 2 metra. Jasno je. da je zastal promet, četudi so hitro orali cesto ob Dreti in ob Savinji m oeioma tudi proti čeinivcu. Avtobusni promet na železu.co je bil nekaj dni moten, odkar so pa orali, vozi avtobus le z malenkostnimi zamudami. Tudi zasebni Urhov avtobus vozi redno in je hvalevredna požrtvovalnost šoferja g. Strnada. Av-tobiLS avtopiomeine zauruge iz Ljubljane pa je mo:al pred nekaj dnevi ustaviti promet zaradi ve.ikih žametov na Cemivcu (902 m). Vozii je ta avtobus nepričakovano dolgo v letošnji zimi. Divjao-na in ptice mnogo trpijo. Divjačina prihaja, kakor pripovedujejo kmetje, čisto blizu naselbin iskat hrane. Hvalevredno je dejstvo, da vidimo v naših vito-vih povsod ptičnice. Letos opazujemo izredno vel.ko število ščinkovcev, senic je manj, seveda ne manjkajo številni vrabci. Sadno dievje doslej še ni utrpelo škode, sneg je suh in še ne lomi vej, mraz pa doslej tudi še ni škodoval. Imeli pa smo v zadnjih tednih najvišjo temperaturo 8° do 9° pod ničlo, najnižjo pa 27° pod ničlo. Navadno se giblje zadnje dni temperatura med 15° do 20°. Kuriti je treba neprestano in je marsikomu že skoraj zmanjkalo kurjave. Zgubili pa nismo upanja, da se vre- si rt i is 1_2 zmei omogočata lahko normalno iztrebljenje — 2 koin. din 1.50; 12 kom. din 8.—, 60 kom. din 27.—» Reg. S. br. 31888/38 me kmalu spremeni. Kmetom je visoki sneg prava dobrota, ker jim olajša spravilo lesa, ki je v ogromnih količinah piV pravljen za odvoz, saj je pričakovati lotos zelo ugodne cene. Električna razsvetljava pa seveda že ne deluje dalje časa, petroleja in sveč primanjkuje in tako je zanimivo priti v naše mesto proti večeru, ko so vsa okna temna tn ljudje ležejo spat že kmalu po 18. uri, le tu pa tam v kaki gostilni brli lučka in se pri njej vodi visoka politika. Zaradi zime ukinjeni vlaki Z nedeljo bo v Sloveniji začasno ustavljenih oseim brzih in devet potniških vlakov Beograd, 23. januarja, r. Prometni minister g. Nikola Bešlič je snoči v navzočnosti generalnega direktorja državnih železnic sprejel novinarje ln jim dal naslednjo izjavo o ukrepih železniške uprave: Izredne vremenske razmere, ki so zavladale letos skoraj po vsej Evropi ln velike nalo0e, ki jih mora izvršiti železniška uprava, so me prisilili, da obvestim celokupno javnost o ukrepih, ki sem jih danes Izdal, da bi mogle naše prometne ustanove zadostiti vsem zahtevam in nalogam. Tovorni promet je v primeri s prejšnjimi leti v stalnem porastu ln se je skoraj podvojil, kar dokazuje dnevnik izrednih tovornih vlakov. Da bi mogli zadostiti vsem potrebam glede prehrane in kuriva ter dostavljanja surovin za industrijo, poleg tega pa vsem potrebam uvoza tn izvoza, smo morali znižati število potniških vlakov na ono mero, ki je neobhodno potrebna in zaradi katere potujoče občinstvo ne bo oškodovano. Tovorni promet ostane neokrnjen, nasprotno se bo še forsiral v skladu s potrebami. Omejitve v potniškem prometu ostanejo v veljavi samo tako dolgo, dokler ne prenehajo sedanje vremenske neprlllke. Sicer pa take omejitve niso nič novega. Uvedene so bile po vseh drugih državah, ki jih je letošnja zima prav tako prizadela kakor nas, v še večjem obsegu. Zato upam, da bo naša javnost pokazala polno razumevanje za te ukrepe. Beograd, 23. jan. p. Z 28. januarjem bodo ukinjeni na področju ljubljanske železniške direkcije naslednji brzi in potniški vlaki: na progi Beograd—Jesenice dnevna br-zovlaka št. 2 in 3, izmed katerih odhaja prvi ob 9.02 iz Beograda, drugi pa ob 7.45 z Jesenic; na pregi Maribor—Postojna nočna brzo-vlaka št. 501 in 502, ki odhajata ob 2.48 iz Mar.bora proti jugu, odnosno ob 22.46 iz Postojne proti severu; na progi Pragersko—Kotcriba nočna br-zovlaka št. 1.102 in 1.101, ki odhajata ob 3.08 s Pragerskega proti Kotorlbi, odnosno ob 1.17 iz Kotoribe proti Pragerskemu; na progi Jesenice—Podbrdo brzovlaka št. 902 in 903, ki odhajata z Jesenic ob 7.05, odnosno iz Pcdbrda ob 22; na progi Bogateč—Rogaška Slatina vlaki št. 2.112, 2.126 in 2.111, ki odhajajo ob 6.56 in 21.51 iz Rogatca, odnosno ob 4.02 iz Rogaške Slatine; na progi Ormož—Murska Sobota vlaka št. 8.718 in 8.711. ki odhajata iz Ormoža ob 22.51, odnosno iz Murske Sobote ob 0.38; na progi Ljutomer — Gcrnja Radgona vlaka št. 8.818 in 8.817, ki odhajata iz Ljutomera ob 23.38, a iz Gornje Radgone ob 22.34, ter na progi Novo mesto—Straža-Toplice vlaka št. 9.540 in 9.541, ki odhajata iz Novega mesta ob 19.20, odnosno iz Straže-Toplic ob 19.48. Obup zaradi nesrečne ljubezni čudna ljubezen mladega Santa in znatno starejše ženske Raka pri Krškem 23 ian. 2e dalje časa je imel 201etni Jožef Anči-mer po domače Krpuc. brezposelni delavec, ljubezensko razmerje z 521etno koča-rico Jožefo Salmičevo. materjo štirih nezakonskih otrok v starost: od 15 do 23 let. Ljudem se je zelo čudno zdelo, da se ie tako mlad fant zagledal v 32 let starejšo žensko. Pred svojimi prijatelji je govoril, da se bo Dorcčil z njo. četudi je toliko starejša od niega in če se mu tudi ljudje smejejo. ker ne more brez nje živeti. V četrtek 18 t m. je prišel k njej na dom Kaj se ie odigralo ponoči med njima, ni jasno Ve se le da s: ie zvečer s kuhinjskim nožem prerezal žile na levi roki in naslednje jutro izdihnil, ker ni bilo zdravniške pomeči. Nesrečnega mladen ča, ki je ležal na mrtvaškem odru kar pri svoji izvoljenk:. so hodili kropit mladi in stari. Pokopali so ga na raškem pokopališču ob veliki udeležbi fantov. Četudi je bil pristojen v občno Rako. ni imel tu sorodnikov. Nekje v Srbiji ima dve sestri ki pa še ne verta za njegovo smrt. Za njim žalujejo cerkveni pevci, ker je bil pokojnik tudi cerkveni pevec. Na Raki je sedež banovinskega zdravnika Ker je pa bila pred dvema letoma do-tična hiša. v kateri je stanoval zdravnik, prodana in se ie kupec sam vselil vanjo, je moral zdravnik ven. Ker odločilni č:ni-telji še nico poskrbeli za novo stanovanje, se je zdravnik preselil v Skocjan in pr:de le enkrat na teden ordinirat na Rako Naša obč na ie s tem mnogo izgubila Ce se pripet kaka nesreča, ni zdravniške pomoči takoj pri rokah. Občina ima v svoji hiši lepe sobe, ki bi jih lahko preuredila za zdravnikovo stanovanje. Ce bi bil zdaj zdravnik pri rokah, b: bil lahko rešil življenje mlademu samomorilcu. Račani, poskrbite. da bo zdravnik pri nas! Rudarji državnih rudnikov želijo povišanje prejemkov Sarajevo, 23. januarja V sredo 24. t. m. bo v palači Združenja inženirjev in arhitektov v Sarajevu konl©-rcnca. na kateri se bo v glavnem razpravljajo o zahtevah rudarjev državnih rudni-jcov, da se jim zviiajo prejemki. V Sarajevu se bodo zbrali predstavniki strokovnih rudarskih organizacij, zastopniki ministrstva za gozdove in rudnike ter ministrstva za socialno politiko in zastopniki vseh rudnikov. Jugoslavija ima 16 državnih premogovnikov. železarno in jeklarno v Zenici in 2 rudnika železa v Varešu in LjubijL V državnih premogovnikih je zaposljenih no-kaj nad 11.000 delavstva. Doslej je baje bila najvišja mezda 37 din, rudarji pa želijo, da bi se njihovi prejemki povišali za | 30% in izenačili z zaslužki rudarjev pri I TPD. Iz Slovenije se udeleži konference ▼ Sarajevu tajnik Zveze rudarjev Jugoslavije g. Arh. Postani in ostani član Vodnikove družbe! sp;si. predvsem leta 1937. v Beogradu iz-ižla krij ga »Jugoslovenska misao«. Isto-rija ideje jugoelovenskog naroclnog uecii-njenja i os'obDdjcnja od god. 1790—1918«. Ta poclnetni sp:s je izdal Balkanski institut v Eeogradu. Zaključuje se z aktom ze.'inienja 1. decembra 1918. Ko hrvatski zgodovinar cit:ra na zadnji st ani svojega sp:ra Izjavo regenta Aleksandra. sklepa takole: »I tako je, najzad. c®tvaren san tolikih vekova i generacija, a punom po-bedom b:la je dokončana iedna velika epopeja jugos'ovenskih rodoljuba kroz či-tav tok istorije. naročito devetnajsto^ sto-leča.« Zarimivo ie tudi šišičevo dokumentarno dek) »P:-er'ratna ro'itika Italije i P"sfan~k londonskog pakta«. Dr. šLf ičy je kot do'goletni profesor hrvatske zgolovine na zagrebški univerzi vz°roj'l celo vrsto hrvatskih, srbskih ln s^venak^ z^odovinariev. ki sedaj na vsoh pod~o;ji>i zgodovinske vede nadrfhrojo njegovo de'o. Vel kemu učenjaku in iskrenemu patriotu rsse držive bo ch~an^en trajen sporrn. Njegove tHosne ostanke nokopljejo danes na zagrebškem Mirogo-ju. A, V. Isfjč^rhn. ,.rT2 tc)mo ss ruščir.e" O koncu leta je izdala za'ožba Modra ptica v lično opremljeni knjigi na 220 straneh poljuden uvod v ruski jezik za samouke s s*ovrieo n slovarjem, delo m'adega slavista dr A^lc-md-a V. Isa-Jenka priv. docenta l"'ubb"nn.«ke nniver-ze. Za ruski icz:k smo !meli S'ovenc1 do-slhmal ve* učbemkov, irmrd katerih so prvi, zlasti Hostn'kova k" j ži«a. že zdavnaj pohabljeni, nalnove,!*! (iz peresi prof. J. Orožna 1 na nič kaj ne ustreza potrebam samouka. Dr. A. V. Isačenko je že z naslovom knj:ge »Ne fcojmo se ruščine »dal vzpodbudo in pogum osamljenemu prijatelju največjega slovanskega jez:ka in mu začrtal s svojo knjigo najlažjo pot, po kateri pride vsaj do zaželenega pas vnega obvladanja ruščine. Namesto uvoda je postavil značilno »Svarilo«, ki skuša obvarovati samouke pred podcenjevanjem tež-koč. ki je prav tako nepravilno, kakor bojazen pred njimi. »Za Slovenca, kakor sploh za vsakega Slovana«, pravi pisec takoj v začetku, »je ruski jezik lahek, lažji od nemšk -a al francoskega. Naslovil sem to knj go »Ne bojmo se ruščine!« prav zato. ker sem prepričan, da se more vsakdo v kratkem času naučiti osnovnih zakonov tega jez:ka.< V nadaljnjem daje pisec nekatere migliaje glede uporabe knjige, ki jo je posvetil svojim slovenskim pr jateljem v znak hvaležnosti.« Poklicana strokovna kritika bo lahko z zadostno avtoriteto ocenila knjigo, ki naj jo tu samo opišemo in karakteriziramo: Isačenkov učben k je razdeljen v 23 lekcij, ki pa so — kakor prav; avtor v uvodnem »svarilu« — preobširna za eno uro. Lahko bi rekli, da jih bo v štiridesetih urah vsakdo zmogel in če odmerimo študiju dve url na teden, pomeni to, da tudi manj pr zadeven učenec obvlada tvarino v dvajsetih tednih ali približno v petih mesecih. V tem času dozori njegovo znanje ne samo do znatnega pasivnega razumevanja, temveč tudi že do nekega aktivnega obvladanja, ki mu je treba samo vaje v konverzaciji. Lekcije so razdeljene tako. da sledi najprej slovn čna razlaga, na to pa vaje v Izgovorjavi in v prevajanju is slovenščine v ruččino. Vsaka ima tudi kakšen ruski tekst, kakor že ustreza rastočemu znanju. Po vsem svojem značaju pa se učbenik kar prijetno razločuje od običajnih učnih knjig za tuje jezike. Ne v slovniškem delu in ne v tekstih nima nič šolskega v tistem dolgočasnem pomenu, ki dostikrat ubija veselje do učenja tujih jezikov. Dr. Isačcr.ko je od začetka do konca zabaven učitelj, ki skuša dvigniti zanimanje in veselje za učenje jezika. Pri izbir; tekstov upošteva tudi vsakdanji jezik, navaja odlomke iz listov, kakor so priljubljeni pri Mertnerjevi metodi, dasi ne zanemarja slovstvenih pr merov v vezani in nevezani besedi. Ilustrirane smešnice, primeri oglasov in celo majhne — ruske križanke sa družijo z verzi in proznimi odlomki vodilnih pesn kov, ob koncu pa sta dva Korše-va prevoda iz Prešerna. Taka učna metoda bo olajšala učenja vsakemu, k se bo skušal s to knjigo približati jeziku, kateremu vzklika Turge-njev, da je »velikij, mogučij, pravdivyj i svo\ odnyj« ln da »nelzja verit čtoby takoj jezik ne byl dan veliikomu narodu.