Dopisi in novice. — Iz Krškega. (0 meščanskih šolali sploh in o Krški meščanski šoli posebno). Pri novih šolskih postavali, katere so s pomočjo ljudskih šol precej liitro večje ljudsko izobraženje doseči hotele, naredila se je zlasti ta pomota, da je takratna vlada zaliterala, da bi se šolstvo v vseh deželah po enem kalupu, po enacih postavah uravnalo. Da to ne bo šlo, razvidili so umni šolniki in praktični državniki že naprej, kajti postave se morajo prigoditi ali uravnati vselej v soglasji s potrebami naroda, dežele in vseh dotičnih merodajnih razmer. Ko je leta 1869 ministerstvo (naučni minister je bil takrat menda Hasner) stvaritelj novih šolskih postav deželnim zborom predlagalo osnovo deželnih šolskih postav, glasil se je §. 5 osnovne postave o vzdrževanji ljudskih šol, da mora vsaki šolski okraj imeti meščansko šolo. Te vladne osnove ni kranjski deželni zbor dolgo časa sprejel, toda radi druzih vzrokov, ne radi tega paragrafa, ki o meščanskih šolah govori. Kajti, ko je bil sklenil še sedaj v mnogih točkah veljavno šolsko postavo od 29. aprila 1873, sprejel je isti §. 5. v svoj za Kranjsko veljaven šolski zakon. Dozdeva se mi, da kranjski deželni poslanci niso imeli pravega pojma takrat o meščanskih šolah (naj mi tega ne zamerijo), ker bi sicer ne bili vsakemu okraju dolžnost naložili, da si zida poslopje za tako šolo, in da vzdržuje tako učilnico. Oni morda niso pomislili, da je samostalna trirazredna meščanska šola nadomestilo za bivše sainostalne nižje realke, katere so po novih šol. postavah odpravili. Niso pomislili, da ako se hoče v glavnem kraju dotifinega šolskega okraja osnovati taka meščanska šola, da je za-njo treba prej druzega važnega temelja, t. j., kjer se hnče trirazredna meščanska šola osnovati, ondi zahteva postava petrazreduo ljudsko šolo, zadostuje pa tudi 4razredna, ali vsaj pra? dobro oskrbljena trirazrednica. Meščanske šole so pa tudi take, da so v zvezi z ljudsko šolo; in take imajo v vsem skupaj po osem ali sedem ali vsaj šest razredov. (To poslednje pa je redko kje v Avstriji.) Ali je bilo kje takrat, ko je postava v javnost stopila, potreba za take vrste šol? V Ljubljani je bilo treba take šole za deklice, dokler ni bilo ženske preparandije, potem pa ne več. Potreba za tako deško šolo se je tudi v Rudolfovem in v Kranju kazala, ako bi ondi že gimnazij ne bilo. Potreba b; je tudi bilo v Idriji, kjer pa se ni moglo upljivati zato ne, ker je šola nekako v privatnili rokah. Morebiti je bila in je potreba meščanske šole v Postojni, vendar ne morem trditi, ker mi razmere v tem važnem notranjskem trgu in v njegovi okolici niso dovolj znane. Dozdeva se mi, da so kranjski deželni poslanci pri snovanji šolske postave pod besedo »meščanska šola« razumevali nekdanje glavne šole ali sedanje 4razrednice, kajti takrat je še mnogo okrajev bilo, kateri niti ene 4razrednice imeli niso, n. pr. Krški okraj, litijski, radovljski. Krško mesto je imelo leta 1873 še samo enorazredno deško in privatno dekliško šolo. Izhajalo pa je še precej dobro s temi šolami, kajti to malo mestice šteje le okoli 100 šolskih otrok. Kako pa je to, da imamo zdaj 4razredno občno ljudsko in 3razredno (2- in 3razr. sta do sedaj še samo na papirju) meščansko šolo? Tukaj biva že veliko let — kakor znano — zelo bogati, za šolo jako vneti mož, blagorodui gospod Mart. Hočevar. Ker je bogati mož žlahtnega srca slišal od g. g. uradnikov, do katerih ima veliko zaupanje, da postava terja take šole, odločil se je zidati