Letali{~e Moškanjci pri Ptuju 3. september www.polimaraton.si NAGRAJUJEMO NOVE NAROČNIKE lasnih straneh. Po naših občinah Jursinci • Korupcije pri darilih pa ne! O Stran 9 Lr^ ■'«i- Ptuj, torek, 7. junija 2011 letnik LXIV • št. 43 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,80 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257 V Štajerski RADIOPTUJ 89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si Šport Nogomet • Močan odziv na odločitev Aluminija O Stran 11 Kolesarstvo • Vrečer dvakrat prvi v Avstriji O Stran 11 Spodnje Podravje • Skupna urgentna služba bolnišnice in zdravstvenega doma Povezovanje za višjo kvaliteto Drugi junij se bo v zgodovino ptujskega zdravstva zapisal kot nadvse pomemben mejnik. Ptujska bolnišnica in Zdravstveni dom Ptuj sta uspela povezati znanje za delovanje skupnega urgentnega centra, ki bo praksi zaživel 13. junija. Od takrat dalje bo nočna urgentna služba delovala v prostorih specialističnih kirurških ambulant ptujske bolnišnice, od 22. do 6. ure zjutraj, od 20. do 22. ure pa bo dežurna služba še naprej delovala v prostorih ZD Ptuj. Minister za zdravje Dorjan Marušič je zadovoljen, da se projekt odpiranja urgentnih centrov uspešno nadaljuje, sicer ne v zastavljenem tempu, vendar se tudi na tem področju premika v želeni smeri, da bi zagotovili kakovostne in varne zdravstvene storitve. Skupni urgentni center ptujske bolnišnice in zdravstvenega doma predstavlja zametek velikega urgentnega centra, ki ga bo do leta 2015 dobil tudi Ptuj, čeprav so ga nekateri že izključili iz mreže nacionalnih urgentnih centrov. Minister Marušič je 2. junija na Ptuju javno obljubil, da se Ptuj vrača v mrežo teh centrov. Ptujska bolnišnica bo s skupnimi prizadevanji vseh zaposlenih naredila vse, da bo zasedla eno od petih mest v skupini regijskih bolnišnic. MG Foto: Črtomir Goznik Atletika • Kolaričeva v Grčiji že šest metrov in pol O Stran 13 Slovenije • Po nedeljskem referendumskem dnevu Padla reforma in oba zakona Po neuradnih delnih izidih so volivci na nedeljskem referendumu prepričljivo, z 72,18 odstotka glasov, zavrnili pokojninsko reformo. Premier Borut Pahorje napovedal, da bo vlada predvidoma pripravila interventni zakon, ki bo ohranil konsolidacijo javnih financ. Nanj pa bo verjetno vezana tudi zaupnica vladi, je dejal. Zavrnjeni pa sta bili tudi obe noveli zakona. Zavrnitev pokojninske reforme »pomeni nadaljnje padanje pokojnin. Pomeni tudi vse resnejšo grožnjo pokojninski blagajni,« je v odzivu na izide referenduma dejal minister za delo Ivan Svetlik. Odstopiti zaradi izida ne namerava, bo pa svoj položaj vezal »na voljo predsednika vlade«. Sporočilo današnjega referenduma je jasno, je dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič po objavi delnih neuradnih izidov. To je sporočilo ljudi, ne sindikatov. Politiki pa morajo sprevideti, da morajo sindikate upoštevati kot enakovredne partnerje,« je opozoril. O Stran 2 DRUŽINE, POSLOVITE SE OD SKRBI! IZKORISTITE POPUST ZA DODATNI AVTO VEČ NA AVTO.TRIGLAV.SI. PAMETNO JE IMETI DOBRO ZAVAROVAN AVTO Slovenije • Po nedeljskem referendumskem dnevu Padla reforma in oba zakona Po neuradnih delnih izidih so volivci na nedeljskem referendumu prepričljivo, z 72,18 odstotka glasov, zavrnili pokojninsko reformo. Premier Borut Pahor je napovedal, da bo vlada predvidoma pripravila interventni zakon, ki bo ohranil konsolidacijo javnih financ. Nanj pa bo verjetno vezana tudi zaupnica vladi, je dejal. Zavrnjeni pa sta bili tudi obe noveli zakona. Pahor napovedal interventni zakon Premier Borut Pahor je po zavrnitvi pokojninske reforme na referendumu napovedal, da bo vlada verjetno pripravila interventni zakon, ki bo ohranil konsolidacijo javnih financ. Na ta interventni zakon pa bo verjetno vezana tudi zaupnica vladi. Premier je na novinarski konferenci dejal, da je bilo takoj jasno, ko so sindikati zahtevali razpis referenduma o pokojninski reformi, da takšnega referenduma ni moč dobiti. Dejal je tudi, da je zmotno prepričanje, da je najboljša rešitev trenutne situacije sprememba oblasti. Če bi njegov odstop in odstop te vlade pomenil avtomatično predčasne volitve, bi slednje predlagal koalicijskim partnerjem, je dejal premier. Vendar pa poudarja, da odstop vlade ne pomeni avtomatsko predčasnih volitev. Interventni zakon kot definicija po Pahorjevih besedah ne more biti zelo pravičen, določene ljudi udari bolj, kot si zaslužijo. Kot je dejal, bodo v prihodnjih dneh poskušali prisluhniti opoziciji in sindikatom, če bodo imeli kaj novega povedati, vendar četudi bi se sedaj lotili sprememb, bo »to terjalo preveč časa, da bi lahko v tej situaciji v evroconi tvegali kakšno poslabšanje javnofinančnega položaja Slovenije«. Pahor se je z drugimi posvetoval glede zaupnice, ki bi jo vezal na interventni zakon. Opozorili so ga, pojasnjuje, da če bo to storil, tisti poslanci, ki ne podpirajo vlade, kljub strinjanju z zakonom ne bodo želeli podpreti vlade. Če ne bo vezal zaupnice na interventni zakon, pa mu bodo nekateri lahko očitali, da želi ostati na oblasti za vsako ceno. Zavrnitev pokojninske reforme »pomeni nadaljnje padanje pokojnin. Pomeni tudi vse resnejšo grožnjo pokojninski blagajni,« je v odzivu na izide referenduma dejal minister za delo Ivan Svetlik. Odstopiti zaradi izida ne namerava, bo pa svoj položaj vezal »na voljo predsednika