« Rusko slovenski slovar ob koncu učbenika združuje znaten besedni zaklad in dostavlja temu, zdi se nam, kar vzornemu učbeniku sorodnega slovanskega jezika prepotrebno izpopolnitev. Knjiga je vredna najtoplejšega priporočila! —oc Nastop ljubljanskih konservatoristov A glino društvo ljubljanskih konservatoristov je priredilo Javen nastop svojih članov kot matinelo v nedeljo 21. t. m. T Hubadovi pevski dvorani Glasbene Matice. Menda je bila to ena prvih koncertnih prireditev pri nas v tej sezoni, da je bilo treba poslušalce vprav odganjati, kajti dvorana se je brž napolnila do zadnjega t kota ponajveč s mladimi poslušalci, ki aa, Demaie vesti • Stro9smayerjeva proslava v Oficirskem domu. V Osijeku so se znašli pri skupnem nastopu oficirji in Klub hrvatskih književnikov in umetnikov. Njihovo sodelovanje se bo manifestiralo letos dne 4. februarja, ko bosta 15. in 31. artilerijski polk v Osijeku praznovala krstno slavo. Pod pokroviteljstvom divizionarja Milivoja Allmpiča bo prirejena Strossmayerjeva proslava skupno s tovariškim večerom oficirjev v Oficirskem domu. Na sporedu je za uvod pozdrav kralju in hrvatskemu banu, himna, prigodno besedo pa bo izpregovoril književnik R. F. Magjer. • Neresnične vesti o poljskih beguncih. Po Medjimurju se zadnji čas razširjajo govorice, da so neki poljski begunci na begu iz Madžarske v Jugoslavijo popadali v Muro, ker se je utrl led in jih je nekaj izginilo pod ledom, rešilo pa da se jih je 14. Novinarji so poizvedovali povsod naokrog po meji ln nikjer ni o tem nič znanega. Samo obmejna poŠta v Kotoribi je sporočila, da kmetje širijo take govorice, ne da bi vedeli, kje in kdaj se je dogodek primeril. Obmejni organi nimajo o tem nikakih poročil. • Beograd dobi 50 novih avtobusov. Za potrebe mestnega prometa je sklenila beograjska mestna občina nabaviti 30 novih avtobusov in to poleg onih 20 avtobusov, ki jih je bila že pred mescem naročila Ponudbe so stavile razne tvrdke: ve-čino bodo dobavili Nemci, samo dva avto- 1 busa prideta iz Belgije. Novih 30 avtobu- j sov bo veljalo 7,600.000 din. Do 15. februarja bo beograjska občina stavila v promet vseh 50 noaih avtobusov. Odobrena pa je tudi licitacija za nabavo 10 trolleybusov. skupno s posta vi jen jem mreže. S temi nabavami bo beograjski pro- j met zelo moderniziran. 1 * Velik primanjkljaj v občinski blagajni. • V Slavonski Požegi je bil aretiran Anton Cepeljak, uradnik mestne policije. Aretacija je vzbudila vso pozornost, tem bolj, ker so vzporedno sledila tudi razkritja o veb-kih poneverbah. Cepeljak je izdajal potne liste s ponarejenimi podpisi in to zlasti onim, ki so želeli odpotovati v Nemčijo na sezonsko delo. Za vsak tak potn. list je baje prejel po 500 do 1000 din nagrade. Posebna komisija preiskuje občinsko blagajno in je doslej ugotovila da je bilo več aktov uničenih, na nekaterih aktih pa so opombe, da so bile občinske tenatve plačane, čeprav se to še n« zgodilo. Nekateri občinski uradniki so pač »odpuščali« dolgove raznim »uglednim« meščanom. Tako je samo mestna električna centrala oškodovana za 1300.000 din Komisija pregleduje vse uradovanje za pet let nazaj Sodijo, da bo skupna škoda znašala dva milijona dinarjev. Krivci pridejo pred sodišče. s 30.000 do 50.000 dinarjev gotovine sprejme dobro idoce podjetje — edino te stroke v Ljubljani. Sodelovanje zaželjeno, vendar nI pogoj. Izredna prilika dobre naložbe kapitala ln za ustvaritev dobre eksistence. Pismene ponudbe z navedbo razpolagajoče gotovine na oglasni odd »Jutra« pod šifro »Brez konkurence«. — Vsi. ki mnogo |edo in stalno -.erte In trpe zaradi tega orav pogosto na trdi Stolici. nai piieio vsak dan čašo na-avne »Franz-Jo^pfove« grenke vode, ki se mora nonrej segreti. Davno preizkušena in priznana »Franz-Josefova« voda se odlikuie po svojem sigurnem učinku in prijetni porabi. Ogl reg S bt. MVTM-tt. • V Splitu zgradijo nov0 gledališče. Kakor pravijo »Novosti«, vlada v zagrebških umetniških krogih veliko zanimanje za ureditev novega splitskega gledališča. Novo gledališče naj bi začelo čimprej delovati in naj bi bilo na primerni umetniški višini. Split ima, kakor znano, eno največjih gledaliških poslopij v Jugoslaviji, ki pa je že zastarelo in je treba zgraditi novo, ki bo ustrezalo vsem zahtevam moderne scenske tehnike. • ščitite letos plemenito divjad! V tem smislu je izdala zveza lovskih združenj za j dunavsko banovino v Novem Sadu poseben proglas, v katerem navaja, da povzroča letošnja zima po loviščih ogromno škodo. Posebno trpi manjša divjad, ki pod visokim snegom težko najde hrane. Letošnja zima povzroči več škode kakor kateri koli drugi zatiralci, zato naj lovci ščitijo plemenito divjad in ji po vseh močeh pomagajo s hrano in varstvom. • Požar v tovarni vagonov v Smederev-ski Palankl, o katerem je obširneje poročalo ponedeljsko »Jutro«, je bil eden izmed največjih v naši državi, tako po svojem obsegu kakor tudi po višini škode. Tovarna je popolnoma uničena in škodo so ocenili na blizu 6 milijonov dinarjev. Uprava tovarne si prizadeva, da bi bili čimprej zgrajeni novi oddelki, kjer bodo delavci spet dobili zaslužek. Zaenkrat je ob kruh več sto delavcev. • Žene in vojna. Odsek za transfuzijo krvi pri Osrednjem higienskem zavodu v Beogradu je objavil poziv, naj se ženske v Jugoslaviji prostovoljno prijavijo kot dajalke krvi v primeru vojne. V današnjem vojskovanju je treba imeti hrabro in požrtvovalno vojsko, treba pa je tudi pripraviti vse, kfr je v zvezi z zdravstveno službo za časa vojne. Transfuzija krvi je ena izmed najdragocenejših pridobitev sodobnega zdravstva, ki sleherni dan, prav posebno pa v vojni dobi, rešuje na tisoče življenj. Brez nje si ni mogoče zamisliti vojne kirurgije. 2e na prvi poziv se je odzvalo v Beogradu precejšnje število žensk, katerih krvna skupina je že ugotovljena. One ki se še želijo prijaviti, bo centralni higienski zavod še nadalje sprejemal. Ves pregled je v tem, da odvzamejo prijavljcnki iz prsta kapljo krvi, katero nato preiščejo. • Hud župan v Djakovu. Banska uprava v Zagrebu je prejela zadnji čas različne pritožbe o poslovanju občinske uprave v Djakovu, kjer imajo za župana nekega Devčiča. Banska uprava je poslala v Dja-kovo posebno komis!jo. ki naj bi bila preteklo nedeljo preiskala občinsko uradovanje. Toda naleteli so na silnega župana člani komisije so bili že od sreskega načelnika obveščeni, da jih bo župan Devčič s pomočjo Soljaške zaščite pregnal iz Dja kova, ako sami prej ne odpo*ujejo Da ne bi prišlo do neljubega spopada so člani komisije v najhujšem snegu z avtomobilom zapustili Djakovo in se vrnili v Zagreb. Djakovčani z napetim zanimanjem pričakujejo, kake bodo posledice ker je Devčič oviral uradno poslovanje predstavnikov banske oblasti v Zagrebu. * Ljubavna žaloigfa dveh žensk zaradi moškega, v Subotici sta bili dve starejši ženski zaljubljeni v 311etnega Marka Fran-ciskoviča. Maiko je najprej živel z 42let-no Margareto Gabričevo, od katere je Izmamil 40 jurjev. Nato je pričel ljubim kati s 50'.etno vdovo Antonijo Molnarievo ki jo je takisto izkoriščal. Te dni je Mol-narjeva s samokresom nevarno ranila Ga bričevo. Po aretaciji je Marko priznal, da je sam nagovarjal Molnarjevo naj ustreli Gabričevo. ker z večnim zasledovanjem ovira njuno srečo. Sam ji je Kupil samokres, ker je želel spraviti eno v grob drugo pa v zapor. • Deset tisočakov za Izpadle lase. Pred sodiščem v Starem Bečeju so razpravljali zadevo, ki bi delala vso čast tudi ameriškim sodiščem. Neka lepotica je tožila frizerja Proko Gavanskega za odškodnino, ker si je dala pri njem napraviti trajne kodre pa so ji takoj nato začeli izpadati celi šopi las. Novi prirastek je bU skromnejši kakor prej in je tako trpela njena lepota.pa so se tudi zmanjšali izgledi na ženitev. To se v6, da je zadeva zbudila ogromno zanimanja, tem bolj. ker je bil frizer Gavanskl obsojen na 8.000 din odškodnine. povrhu pa mora tožiteljici plačati 2.000 din. ker je preizkušala različna sredstva, da bi ohranila svojo lepoto na dostojni višini. ♦ Čarovnica, skrunilka grobov. Policija v Somboru je odkrila nenavadno afero, v kateri igra glavno vlogo 601etna Milena Vujičeva. Policija je že kake tri mesce prejemala prijave, da neznani zločinci odpirajo grobove. Iz nobenega groba pa n; ničesar izginilo. Policija je dognala, da je k Mileni Vujičevi prihajal lahkoverni ženski svet Kot »čarovnica« je dajala različne napotke za srečo v ljubezni in za zvestobo moža ali zaročenca. V ta namen je priporočala, naj položijo prizadete žene ali neveste v katerikoli grob po deset jajc, katere naj potem možu skuhajo in jih mora pospraviti. Ali pa je svetovala. nag pofcjdBjo r grob mrtv« *eo«ta I nlne, ka bo takisto okrepil mota aH fanta 1 v stanovitnosti. Lahkoverne lene ln neveste so ubogale ln tako je bilo veckno več grobov razkoponih. Zadeva s čarovnico in njenimi »gojenkaml« Je vzbudila senzacijo, o kateri govore daleč na okoli. • Dva razbojnika obešena, v Požarevcu so včeraj zjutraj LzvrSill smrtno kazen nad zloglasnima razbojnikoma Cedomlrom Vidanovlčem ln Radovanom Paunovičem.. O zločinih teh dveh brezdušnih razbojnikov in njune tolpe smo tudi v »Jutru« poročali, ko Je pred velikim senatom tekla dolgotrajna razprava. Imenovana zločinca sta lani v aprilu na zverinski način mučila premočnega gospodarja Alekso Nova-koviča da bi izsilila denar. Ker jima ni botel denarja dati. sta ga položila na ogenj ln ga šele polmrtvega sj>et snela ln položila na tla. Nesrečni Novakovlč je kmalu nato podlegel strašnim poškodbam Razen njega sta razbojnika mučila tudi ostale prebivalce v hiši. • Gangstrski najnul v Zagreba Je bQ izvršen v ponedeljek zvečer malo pred 18 uro. Ko je upravltcljica pošte v Zvonimi-rovi ulici gospa Irena Androličeva konča-vala z ostalim uradništvom službo, sta v urad planila dva maskirana mladeniča in se hotela polastiti denarja Eden izmed njiju je z majhnim samokresom ustrelil ln zadel upra/ite! jico v roko. V poštnem uradu ni bilo nobene stranke. Osebje je začelo vpiti na pomoč tn mlada gangster-ja sta pobegnila. V blagajn! je bilo 10 000 din kovanega denarja, v papirju pa okrog 60 000 din. Upra vitel jlco so prepeljali v bolnišnico, policija pa Je kmalu našla sledove za gangstroma. • Za klofuto — smrt. V vasi Slatinah v križevskem srezu na Hrvatskem so našli ubitega premožnega kmeta Štefana BeH'na Preiskava je dognala tole: Beclin je bil na svatovanju nekega svojega prijatelja. Nekoliko vinjen se je spri z obcestnimi vaškimi fanti in Je 21 letnemu Francu Napastu prisolil zaupnico Ko se je Beclin vračal s svatov.