zanjo lepo šolsko poslopje. Vendar take velikanske sgrade, kakoršuo imamo, morda še sam nameraval ni. Vendar je zdaj poslopja lepega sam vesel in tudi tisti, kateri vanj prihajajo, učitelji, učenci in drugi, kateri se za šolo zanimajo. Ali eno željo vsi njegujemo. Ker namreč vzdrževanje tukajšnjih učilnic in šolskega poslopja občino, okraj (zlasti) in deželo mnogo stane, želeti je, da bi bile šole dobro obiskovane, zlasti meščanska šola, ki je prvi in največji smoter v tem poslopju. Ljudska šola bode že imela vedno kolikor toliko število otrok, n. pv. v 1. razredu okoli 60, v 2. raz. okoli 50, v 3. raz. okrog 40 in v 4. raz. blizo 30. Meščanska šola pa, ki se je lani s prvim razredom otvorila, imela je kljubu temu, da so se nekateri nesposobni učenci in cel6 mej letom sprejeli, le 14 dečkov. Letos bi se bil drugi razred otvoriti moral in je bila za pridobitev še ene učiteljske moči tudi služba že razpisana, pa poznej preklicana, kajti od lanskih 14 učencev jih je osem izostalo. Šli so v gimnazije ali pa v praktično življenje učit se. Od ostalih 6 meščanskih učencev so bili pa samo 3 za 2. razred sposobni in za te tri se ni izplačalo otvarjati nov razred. Zakaj je tako slabo obiskovanje? Ljudstvo v teh oknijih sicer vidi od zunaj velikansko poslopje, a ne ve, kaj in čemu je meščanska šola. Ima pa tudi tukajšnje dolenjsko ljudstvo premalo pojma in veselja do šol sploh. Je pa vsled velikega davka, vsled lastne duševne zanemarjenosti, potem zavoljo lehkomišljenosti in premale štedljivosti precej ubožno; zato pa ne more mladine v daljne šole pošiljati, zlasti ako se otroku nobene podpore ne daje. Letos bode meščanske šole l.razred nekoliko boljše obiskovau, imeli bodemo nad 20 učencev. Od Krških otrok je sicer samo eden na novo pristopil, ali prišli so od zunaj, ker se jim podpore dajajo, n. pr. g. Hočevar bode za 4 učence 37 gld. na mesec plačeval, potem pa tudi drugi meščani in uradniki; vseh skupaj bode kacih 10 dečkov na različen način podpiranih. — Iz Ljubljane. Dragoljubci — kakošni so? (Konec). Za zdaj pa mislimo, da še ni vse zgubljeno, kakor meni g. S. rekoč: »Žalujte, jokajte se, blage, rahločutne duše, da gine iz sveta vse kar je lepega, solze vaše in pobožne želje vaše ne vstavijo človeškega razvoja. Cloveštvo se razvija po gotovih i. t. d. Še se bodo možje našli toliko terdnih ram, da bodo »proti vodi« plavali in vzderžali, kar se jim bo vzderžati dalo. In ravno g. S., ki se mu mora priznavati velik um, bi bolje storil in res kaj koristil, ko bi se ne spuščal z druhaljo vred v deroče valovje, ter ne svetoval z materijalci vred, naj se mladini nikar ne vcepljuje kerščansko mišljenje ali bi vsaj indiferenten ne bil do njega. Velik mož bi bil, ko bi hotel narodom res pravo pot kazati, ne pa še pomagati jim v pogubo. »Očlovečevati« človeško stvar, to nikakor ni le drugo ime za »kerščansko izobraževati božjo podobo«. Mogoče, da se verni in neverni pedagog ravno v tem vjemata, da bi oba rada imela dobre otroke za ta svet; a nezmerno velik razloček je med njima: krščanski pedagog odgojuje z nadnatornimi sredstvi za večnost, in s tem skor nehote kakor za nameček odgoji tudi za ta svet blagili koristnih udov človeški družbi, med tem ko moderni pedagog odgojuje le začasnost brez nadnatornih pomočkov in se mu trud ne more posrečiti, »ker prazno je delo brez žegna 'z nebes!