vlade«. Sporočilo današnjega referenduma je jasno, je dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič po objavi delnih neuradnih izidov. To je sporočilo ljudi, ne sindikatov. Politiki pa morajo sprevideti, da morajo sindikate upoštevati kot enakovredne partnerje,« je opozoril. Predsednik sindikalne konfederacije Pergam Dušan Rebolj bo zahteval odstop premi- era Boruta Pahorja in ministra za deli Ivana Svetlika. Predsednik SDS Janez Janša je poudaril, da v SDS pozdravljajo prepričljivo zavrnitev pokojninske reforme. Pokojninski sistem bo treba prilagajati demografskim in ekonomskim trendom, pravi. Nujno bo treba uvesti pokojninski osebni račun. Ta ne bo odpravil solidarnosti, odpravil pa bo privilegije, je poudaril. Fraza pravi, da imajo volivci vedno prav, »kljub temu pa mislim, da je izgubljena neka prihodnost in neka varnost, vsaj kar zadeva pokojninsko zavarovanje«, je v odzivu na izide referenduma dejal predsednik DZ Pavel Gantar. Ob tem je dodal, da bodo Slovenke in Slovenci pred isto nalogo hočeš ali nočeš ponovno postavljeni v prihodnosti. Predsednica LDS Katarina Kresal je povedala, da od predsednika vlade pričakuje dolg in resen pogovor o tem, kako on vidi nastali položaj in kako naprej. Izidi, kot jih kažejo delni rezultati referendumov o treh zakonih, po ocenah prvaka Zares Gregorja Golobiča niso presenečenje, saj so volivci danes glasovali o vladi. Nizka kredibilnost vlade je ovira na vsakem njenem koraku, pravi Golobič. Žal je padla reforma in ne bo padla vlada, moralo bi se zgoditi ravno obratno. Sprejeti bi morali reformo in pasti bi morala vlada, meni predsednik SLS Radovan Žerjav. Aktivnosti pa je po njegovem treba čim prej nadaljevati, saj je pokojninsko reformo potrebno sprejeti čim prej. Predsednik DeSUS Karl Erjavec je presenečen, da izidi referenduma kažejo na tako veliko razliko med podporniki in nasprotniki zakona. Meni, da je bila glavna napaka vlade za tak rezultat to, »da je šla na silo« ter da ni iskala širšega soglasja. Rezultati po Erjavčevih besedah pomenijo, da se bo treba pripraviti na nov dogovor. Predstavniki delodajalcev so poudarili, da se vsi zavedajo nujnosti pokojninske reforme, in zato pozvali k čim prejšnjemu zagonu pogajanj za pripravo nove različice pokojninske reforme. Volivci so z zavrnitvijo pokojninske reforme predvsem izkazali svojo nenaklonjenost vladi, ocenjujejo ekonomisti. »Menim, da so zavrnili razumno rešitev,« je dejal Jože Mencinger, medtem ko je po besedah Tineta Stanovnika to zelo slab dan za Slovenijo. Pripravljenost ljudi za reforme se še odmika, je opozoril Janez Šušteršič. Predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Mateja Kožuh Novak meni, da so volivci danes pokazali, kaj se zgodi, če se ljudje premalo pogovarjajo. Padec pokojninske reforme na referendumu pomeni, da državni zbor zdaj leto dni ne bo smel sprejemati zakona z enako vsebino. Volivci zavrnili zakon o delu na črno Volivci so na referendumu po neuradnih izidih z več kot 75 odstotki glasov zavrnili novelo zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Minister za delo Ivan Svetlik meni, da je to korak stran od socialne države, ki bo imel za posledico manj delovnih mest, prvak SDS Janez Janša pa, da se ne bo zgodilo nič in bo le manj slabe volje. Zavrnitev zakona o delu na črno bo imela negativne posledice, je neuradni izid referenduma komentiral minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik. »To bo pomenilo manj delovnih mest, manj možnosti za podjetništvo in šibkejši obe javni blagajni. To je korak v napačno smer. To je korak stran od socialne države,« je dejal. Prvak SDS Janez Janša, čigar stranka je bila predlagateljica referenduma, pa je zavrnitev novele pozdravil. »Ljudje so glasovali proti slabim rešitvam, ker menijo, da obstajajo boljše - in imajo prav,« je dodal. Zaradi padca zakona po njegovem mnenju ni treba storiti nič, »samo manj slabe volje bo v Sloveniji«. Prvaka SLS in SNS Radovan žerjav in Zmago Jelinčič sta tudi neuspeh te novele pripisala napakam vlade. Da so volivci danes glasovali proti vladi, je menil predsednik Zares Gregor Golobič. Prva dama LDS Katarina Kresal pa je navedla, da od premierja Boruta Pahorja zdaj pričakuje dolg pogovor o tem, kako naprej. Predsednik DeSUS Karl Erjavec je pojasnil, da se v njegovi stranki o noveli niso opredeljevali, ker »ne gre za pomembne teme«. Tudi v sindikatih se s to novelo niso posebej ukvarjali. Kot je danes dejal Predsednik Zveze delavskih sindikatov Slovenije-Solidarnost Branko Celinšek, se pri njih glede predlaganih sprememb sploh niso izjasnili. Več zanimanja za izid referenduma o noveli o delu na črno so pokazali v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS). Predsednik Štefan Pavli-njek je izrazil razočaranje nad tem, da zakon o preprečevanju dela na črno ni dobil potrebne podpore. V interesu jim je namreč, da se »šušmarstvo« omeji. »To normalno napravi vsaka država. Konec koncev imamo po eni strani velik primanjkljaj v proračunu, po drugi strani pa gledamo zraven denar, ki gre preko dela na črno na veliko mimo proračuna,« je dejal. Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Jože Smole pa je izpostavil, da je že v obstoječi zakonodaji možnosti za preprečevanje dela na črno toliko, da padec novega zakona na referendumu ne bo kaj prida vplival na obstoječe stanje. »Vsekakor pa je seveda vprašanje, kako se bo začelo bolj učinkovito izvajati nadzor. Ta bo tisti, ki bo izboljšal situacijo,« je povedal. Proti noveli zakona o arhivih 71 odstotkov volivcev Na referendumu so volivke in volivci večinsko zavrnili tudi predlagano novelo zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih. Po delnih neuradnih izidih ob 40,19-odstotni volilni udeležbi novelo zavrnilo 71,01 odstotka volivcev. Ministrica za kulturo Majda Širca je v odzivu na padec arhivske novele dejala, da bo rezultat referenduma zelo vplival na življenje ljudi in stanje države, saj se »izkazuje, da bomo edina država daleč naokoli, ki bomo lahko dajali na plan dokumente in podatke o ljudeh, ki so delali v prid tej državi, tako pred osamosvojitvijo kot po tem«. »In to je precej zaskrbljujoče stanje,« je dejala. Je pa ljudi po njenem prepričanju treba razumeti, saj je o tako strokovnih in pravnih vprašanjih težko odločati, posebej »v kontekstu vseh manipulacij in laži, ki so se dogajale ob predlogu tega zakona«. Na vprašanje, kako bo rezultat referenduma vplival na njeno odločitev glede morebitnega odhoda iz vlade, pa je dejala: »Najhuje je to, da bo vplival na stanje duha in na samo državo. V tem kontekstu sem jaz nepomembna.« Arhivski noveli so bili sicer najbolj naklonjeni v volilni enoti Ljubljana - center, kjer je zanjo glasovalo 34,14 odstotka volivcev, proti pa 65,86 odstotka. Najmanj naklonjeni pa so ji bili v volilni enoti Ptuj, kjer je za zakon glasovalo 25,6 odstotka, proti pa 74,4 odstotka volivcev. STA (pripravlja: SM) Uvodnik Oblastniki pa še vedno vztrajajo ... Super referendumska nedelja se je iztekla. Dan, ki so ga nekoč, v nekih drugih časih, zaznamovale aktivnosti ob svetovnem dnevu okolja, je potekal kot obračun z vladajočo politiko. Na žalost pa tudi po tej nedelji v Sloveniji še ne bo večpolitične higiene; nasprotno, nadaljevalo se bo obračunavanje med levimi, desnimi, zelenimi, rdečimi, črnimi in še katerimi, skratka med nasprotno mislečimi, po vsej verjetnosti do onemoglosti, dokler ne bo zmanjkalo orožja in dokler Slovenija ne bo propadla na celi črti. Rezultat pa je že vnaprej znan: najslabše jo bodo odnesli ljudje, tisti, ki so že doslej nosili breme vseh političnih zablod in nestrokovnih odločitev oblastnikov. Ne glede na stanje v državi pa si ti gospodje še vedno režejo najdebelejši kos kruha, državna podjetja še vedno razmetavajo, kot da ni krize, vsak novi zakon rodi novo administracijo z direktorjem, tajnico in fikusom ter zapleta sistem do onemoglosti. Ljudstvo pa ni neumno, čeprav bi ga politika rada „zamenjala", zaveda se, da so reforme potrebne. Če bi bile drugače predstavljene, bolj premišljene in brez „reformskega"predznaka, predvsem pa s konsenzom, bi bile zagotovo sprejete. Pri vseh zakonih, ki so šli v zadnjem času na referendum, je šlo za pisanje na novo, vključno s povzemanjem tuje zakonodaje, čeprav bi se jih že z minimalnimi in s konsenzom sprejetimi spremembami dalo spraviti v prakso brez nepotrebnega zapravljanja denarja na referendumih. Na zadnjih petih se je zapravilo že približno toliko denarja, kot bi jih prinesli učinki nove pokojninske zakonodaje v prvem letu, če bi bila potrjena na referendumu. Najhujše pa je ljudem groziti: če ne boste sprejeli tega in onega, sledi ta in ta intervencija, znižanje pokojnin, socialnih transferjev in še česa. V tej ljubi mali podalpski državi se zadnje čase vse dogaja tako, kot da ne bi imeli oblasti, izvoljene v imenu ljudstva in za ljudi. Ko se zgodi takšen obračun, kot se je zgodil 5. junija, bi se takšna oblast morala posloviti, brez velikih besed. S tem bi ohranila vsaj minimalen ugled, ki ga še uživa. Majda Goznik Rezultati Na nedeljskem superreferendumskem glasovanju so volivci zavrnili vse tri zakone, o katerih so odločali: o pokojninski reformi, delu na črno in arhivih. Za pokojninsko reformo je po neuradnih podatkih glasovalo 27,83 odstotka volivcev, proti pa 72,17 odstotka. Referendumskega glasovanja se je udeležilo približno 40 odstotkov volilnih upravičencev. Neuradni delni izidi še kažejo, da je zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno podprlo 24,46 odstotka, proti pa je glasovalo 75,54 odstotka. Za novelo zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih je glasovalo 28,99 odstotka, nasprotovalo pa mu je 71,01 odstotka volivcev. Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Dženana Bečirovič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Ptuj • Odprli skupno urgentno službo v ptujski bolnišnici Pacienti oskrbljeni v krajšem času in kakovostneje Pred prostori skupne urgentne službe ptujske bolnišnice in ptujskega zdravstvenega doma v specialističnih ambulantah kirurškega oddelka splošne bolnišnice Ptuj je bila 2. junija krajša slovesnost ob odprtju, ki se je je udeležil tudi minister za zdravje Dorjan Marušič. Foto: Črtomir Goznik Teodor Pevec, strokovni direktor ptujske bolnišnice: „Zavedati se moramo, da je lahko tudi 15 minut vožnje do Maribora za marsikaterega bolnika usodno. Zelo sem vesel, da je minister Dorjan Marušič Ptuj vrnil v projekt urgentnih centrov po Sloveniji." Foto: Črtomir Goznik Drugega junija sta direktorja ptujske bolnišnice in Zdravstvenega doma Ptuj Robert Ceh in Metka Petek Uhan v navzočnosti ministra za zdravje Dorjana Marušiča podpisala dogovor o zagotavljanju neprekinjenega 24-urnega zdravstvenega varstva v prostorih bolnišnice, ki se na naša na dežurstvo v nočnem času, med prazniki in ob drugih dela prostih dnevih. 