*čine ga je Napast p-ičakal ln mu z debelim kolom razbil glavo. Ne pozabite, da je KAVARNA CENTRAL danes v sredo in v četrtek vso noč ODPRTA. — Prvovrstna dam.skn kapela. • 50 letnico slavi g. Jožko Stegenšek upravnik pošte v št. Juriju ob južni železnici. Pa še druge obletnice Ima letos: srebrno poroko, 30 let državne službe ln 20 let bivanja v št. Juriju. Kdor ga pozna, ga pozna kot prijetnega družabnika. Vseh 20 let je bil marljiv član dlletantskega odra, sokolskega salonskega orkestra ln pevskega zbora, katerega duša je še danes Svojim uslužbencem je pravičen predstojnik ln prijateljski svetovalec. V kraju uživa splošen ugled. Svoje otroke je vzgoji) v strogo nacionalnem duhu. želimo mu še dolgo vrsto zdravih ln zadovoljnih let! Iz Ljubljane VsakiIj se mora poučiti o zaščiti pred napadi iz zraka Pravilnik o zaščiti pred zračnimi napadi je še jeseni mestna občina ljublianska izdala v priročni brošurici in jo razdelila po vseh ljubljanskih hišah Kljub temu je pa ljub Ijanska javnost še vedno mnogo premalo poučena o zaščiti pred napadi iz zraka in zato priporočamo, naj vsakdo prečita bro šurico, ker bo marsikaj našel v njej, kar bi mu v resnem primeru mnogo pomagalo Nepoučenost o tem vprašanju je pa lahko tudi splošno zelo škodljiva, sai dan na dan moramo poslušati najrazličnejše domišlji ie. ki bi v nevarnosti lahko imele usodne posledice Kdor brošurice še ni večkrat na tančno prebral, naj gre ponjo k vrat ai ju magistrata, kjer jo dobi za l din, revni pa tudi brezplačno Prav tako razdeljuje odsek za zaščito dece brošurice vsem ženam k1 so se prostovoljno javile za zaščitno služ bo. in pa materam na sestankih staršev Tudi na predavanjih in tečajih, ki jih prirejajo razni odseki mestne zaščite, naj ude ieženci zahtevajo brošurice, da bo prav vsa Ljubljana natanko poznala predpise in na vodila za nevarne čase Čeprav smo pre pričani, da nam bo ohranjen mir, vendar zato ne smemo postati lahkomiselni ter se moramo že o pravem času pripraviti in po učiti o vsem, kar bi potrebovali, če nas ven dar le doleti nesreča. Zaupanje v samega sebe je pač najtrdnejša opora v nemirnih časih in najučinkovitejše otožje proti raz mm razburljivim in zlaganim vestem Za zgled mestnemu prebivalstvu samo še ome kakor videti, zelo zanimajo za napredek naše glasbe in doraščajočoga kadra izvajalcev. Program Je bil sestavljen bolj pestro nego enotno, kar pa Je v pogledu živahnosti prav za prav prednost. Nastopili so razni gojenci drž. konser-vatorija, točneje glasbene srednje šole in Akademije v raznih oddelkih. Solopetje sta zastopala sopranistka Marija Tiranova in tenorist Janez Lipušček, klavir Jože Osana (hkrati kot predsednik društva in aranžer prireditve) in Rafael Eiletz, orgle Peregrin Capuder in Viktor Fabiani, rog Jože Zupančič, Viktor Pokorny in Primož Ramovš, kl je nastopil tudi kot klavirski spremljevalec, v čemer je delil delo z J. Osano in Samom Hubadom. S kompozicijami sta bila z novinci zastopana Jože Osana ln Josip Goršlč, prvi s tremi klavirskimi preludiji in dvema samo-spevima, drugi z dvema klavirskima skladbama. Ostali program so zavzemali skladatelji Premrl Chopin, Mozart. Salnt-Sačns, Gruber, Reger, Verdi, Rejcha m Springer — torej vrsta, ki nima med seboj skoraj nobene vezi izven zgolj muzl-kalne in je njih vzporeditev popolnoma svobodna, nevezana na idejne ali slogovne skupnosti. Vsi nastopi so pokazali dobro osnovo in napredovanje v šolskem smislu, dalje pa tudi resno usmerjenje v stremljenju in mnogo prikupne skromnosti. Hvalevredno je že dejstvo da se gojenci sami strnejo z željo čim pogostejšega nastopanja izven okvira šolskih produkcij, a zato nič manj resno, kar more biti le v korist študiju, pa tudi celotnemu glasbenemu življenju našega mesta V tem smislu je treba poseb nc toplo pozdraviti iniciativo Društva ljubljanskih konservatoristov. obenem pa pohvaliti lepo umetniško stopnjo prireditve, ki naj ji nadaljnje slede čim pogosteje L. M. S Zapiski Slovenski klub v Amen*!. Predlanskim sta ga ustanovila Frank Lauache in An- ton Klančar v Clevelandu. Tekoče poslovno leto je otvoril pesnik Ivan Zorman govoreč o načinu svojega pesniškega ustvarjanja. O soustanovniku kluba piše Th. Andrica, očiviano kak Hrvat, pod naslovom: Two Clevelanders Take Part in Modem Langueage Meeting (dva Kleve-landca se udeležita shoda za sodobne jezike). Očrtava dosedanje delo A. Klan-čarja. ki sodeluje pri smotrah Books Ab-road Slavonic Review. South Slav Harold oi Beograd, Itd Drugi je dr. J Remenyi, doseljenec iz Bratislave, ki je predava! o Endretu Adyju. najboljšem današnjem madjarskem pesniku, medtem ko je naš rojak razpravljal o predmetu: Mickievvicz in Slovenci ... Magazin VVriter s Digest (Clncinati, 22 East. 12 Street) pa v nekem oglasu imenuje nafega vrlega roiaka. nezavisnega pisatelja (free lance vvriter) A. D. »Savremenih«. Društvo hrvatskih književnikov je pričelo izdajati svoje glasilo »Savremenik« ki je že pred vojno in nekaj časa po vojni združevalo najboljša hrvatska peresa in častno predstavljalo domačo literarno kulturo. Novi »Savremenik« nadaljuje v novem formatu ln z novim programom tradicije starega o čemer priča tudi dejstvo, da je označen z 28 letnikom. »Savremenik« urejuje uredniški odbor, ki mu je na čelu predsednik »Društva hrvatskih književnikov«, doktor Ilija Jakovljevlč. V drugi številki, ki smo jo pravkar prejeli, prinaša potopisno prozo ln poezijo Vladlmlrja Nazorja »Iz Splita do piramida«, pesem Olinka Delo"ka, daljši članek dr. Hije Jakovljeviča »Hrvatska narodna individualnost kroz vje-kove«. pripovedno prozo Vlada V'aj'sav-ljaviča članek prof dr Ivan^eviča »Naša kupališta 1 klimatska mesta« Antona Barca »Refleksije iz dvanajst knjiga lirike« pesem Marijana Matjaševiča. zagovor spremembe imena Jugoslavenske akademije lz peresa dr. Franja Fanceva in razpravo dr. MatUa Beliča »Novelirano bračno pravo o Medjimurju«. Poleg tega ima feljton s celo vrsto zanimivih prispev kov in na koncu zunanje-politični preglea Beograjska revija »Vidicl«. Pravkar Izl-šla 23--24 številka je zaključila drugi letnik beograjskega polmesečnika »ViUici«, ki izhaja v redakciji Milana Marjanovi-č a. Spretno urejevana revija je združila v svojem širokem sotrudniškem krogu številne srbske, hrvatske ln slovenske publiciste. Zastopa široko pojmovano jugoslo-vensko stališče, kakor prihaja do izraza zlasti v beograjskem Jugoslovenskem kulturnem klubu, zavzema se za napredne in demokratične ideje ter posveča kritično pozornost vsem pojavom domačega in mednarodnega javnega in posebej še kulturnega življenja. S svojim borbenim stališčem je zavzela v beograjskem ln sploh jugoslovenskem revialnem tisku zelo vidno mesto. Zaključna številka drugega letnika prinaša poleg uvodnika krajši prispevek pisatelja ln diplomata Branka Lazarevlča o vprašanju srbsko-hrvatskega narodnega edinstva, P. M. Moačanln je prispeval članek o vzgoji značaja ln naših narodnih potrebah. Fidus se bavi v daljšem, zgodovinsko dokumentiranem članku s spremembo Imena jugoslovenske Akademije v Zagrebu. Dr. Josip škavlč razglablja v posebnem članku tragično osebnost hrvatskega pisatelja Ante Kovačiča. O črnogorskpm folklora razpravlja v daljšem sestavku Mi-čun Pavlčevlč. Sava Davidovi« je prispeval članek o vseslovanski Ideji v 19. stoletju. Ernest Kazmer se bavi s problemi velike Rumunije. Dr. Ivo Bonačin se zavzema za to, da bi prisiljena gospodarska združenja postala svobodna, dr. K. N. Mi-lutlnovlč razpravlja o opebnosti in del-Svetozarja Savkovlča. Milan A. Periši obširneje prikazuje položni Č°hov no Inc' dentu 28 oktobra. Zanimiv je tir1 i ftlaneV o Habsburžanih ln Witt«»1«tzkotlrn ci od Sinja do Spl!ta je obtičal snegu, službeni voz je iztiril in so mo-ali iz Spita poslati na pomoč poseben L k. Na Jadran je priletelo mnogo d v-ih ptic. PCeg divjih gosi so v okolici Splita opazili dva labuda, eden je bU istreljen v Stobreču Splitski lovci imajo te dni veliko sezono. V dalmatinski Za- gori, kjer gospodujeta led in •neg, je promet skoraj v celoti ukinjen in je ljudstvo v nekaterih krajih že brez hrane. Sresko načelstvo v Splitu je prejelo prošnje raznih občin, naj bo poskrbljeno za očiščenje poti in za nujni dovoz živil. Seveda trpi tudi pomorski promet ker je morje nemirno in plovba nevarna. Po Bosni še nadalje vlada snežno neurje in se železniška uprava trudi, da bi bile proge sproti očiščene od žametov. Promet se razvija tu in tam v redu, nato spet novi zameti onemogočijo redno vožnjo. Nove smrtne žrtve Na cesti iz Kotorja na Cetinje je zaSlo v snežne žamete več avtomobilov in avtobusov. Ponekod je na črnogorskih cestah do 2 m snega. O smrtnih žrtvah spet poročajo iz okolice Banjaluke in sicer sta zmrznila 37-letni Mika Milunovdč iz vasi Bakincev in njegova 46-letna žena Marija Bila sta na svatovanju pri sorodnikih in ko sta se vračala, sta omagala. V vasi Vilusih je zmrznila 55-letna Anica Zaharičeva in sta ju njuna sina našla mrtvo. Tudi ta se je napiia pri sorodnikih in je na povratku domov padla v sneg. V vasi Štrpcih pa so našli mrtvega 50-letnega Vaskrsija Durami-ča Mož je bil občinski odbornik in se je udeležil neke prireditve. Ko se je vračal domov, se je truden vlege! pod drevo in zaspal za vedno. Tako torej huda zima in preobilna slivovka v Bosni venomer dobivata nove smrtne žrtve. Pomlad v Djevdj&lijl Medtem ko je celo na našem Jadranu letos neusmiljeno zagospodarila zima in so v Splitu že petič dobili sneg, so pa v Jugoslaviji seveda še tudi kraji, k^ jih zima ne doseže. Tako poročajo iz naše skrajne južne pokrajine, iz Djevdjelije, da vlada tam prava pomlad. Toplo solnce izvablja prebivalce v prirodo, nihče ne nosi zimske suknje. Sicer je nedavno tudi v Dievdjeliji snežilo m sneg se je držal celih 20 dni. česar v teh krajih že 50 let ne pomnijo. Toda spet se je nebo zjasnilo in sneg je namah sfcopnol ne samo po dolini, marveč tudi po bližniih hribih. Le najvišji vrhovi, ki obkrožajo djevdjelijsko kotlino, imajo še nekaj belega okrasja. V te kraje je priletelo nešteto divjih gosi in drugih ptic, ki , se pomikajo letos čim dalje na jug. Umrl je 1 z »Domovino« v rokah Velika Loka, 22. januarja Naš priljubljeni kroečki tednik »Domovina« ima med podeželskim ljudstvom velik krog trdnih prijatoijev. Enega izmed naj-zvestejših »Dom5« 255 — 265; »6« 245 — 255; »7< 205 — 215; »8« 130 - 135 Fižol: baški sremski beli brez vreč 390 — 400 Otrobi* baški in sremski 122 — 124; ban. 119 — 121. F&Irbanksova cp^rc&a Več tednov so ugibali, kolikšno je bilo neki imetje pred kratkim umrlega junaka nemega filma, Douglasa Fairbanksa in komu ga Je zapustil. Te dni so njegovo oporoko odprli in so ugotovili, da je Imel okrog 2 milijona dolarjev. Njegova prejšnja žena Mary Pickfordo-va ni dobila od tega niti pare, njegova tretja in zadnja žena Lady Ashleyeva Jo dobila milijon dolarjev, njegov sin Douglas tri desetine očetovega imetja, drugi sin Robert pa 100.000 dolarjev. Sloviti filmski igralec je zapustil tudi pismo, v katerem navaja naslove raznih ubogih ljudi, ki jih je poznal in Id jim je namenil skupaj 50.000 dolar jev. Mraz — sovražnik ur O sedanjem ostrem mrazu, ki vlad«, bodi v Nemčiji. poat>čajo dve nenavadni do-godbi. Na kazalca ure na vlscfcem mestnem stoJpu v Remacheidu je vplival taka, da sta odpadla. V neki cerkvi v Solinge-nu pa je zmrznil mehanizem, ki ureja udarce njene tire, taJko da Je bilo treba izvršiti poprav lo. Pod vplivom umetnih pripomočkov se je led raztopil in v globoki noči so se oglasili zvonovi ure. Pazite na krompir! Krompir, ki nam sedaj prezimuje, Je preteklo Jesen prišel v mnogih primerih moker aH vsaj vlažen v kleL Med nJim je gotovo že nekaj gnilega, zato je sedaj skrajni čas, da ga pregledamo in odstsar nima, kar ni več uporabna Neki Drake iz New Torka, ki .se je mudil m mogrede v Pensihaniji, je kupil takšno steklenico in tekočina ga je navdaš la. Razumel je, da b* bilo mogoče z njo delati velikopotezne kupčije. Pr dobil si je koncesijo in je začel v avgustu istega leta z vrtalnimi deli. Pozimi 1839-40, toiej pred sto leti, so napeljali prv:, sistematično pridobljeni petrolej v pripravljene tanke. Iz teh prvih, primitivn h pensllvanskih vrtalnih stolpov in petrolejffli'h tankov se je razvila današnja mogočna petrolejska industrija. A N E K D 0 T A Med tem ko se je njegova ladja potapljala, je poznejši admiral Nelson opazoval nekega mornarja, ki je mirnodušno jedel kruh namesto da bi stekel h kakšnemu rešilnemu čolnu. »Kako je mogoče v takšnem trenutku mis iti še na jed?