« Učenosti in vedi tudi vse preveč pripisuje. Ni se še učenjakom posrečilo in se ne bo »gledati resnici brez zagrinjala v obličje«. Je to križ, ker mora vsak od konca začeti in ima vsak preslabe oči za tak pogled. Koliko pa vemo prav za stalno, no? — V naravoslovji n. pr. je še vse polno tistih terdo zaklenjenih vrat, kterim učeni pravijo natorna moč, »KrafU, namest bi ponižno djali: »Hoc autem nescio — ne znam dalje«; prav malo je svitlih zanesljivih cest, polno pa tistili temnih hodov, ktere imenujejo »hipoteze«, po kterih marsikteri zajde v goščo »naprej ne vem, nazaj ne smem« in bi se mu kmali godilo, kakor tistemu Petru, ki je v bosenjski megli krompir kradel. Enako je v druzih vedah; v medicini pravijo homeopati, da to ni nič, kar aleopati terdijo, le ti pa ravno tako onim očitajo in med oboje se vstopi moderni »filozof« ter terdi: Kaj boste s cvetličjem zdravili? »Prodira bolj in bolj in širi se spoznanje, da vsaka rastlina raste sama zase, zato ker more, in to: kjer more in kakor more rasti; druzega namena nima«. Malarji in kiparji se morajo pa tudi mnogokrat sami sramovati svojih izdelkov, sicer bi ne pustili zapisati pred vrata svojih zbirk: »Tu notri naj ne hodi, kdor še ni 15 let star!« čeravno bi bilo bolj odraščenim večkrat še potrebniše oči zavezati, da bi ne gledali nagosti moderne napredovalnosti i. t. d. Če je g. S. veličastni izgled Zveličarja omenil za A, naj bi ga še za B in C i. t. d. Kako rad se je pogovarjal Gospod o natornih prikaznih in kako vzvišeno! Prav tako, kakor zdaj uči cerkev mlade in stare: »Bog je vse tako vredil, Bog še zdaj vse vlada in preskerbljuje vse stvari: las z glave, vrabec s strehe ne pade brez Njegove vednosti. On živi ptice pod nebom, ki ne sejejo, ne žanejo in ne spravljejo v žitnice; Bog oblači cvetice po polji i. t. d. In stvarem pripisuje še nenavadniše p o m e n e, kakor jih otroci v Dragoljubcih nabranim cvetlicam znajo: »Seme je beseda Božja« — »na kamnitni zemlji so tisti« — »kar ga pade med ternje so tisti« i. t. d. Povedanim dogodbam je tudi večkrat nauk pristavljal n. pr. končavši dogodbo usmiljenega Samarijana pristavi: »Pojdi in tudi ti tako stori!« v priliki o gostili pervi sedež si zbirajočih dodene: »Kdor se povikšuje, bo ponižan«; priliki o desetih devicah doda: »Čujte tedaj, ker ne veste ne dneva ne ure« i. t. d. Simbolike nikar ne pustimo zginjevati; saj je že tako težko mikavno in jasno podučevati. Sicer pa mi besedi >cvetica pomeni to in to« ne umemo tako, da cvetici je ta pomen prirojen, ampak: ad hoc naj nam pomeni to in to. Sploh brez govorjenja v metaforah in drugih podobah ne shajamo. Kdor nam v tej reči oponaša, pravimo mu sitnež, ki nam besede pregrizuje. Vsega ne smemo prekucniti. Čeravno n. pr. vemo, da je solnce na miru in se zemlja suče, vendar pravimo: solnce vzhaja, gre na poldne, zahaja in mislim, da ne bomo tako kmali zaoeli namesti tega: zemlja se je za toliko in toliko obernila. Če tudi vemo, »da narava sama ob sebi molče slavi raogočno in modro stvarnikovo roko«, ee tudi dobro vemo, da ne dela tega »vedoma in hotoma«, vendar ni treba tudi nam molčati, ainpak povejmo to ljudem po človeško, otrokom po otročje, tako, kakor lože umevajo. 0 le še dalje blažite kerščanski odgojitelji nežna serca s takim in enakim pripovedovanjem >da tiči Boga hvalijo s svojim petjom, da je njih preprosto žvrgolenje neka jutranja ali večerna molitev, da cvetice svoje pisane glavice odpirajo, svojo prijetno dišavo dihajo svojemu Stvarniku v prijeten dar in tako človeka opominjajo, naj enako (toda vedoma in hotoma) izpolnjuje svoje dolžnosti«! 