2. junija sta direktorja obeh ptujskih zdravstvenih ustanov, ki sta s skupno urgenco naredili korak naprej v svojem dosedanjem sodelovanju, podpisala dogovor o zagotavljanju neprekinjenega 24-urnega zdravstvenega varstva v prostorih bolnišnice (dežurstvo v nočnem času, med prazniki in ob drugih dela prostih dnevih). Naložba v ureditev prostorov in nakup nove opreme je veljala okrog 100 tisoč evrov. Z ureditvijo prostorov skupne urgence na kirurškem oddelku ptujske bolnišnice se je popolnoma spremenil koncept kirurških ambulant, , ki so se z ureditvijo skupnega urgen-tnega centra celo povečale, je povedal strokovni direktor ptujske bolnišnice asist. mag. Teodor Pevec, spec. kirurg, tudi predstojnik ptujskega kirurškega oddelka. Nekoliko pa se je zmanjšala čakalnica za bolnike, kar bo problem zlasti v zimskem času. Ambulante so posodobljene, od tega bodo imeli veliko tudi naši bolniki, ne samo tisti, ki bodo ponoči prihajali v skupni urgentni center, je še povedal Pevec. Ob odprtju skupnega urgen-tnega prostora so poudarili, da si bodo vsi skupaj tudi skozi to obliko dela prizadevali za dvig stroke in zadovoljstvo pacientov. Skupna urgentna služba v ptujski bolnišnici bo pričela delati 13. junija ob 22. uri, do takrat pa želijo čim širši krog ljudi seznaniti z novim načinom dela in novo lokacijo nočne dežurne službe, ki se bo pričela po omenjenem datumu vsak dan ob 22. uri v ptujski bolnišnici in bo na tej lokaciji potekala do 6. ure zjutraj. Od 20. ure do 22. ure pa bo dežurna služba še naprej potekala v ZD Ptuj. Tudi s prometnega vidika je poskrbljeno za nemoten prihod v ptujsko bolnišnico, v nočni urgentni center, kajti po 22. uri sta dvignjeni obe zapornici. Minister za zdravje Dorjan Marušič je povedal, da je zadovoljen, ker se projekt odpiranja urgentnih centrov uspešno nadaljuje, kar je dokaz visoke ravni sodelovanja med primarno in sekundarno ravnijo zdravstvenega varstva. Na ta način se združuje znanje, da bo slovensko zdravstvo lahko še boljše. Okolja, v katerih se odpirajo ti centri, se dobro odzivajo, ovire so pre- skočene, čeprav se projekt ne razvija tako hitro, kot si je v svoji ambicioznosti minister za zdravje to začrtal. Za sprejem zakonodaje o tem, da bi v bolnišnicah imeli urgentne centre, je treba najprej združevati urgentne centre na primarni in sekundarni ravni, predstaviti strokovno vsebino, do leta 2015 pa z evropskim denarjem postaviti nacionalno mrežo urgentnih centrov. Drugega junija se je minister za zdravje na Ptuju tudi obvezal, da bo v tej nacionalni mreži urgentnih centrov tudi Ptuj, ki se s tem vrača v mrežo, kjer je nekoč že bil, a je bil iz nerazumnih razlogov izločen. Za ureditev nacionalne mreže urgentnih centrov je Slovenija pridobila 30 milijonov evrov evropskih sredstev. Minister je za uspešno izpeljan zastavljen projekt na podlagi lani sklenjenega sporazuma čestital obema direktorjema. Zahvalil se je vsem tistim, ki mu pomagajo pri uresničevanju sprememb v zdravstvenem sistemu. Čas zahteva, da se povezujemo, skupaj zmoremo več, bolnikom nudimo kakovostne in varne zdravstvene storitve. Ptujska bolnišnica je ena najbolj prijaznih bolnišnic v slovenskem prostoru, kar dodatno krepi strokovno vodstvo v tem okolju. Ob močni primarni ravni je potrebna zelo učinkovita urgentna služba, da ko zdravje najbolj ogroženo, ponudimo najkakovostnejše storitve. Tudi v ptujskem okolju se z odprtjem skupnega urgentnega centra odpira novo poglavje, izzivov je veliko. Vsaka sprememba, do katere prihaja v zdravstvu, je premišljena, vse z namenom, da bi ljudem čim prej povrnili zdravje, podaljšali življenje in izboljšali kakovost življenja. Konec nočnega prevažanja pacientov Direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan, dr. med., spec., je povedala, da bo razdalja med zdravstvenima ustanovama, ki je bila že sedaj nekaj deset metrov, po novem še krajša, saj bodo vsak dan med 22. in 6. uro v specialističnih ambulantah kirurškega oddelka ptujske bolnišnice opravljali nočno urgentno službo. Zahvalila se je ministru, da jim je pri urejanju prostorov v bolnišnici prisluhnil, da jim je dal dovolj časa za primerno ureditev prostorov, strokovnemu direktorju ptujske bolnišnice, s katerim sta imela kar nekaj vročih razprav, a so se zadeve na koncu umirile. Sodelovanje bo potekalo in bo moralo potekati na zelo visoki ravni. Štiri mesece, kolikor je trajalo urejanje prostorov, je bilo za ZD Ptuj zelo napornih. Med zaposlenimi v ZD je bilo glede novega projekta kar nekaj negodovanja, prepričana je, da so jih uspešno odpravili in da bo sodelovanje tvorno, da bodo pacienti zadovoljni, ker bodo kvalitetno oskrbljeni. „Dejavnost prehospitalne enote in dežurne službe spada na primarni nivo. Globoko upam, da je premik delovanja urgentne službe samo lokacijski, da bo dejavnost še naprej ostala v domeni primarne ravni. Od ministra pričakujem, da bomo čim prej dobili strokovne in druge okvire za delovanje urgentnega centra v okviru nacionalne mreže ur-gentnih centrov, da bo še bolj funkcionalen, kot je zdajšnji, ki ga odpiramo," pa so bile besede, ki jih je direktorica ZD Ptuj posebej namenila ministru za zdravje Dorjanu Marušiču. »Vesel