« ga je vprašal Nelson. Mornar je mirno žvečil dalje in odgovoril: »Pred dobrim požirkom vode je kos kruha posebno okusen.« Skupina ruskih ujetnikov kadi pred zaslišanjem clgaretc, ki jih je prejela od finskih vojakov ' Nemško delovno ministrstvo je odredilo, da se bo letos v Nemčiji uvedel »pilotni čas«. Zapadne države so si ga ohranili že iz časa svetovne vojne. Ideja poletnega časa je vzmkla v ostalem že v glavi Benjamina Fiank ins Ki je pet let pred fran osko revolucijo predlagal naj bi začeli dan eno uro prej Cb tej priliki je izračunal, da bi samo msjto Pariz s tem uk: epom prištedilo vsako poletje 100 milijonov fiankov za razsv2r'javo Uspeh njegovega predloga je bil ta, da £0 se mu smejali, šele 1892. so v Juž^i Afriki po"eti pomaknili uro za 16, 1. 1903. pa za nadaljnjih 30 minut nap ej. Mesto Cincinatti je 1. 1909 tvegalo preskok cele ure. V Nemčiji je neki p*.ot. Engel izdal takiat broe,u;o, v kateri »e je zavzemal za uvedbo poletnega časa. 1915. je p.edlož.lo nemsKemu Ji-savne mu zboru 120 vodi.nih politikov, gospo .ar-stvenikov in pisateljev takšno zahtevo, naslednje leto se je zavzel zan^o spet neki opekamar. Imel je uspeh, čepiav je neki bavarski poslanec ugovarjal, da s«.; k.ave zavoljo uvedbe poletnega časa vendarle ne bodo da'e molzti eno uro prej. Dne 1. maja 1916. so poletni čas uvedli v Nemčiji in Avstriji, kmalu potem so jima sledil tudi antaritne države, ki so poletni čas obdržale tudi v povojnih letih. Trgovec z dežniki: »Z^aj dvignem pla/fc-p.eno streho n vam priporočam svoje prvovrstne dežnike!« (Judge) M1CHEL ZfiVACO; Don I ROMAN. Turquandova hišna vrata so se odprla. Amauri de Luiaydan je stopil v vežo in zagledal pied seboj gospodarja. »Mojster,« je rekel Loraydan, bil se bom ...« Turquand se je nasmehnil, spustil pnšleca v častno dvorano in ga odvedel k oknu, ki je gledalo na Vrvarsko ulico; skozi to okno sta videla skupino treh plemičev, ki so pred ograjo Arronškega dvorca izmenjavali vljudne besede, kakršne so bile tiste dni v navadi, preden se je začel boj na življenje in smrt. »Vse sem videl in takoj uganil, za kaj gre,« jt dejal Turquand. »Bijte se. gospod grof, saj nosite meč ob strani. Toda ali smem vprašati, kaj jt vzrok . .« »Ubiti hočem tega mladega plemiča, zato ker se klati okrog vaše hiše... ker zalezuje vašo hčerko, mo'ster!« »Prvič ga vidim:« je mirno rekel Turquand. »Če je pa res. da meri na Beranžerko. je kar prav, da ga ubijete. To, vidite, je edino sredstvo, ki more odvrniti sramoto in gorje. Nikar se ne obotavljajte!« »Ha!- je zastokal Loraydan. »Kaj pa, ko bi bil ti neznanec mogočen gospod?« »Reke! bi vam ubijte ga!« »Ir. ko bi bil knežje kivi?« »Rekel bi vam: ubijte ga!« »In ko bi bil kralj? Sam kralj?!« »Ubijte ga, bi vam rekel! In če bi bili vi t^ko strahopetni, da bi se obotavljali, bi ga sam ubil! Oh,« je z divjo strastjo nadaljeval Turqtiand, »mai mislite, da sem zaradi sebe vse žive dni delal in se bogatil... da sem zaradi sebe postal dvorni oderuh! Ker boste kmalu moj zet. grof de Loray-dan, je treba, da me povsem spoznate. Nekaj ho-i čem .. samo nekaj na tem svetu ... a to mora b'ti: hočem, da bodi moj otrok srečen! Dokler jaz živim. se moii hčeri nesreča ne bo približala. Čujte ! me in me dobro umejte. N'ti vi sam', če b: kdaj . .« j Turauand ni dokončal. Toda prebledel je in krčevito stisnil pesti. »Ne,« je rekel Loraydan. ki ie nad tem izbruhom očetovske volje nehote ostrmel. »če je tako, ( vam moram zaklicati: pazite, mojster! Čujte in pa-, zit. kajti kralj, slišite, kralj je videl vašo hečr! III. al j se je zaljubil v Beranžerko! Ne veste in ne morete vedeti, česa je zmožen, kadar ga ljubezen ukolje v srce. Žarke, zasede, prevara vsrko sred-i stvo mu je dobro Kdor mu i-e na pot*. £a vrže v temr;eo ali ga pa ror"kupi Tako ie z~?el tudi pri vas Še to uro mo ster spodite v?o «voro služ^-d iz hiše in si najemite druge, zanesljive ljudi. Dobite jih pri meni!« | »To je odveč« je m'rno dejal Turquand. »Na svo^e ljudi se l^hko zan°s°m.« I Loraydan se je zakrohotal. x..... j_ »Pravim vam. da je kralj v;del vašo hčer in jo f Loče imeti! Mar ne razumete? K alj se klati okiog' vaše hiše! Veio^mni. brezvestni kralj Franc I.!« »Vem,« je z neomajno pokojiios^o tekel Tur-quand. »Veste! Ali veste tudi to da je že podkupil žen sko, ki ste ji poverili skrb za svo> hčer?« »Medarda je po mojem ukazu sprejela kraljeva darila Piavm vam. da čujem in bedim! Dokler jaz bedim je vse dobro!« »Vendar .. ali ne bi bilo lolie da se preselite?« »Ne Ta hiša je zgrajena po moj h načitih ki sem iih iz al samo z ozirom na obrambo. Verjemite mi: dokler jaz živim, se ni Beranžeiki ničesar bati... ne kralja ne žive duše na svetu!« Tu-quand je izrekel te besede s takšnim poudarkom. da je Loraydan vztrepetal. Nrstcpil ie kratek premo1 k Čez čas je draguljar veselo vprašal: »Ste tistih deset vreč v redu dobili?« »Mo ster Turquand,« je rekel Loraydan, »rad bi govoril z Beranžeiko ...« Drrguljar je odprl vrata in zaklical. Nekaj tre-nu'kov nato je stopila v dvo pno Beranžeika. tako zala v preprosti jutrnii obleki in tako liubka v svoii dev:,vk' plrbosti, da je Loraydan od liubezni vztrepetal Dihtela je; v vsem nienem nastopu in vedenju se je nezavedoma zrcalila ljubezen. Loravd^n ie ponovil prizor k' ca ie bil zaigral Turquandu Ponovil ga je kaiti štev;1o sredstev, s katerimi razro^ga strast na svojem vrhuncu, je neverjetno omejeno... »Beranžerka,« je rekel, »dvoboj imam... z moškim, ki ga vidite tamle pri ograji... v plašču iz sivega žameta ... Evo prav ta mah vas je pogledal! .. .« »Dvoboj imate!« je vsa bleda zamrmrala Beran- "ei ka. To so bile prve besede ljubezni, ki sta jih govorila diug z drugim. »Bila se bova!« je nadaljeval Loraydan. »Ubiti ga hočem! Ali poznate tega človeka? Povejte! Ga poznate?« »Videla sem ga. ko je hodil tod okrog...« je komaj slišno odgovorila Beranžeika. Nesrečnica še ni vedela, da je laž najboljše orožje v boju med mošk m in žensko. Tako preprosto bi bila lahko rekla: ne, ne poznam ga ... A mislila je, da mora povedati strogo resnico; in ta je bila, da je nekoč, enkrat samkrat, videla Klotarja Pon-thuškega pri ograji na oni strani ulice... »Saj sem vedel!« je sam pri sebi zaškrtal Lo-raydan. »Bila se bosta!« je zajecljala Beranžerka, bleda kakor lilija. »Kako trepeče zanj!« je ponrslil. »Da, bila se bova,« je nadaljeval, »in če bom le mogel, ga ubijem!« S težkim srcem se je priklonil deklici, ki ie pre-sunjena omahnila v naslanjač. Nato je kratko pozdravil draguljarja in planil iz hiše. Peklenska muka ljubosumja mu je razjedala možgane. IZ * *££ 2 rrvotni nagib - štegnja poletnega &z$2 prl razsvetlžavi Norveška na straži Oddelek norveških vojakov z metalci min v bližini severne rusko-finske fronte Znanost v službi zaveznikov Francoski in angleški učenjaki mobilizirani Angleško-francosko sodelovanje se je v zadnjem času razširilo tudi v področje znanosti. Sestavila se je angleško-fianco-ska mis:ja, k. ji je namen zbirati vsa znanstvena odkritja učenjakov cbeth dežel ter vzporediti njih bodoče raziskovalno delo v službi vojne. Misija bo imela svoj sedež v Londonu in bo v zvezi z vsem. mrnisti-stvi. Načelu je ji Paul Montel, član francoske akademije znanosti in glasovi ti matematik, naslednik Paul Painleveja na katedri matematike na polltehn čni visoki šoli v Parizu. Angleški minister za koordinacijo Chat- field je v zvezi s tem podal Izjavo, v kateri pravi, da so učenjaki obeh dežel popolnoma mob lizirani in pripravljeni nuoiti največjo pomoč. Njih število ne gre v stotine, temveč v tisoče. Chatfield ni mogel pripovedovati potankosti o zaupnem delu, ki ga višijo ti učenjaki sedaj, dejal je pa, da n: bilo v sedanji vojni še nič takšnega, nobenih izrednosti in presenečenj, ter aa se tudi v bodoče ne bo moglo zgoditi nič nenavadnega, česar vojska zavezniških učenjakov ne bi vzela z največjo brzno ln metodo v pretres ter našla prmerno rešitev. Z d@2ja fed kap Zdravilo, ki odpira lijčincem usta Farmarja Johna Eversa, ki je ležal s težko pljučnico v tyronski bolnišnici v Ameriki, so zdravn ki proglasili že za izgubljenega. Za to je vedel in je bil pripravljen biti za poskusnega kunca novemu lečilu z imenom sulfopiridin, ki so ga v tem prmeru prvič praktično pre:zkusili na človeku. V veliko veselje eksperimen-tatorjern je imelo lečenje z novim zdraviloma popoln uspeh. Evers je mogel zdrav s postelje v bolnišnici, ki so jo smatrali že za njegovo smrtno posteljo. Sedaj pa zdravnikom ni več hvaležen za svoje zdravje, temveč preklinja pripomoček, ki ga je rešil smrtne bolezni. Temu pripomočku pripisuje, da ni več tisti ugledni farmar John Evers, kaikor prej, temveč morilec Jack BaJdridge, ki bo v kratkem končal svoje življenje na električnem stolu. Evers misli namreč, da je samo pod vplivom novega zdravila izpovedal vse, kar je doslej skrival v sebi, ln ta spoved je dovolj huda. Iz nje je razvidno, da Evers n. Evers, temveč neki zločinec, ki so ga bili obsodbi na dosmrtno ječo in je pred osmimi leti sedel v kaznilnici v Ar-kansasu. Tam je zadavil nekega čuvaja in pobegnil. Kmalu potem je umoril nekega trgovskega potnika Johna Eversa, njego-vo truplo odstranil in z njegovim denarjem ter njegovimi listinami pričel novo ž vi jen je kot farmar John Evers. Seveda so ga po tej izpovedi prijeli in ga postavili pred sodn ke. Ameriški kriminalisti pa se sedaj za sjavo ogUtHa IMn 12_. Dopisi In ft*nitve ae car^unaj« p«, Din 2.— u. iWko b«««)«. Dtn 3.— davki. Ka vsak ogla* in enkratno pristojbino Dtn &. n Slfro ali dajanje Oaslovov Najmanjši Minili ta nnkratno objavo offlana Din tO._ VhI .».tali o^IumI eara^iinajo p«. Din I«— ca hmedo. Din 3 - davke Ca vsak oglao tn enkratno pristojbino Din 5. tsa šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši cnesek ca enkratno objav« oglasa Din 17^—. Službo dobi Iščemo fekušenega, samostoinega »trugarskega poslovodio, — weč strugarjev, oblariev, že lezolivcev in kovin, rczkar Lesni maniuulant išde službe. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1612-2 Službo portirja Hišnega sluge ali čuvaja lšie invalid, ki sta iT* , - stroinih mu svoj čas kot' rudarju kliuiavmčariev, kotlanev. v 8rblJ1 obe nQ_ enodelnih mizariev in orod- gj jn sedaj živi v ve-oičariev Dela se v akordu, iikl t^c v njdnišltem mezda po sposobnosti. Ja- kraju v Sloveniji. Je za-vijo nai se samo dobro iz- nesljlv ln skralno po-vežbane moči na Tvornico sten ln bi voljno opra-vagonov. Slavonski Brod. ; v:jai vsakršno službo 1608-1 . Blagohotne ponudbe naj se pošljejr na naslov Izvežbano pletiljo ta Intarsien ročni pletilni »troi iščem. Mesto stalno ■ zaslužek dober Trikotaža »Zlatno lame«, Joahim Ku-tath. Čakovec. 