0 le še vpletajte moralične nauke v svoje povesti! Vse vse naj prešinja katoliški duh! Čerka je mertva, kerščanski duh naj jo poživljal Če znate vse lepo vverstiti, ne bo dolgočasno mladini. Pa če bi tudi bilo; če bi tudi kdo nauke preskočil, kaj zato? Če bi mladini le to pustili, kar bi rada, ikam pa pridemo? čemu toliko pedagogov? Mladina se mora privaditi, česar še ne zna; se mora odvaditi, kar napak zna; pri tem pa se mora naučiti premagovati samo sebe, da bo hotela to, kar se ji zdi neprijetno in opustila to, kar se ji zdi prijetno. Vsakako tirjamo, da so mladostne knjige ne le kratkočasne, marveč tudi ob enem podučne in moralične! Kdo drugi meni tako, mi pa tako. Stric. — Iz seje c. k. dež. šl. svčta za Kranjsko dne 16. oktobra 1879. Na dnevnem redu je bilo: Predštev pokojninske blagajnice za kranjske ljudske učitelje za 1. 1880 pošilja se deželnemu odboru z nasvetom, da naj pomankljeju doda iz kranjskega deželnega zavoda. Pritožba krajnega šolskega sveta zoper razsodbo c. k. okraj. šl. sveta, ki prenareja všolanje nekaterih okrajev, se zavrača. Zastran vprašanja, ki se je stavilo zarad čuvanja nad šolskim obiskanjem po zasebnih šolah, poroča se slav. ministerstvu. Po nasvetu kranjskega deželnega odbora se uravna odškodnina za stanovanje ljudskemu učitelju. Gimnazijalnemu profesorju se prizna četerta petletna doklada. Prošnja profesorja za verouk, da se mu prizna druga desetletna d o k 1 a d a, predlaga se c. k. m i n i s t o r s t v u za uk in bogočastje. Glavnemu učitelju se prizna in odkaže perva petletna doklada. Na podlagi prošnje neke šolske občine in po mnenji kranjskega deželnega odbora se vpeljuje nemški jezik za obligatni učni predmet na trirazredni ljudski šoli. Sklepa se o pritožbi zoper nekega naduCitelja na podlagi obravnav, katere je vodil c. k. okrajni šolski svet. Stalno se umeščata dva nadučitelja. Šešt učiteljev dobiva Metelkove štipendije, kar se naznani knezoškof. ordinarijatu, da temu priterdi. Po poročilu c. k. ukraj. šl. sveta, kar se tiče umeščenja nekaterih Ijudskih učiteljev, ukazuje se, da se dva učitelja po službini stopnji naprej pomakneta, in na mesto nasvetovane prestave dveh učiteljev naj dotiCni okrajni šolski svet učitelja začasno umesti. Poklicati se ima za spraševanje v francoskem jeziku pri učiteljskih preskušnjah mesca oktobra strokovnjak v tem jeziku. Vsled izjave centralnega odbora c. k.kmetijske družbe v Ljubljani sklepa se o razdelitvi subvencije (denarne pripomoči), katero je dovolilo c. k. ministerstvo poljedelstva za pouk v kmetijstvu za 1. 1879, in to se naznanja imenovanemu odboru. Eazrešujejo se pritožbe zoper kazni o šolskih zamudah, potem prošnje za nagrado in denarno pripomoč. — Iz Bosne. Vsled ukaza deželne vlade otvorila sta se 1. oktobra t. 1. v Serajevem dva tečaja za pouk v pisanji in branji v deželnem jeziku. V ta tečaj se jemljejo otroci od 7. do 10. leta. Pouk traja 1 leto in je vsaki dan, izvzemši nedelje in praznike, po 2 uri na dan. Učenci mohamedanskih šol so obvezani na ta tečaj. Učenci geiške pravoslavne cerkve in judje imajo obiskovati tudi ta tečaj, ako hočejo pozneje stopiti v realno gimnazijo. Na toh dveh tečajih podučuje učitelj, katerega imenuje deželna vlada, plačuje ga pa dežela. — Realnega gimnazija v Serajevu pervi razred se ima odpreti dne 3. novembra 1879. »Bosansko-Hercegovačke Novine« prinašajo dotično »naredbo« zemeljske vlade za imenovani deželi, v katerej se označuje zadača novemu učilišču, ter se naznanja, da bode ta javni gimnazij