sem, da je projekt uspešno zaključen, še bolj pa bom vesel, ko bodo tudi pacienti zadovoljni,« je ob odprtju skupnega nočnega urgentne-ga centra povedal direktor ptujske bolnišnice Robert Čeh, dr. med., spec. radiolog. Vse skupaj je narejeno tako, da bo pacient dobil več, ker bo v urgentnem centru oskrbljen na enem mestu, ne bo ga treba več prevažati iz ene zdravstvene ustanove v drugo, marsikatero življenje bo zaradi novega načina dela ohranjeno, ker se ne bodo izgubljale dragocene minute do prve oskrbe oziroma stabilizacije bolnika. Do leta 2014 oziroma 2015 pa naj bi ob bolnišnici zrasel eden od nacionalnih urgentnih centrov, ki bo prostoru SV Slovenije prinesel še bistvo višjo kakovost storitev. Strokovni direktor ptujske bolnišnice in predstojnik ptujskega kirurškega oddelka Teodor Pevec je najprej spomnil na leto 2005, ko je ptujski kirurški oddelek gostil veliko mednarodno srečanje zdravnikov, ki se ukvarjajo z nujnimi stanji in poškodbami. Takrat je kot gostitelj in govornik v svojem predavanju pokazal dva diapozitiva. S prvim je pokazal, kakšno je stanje ur-gentne službe v Sloveniji, ki je takšno, kot je sedaj, vršila se je v vseh slovenskih bolnišnicah, in kakšno bi bilo stanje, če bi uspela namera takratnega ministrstva, ki je predvidevala zgolj nekaj večjih urgentnih centrov - v Ljubljani, Celju, Mariboru, odločalo pa se je še med Izolo in Novo Gorico, na podlagi miselnosti, da ima Slovenija dober avtocestni križ, s pomočjo katerega bi te centre lahko hitro dosegli, s tem pa zdravstvo tudi racionalizirali. Na srečo do realizacije teh centrov ni prišlo. Splošna bolnišnica gravitacijsko pokriva med 80 in 100 tisoč prebival- cev. Ceste tega območja pa so zelo slabe. Stroka si je že nekaj časa edina, da tista ena ura, ki je pred leti veljala za oskrbo najhuje poškodovanih bolnikov, ne velja več, pač pa velja pravilo 30 minut od poškodbe do prve oskrbe oziroma stabilizacije bolnika. Povsod v svetu so že ugotovili, kot na primer tudi Nemčija in Nizozemska, da so potrebni čim številčnejši urgentni centri in standardizirana oprema ter standardizirana znanja v teh centrih. »Zelo sem vesel, da sedanji minister za zdravje dela po teh načelih, da postavlja ur-gentne centre kot predhodnice nacionalnih urgentnih centrov, saj je 15 minut vožnje do Maribora lahko za marsikaterega bolnika usodno. Reševanje najnujnejših stanj, življenj, je tisto področje medicine v Sloveniji, kjer ni mogoče varčevati. Zdravniki ptujske bolnišnice bomo naredili vse, da se bodo zdravniki ZD Ptuj pri nas dobro počutili, na Ptuju pa bomo tudi naredili vse, da bomo ministrstvu naredili hude težave, ko bo moralo odločiti, katerih pet krajev bo 'nagradilo' z regionalnimi bolnišnicami v prihodnje. Ne vidim razloga, zakaj ne bi bila ptujska bolnišnica regionalna, če se lahko regionalna bolnišnica na Gorenjskem reklamira, da želi biti najboljša regionalna bolnišnica v Sloveniji,« pa je na odprtju skupnega ur-gentnega centra v ptujski bolnišnici povedal njen strokovni direktor Teodor Pevec. MG Ptuj • Trinajste športne igre SDS Predčasne volitve - prvi ukrep Četrtega junija so na Ptuju potekale 13. letne športne igre SDS. Stranka je v soboto izvedla tudi sejo izvršilnega odbora, obravnavali pa so aktualna politična vprašanja, pregledali delo nekaterih mestnih odborov SDS in priprave na drugi del parlamentarne sezone. Med udeleženci je bil tudi predsednik SDS Janez Janša. Glede sprejema ali nespre-jema pokojninske reforme je Janša povedal, da razlika ne bo bistvena. Slovenija bo morala svoj pokojninski sistem v prihodnje prilagajati ne samo demografskim, temveč predvsem ekonomskim trendom. Pokojninski zakon aktualne vlade tega ne upošteva, v vsakem primeru se bo Slovenija v prihodnjem mandatu morala s temi vprašanji ukvarjati, predvsem pa se lotiti pokojninskega sistema na vhodnem koncu. Samo podaljševanje pokojninske dobe v nedogled, tja do 80. leta starosti, ne prinaša rešitve; če ni novih zaposlitev, ni novih prispevkov. Do konsenza pri pokojninski reformi pa ni prišlo predvsem zaradi arogance vlade. Reforme so v bistvu potrebne, a jih je več vrst, so dobre in slabe. Zdajšnji predlog pokojninskega zakona je slaba in krivična rešitev. Reforma mora biti pravična, približno enako mora obremeniti vse prebivalstvo, ne pa da se zateguje pas samo pri enih. „Mi smo že tokrat predlagali t. i. osebni pokojninski račun, ki bi mlade motiviral, da se čim prej zaposlijo in vplačujejo v pokojninsko blagajno, ker bi tako natančno vedeli, koliko Janez Janša s Heleno Neudauer so že vplačali in kaj lahko pričakujejo. To je še vedno solidarnostni sistem, pri katerem bi vsak vedel, koliko je solidaren in koliko sam prispeva za druge. Trditev, da se z osebnim pokojninskim računom podre solidarnost, je popolnoma neumnost. Zdaj mladi niso motivirani, da so redno zaposleni in da plačujejo v pokojninsko blagajno. Raje dobijo tistih deset odstotkov več preko priložnostnega študentskega dela," je med drugim povedal Janez Janša. V okolju, kjer se upoštevajo demokratični standardi in kjer velja vsaj minimalni nivo politične kulture, bi morala vlada, ki izgubi tri referendume v enem dnevu ali petega po vrsti, hkrati z lokalnimi volitvami pa šest splošnih glasovanj, nemudoma odstopiti, o tem ni nobene dileme, pravi Janša. Če se to v Sloveniji ne bo zgodilo, ima vse skupaj