655-1 Službe išče Lesni manipulant perfekten italijanski kores-pondent, išče službe takoi. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod šifro »Gorica«. 1626-2 Anton Breiko. Senovo pri Raihenburgu, Re Stanj 10. 1632-2 Italijanščino poufuiem po zmerni ceni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Soča«. 1625-4 Kuharica rajena meščanske kuhe, ter Potniki Zastopnika za vso banovino za nabi-rante predplačnikov na moške modne journale išče »možna vseh gospodiniskih velil( nemški nakladni zadel ,išče mesta k mali, nai- vod. Ponudbe na Weber, več do 4 članski družini, Beograd, Karadjordieva 69. Prodam Kajenje škoduje Vašemu zdravju »Nlkotinol« neškodljivo zanesljivo sredstvo odvadi v 2 do 3 tednih ka JenJa tudi najstrastnej-še kadilce. Cena velika steklenica 70 din mala 60 din Po povzetju razpošilja Jugopatent Ljub ljana Dvorakova 8. — Sprejmemo preprodalul-ce. 38-6 Lokali Dobroidoča trgovina * kolesi T središču Liublja-ne radi odselitve takoi na prodai, zelo ugodno proti Obrt Fotografski atelje filiala brez konkurence, v lepem mestu na Hrvatskem naprodai radi prevelike obremenitve in bolezni. — Foto Vlasta, Bo». Novi. 1627-50 iž$Z2X2SZEB Našli so se ključi Dobe se v gostilni Nada Klemenčič, Žlebe. 1618-28 KlIŠEJE ENO /CCBA6VNE IIIGOGRAUKA MT&ANAM ŠPORT Bohinj je za nami Še nekaj o dvodnevnih tekmovanjih za državno prven-stvo v klasični kombinaciji VSAKOVRSTNE lesa! stroje za obdelavo gotovini. Ponudbe na ogl. posebno 3 in 4 stranske odd Jutra pod šifro »Vpc skobelnike, najboliše kvali- ljana«. 1620-ly Gostilno v Ljubljani na dobro idočem kraiu. takoi oddam Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Promet«. 1630-19 UlilJMlJ.IJ^ 1609 5 proti plači din 300. Nastop 10. februarja. Naslov r *seh poslovalnicah Jutra. 1614-2 Pošten fant Hišico ali del hi«e feurien v vseh pisarniških v Liubljani, kupim. Do din poslih, vajen trgovine in 130 000. Ponudbe na ogl. gostilne, želi službe. Naslov odd. Jutra pod »Upokojena v vseh poslovalnicah Jutra, učiteljica«, 1613-2 1621-20 KLAVIR dobro ohranjen, iz orehovine NAPRODAJ. Dr. Menzel, Celje, Aškerčeva ulica št. 19. wiwfm»twift>itw mo MM.«WNM»MM»*I POSTRANSKI ZASLUŽEK do l.ooa Din in ve« mesečno zamore doseči vsakdo, v vsakem kraju, ako je pošten, pismen ln le malo marljiv. ■— Ponudbe pod »Ljudsko zavarovanje« na anončnl biro HINKO SAX v Mariboru. Dvosob. stanovanje suho, sončno, V II nad s pritiklinaml. oddam s 1. februarjem Vpra'ati ln ogled Stari tr* 's 1634-21 tete izvanredno kratkoročno dobavila Peter Angelo d. z o. z. Ljubljana, Pražakova 8. ????? kamenčke v žolču, ledvicah in sečnem mehurju topi in leči njihove bolečine DUBRAVKA ČAJ Mnogi bo že ozdravili, poskusite Se vi. 1 škatl. din 30.— Izdeluje: Kem. farm. laboratorij: lekarnarja Mra Ivana Andrijlča m o s t a r R. S. br. 14471 25/V. 1938. NAJSLAJŠA In NAJBOLJŠA krepilna pijača je BERMET-VINO CKMNA 12 FRL SKJ£ GORE Sremski Karlovci — Gostilničarji nudite tc špecljallteto svojim gostom. V sodčkih od 50 I naprej ga razpošilja B. MARINKO V, Sremski tiai lovci — Fruška gora. | G. Th. Rotman J SAMBO IN PETER POTUJETA 52 Našim prijateljem zdaj ni kazale drugega kakor prenočiti pod milim nebom. Zgodaj zjutraj so spet krenili na pot in dospeli okrog poldne do velikega svetišča v Ipsambulu, ki se je nekdaj imenoval Abu Simbel. Tudi to svetišče so bili stari Egipčani pred več ko tri tisoč leti izdolbli šestdeset metrov globoko v živo skalo. Štiri in dvajset metrov visoki kipi, izmed katerih je bil eden na žalost že sprhnel in se porušil, so stražili vbod. Sobo odda Oddamo dve sobi primerni za obrtnika, » stiogein centru, na najpro-metnejši ulici (vhod z dvorišča). Naslov v vseh po sluvalnicah jutra. 1607-23 Sobo za dve osebi s hrano in vso oskrbo, oddam in sostanovalca sprej m cm v vso oskrbo. Sv. Jakoba trg 5 . 1615-23 Lepo zračno sobo solnčno, oddam prazno ali opremljeno. Rožna dolina Cesta X, 27. _1631-23 Pisarniški prostori popolnoma prenovljeni, — elektrika, plin, telefon » sredini mesta, oddamo 1 februarja. Prostori so pripravni tudi za zdravnika. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Februar 40«. _ 1629 23 Garsoniero ob Tivoliiu, s toplo prho, oddam dami 1. marca Prijav; na ogl odd. Jutra pod šifro »Lepa lega«. 1633 23 vi. r Sobo s popolnoma posebnim vhodom za gospoda, ki je med tednom 2—3 krat v Liubliani. iščem Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Jifro »V centru«. 1619-23» Sobo iiče resen stareiši gospod zasebno, sodobno in kom fortno, eventualno s hrano. Ponuditi v štabu divizije ordonančnemu oficirju. 1617-23a še vedno sneži! Zato si nabavite snežke, galoše -katere še lahko dobite v veliki Izberi pri tvrdki Aleksander OBLAT, veletrgovina s čevlji Sv. PETKA C. 18 telefon 24-35. Moderne kauče in fotelje nudi solidno in po nizki ceni R. RADOVAN tapetnik Mestni trg 13 Elektro univerzalni stroi T vsako mizarsko delavnico 1 Prva letošnja velika smučarska konkurenca je za nami — preteklo soboto ln nedeljo smo dobili nove državne prvake v klasični kombinaciji. Tekme so bile pomemben dogodek pred vsem zato, ker Je po več letih »»pet nastopilo dostojno število tekmovalcev, dokaz, da sta obe klasični disciplini dobili nov priliv tekmovalcev ln se vsaj za enkrat ni treba bati krize, ki je že skoraj grozila. Povrh tega vliva tudi forma tekmovalcev v prednjih vrstah, tako v teku kakor v skokih, mnoge nove na-de, kar je v glavnem plod sklenjenega in sistematičnega treninga, ki se zdaj Se nadaljuje deloma v Bohinju ln deloma v Planici. Kljub temu, da je tik pred zimo v zvezi z reorganizacijo našega športa začel razdor siliti tudi smučarske vrste. Je spretnemu vodstvu uspelo odstaviti vsa ta vprašanja na poznejši čas ter se predvsem posvetiti delu na terenu. Za nas je ta lckori-ščena sezona tem važnejša, ker nekateri narodi to leto svojih mladih sil sploh ne morejo dati na razpolago plemeniti borbi v športu. O tehničnih rezultatih tekmovanj smo pisali sproti. Udeleženci so bili v glavnem člani klubov lz GZSP ln LZSP, nekaj redkih izjem so poslali tudi lz Maribora, Zagreba in Sarajeva. Iz BcoeTada ni bilo ni-koerar, niti takega, da bi bil prišel pogledat, kakšna je prav za prav prava smučarska tekma. Med »večnima« rlvaloma Ilirijo in Sm K Ljubljano, ki sta poslala na start skoraj vse, kar »leze Ino gre«, in Bratstvom z Jesenic, ki je z manj številno ekipo doseglo največje uspehe, je številčno vzbudil pozornost tudi domači smučarski klub, o katerem že nekaj let ni bilo nobenega grl asu. Toda njegov predsednik Tomaž Godec je spet zbral okoli sebe nekaj novih delavcev ln skunno z granlčarjl lahko določil za tek najštevilnejše zastonstvo. med skakalci pa je rešil čast Sm K Bohinja »stari« Albin Novšak, ki je dosesrel drugo mesto med Jugoslovenl. Mariborčani so s svojima dvema zasedli prav dobri mesti v m. razredu. Značilno ie. da 1e naš novi državni prvak Jože Knlflc ostal najboljši tudi v skupni oceni z obema Nemcema. o katerih so dom« erotovo račnnali, da bosta za bohinjsko kombinacijo dovolj močna. Din 7.000. Dobava iz zaloge. Mizarski moistei Grm Videm - Dobrepolje, niše. Zahvaliuiem se Vam za dobavlieni stroi FORTUNA. Na stroiu izdeluiem vsa pohištve na in stavbna dela in je res reštteli male obrti. Peter angelo D Z O Z. LJUBLJANA. Pražakova ul. 8. V neka] vrstah Okoli hokejske udeležbe v Garmischu Predsinočnjim je prispel v Ljubljano blagajnik VDS g. Lokar lz Zagreba, ki je obiskal podpredsednika te zveze g. Betetta v zadevi naše udeležbe s hokejskim moštvom v Garmischu Zabeležiti je treba v zvezi s tem, da sta gg. Betetto in Inž. Bloudek ministrstvu za telesno vzgojo v teku preteklega tedna oflclelno odsvetovala, da bi naše hokejsko moštvo šlo v Inozemstvo, ker za takšno turnejo absolutno ni pripravljeno. G. Lokar je prišel v funkciji delegata upravnega odbora VDS do edinega člana predsedstva g. Betetta v Ljubljani — predsednik Suput je odsoten lz Zagreba — po izjavo, kakšno stališče zavzema glede vseh zadnjih sklepov v stvari našega hokejskega gostovanja v tujini. G. Betetto Je v r>m 12:38. • Naša teniška mušketirja Punčec in Ml-tič sta na turneji po Indiji gostovala na ! zadnje v Luknovu, kjer sta v ekshiblcij-skem sročanlu porazila reprezentanco In-l dlje s 3:2. Punčec 1e dvakrat zmaeral, Mitlč pa dvakrat izgubil, double pa sta potem srečno dobila. i»iii>iekalno nije težko dobivate: Pomagajte sami sebi! obnavljajte rabljeno motorno olje 1 »REGENT0L« aparat za regenerlianje (obnavljanje) rabljenega olja Vam nudi ogromne prihranke. VE FILTRIRANJE — TEMVEČ REGENERIRANJE ! ZA USPEH JAMČIMO! Zahtevajte ponudbe, prospekte ali predvajanje! Samoprodaja Dezidei Eislei. Beograd, Vojv. Gligora št. 15. Te* 41949. Skakalca tekma v Liscah pri Celju Smučarski klub Celje bo priredil na Sve-čulco v petek 2. februarja popoldne na svoji skakalnici v Liscah pri Celju smuSko skakalno tekmo za prvenstvo Mariborskega zimskosportnega podsaveza in za prvenstvo Celja. Poleg domačinov se je do-! slej prijavilo tudi lepo število naših mednarodnih tekmovalcev lz Gorenjske. Razpis teVme in druge podrobnosti bomo še objavilL JZSS (službeno) obveSča sledeče tekmovalce, ki so določeni za mednarodne tekme v Beljaku ln Ga-Pa: štafeta, tek in kombinacija: Kniflc Jože, Smolej Frane, Ženiva Lovro, Petrlč Anton, Knap Leon, Razinger Tone, Starman Lado, Klančnlk Alojz, Bevc Edo, Klančnik Gregor, Rus Janko. Za samostojne skoke: Klančnik Karel, PriboSek Franc, Novšak Albin, Jakopič Albin, dr. Leo Baebler, da je odhod v četrtek zjutraj s prvim vlakom v Beljak. Sestanek tekmovalcev je na Jesenicah eno uro pred odhodom potniškega vlaka v Beljak. Iz Beljaka pa odpotujejo v Ga-Pa sledeči tekmovalci: Knlflc Jože, Smolej Frane, 2emva Lovro, Petrlč Anton, Starman Lado, za štafeto, za skoke pa: Klančnik Ka- rel, Prtbošek Franc, Novšak Albin, Jakopič Albin, Bevc Edo. Za alpsko kombinacijo se določijo tekmovalci po državnem prvenstvu v aipski kombinaciji v Tržiču. Opozarjajo se vsi tekmovalci, da si urede kompletno tekmovalno opremo ln kar je še potrebno za mednarodne nastope v inozemstvu. Kot delegati JZSS odpotujejo v Beljak gg. Predalič Stane, Bernik Vile ln Ber-var Stane, za Ga-Pa sta delegata Bernik Vile ln mr. ph. Ljuban Mušič. JZSS. V tečaj za ljudsko šolske učitelje, ki bo od 2. do 8. februarja so sprejeti naslednji ljudsko-šolskl učitelji: Gabrovec Avgust, Radmirje—Kavar Janez, Poljane— Kopčavar Anton, Železniki—Ožbalt Vladimir, Korlnj—Plrnat Anton, Vrh pri Sv. Treh kraljih—Rlhar Rafael, Trbovlje— Slomšek Josip. Skrllj—Vidmar Franc, Martin] vrh—Višner Ludvik, Moravče ln 2ol-nlr Bogdan, Šmartno pri Slovenjem Gradcu. Odhod v tečaj je v petek 2. februarja zjutraj z vlakom, ki odpelje lz Ljubljane ob 7,05. Udeleženci naj si kupijo vozne karte do Bohinjske Bele, tam pa naj se javijo vodji tečaja g. Janku Sicherlu. MK Ilirija (Športna komisija). Za dne 2. februarja razpisuje MK Ilirija moto-skljdrlng na Bledu. Pozivamo tekmovalce, da se čimprej zglasijo v tajništvu kluba, kjer bodo prejeli potrebna navodila, tako glede prevoza do Bleda, kakor tudi ostale Informacije glede tehnične