imel 4 razrede. Vzderžavala ga bode vlada. TJčevni jezik je bosenski in sicer z latinskimi čerkami, Predmeti, v katerih se bode poučevalo, so: a) religija za vse 4 različne vere, b) zemeljski jezik, c) nemški jezik, d) zemljepis in povestnica, e) matematika, f) naravoslovne znanosti, g) prostorcčno risanje, h) telovadba, i) turški, arabski in perzijski jezik (neobligatno). Eazen teh predmetov učili se bodo dijaci, ako bodo roditelji to zahtevali, počenši s pervim razredom latinščine, in od 3. razreda dalje gerščine in francoščine ter petja. Eavnatelja imenuje na predlog zemeljske vlade ministerstvo, a učitelje zemeljska vlada na trojni predlog ravnateljev. Plača ravnatelju s prikladami je 2100; štirje učitelji, katerim je dokazati, da so avstroogerski deržavljani in da so pred komisijo v našem cesarstu napravili izpit za sredne šole, dobivali bodo plače stanovnine in doklade po 1500 gld. Šola se pričenja na serajevskem realnem gimnaziji z dnem 1. oktobra vsakega leta, a končuje v dan 31. julija. Eazen petkov, nedelj in praznikov trajajo počitnice vsako leto po dva meseca. Na konci vsakega leta se imajo dijaci podvreči izpitu. Šolnina je določena po 8 gld. na leto. Sinove siromašnih roditeljev, kateri se posebno odlikujejo se svojim vedenjem in marljivostjo, oprošča na predlog ravnateljev od plačanja šolnine zemeljska vlada. — Belgija, mala a zelo obljudena in omikana deržava, šteje med svojimi 5 miljonov stanovalcev odličnih katoličanov, a tudi zagrizenih nasprotnikov vsake pozitivne vere, prostozidarjev. Letos jc bilo z večino 1 glasa sprejeta liberalna šolska postava: šola ima biti brezverska (konfessionslos), verouk ni več obstojen del šolskega uka, ima se učiti zvunaj šolskihur, v verouku morejo tudi poučevati po ukazu deržave svetni učitelji. A to nasilstvo in napad na katoliško prepričanje je izbudilo katolike; začeli so njim na čelu škofje nabirati po vsi deželi darov za veisko šolo. Ni še minulo leto, in uže je mnogo učiteljev prestopilo iz deržavnih v verske šole, se ve da z njimi tudi učenci. — Premožni dajejo svoja poslopja za verske šole, ali pa z doneski bogatinov in revežev nova stavljajo. — V okraji Audenart je bilo do 1. oktobra vstanovljenih šol katoliških 28, le v treh občinab ni še verske šole. — V Voumen-u je baron Coninck na lastni trošek postavil versko šolo in 118 učencev je prestopilo vanjo, le 15 jih je ostalo v deržavni šoli. — Imenovana šolska postava je bila sprejeta z 1 večino glasov: in ta glas je oddal neki gospod, ki so ga bolnega pripeljali v volitveno sobo, na smertni postelji je letos javno preklical svoje zmote in prejel sv. zakramente. — V liberalizmu je prijetno živeti, v veri pa se srečno in zveličansko umerje. Čedalje bolj zapuščajo učitelji deržavno šolo in stopajo v cerkveno, vsaka številka uradnega lista prinaša razpraznjenih služeb. Dosihdob je spraznjenih deržavnih učiteljskih služeb 1805. — Verska (katoliška) šola v Bogerhont n. pr. ima 1330 učencev, v 10 deržavnih šolah se jih poučuje le 46; katoliška šola v Audenardu ima nad 600 učencev, občinska samo 20, verska šola v Enghien ima 473 učencev, občinska 3 dečke in 10 deklic, kat. šola v Zolder (Limburg) ima 210 učencev, občinska 0. Vnekaterih krajih so deržavne šole čisto prazne, po nekaterih krajih hodijo v šolo le učiteljevi otroci. — Škof v Ltittich-u je uže imenoval dva nadzornika neduhovna za svojo škofijo. Za valonski (francoski) okraj je imenoval profesorja Emond-a, ki je poprej poučeval v