lahko nepredvidljive posledice, ker bodo to ljudje vzeli kot norčevanje iz svojih glasov. O tem, kdo bo v naslednjem mandatu prevzel oblast, bodo odločale volivke in volivci. »Mi nismo pripravljeni na prevzem te odgovornosti znotraj trenutnih razmer v državnem zboru, ker je večina takšna, kot je. Če bi bila ta večina dobra, krize sploh ne bi bilo, ker se sploh ne bi pogovarjali o tem problemu. Volivke in volivci bodo razporedili razmerje sil v novi sestavi državnega zbora, od tega je tudi odvisno, kdo bo sestavil novo oblast. Na predčasne volitve ne računamo, niti ne moremo računati, ker niso odvisne od nas. Po mojem mnenju so predčasne volitve prvi protikrizni ukrep. Znotraj sedanjega razmerja sil se vrtimo v neki spirali, ki gre navzdol, vsak mesec se Slovenija zadolži za novih 200 in nekaj več milijonov evrov. Če bo takšno stanje trajalo še dve leti, bomo še nižje in bomo potrebovali še več časa, da se izkopljemo z dna. Za sanacijo javnih financ so potrebni številni drugi ukrepi, predlagani popravki pokojninske reforme nimajo nobene zveze s sanacijo javnih financ, njeni učinki bi bili v naslednjih treh letih minimalni. Vse potrebne ukrepe za sanacijo javnih financ je opozicija v teh dveh letih in pol že predlagala, prav tako gospodarska zbornica, strokovnjaki, a jih zdajšnja oblast ni bila sposobna sprejeti, zato sem menja, da so predčasne volitve potrebne, da bi presekale to agonijo,« je še povedal prvak opozicije Janez Janša. MG Ptuj • Enajsta grajska košnja Hribu se ne bodo odpovedali Medtem ko je že kazalo, da se je ptujski „graščak" Aleš Arih utrudil od vsega prosjačenja za denar za grajsko košnjo, pa je z enajstim dogodkom snedel besedo. Na deseti, jubilejni košnji, ko se je najzvestejšim zahvalil s priznanji in izdatnejšo južno, se je namreč jasno izrekel, da košnje več ne bo, pa so 3. junija kljub temu na grajskem hribu ponovno rezale kose, pa tudi za domače dobrote in tekoče zadeve je bilo poskrbljeno. Kosci iz številnih krajev v okolici Ptuja, ki se jim v zadnjem času pridružujejo tudi člani vinogradniških društev z območja VTC 13 in Haloz, se ne dajo. Požvižgajo se na vse tiste, ki za ureditev grajskega hriba ne dajo nič, saj lahko sami pomagajo z dobrodelno košnjo. Prihajajo sami izurjeni kosci, ki jim niti dež ne more do živega; tudi v petek jih je malo opralo, a so delo kljub temu dokončali. Na enajsti košnji je presenetila tudi grajska gospodinja Štefka, ki se je odela v nova oblačila, takšna, kot se za tak etno dogodek spodobi. Koscem pa se je letos še dodatno priljubila, saj se je potrudila tudi z doma izdelanimi pušeljci. Vodja košnje Franc Bolcar se je tudi tokrat v svoji vlogi dobro odrezal, s hudomušnimi komentarji je kosce dobesedno podžigal k temu, da bi čim prej pokosili. V dobri uri in pol jim je to uspelo, saj so prve pol ure, zbrali so se ob 16. uri, porabili za uvodni ceremonial, za tekoče in druge dobrote, ker brez okrepčila dela ne bi mogli začeti. Za koso in grablje je letos prijelo 58 udeležencev iz Ptuja in okolice, prvič pa tudi od Sv. Trojice. Za kulturne utrinke je tokrat poskrbela skupina Gu-dalo iz OŠ Ormož. Skupina fan- tov s Polenšaka pa se je izkazala s peko ciganske pečenke, ki je ob dobri kapljici še kako teknila po koncu še enega dobrega dela, da muzealci ne bodo zardevali zaradi visoke trave. Razšli so se v veselem vzdušju, prepričani, da jih v septembru čaka še eno lepo druženje, preden se bodo v jeseni podali še na kakšen zaslužen izlet, saj zna graščak njihovo desetino vedno lepo nagraditi. MG Foto: Črtomir Goznik Grajska gospodinja Štefka si je v desetih letih dela zaslužila tudi dogodku primerna oblačili. Na prireditveni prostor pred grajsko žitnico jo je pospremil vodja košnje Franc Bolcar s kosci. Od tod in tam Ptuj • Košnja v turniškem parku Foto: Črtomir Goznik Za enkratno košnjo turniškega parka je potrebnih kar 14 dni. Za košnjo v zadnjem času skrbijo dijaki Biotehniške šole Ptuj. Prejšnji petek so se z visoko travo spopadali dijaki 1. b razreda te šole v okviru praktičnega usposabljanja. Najprej so se visoke trave ob robu parka, polne plevela in kopriv, lotili z navadnimi kosami, nato pa še z nitkarico, da so dosegli urejenejši videz. Tudi drevesa so po opravljeni košnji postala vidnejša. Park tako kot celo območje Turnišč kliče po novi vsebini. Država, ki za njegovo ureditev ne poskrbi, žuga s prodajo celotnega območja, nasprotujejo pa ji tako mestna oblast kot krajani četrtne skupnosti Breg-Turnišče in Biotehniška šola oziroma ŠC Ptuj kot celota, saj na tem območju izvaja del svojega učno-vzgojnega procesa,. Krajani tega območja so kot civilna iniciativa pripravljeni sodelovati pri njegovem parkovnem urejanju. V Biotehniški šoli Ptuj oziroma ŠC Ptuj imajo konkretne projekte za ureditev celotnega tur-niškega parka, vključno z gradom, pobude za njegovo oži-vljanjepa prihajajo tudi iz vrst kulturnikov. MG Ptuj • Novogradnja vrtca Podlesek Foto: Črtomir Goznik Z dnem, ko je stari vrtec Tulipan postal začasno neprimeren za bivanje otrok, so te v dogovoru s starši preselili v sosednjo enoto Narcisa. Gre za tri skupine otrok, ki bodo v tej enoti ostali predvidoma do konca julija letos. Do takrat naj bi bila predvidoma dokončana sanacija vrtca Tulipan, v katerem so zaradi gradnje popokale stene. Skladno z zahtevami staršev so se lotili tudi ograjevanja