Izvedbe prireditve. V četrtek 25. t. m. ob 20. bo sestanek tekmovalcev pri Slamiču. SK Mars je prav na tihem pripravil predpustno veselico pod geslom »Noč na Marsu«. Pod spretnim vodstvom in nadzorstvom klubovega predsednika g. dr. Per-ka so se Marsovci dobro pripravili tudi za ta nastop na parketu. Prireditev bo na pustno soboto ob 20. v Delavski zbornici Preskrbljeno je za vse, kar potrebujejo udeleženci take prireditve. Vse, ki so slmpa-tizirali z Marsovci na zelenem polju, vabijo zdaj oni iz Marsa, naj pridejo tudi v Delavsko zbornico. Ilustrovane sportske novosti St. 4. so 1»» šle. Vsebina: Hugl je kot nogometaš Gra-djanskega v 10 letih prepotoval 15 evropskih držav. — Donavski pokal Jugoslavije, Rumunlje in Madžarske. — Ljubljana ln Celje sta podelila prvenstvo države v umetnem drsanju. — Zvezde našega plavalnega športa. — Gorenjci hočejo bodočo slovensko smučarsko zvezo. — Vratarji v hokeju so v večni nevarnosti, toda vendar branijo brez premišlianja itd. Vmes je še mnogo pestrega gradiva lz raznih športnih panog. Posamezne številke so po 1 din. Naše drama Sreda 24.: Tri komedije Red A. Četrtek, 25.: Profesor Kiepec Red B. Petek 26.: Na prisojni strani. Prendera Premierski vboritna Sobota, 27.: Profesor Kiepec. Izven. Za red B bodo Igrali v četrtek 25. t. m. izvirno slovensko komedijo dr. Ferda Kozaka »Profesor Kiepec«, ki ima prav živahen uspeh. Ta zgodba o piofesorju-iuea-listu, ki pride v stik z realnim življenjem, nudi prav zabaven večer. Igrajo Greg oi in, Cesar, Sever, Nablocka. Simčičeva, Levar-jeva. Režija dr. Bratko Kreft. V veseloigri »Na prisojni strani« je predočila nordijska pisateljica Helga Krog zgodbo dekleta, ki Je živelo na senčni strani življenja in se primežilo na sončno, prisojno stran, v bogato hiSo. Glavni za,-pletljaj igre je postavljen na preizkušnjo njene ljubezni, in poteka deloma resno, , deloma veselo. Paralelno pa teče zgodba njene svakinje, »princeske s kamenitim srcem«, ki doživi svojo spreobrnitev. Igra se prikupi s fletnimi dialogi, v kato ih vzblesti marsikak duhovit utrinek o sodobnem življenju. Delo je kljub svoji lahkotnosti po slogu sorodno »ženam na Nl-skavuoriju«. Premiera bo v petek, 26. t. m. OPERA Sreda. 24.: Nižava. Red sreda. Četrtek, 25.: Figaiova svatba. Red četrtek. Petek, 26.: zaprto (Generalka). Sobota, 27.: Rusalka. Premiera. Premierski r.bcnrna. Drevi se bo vprlzorila za red sreda d"Al-be'lova opera »Nižava« h katere uspehu sta v enaki meri prispevala učinkoviti libreto ln neposredna melodična glasba. D Albert sam kot glasbenik sicer ni velika in močna osebnost, je pa izvrsten tea-trski oblikovalec, lahkoten v zasnovi in spreten v izkoriščevanju zvočnih efektov. Melodijo zna zelo lepo in na široko razplesti, prav tako zna ustvariti ostre kontraste, ki jih po vzorcu veristične opere stopnjuje do brutalnosti. V naši vprizorit-vi, ki sta jo pripravila dirigent dr. Svara ln režiser Frelih, pojo glavne partije Mar-čec, Janko, Orel, Basičeva in Ribičeva. Jutri se bo ponovila izvrstna Mozartova »Figarova svatba«, ki velja v Debev-čevi režiji in pod dr. švarovim glasbenim vodstvom za eno najlepših uprizoritev te sezone. V posameznih, pevsko in igralsko mojstrsko karakterizi ranih partijah nastopijo Betetto, Janko, Marčec, Zupan, Orel, Sladoljev, Ribičeva, Vidalijeva, Hey-balova, Kogejeva ln Polajnarjeva. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda, 24.: Othello. Premiera Red C. Četrtek, 25.: Zaroka na Jadranu. Red A- R I Sreda, 24. Januarja LJubljana 7: Jutra ji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki. — 12: Poljski napevt — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Veseli spomini (plošče). — 14: Poročila. — 18: Mladinska ura: N3/-stanek in razvoj padala (g. J. Čolnar). Za mlade naravoslovce (g. M. Zor). — 18.40: Slovenske pravne starine (dr. J. žontar). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Repoitaža z otoka Brača. — 19.40: Objave. — 19.50: Uvod v prenos. — 20: Prenos lz l,tublj. opernega gledališča. V odmoru: glasbeno predavanje (g. V. Uk-mair) ter napovedi ln poročila. Beograd 18.45: Plošče. — 20: Prenos opere iz Nar. gledališča — Zagreb 20: Plašče po željah. — 20.30: Lirika. — 22.20: Plesna muzika. — Praga 20: Češki plesi. — 21.05: Simfonični koncert. — 22.20: Lahka godba — 23: Češka glasba. — Sofija 18: Lahka glasba. — 18.45: Tambu-raSkl zbor. — 19 45: Operni prenos. — 22: Ples. — Dunaj 16: Veliki orkester. — 20.15: Pester glasbeni spored. — 21: MaH orkester. — 22.20: Klavirske skladbe. — 23: Noini koncert. — Berlin 20.15: Kakor Dunaj. — 21: Kompozicijska ura. — 22.30: živahne melodije. — 24.10: Nočni koncert Urejuje Davorin Kavi jen. — Izdaja m tonzorcij »Jutra« ouuiao Virauu — 4a Naiouao uskaruo M«m»«M»M««Um a— Puška ni igrača. 181etni posestniški sin Milan Donajša iz Partinia si ie ogledoval puško, pri tem se ie nensdoma sprožila in ie Donajša obležal s kroglo v nogi Pri-oeljali so ea v boln;š^:co GosDOdarstvt Kakšen bo proračun banovine Hrvatske Znašal bo preko 1600 milijonov din V09 Vedeli feoče, kaj nameravata Nemčija In Rusija v Baltiku 2u jugovzhodni Evropa Rim, 23. jan. z. Italijanski listi brez lastnih komentarjev beležijo pisanje angleških listov, ki poudarjajo, da italijanska politika v Podunavju in na Balkanu še ni povsem jasna. V zvezi s tem opozarjajo londonski listi na koncentracijo nemških čet vzdolž madžarske in rumunske meje, čemur Italija ne ugovarja, a tudi še ni zavzela svojega stališča. Nemčija je s tem sicer odrinila z madžarske in rumunske meje Sovjetsko Rusijo, toda vprašanje je, kako se bo Italija uprla morebitnemu nemškemu prodiranju na jugovzhod Evrope. V zvezi s tem trde angleški listi, da je Mn.ssoHnl konec prrteklojra tedna zahteval od Hitlerja pojasnila o namerah Nemčije in Rusije na Baltiku ln v jugovzhodni Evropi. Dočim ie bil nemški odgovor glede Finske in Baltika docela negativen, predstavlja glede jugovzhoda samo formalno pritrditev italijanski politiki. Mus-solini je obenem obvestil merodajne berlinske krče, da bo Italija prisiljena temeljito proučiti smernice svoje zunanje politike, če ti bili ogroženi njeni interesi v Podunavju ln na Balkanu. Italijanski listi teh informacij angleškega tiska niti ne demantiraio. niti ne potrjujejo, pač pa jih dokaj obširno pona-tiskujejo. Budimpešta, 23. jan. p. V tukajšnjih političnih krogih so izzvale največje zanimanje londonske vesti, da je napravila Italija diplomatski korak v Berlinu. Madžarski listi objavljajo te vesti pod velikimi naslovi na prvih straneh ter poročajo, da je Italija zahtevala od Berlina pojasnila o tem, kako daleč nameravata iti Nemčija ln Sovjetska Rusija na severu in na jugovzhodu Evrope. Zlasti je Italiia zahtevala od Berlina pojasnila, kako daloč misli dopustiti prodiranje Rusije v srednji in juž- 5 V posameznih oddelkih banske oblasti v Zagrebu pripravljajo gradivo za prvi proračun banovine Hrvatske. Nekateri oddelki so že izdelali predloge tega proračuna, istočasno se vršijo dela v zvezi z vprašanjem finančnega kritja. Kakor je znano, sloni sedanje finančno poslovanje banovine Hrvatske na uredbi o prenosu kreditov iz državnega proračuna za leto 1939-1940 na banovino Hrvatsko. V zvezi s prenosom kompetenc na banovino Hrvatsko so bili iz državnega proračuna prenešeni na banovino Hrvatsko ustrezajoči krediti za drugo polletje proračunskega leta 1939-194P v skupni vsoti 251.4 milijona din. Poleg tega so bili odobreni banovini Hrvatski za sto polletje iz obratnega kapitala glavne državne blagajne še naknadni krediti v višini 12.7 milijona din na osnovi tangen-te 29»/0. »Hrvatski dnevnik« je te dni pojasnil bistvo te tangente. ki ne pomeni, da pripada 29% državnega proračuna banovini Hrvatski. To velja samo za osrednje posle, ki se prenesejo na banovino Hrvatsko, medtem ko so krediti za posamezne ustanove v banovini Hrvatski prenešeni v celoti. Pri prenosu kreditov so bile v začetku neke težkoče. s 1. januarjem pa so dobili vsi državni uradniki na področju banovine Hrvatske svoje plače od banske oblasti. Uredba o prenosu kreditov na banovino Hrvatsko je seveda samo nekak provizorij do novega proračunskega leta. Od 1. apri-!a t. 1. pa se bo finančno poslovanje banovine Hrvatske vršilo po proračunu banske oblasti. K vprašanju prvega proračuna banovine Hrvatske pripominja »Hrvatski dnevnik«, da je Hrvatska glede sestave proračuna avtonomna. Banska oblast bo sestavila proračun samostojno in ne potrebuje nikake odobritve s strani centralne vlade. Proračun mora odobriti samo h» vatski sabor, če pa se sabor ne bo sestal ■ pravem času, bo proračun izdan na pc<\ lagl uredbe. V finančnem sporazumu, 1 se pripravlja, ne more biti, kakor zatrju. »Hrvatski dnevnik«, več govora o tange-lah in kvotah, temveč se imajo določiti i. nančne potrebe osrednje viade, banovir Hrvatska pa bo za te potrebe prispeva'.' država določeno vsoto, ostala sredstva pc bo porabila za potrebe banovine Hrvatske Kakor poroča zagrebški »Jugoslovens3:i L!oyd« proučuje predslojnik finanč. od delka banske oblasti predloge za proračun ki bo obsegal poleg dosedanjih izdatkov bivše savske in primorske banovine tudi proračun za one državne izdatke, ki so \ zvezi s posli, prenešenimi na banovino Hrvatsko. List računa z deležem 33%, kar pomeni, da odpade na banovino Hrvatsko ena tretjina vseh izdatkov države za one posle, ki so prenešeni na banovino. Na tej osnovi dobi naslednje številke: dosedanji izdatki savske banovine 22S.5 milijona din, dosedanji izdatki primorske banovine 65.8 milijona din, izdatki za posle, prene-šene od države na banovino 1310 milijonov din, skupaj 1S15.3 milijona din. »Jugoslovenski Llcyd« nadalje računa, da bo banovina Hrvatska dobila za kritje svojih izdatkov 500 milijonov din od državnih neposrednih davkov, 285 milijonov din cd poslovnega davka, 55 milijonov din od izrednih davkov in 305 milijonov din od taks; od dohodkov državnih podjetij bo pripadlo banovini Hrvatski 123 milijonov in od razmh dohodkov pa 42 milijonov. Banovina Hrvatska bi torej dobila eno | tretjino vsega državnega dohodka od po-j slovnega davka, in ves donos večine ne-i posrednih davkov, nekaterih taks ter iz-i rednih davkov na področju banovine. novzhodni Evropi in kakšni so prav za prav načrti Nemčije in Rusije na Balkanu pj Nemško-sovjetskI cinošaji London, 23. jan. p. Po informacijah tu kajšnjih političnih krogov se nemško-sov jetsko sodelovanje ne razvija povsem v smislu lanske jeseni sklenjenih sporazu mov. Pred kratkim so n. pr. Nemci zahtevali od sovjetov, naj jim prepuste obe 8.000 tonski bojni ladji »Molotov« in »Stalin«, ki ju sedaj zanje grade nizozemske ladjedelnice. Stalin je pristal na prodajo, toda pod pogojem, da Nemčija plača obe ladji v zlatu. Nemci na to niso mogli pristati. Enak spor je med Sovjetsko Rusijo in Nemčijo nastal pred dobrim mescem dni, ko ie Sovjetska Rusija zatUtval i od Nemcev, naj ji stavijo na razpolago nekaj svojih vojnih ladij na Vzhodnem morju, na kar Nemci niso hoteli pristati. Gospodarska posvetovanja v Berlinu Berlin, 23. jan. Vesti, da je kancelar Hitler odpotoval v Berchtesgaden, niso točne. Po informacijah v merodajnih berlinskih krogih Hitler od novega leta dalje ni zapustil Berlina in je Imel vse zadnje dni