pedagogiki na derž. semenišču v Huy, za flemendski okraj pa Eobyns-a, ki je bil poprej deržavni šolski nadzornik. Oba sta namreč popustila svoje deržavne službe. Emond je pisal naučnemu ministru tako-le: Učil sem dosihmal svoje učence, da je vera podlaga odgoji. Sedaj pa, ko vera ni nič na učnem programu, bi moral kritikovati novo šolsko postavo ali zatajiti svoje poprejšno načelo pri poučevanji. Kot deržavni vradnik pervega ne smem storiti, drugega pa kot profesor ne morem izveršiti, tedaj spolnujem le dolžnosti zvestega deržavljana in ravnam po svoji vesti, ako prosim ostavke. To se pravi, možato govoriti. Enako je odgovoril tudi okrajni nadzornik Eobyns naučnemu ministru Vanhumbeek-u, ki gaje nagovarjal, da naj ostane še v službi. Eekel je namreč: Zelo obžalujem, gosp. minister, da se moram zahvaliti za Vašo dobrohotno ponudbo. Kot katolik ne morem prevzeti nove nadzornikove službe, ker mi vest ne pripušča, da bi pomagal izpeljevati postavo, katero je cerkev obsodila in zavergla. Sploh dopada, da je škof taka možaka odbral za nadzornika. — Na Francoskem je naučni minister izdelal šolsko postavo, vsled katere hoče odstraniti redove od poučevanja. A zadel je s koso na terd kamen, posebno pa z glasovitim §. 7, ki namerava iztiranje jezuitov. Sedaj se je tudi akademik in prostimiselen Littre, nasprotnik katoličanstvu, oglasil za svobodo pouka in zahteva, jezuitom se ne sme kratiti pravo za poučevanje. Deržava naj je v vednostnih vprašanjih nad strankami, pravica si bode sama po svobodi gaz naredila. Vpor zoper liberalno šolsko politiko se je zelo razšiiil, in ni dvomiti, da si ljudovlada, ako hodi po tej poti, sama sebi grob izkoplje. — Prnski naučni minister Pnttkammer odpravlja versko namešane šole in je v tem svojem ravnanji v nasprotji s svojim prednikom, ki je rad dajal za šolske nadzornike katolikom protestante, a luteranom prostomišljake. Zato ga pa tudi marljivo napadajo po javnih listib, in pokazalo se bode, ali je v pruski deržavi še kaj vladnega kerščanstva. Sicer ne moremo terditi, da Pnttkammer hoče katoličanom vstreči, kajti znano je, da tako zvani kulturni boj katoliško cerkev hudo stiska, ali protestantovsko, kolikor je še verska, uničujo, vendar Bileam (Puttkammer) nehote katolike blagoslavlja. — j\aj\ iši opravilni svet (Verwaltungs-Gerichtshof) je obsodil v zadnji inštanci občino Subidol za napravo uemške šole za faberške otroke nemških delavcev, ki delajo v steklarni tovarni gosp. Stelclna, ker faberška šola, katero vzderžuje g. St., ne odgovarja vsim potrebam, in 1 miljo na okrog ni nemške šole. Občina je sicer rekla, da tovarniški delavci so tujci v občini, a to ni bilo spoznano za merodajavno, pač pa to, da se mora napraviti šola tam, kjer je več kakor 100 otrok v eni občini. — Občina Šiška blizo Ljubljane tudi terdi, da ni dolžna napravljati šolo tujim otrokom, ki le slučajno v Šiški stanujejo, ali kakor se vidi iz tega primerljeja, šolske oblasti gledajo le na število otrok, a ne na to, od kod da so in čegavi so. — Skušnje za učitelje so bile od 20. do 27. preteč. m., h katerim se je. oglasilo 22 učiteljev, in sicer 21 za Ijudske šole, 1 pa za meščanske šole, in 16 učiteljic, med temi 12 za izpit v vseh naukih v ljudski šoli, 1 za telovadbo in petje in 3 za izpit v francoskem jeziku. Izmed teh dveh učiteljev ni bilo k skušnji, drugi pa so tako-le skušnjo opravili: spričalo št. I. dobila je 1 učiteljica; št. II. je dobilo 5 učiteljev in 6 učiteljic; št. III. je dobilo 9 učiteljev