travnika med delavnicami Šolskega centra in vrtcem Narcisa. Starši so namreč imeli pomisleke glede zagotavljanja potrebnih in ustreznih zunanjih površin za varno igro otrok, predvsem pa jih je skrbela njihova varnost. Lastnica travnika, ki ga v teh dneh ograjujejo, je še vedno država, ki že vrsto let obljublja prenos lastništva travnika in nekaterih prostorov na tem območju, ki so v upravljanju ŠC Ptuj, na MO Ptuj. Postavljanje ograje pa je naletelo na negodovanje vseh tistih, ki so ob njegovem robu doslej parkirali, četudi to območje nikoli ni bilo namenjeno parkiranju, niti ni bilo urejeno za te namene. Vrtec Podlesek bo predvidoma zgrajen do jeseni. MG Ptuj • Usposabljanje dijakov motoristov Foto: Črtomir Goznik V organizacija Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj vsako leto pred pričetkom nove turistične sezone potekajo usposabljanja motoristov. Na teh usposabljanjih pa doslej ni bilo mladih motoristov in voznikov koles z motorjem, zato so letos prvič izvedli tako usposabljanje oziroma izobraževanje tudi za dijake ptujskih srednjih šol. Potekalo je 3. junija na nekdanjem športnem igrišču pri Višji strokovni šoli Ptuj na Vičavi. Odziv dijakov je bil dober, od demonstratorjev pa so dobili veliko koristnih nasvetov za varno in previdno vožnjo. MG Ptuj • Podjetje Memoria z novimi projekti V hotelu Poetovio raste nov kulturni center V najstarejšem ptujskem hotelu, ki so ga zgradili v šestdesetih letih prejšnjega stoletja in ki ga je kupila družina Lisjak, spreminjajo koncept dejavnosti. Opuščajo dejavnost diskoteke, na njeno mesto pa vpeljujejo novo dejavnost v obliki novega ptujskega kulturnega centra, Kafe romantika, v katerem želijo Ptujčanom in drugim gostom ponuditi malo drugačno zabavo v sklopu vizije, ki jo uvajajo. Kot pravi direktor družinskega podjetja Martin Lisjak mlajši, so prišli do točke, da morajo ponudbo nadgraditi, če se želijo obdržati. Kriza jih je močno prizadela, od 32 zaposlenih pred krizo jih trenutno zaposlujejo šestnajst. Dejavnost diskotek je v izumiranju, mladi se zabavajo na druge načine, problem pa je tudi ostala ponudba na Ptuju, ki ni v sozvočju. Kafe lokali lahko delajo čisto isto kot nočni lokali, kjer moraš imeti vodje prireditve, poskrbeti za varnost in še za marsikaj drugega, pa še potem kazni ne izostanejo. S tem, ko so se odločili za drugačne vrste lokal in drugačno ponudbo, se bodo tudi izognili vsem težavam, ki so spremljali njihovo disko dejav- nost, pravi Lisjak, s katero so bili pogosto dežurni krivci za vse težave v okolju. Novo vizijo postavljajo zaradi preživetja in zahtev sodobne ponudbe. Pri tem računajo tudi na strateškega partnerja, pogovori z njim že nekaj časa potekajo. Računajo, da bo nova terasa zaživela do konca meseca in da bodo ob koncih tedna že lahko začeli kulturno ponudbo, ki pritiče novemu okolju. V zadnjih dveh letih so v preživetje vložili nekaj sto tisoč evrov, morali so kupiti tudi nekaj novih igralnih avtomatov, s čimer so obdržali koncesijo za prirejanje iger na srečo, trenutno imajo 50 igralnih mest. Če jim uspe pridobiti strateškega partnerja, se bo število igralnih mest povečalo na 108, pri Foto: Črtomir Goznik Na Ptuju raste nov kulturni center, nekdanja diskoteka Super Li se je umaknila, je povedal Martin Lisjak, na fotografiji z Ivanom Bračem, s katerim skupaj snujeta kulturno ponudbo novega centra s teraso. čemer pa v bodoče v igralni-škem delu računajo tudi na goste iz širšega okolja. S pomočjo strateškega partnerja pa želijo obnoviti tudi sobe; trenutno imajo 35 sob s 55 ležišči. Če strateškega partnerja ne bo, se lahko zgodi, da bodo morali dejavnost v celoti opustiti, kar pa v nobenem primeru ni njihova namera, odvisno je tudi od tega, kako se bo razpletla kriza. Trenutno koncesijska dajatev iz naslova iger na srečo v proračun MO Ptuj prinaša letno 50 tisoč evrov ob vseh drugih dajatvah. Poslovanje najstarejšega ptujskega hotela, prvega, ki je bil zgrajen po drugi svetovni vojni, otežuje tudi dejstvo, da je ostal brez parkirnih mest, ker je MO Ptuj na območju pred samim hotelom zarisala modro cono, torej območje plačljivega parkiranja, kar seveda ni najbolj prijazno do njihovih gostov. Pogovori z mestnimi oblastniki na to temo še niso dali želenih rezultatov. Vse nove projekte, ki jih izvajajo, izvajajo tudi z namenom, da bi jih mesto že enkrat sprejelo kot enakovrednega ponudnika v tem okolju. Prepričani so tudi, da bo mesto enkrat moralo reči ne šotorskemu turizmu, da bo spoznalo, da se turizem dela drugače. Na leto evropske kulture na Ptuju se pripravljajo brez finančne podpore drugih, program bodo pripravili v sodelovanju z Ivanom Bračem. Ob zabavi in kulturi želijo gostom ponuditi nekaj več skozi multi-medijske projekte z besedilom, zvokom in sliko. Ptujskim organizatorjem dogodkov v letu 2012 pa ponujajo prostor, v katerem bodo ti lahko izvedli del prireditev, če bodo to želeli. MG Starošince • Državna vaja civilne zaščite Ukrepanje ob izbruhu posebno nevarne bolezni živali Na zadnji seji štaba civilne zaščite za Podravje je poveljnik Dragomir Murko sporočil, da bo to soboto, 11. junija, na območju Starošinc v občini Kidričevo potekal osrednji del državne vaje Starošince 2011 s predpostavko, da je na tamkajšnji perutninski farmi prišlo do izbruha ptičje gripe. Kot je na seji regijskega štaba v četrtek, 2. junija, poudaril