dolgotrajna posvetovanja gospodarskega značaja z maršalom Goringom. Na konferencah so sodelovali tudi zastopniki nemške industrije. Eden izmed voditeljev nemškega gospodarstva je Izjavil novinarjem, da skuša nemška industrija sedanjo sorazmerno še kolikor toliko mirno dobo izkoristiti za to, da čim bolj Izpopolni nemško oborožitev zlasti na morju in v zraku. Nemčija hoče do kraja Izkoristiti vse gospodarske možnosti, da vzdrži sedanjo vojno, ki se vodi mnogo bolj na gospodarskem kakor na vojaškem področju. * "1 poslanikov? London, 23. jan. br. V političnih krogih se ne glede na vse sedanje demantije še vedno širijo vesti, da bosta sovjetska veleposlanika v Londonu in Parizu začasno odpoklicana. Poslanik Majski, pravijo londonski krogi, se že pripravlja na odhod. Enake vesti prihajajo tudi iz Pariza glede veleposlanika Suriča. »Manchester Guardian« razpravlja danes o odnošajih Anglije in Sovjetske Rusije. Liberalni list ugotavlja, da je bila angleška vlada, čeprav se je solidarizirala s Finsko, doslej vse preveč popustljiva nasproti Sovjetski Rusiji. List zahteva, da zavzame v bodoče tudi na diplomatskem področju bolj odločno stališče nasproti Moskvi. Pssttkfeitie v Iranu Bejrut, 23. jan. j. (Havas.) Po poročilih iz Irana so že polegla razburjenje in strah v perzijski javnosti zaradi agresivnih namenov Sovjetske unije. K pomirjenju je največ pripomogel razvoj vojne na Finskem, ki je razkrila slabost sovjetske armade. Tu prevladuje sedaj mnenje, da po izkušnjah, ki jih je pokazala sovjetska armada na Finskem, ni bojazni, da bi Sovjetska unija podvzela kak napad proti Iranu, Iraku ali Afganistanu. Neka vodilna osebnost lz Teherana je izjavila Havasovemu dopisniku, da so bile popolnoma neutemeljene vse vesti, da je pričela Sovjetska unija znova koncentrirati svoje čete na meji Irana; prav tako tudi ne more biti govora o kaki koncentraciji iranskih čet na severni meji države. Po nekih virih si je Nemčija nekaj časa zelo prizadevala organizirati v Teheranu središče za nemško propagando v Srednjem Orientu, vendar pa je Iranska vlada, ki si slej ko prej prizadeva ohraniti strogo nevtralnost, te nemške namere preprečila. Francosko večerno poročilo Pariz, 23. jan. AA. (Havas.) Večerno poročilo vrhovnega poveljstva se glasi: Ni ničesar poročati.« Japonska konferenca v Beogradu Beograd, 23. jan. p. Po Informacijah lz Berlina, kl jih potrjujejo tudi v Budim- j pešti in Curihu, se bodo v kratkem sestali v Beogradu evropski diplomatski zastopniki Japonske, da na skupni konferenci prouče evropski položaj. Ta konferenca bo predstavljala nadaljevanje konference, kl so jo imeli pred tremi meseci v Rimu. Razlika bo le v toliko, da so bili v Rimu zbrani samo glavni evropski zastopniki • Japonske, dočim bodo na beograjski kon-I ferenci zbrani vsi japonski diplomatski predstavniki v Evropi. To konferenco je odredila nova japonska vlada ln jo tolmačijo kot znak, da se želi Japonska priključit! mirovni akciji Zedinjenih držav, Vatikana In Italije, za katero se že na vse strani sondira teren. Seja vodstva JRZ Beograd, 23. januarja, p. V zvezi z jutrišnjo sejo ožjega izvršnega odbora JRZ je bilo nocoj objavljeno službeno sporočilo tajništva glavnega odbora JRZ, v katerem predsedstvo glavnega odbora JRZ izjavlja, da v nekaterih listih objavljene vesti o jutrišnji seji ožjega glavnega odbora JRZ niso točne, ker je to redna seja ožjega odbora, kakršne se vrše vsak mesec. Na tej seji se bo razpravljalo samo o tekočih strankarskih vprašanjih. Ta komunike je nekoliko v nasprotju z dejstvom, da so na predvčerajšnji seji bivših slovenskih poslancev JRZ in sedanjih senatorjev te stranke v Sloveniji, ki se je vršila v Jugoslovanski tiskarni obširno razpravljali o dnevnem redu jutrišnje seje ožjega glavnega odbora Jugosiovenske radikalne zajednice ln sprejeli tudi gotove sklepe ln zahteve. Ti bodo, kakor Cujemo lz vrst ljubljanskih voditeljev JRZ, tudi iznešeni na jutrišnji seji vodstva JRZ kot nujne zahteve slovenskega dela JRZ. (V ostalem glej naše poročilo o političnem položaju na 7. strani^ Konferenca preilstavnilsov kovinske industrije za?a&a surovin Poročali smo že. da se ie v ponedeljek pričela v Beogradu konferenca naše kovinske industrije zaradi oskrbe s surovinami. Konferenci, ki je trajala v ponedeljek in torek, so prisostvovali komisar za rude in sovine g. Jevtič. odposlanec trgovinskega rlnistra inž. Arsenijevič ter odposlanci infekcije za državno obrambo in gospodarjih zbornic. Zastopano je bilo veliko štelo delegatov kovinske industrii? iz vseh l^lov države. Konferenco ie vodil predsed-ik Zveze kovinska industrije inž. Liuba ^odjevac. ki ie v svojih uvodnih izvajanjih opozoril na rastoče težkeče s katerimi e mora boriti naša industrija za predela-o železa in kovin. Glavni tajnik zveze Zvonimir Martinkovič se ie podrobno bavil i vprašanjem oskrbe kovinske industrije s surovinami in starim železom Pripomnil je. da je zveza ponovno prosila kraljevsko vlado, naj se omogoči kovinski industriji dopolnilna orkrba s surovim železom iz onih dr^av. ki izvoza surovega železa niso prepovedale in da se v ta namen ukine uvozna carir.a na surovo železo in staro železo. Končno je nujno potrebno, da se naši kovinski industriji dajo na razpolago potrebne devize za uvoz surovin. Ker niso bili izdani potrebni ukrepi, so mora^ nekatera podjetja že omeiiti obratovanie in bodo kmalu prisiljena ustaviti obrat V teku konference je bilo ugotovljeno, da železarna v Varešu letos ne bo imela na razpolago surovega železa za potrebe ostale industrije, ker bo vso produkcijo porabila sama v lastni livarn:: ostalo surovo železo pa mora dobaviti valjarni v Zenici, ki je z naročil: zaposlena za šest moscev in bo morala delati noč in dan Tudi naročila železolivarne v Varešu so izredno velika, saj mora ta livarna dobaviti poleg drugega tudi 300 vagonov vodovodnih cevi za beograjsko občino. Generalni direktor »Jugoslovanskega jekla« (valjarne v Zenici) inž. Ranko Despič je v imenu valjarne poudar i, da ie valjano železo poleg cementa edini predmet, ki se v drugem polletju lanskega leta ni podražil in iie bila cena šele s 1. januarjem t 1 povišana za 45 par pri kilogramu, medtem ko so produkcijski stroški narasli za več nego 1 din pri k legramu Tajnik Zveze kovinske industrije g Martinkovič je ponovil svoj predlog, ki ie bil že iznešen na nedavni konferenci v trgovinskem ministrstvu, da se osnuje centrala za staro železo, k: bi oskrbovala vse železarne. Generalni ravnatelj »Jugoslovcnske-ga jekla« inž. Despič je v načelu osvej 1 ta predlog, priporočal pa je, da se centrala ustanovi v obliki centralnega urada, ki ne bi posloval zaradi zaslužka, temveč bi staro železo s pribitkom režijskih stroškov prodajal železarnam. Pred'og ie bil soglasno sprejet Prvi dan konference ie bil izključno posvečen vprašanju surovega in starega železa Včeraj so na konferenci razpravljali o ostalih važnih vprašanjih, predvsem o oskrbi naše industrije z valjanim železom, nadalje o oskrbi naših železarn in kovinske industrije s koksom ter o nabavi ostalih kovin. Po konferenci je posebna deputacija Zveze kovinske industrije obiskala guvernerja Narodne banke dr. Iva Belina, ki mu je poročala o konferenci in ga v duhu njenih sklepov pozvala naj metalurški industriji omogoči nabavo potrebnih surovin iz inozemstva. Dražba krzna O 19. dražbi krzna, ki je bila v Ljubljani 22. t. m. je bilo izdano naslednje poročilo. Kakovost krzna, ki je bilo poslano v Ljubljano skoraj iz vseh predelov naše države, je bila v splošnem srednja. Najboljše so bile kune zlatice, dihurji ln nekaj gorskih lisic. Zanimivo Je, da je bila 1 gorska lisica posebne kakovosti prodana za izredno ceno od 460 din. Kune zlatice so bile večinoma temne, enakomerne barve, kar jim daje posebno ceno. Na prodaj je bilo največ lisic, kl bi dosegle večjo ceno. če bi bil omogočen izvoz v Nemčijo in Italijo. Lisice za eksport sploh ne pridejo v poštev, marveč so jih kupovali samo domači krznarji za uporabo v državi. Prejšnja leta je bila Nemčija vedno najmočnejši kupcc naših lisic. V ostalem pa gospodarske nevšečnosti zaradi vojne v Evropi niso vplivale na kupčijo. Najboljši kupci so bili Američani, Franco- zi in Angleži, ki so se zlasti zanimali za kune zlatice, kune belice in dihurje. Letošnje kune zlatice in kure belice slovenske provenience so vse prodane. Na žalost so bili letos kupci iz Nemčije in Italije slabo zastopani. Pač pa je bilo mnogo kupcev iz naše države. Na dražbi smo prodali skoraj vse razpoložljivo Krzno. Dopoldne je bila na veiesejmu običajna prosta prodaja kožuhovine, popoldne pa dražba. Dopoldanske cene. dosežene v prosti prodaji, so bile nižje od popoldanskih na dražbi, tako n pr lisice v prosti prodaji 100—120 din, na dražbi 120 -180. kune zlatice 1300—1500, na dražbi 1400— 1700 kune belice 400—500, na dražbi 750 —900 din. Dosežene cene za prvovrstno krzno so bile naslednje (v oklepajih so navedene cene dosežene na dražbi 23. I. 1939): lisice poljske 110—124 (100). lisice gorske 120—180 (140), kune zlatice 1300— 1700 (1000—1320), kune zlatice, posebni komadi do 2000 (1500), kune belice 750— 900 (550—6C0), dihurji 110—140 (80— 110), vidre 500 -600 (320-^400). vidre posebni komadi 750. zajci zimski 10 (7), srne letne 25 (9— 16), jeleni 41 (40), dani jaki (šarenjaki) 29 (13), jazbeci 75 (70 —76), divje svinje 30 (10) divje mačke 44 (50). pižmovke 40 (25), veverice zimske 14. podlasica rjava 3, podlasica bela 35, mačke domače 10. zajci domači 3. polhi brez zanimanja. Prihodnia dražba krzna »Divje kože« na ljubljanskem veiesejmu bo 4. marca 1940. Gospodarske vesti ~ Uvoz ameriške nafte In italijanskega bencina. Odkar imamo z Rumunijo nov plačilni sporazum, ki predvideva plačila v devizah, je Rumunija izgubila monopolni položaj, ki ga je doslej imela pri oskrbi naše države z nafto in njenimi derivati. Tako je nastopila možnost uvoza mineralnega olja iz drugih držav, zlasti iz Amerike. Po najnovejših informacijah iz Beograda je te dni odplul iz Amerike parnik z nafto, namenjeno za našo državo. Ta parnik bo prispel v naše luke v drugi polovici prihodnjega meseca Količina nafte, ki io bomo dobili s tem parnikom iz Amerike, znaša 8000 ton. To pa je šele prva dobava v okviru sporazuma, ki so jih sklenile nekatere uvozne tvrdke z ameriškimi dobavitelji. Nadalje smo že poročali, da nam bo Italija dobavila 2000 vagonov nafte in njenih derivatov proti delnem" r>'?