in 6 učiteljic; št. IV. je dobilo 6 učiteljev in 1 učiteljica. — ,,iVapevi pri sveti niaši in bla»'OSlovu". Za mešan čveterospev, zložil p. Angelik Hribar. Op. 4. Cena 50 novc, po pošti 5 novc. več. V Ljubljani, natisnili in založili J. Blaznikovi nasledniki. Komaj je 7 mescev preteklo, kar je bil naš marljivi skladatel.j g. p. Ang. Hribar na svitlo dal 16 postnih in velikonočnih napevov (za malo ceno 50 novc), že je priobčil zopet drugo zbirko cerkvenih napevov, to je: 12 mašnih, vse na besede: Pred Bogom pokleknimo, in 8 tantum ergo, katerim so tudi pridejane besede: »Ave, verum Corpus natum ... Pange lingua gloriosi.. . Nobis datus, nobis natus . . . In supremEe nocte ccen« ... Verbum caio panem verum ...» S tem hoče skladatelj vpozoriti cerkvene pevce na to, da se naj napevi tudi pojo ob praznikih in slovesnostih v posvečanje presv. Eešnjega telesa. Na bvalo skladateljevo moramo reči, da si on v pervi versti zaslug nabira, po naravni poti cerkveno petje zboljševati, tako da za razne prilike in cerkvene potrebe podaja tacih muzikalij našim korom, po katerih se pot gladi najbolj Cecilijanskemu petju. Ako smo hvalili postne in velikonočne napeve, dolžni smo tem novim skladbam še več priznanja izrekati, ker kažejo ne samo po zunanji obliki, in prelepi, kaligrafično-pravilni pisavi, nego tudi po harmonični sostavi, da se je gospod skladatelj vseskozi potrudil, vsem zahtevam in nortnam cerkvene glasbe zadostiti. Zato upamo, da tudi »Cerkveni glasbenik« to pot ne bode imel prilike, kako nerodno povedati o tem izdanji. — ,,Slavček". Zbirka šolskih pesmi, spis. A. Nedved, c. k. učitelj godbe. — To zbirko je sl. c. k. ministerstvo za rabo pri pouku poterdilo, ob- sega pa mnogo različnih pesem za otroke razne starosti. Zbirka je v 3 zvezkih; I. stopinja velja 20, II. 20 in III. 30 kr. Dobiva se pri izdatelju g. Anton Nedved-u (v Ljubljani, v knežnem dvoru — Furstenhofj. Kdor pošlje imenovano svoto, dobi pesmi po pošti. — Slovensko ličiteljsko drnštvo je na svitlo dalo in ima na prodaj: 1) Zemljepisna začetnica, 20 kr. 2) Cesar Franc Jožef I., 20 kr. 3) Podučno berilo za mladost, 15 kr. Obseg te knjige je nekaj moralnega zaderžaja, potem pride nekaj iz zemljepisja, iz prirodopisja in naravoslovja. — Knjige se dobivajo pri g. Milicu na starem tergu in tudi pri g. Giontiniju. — Personalstand der k. k. BebOrden und Aemter ira Herzogthume Krain. Herausgegeben und verlegt Franz Gerkman. Tako je ime mehko vezani brošuri, ki obsega vse vradno osobje, tudi šolske oblasti na Kranjskem, za dodatek ima vse protokolirane firme na Kranjskem. Dobiva se na prodaj pri Giontiniju in velja 25 kr. — Srenjski odbor mesta Ljubijanskega je dovolil 17. p m. vzporedni razred pri III. razredu na I. mestni šoli. Pomožni učitelj bode imel 40 gl. na mesec. Pride pa k temu še trošek za kurjavo, snaženje, itd.; za šolo je tudi tega potreba, kakor za vojsko — denarja. — Prošnja do udov slov. Matice. Ker se ima tiskati »Imenik Matičinih udov« za tekoče leto, pozivajo se vljudno še po tem potu vsi gospodje diužbeniki, pri katerih se ali v naslovu ali v stanu nahajajo v prejšnih imenikih kaki pogreški in katerih po svojih poverjenikih še niso popravili, naj to skoro storijo naravnost pri tajništvu, da ne bode pozneje kakega nepotrebnega oponašanja. Iz pisarnice Matičine. — Vincencijevo dru.štvo letos v svojem zavetišči oskrbuje nad 40 dečkov s hrano, obleko in podukom. Ta iepa milodarna naprava zasluži, da se ohrani, vsestranske podpore.