č:'u v kliringu. Plačilo ie dogovorjeno tako. da bomo 50°/« fakturne vrednosti plačali v klir:ngu, 50°/« pa v svobodnih devizah. Kakor zatrjujejo, so italijanske rafinerije dvignile cene za izvoz v Jugoslavijo Morda ne gre v račun našemu bencinskemu kartelu. če se omogoči uvoz bencina in petroleja iz Italije. Devizna direkcija Narodne banke je namreč pozvala vse uvoznike bencina, petroleja in drugih derivatov, da v najkrajšem času vlože prošnie na uvozni cdbor pri devizni direkciji Narodne banke zaradi uvoznega dovoljenja. ■= Vprašanje predvojnih in pokrajinskih posojil. V Zagrebu je bil nedavno sestanek imetnikov obveznic predvojnih avstro-ogrskih in pokrajinskih posojil, na katerih je bil izvoljen akcijski odbor z nalogo, da znova sproži akcijo za končno rešitev vprašanja teh posojil. Po večletnih brezuspešnih poskusih je bil vnešen v proračun za leto 1930-1931 znesek 15.2 milijona din za izplačilo teh obveznic. V proračunu za naslednje leto je bila predvidena enaka vsota. Vprašanje pa ni bilo rešeno in se nI premaknilo z mrtve točke. Na rešitvi tega vprašanja je interesiranih 10.000 imetnikov predvojnih obveznic. = Zasedanje posvetovalnega odbora za tekstilno industrijo. V ministrstvu za trgovino in industrijo se je sestal k prvemu zasedanju posvetovalni odbor za tekstilno industrijo pod vodstvom pomočnika trgovinskega ministra dr. Save Obradoviča. Na seji so razpravljali o vprašanjih, ki bistveno zadevajo tekstilno industrijo, posebej pa o dobavah in razdelitvi surovin. Odbor je izvolil tri odseke: odsek za bombaž in svilo, odsek za volno ter odsek za konopljo in juto. Posamezni odseki bodo zasedali do 2. februarja, ko se bo spet sestal plenum odbera. - Bo reki rudniki so lani proizvedli 41.657 ton surovega bakra nasproti 41.993 tonam v prejšnjem letu. Produkcija elek-trolitičnega bakra pa je lani znašala 12.461 ton. ■ - Ustanovitev jngoslovensko-botgar*** -respodartke zbornice. Minister za trgovino i mdustr-jo dr. Ivan Andres je sprejel da-dopoldne Svetozarja Spancčeviča iz ^ograda, ki je ministru predložil pravila i ustanovitev jugoslovensko - bolgarske ^podarske zbornice. B3TZ3 23. januarja NTa jugcsJovenskih borzah notirajo nem-.i klrinSki čeki nespremenjeno 14.70 — DO. Grški boni so se v Zagrebu trgova-po 32.75, v Beogradu pa po 32.50. Te-.i na svobodnem trgu se nadalje ravna-o po tedaju 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču se je . cjna Žkoda pri. mlačni tendenci nudila o 426 (v Beogradu je prišlo pri prijna-:?jšem razpoloženju do prometa po 427 — 427.50). Tudi v ostalih državn h vred-otah ni bilo zaključkov, poč pa je bil zabeležen promet v deklicah Trboveljske po 215. Devize Ljubljana. Oficielni tečaji: London 175.20 — 178.40, Pariz S9.05 — 101.35, New York 4425 — 4485. Curih 995 — 1005, Amsterdam 2351 — 2389, Bruselj 744 — 756. Tečaji na svobodncoi trgu: London 216.42 — 219.62. Pariz 122.41 — 124.71, Nevir York 5480—5520 Curih 1228.18— L23S.18, Amsterdam 2903.63 — 2941.63, Bruselj 918.88 — 930.88. Curih. Eeograd 10, Pariz 10.0250, London 17.69, New Yo.k 446, Bruselj 75.05, Milan 22.50 Amsterdam 2370.50, Berlin 178.80, Stockholm 106.15, Oslo 101.35. Ko-benhavn 86.05, Sofija 5.30, Budimpešta 79, Atene 3.35, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.30. Efekti Z"grcb. Državne vrednote: Vojna škoda 41.6 bi., 4"/« agrarne 52 bi., 4"/, severne agrarne 52.50 bi., 6% begluške 73.50 — 75.50, 6% dalm. agrarne 63.25 bi.. 6"/0 šumske G3 bi.. 7% stabiliz. 97 bi., 7% in-vest. 97.50 den., 7% Blair 85.50 — 87.50, 8°/« Blair 74 — 79.50; delnice: PAB 100 — 195, Trboveljska 245 — 250 (245), Se-čerana Osijek 135 den., Osječka ljevaani-ca 160 bi. Beograd. Vojna škoda 426.50 — 427.50 (427 _ 427.50), 4% agrarne 50 50—51.50, 6% beglužke 75.75 — 76 (75.75), 6°/. dalm. agrarne 70 — 70.50 (70), 6% šum-Cke 68 — 69, 7®/o stabJiz. 97 — 97.50, 7% invest. 98.25 den. (98.25), 7»/„ Seligmaa 100 den., 7% Blair 88 — 88.50 (8S), Blair 95 den., Narodna banka 7-150 — 7800, PAB 191 — 192 (190 — 191.50). Blagovna tržišča 2! to + Chicago, 23. januarja Začetni tečaji: pšenica: za maj 100.375, za julij 97.75, za sept. 97.125; koruza: za maj 58.25, za julij 52.25. -i- Winnipeg, 23. januarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 86.625. 4- Novosadska blagovna borza (23. t. m.). Tendenca stalna. Pšenica: baška okol Novi Sad 195 — 197; gor. b. 196 — 198; srem 194 — 196: slavonska 194 — 196; ladja Tisa 199 — 201. Rž: baška 152.50 — 155 Oves; Daški, sremski in slavonski 150 — 152. Ječmen: baški in sremski 64 65 kg 165 — 170. Koruza: baška nova 119 — 120; nova pariteta Indjija 119 — 120. Moka: bažka in banatska »Og« in »Ogg« 295 — 305; >2« 275 — 285; »5« 255 — 265; >6« 245 — 255; »7« 205 — 215; »8« 130 — 135. Fižol: ba£ki sremski beli brez vreč 390 — 400 Otrobi: baški in sremski 122 — 124; ban. 119 — 121. Jsižoa AM&a ežlmz v v^jni Capetown, 23. jan. s. (Reuter.) Danes je bilo otvorjeno zasedanje južnoafriškega parlamenta. Prvi je govoril bivši ministr-ki predsednik general Hertzog. Stavil je svoj že napovedani predlog, naj se vojna proti Nemčiji takoj ustavi, ker ni nobenega dokaza za trditev, da Nemčija stremi po dominaciji na svetu. Hertzog je izrazil tudi mnenje, da ne uvidi razloga, zakaj bi Anglija nasprotovala aneks} j i polovice Poljske po Nemčiji, če istočasno ne protestira tudi proti sovjetski aaokaiji ostale polovice Poljake. Hertzogu je takoj odgovoril ministrski predsednik general Smuts. Poudaril je, da sicer noče zagovarjati versajske mirovne pogodbe, da pa je Južna Afrika trdno odločena, da gre do konca po poti, Id al jo je izbrala, ob strani Anglije. V sedanjem času uporabe sile ne vidi Južna Afrika nobene varnosti razen ob strani Angtfje. Propad mnogih malih neodvisnih držav to dokazuje. Cfeamfetriaifl v av^isad London, 23. jan. AA. (Havas.) Kralj Jurij VI. je sprejel danes zvečer v Buckin-ghamski palači v avdiencc predsednika vlade Chamberlalna. Fooesreeesd z „Orazia" Genova, 23. jan. AA. (Reuter.) Paro-brodna družba, lastnica Italijanske potniške ladje iOrazioc, je objavila seznam žrtev. Iz seznama se vidi, da se je pri katastrofi ponesrečilo 107 oseb, od katerih je 47 potnikom - k »JUTRO« it 18. 6 Bredi, K L IMOL Iz ZgOttOVifflS Prvotni nagib - Stednja poletnega cssa prl razsvetijavi Norveška na straži Oddelek norveških vojakov z metalci min v bližini severne rusko-finske fronte Znanost v službi zaveznikov Francoski in angleški učenjaki mobilizirani AngleSko-francoeko sodelovanje se je v zadnjem času razširilo tudi v področje znanosti. Sestavila se je angleško-fianco-ska mis:ja, k. ji je namen zbirati vsa znanstvena, odkritja učenjakov obeh dežel ter vzperediti njih bodoče raziskovalno delo v službi vojne. Misija bo imela svoj sedež v Londonu in bo v zvezi z vsem. ministrstvi. Načelu je ji Paul Montel, član francoske akademije znanosti in giasoviti matematik, naslednik Paul Painleveja na katedri mate-matiike na polltehn čni visoki šoli v Pari-■u. Angleški minister za koordinacijo Chat- field je v zvezi s tem podal izjavo, v kateri pravi, da so učenjaki obeh dežel popolnoma mob lizirani in pripravljeni nuaiti največjo pomoč. Njih število ne gre v stotine, temveC v tisoče. Chatfield ni mogel pripovedovati potankosti o zaupnem delu, ki ga vršijo ti učenjaki sedaj, dejaJ je pa, da n. bilo v sedanji vojni še nič takšnega, nobenih izrednosti in presenečenj, toda se tudi v bodoče ne bo moglo zgoditi nič nenavadnega, česar vojska zavezniških učenjakov ne bi vzela z največjo brz no ln metodo v pretres ter našla primerno rešitev. Z dežja ged kap Zdravilo, ki odpira ibčincem usta Farmarja Johna Eversa, ki je ležal s težko pljučnico v tyronski bolnišnici v Amerifid, so zdravn ki proglasili že za izgubljenega. Za to je vedel in je bil pripravljen biti za poskusnega kunca novemu lečilu z imenom sulfopiridin, ki so ga v tem primeru prvič praktično pre:zkusili na človeku. V veliko veselje eksperimen-tatorjam je imelo lečenje z novim zdravilom popoln uspeh. Eve rs je mogel zidrav a postelje v bcLftišnici, ki so jo smatrali ž«; za njegovo smrtno posteljo. Sedaj pa zdravnikom ni več hvaležen za »voje zdravje, temveč preklinja pripomoček, ki ga je rešil smrtne bolezni. Temu pripomočku pripisuje, da ni več tisti ugledni farmar John Evers, kaikor prej, temveč morilec Jack BaJdridge, ki bo v kratkem končal svoje življenje na električnem stolu. Evers misli namreč, da je samo pod vjpiivom novega zdravila izpovedal vse, kar je doslej skrival v sebi, Ln ta spoved je dovolj huda. Iz nje je razvidno, da Evers n. Evers, temveč neki zločinec, ki so ga bili obsodili na dosmrtno ječo in je pred osmimi leti sedel v kaznilnici v Ar-kansasu. Tam je zadavil nekega čuvaja in pobegnil. Kmalu, potem je umoril nekega trgovskega potnika Johna Eversa, njegovo truplo odstranil in z njegovim denarjem ter njegovimi listinami pričel novo življenje kot farmar John Evers. Seveda so ga po tej izipovedi prijeli in ga postavili pred sodn ke. Ameriški kriminalisti pa se sedaj za sulfopiridin prav tako zanimajo kakor medicinci in hočejo preizkusiti, da-1'i je to res pripomoček, ki bi mogel zakrknjene grešnike spraviti do priznanja. INSER1RAJTE V »JUTRU11! Vojna Je zanje končana Mesto Cinclnatti je 1. 1909 tvegalo pre- j skok cele ure. V Nemčiji je neki pxof. I Engel izdal takiat broimo, v kateri »e je j zavzemal za uvedbo poletnega časa. L.. 1915. je pi edlož.lo nemškemu Ji lavnemu j zboru 120 vodilnih politikov, gospo bko z?n"«!Pm.« I Loiaydan se je zakiohotaL »Pravim vam. da je kralj videl vašo hčer in jo Koče imeti! Mar ne razumete? Kralj se klati okiog vaše hiše! Veiolomni, brezvestni kralj Franc I.!« »Vem,« je z neomajno pokojiiost^o lekel Tur-quand. »Veste! Ali veste tudi to da je že podkupil žensko, ki ste ji poverili skrb za svojo hčer?« »Medarda je po mojem ukazu sprejela kraljeva darila Piav m vam. da čujem in bedim! Dokler jaz bedim je vse dobio!« »Vendar... ali ne bi bilo tolje da se preselite?« Ta hiša je zgrajena po mojih načrtih, ki sem iih ii al samo z ozirom na obrambo. Verjemite mi: dokler jaz živ;m, se ni Beranžeiki ničesar bati... ne kralja ne žive duše na svetu!« Turquand je izrekel te besede s takšnim poudarkom. da je Loraydan vztrepetal. NrStopil ie kratek premo^k. Čez čas ie draguljar veselo vprašal: »Ste tistih deset vreč v redu dobili?« »Mo ster Turquand « je rekel Loraydan, »rad bi »ovoril z Beranžeiko ..« Draguljar je odprl vrata in zrki'cal Nrkaj trenutkov nato je stopila v dvo rno Beranžerka tako zala v preprosti jutrnii obleki in tako liubka v svoji dev;?k: plsbosti, da je Loraydan od ljubezni vztrepetal Drhtela je: v vsem nienem nastopu in vedenju se je nezavedoma zrcalila ljubezen. Loraydan ie ponovil prizor, ki ga je bil zaigral Turquandu Ponovil ga je. kait' število sredstev, s katerimi ra7roWa strast na svojem vrhuncu, je neveijelno omejeno... »Beranžerka,« je rekel, »dvoboj imam ... z moškim, ki ga vidite tamle pri ograji... v plašču iz sivega žameta ... Evo prav ta mah vas je pogledal! ...« »Dvoboj imate!« je vsa bleda zamrmrala Beran-"ei ka. To so bile prve besede ljubezni, ki sta jih govorila diug z drugim. »Bila se bova!« je nadaljeval Loraydan. »Ubiti ga hočem! Ali poznate tega človeka? Povejte! Ga poznate?« »Videla sem ga. ko je hodil tod okrog...« je komaj slišno odgovorila Beranžeika. Nesrečnica še ni vedela, da je laž najboljše orožje v boju med moškim in žensko. Tako preprosto bi bila lahko rekla: ne, ne poznam ga... A mislila je, da mora povedati strogo resnico; in ta je bila, da je nekoč, enkrat samkrat, videla Klotarja Pon-thuškega pri ograji na oni strani ulice... »Saj sem vedel!« je sam pri sebi zaškrtal Lo-raydan. »Bila se bosta!« je zajecljala Beranžerka, bleda kakor lilija. »Kako trepeče zanj!« je pomislil. »Da. bfla se bova,« je nadaljeval, »in če bom le mogel, ga ubijem!« S težkim srcem se je priklonil deklici, ki je pre-sunjena omahnila v naslanjač. Nato je kratko pozdravil draguliarja in planil iz hiše. Peklenska muka ljubosumja mu je razjedala možgane.