poveljnik Dragomir Murko, je sklep o izvedbi državne vaje enot civilne zaščite sprejela vlada 26. maja, pripravili in izvedli pa jo bodo na podlagi predpostavke, da je na gospodarstvu s perutnino v občini Kidričevo prišlo do izbruha aviarne influence (ptičje gripe); po izbruhu naj bi se ta nevarna bolezen razširila tudi na druga gospodarstva v tej občini. Po scenariji vaje naj bi najemnik perutninske farme že v ponedeljek, 5. junija, zjutraj poklical veterinarsko službo in sporočil, da mu je čez noč poginilo okoli 15 % živali, okoli 30 % pa naj bi jih kazalo klinične znake obolenja. Dežurni veterinar naj bi kmalu prišel na ogled farme in postavil sum, da gre za aviarno influen-co. Kmalu po poldnevu naj bi o tem obvestil dežurno službo VURS. Še isti dan naj bi direktorica VURS-a sklicala sestanek državnega središča za nadzor te bolezni, aktivirana pa naj bi bila tudi posebna strokovna skupina, da pregleda situacijo, opravi epizootiološko poizvedbo in odvzame vzorce. Na podlagi zbranih podatkov je bil kmalu postavljen uradni sum na aviarno influenco, zato so sledili vsi potrebni ukrepi. V naslednjih dneh je bilo po scenariju vaje opravljenih vrsta ukrepov, aktivirane naj bi bile tudi sile za zaščito in reševanje premoženja in druge enote. Do potrditve bolezni so se pogini živali in podobni klinični znaki pojavili še na treh gospodarstvih v Starošincah, tako da je bilo na vseh štirih gospodarstvih ogroženih prek 136.000 živali. V ponedeljek naj bi potrdili, da gre v prvem gospodarstvu za aviarno in-fluenco tipa H5N1, kar naj bi v torek potrdili še za druga tri gospodarstva. V skladu s sklepi državnega središča za nadzor bolezni naj bi bili na vseh okuženih gospodarstvih izvedeni vsi potrebni ukrepi. Teoretični del vaje bodo bo potekal 9. in 10. junija in ga bodo vsi udeleženci izvajali le fiktivno, saj je namen vaje predvsem preveriti ukrepanje in potek vseh ukrepov, obveščanje vseh pristojnih organov v skladu z načrti zaščite in reševanja itd. Osrednji del vaje bodo v skladu z načrtom izvajali v soboto, 11. junija, v Staro- šincah, ko bodo na terenu vse sodelujoče skupine in službe. Skupina AVIN iz Slovenske vojske bo zagotavljala pomoč VURS-u pri izvajanju nalog veterinarske operative, opravljali bodo dekontaminacijo oseb, opreme in tehničnih sredstev, vozil in objektov ter mehansko, fizikalno in kemično dezinfekcijo. Pomoč pri izvajanju zahtevanih veterinarskih ukrepov bodo zagotavljale gasilske enote iz PGD Ptuj, Slovenska Bistrica in Kidričevo ter državna enota za hitre intervencije, oddelek za RKB-dekontamina-cijo. V omenjeni vaji bo po oceni sodelovalo blizu 150 udeležencev, veterinarji iz veterinarske ambulante Ptuj ter ambulante KRI&ZA, predstavniki VURS, štaba CZ občine Kidričevo in poveljstvo GZ občine Kidričevo, predstavniki izpostave za zaščito in reševanje Ptuj, štaba CZ za Podravje, policistov z območja PU Maribor, pripadniki Ministrstva za obrambo, Uprave RS za zaščito in reševanje, oddelek za RKB-dekontamina-cijo, pripadniki gasilskih enot iz Kidričevega, Ptuja in Slovenske Bistrice ter Cestno podjetja Ptuj. Potek celotne vaje naj bi spremljalo okoli 125 oseb, od tega prek 100 opazovalcev, 6 ocenjevalcev ter okoli 15 novinarjev in gostov. Po besedah Dragomirja Murka gre za prvo tovrstno vajo, v kateri bodo sodelovali pripadniki kar šestih ministrstev, saj je celoten potek vaje zelo kompleksen, zato zahteva angažiranje širše množice ljudi s prizadetega območja. Med drugim naj bi si potek vaje, ki bo tega dne osredotočen le na območje Starošinc, ogledala tudi ministrica za obrambo Ljubica Jelušič in kmetijski minister Dejan Židan. Krajane Starošinc in okoliških vasi v občini Kidričevo že sedaj obveščamo, da bo v soboto, 11. junija, zaradi nemotenega poteka vaje med 6. in 15. ure za ves promet zaprta osrednja cesta skozi Starošince. M. Ozmec Foto: M. Ozmec Poveljnik regijskega štaba Dragomir Murko (desno) je podrobneje predstavil vajo Starošince 2011, na kateri bo sodelovalo okoli 150 udeležencev. Ptuj • 9. junij - mednarodni arhivski dan Ptujski arhiv vabi Arhiv je zakladnica pisanih, risanih, tiskanih, fotografiranih, filmanih, magnetno, optično ali kako drugače zapisanih dokumentov, ki so poročevalci časa, v katerem so nastali. Preko njih in z njimi nam je omogočen pogled v preteklost in dogodke, ki so mnogokrat osnova za razumevanje sedanjosti. V življenju javnih in zasebnih ustanov že tisočletja zavedno ali nezavedno nastajajo najrazličnejši zapisi - dokumenti, ki vsebujejo pomembna dejstva, podatke, informacije, risbe, slike, glasbo, v zadnjem času pa tudi virtualno resničnost. Z razvojem tehnike postajajo nosilci zapisov vse bolj raznovrstni: od najstarejših zapisov na kamnu in glinastih ploščicah prek papirusa, per-gamenta, papirja, fotografskega in filmskega traku, mikrofilma, disket, CD. 9. junija se bomo tudi v Zgodovinskem arhivu na Ptuju pridružili celotni svetovni skupnosti ob praznovanju mednarodnega arhivskega dneva. Obiskovalcem ptujskega arhiva bodo v času med 9. in 13. uro strokovni delavci predstavili naše delo in Splošno deklaracijo o arhivih, predvajali bomo dokumentarni igrani film Klio na Ptuju ter Štajerska v filmskih obzornikih, pod strokovnim vodstvom pa bodo lahko pokukali tudi v arhivske depoje. Vljudno vabljeni! Katja Zupanič Ptuj • Predstavili akcijski načrt za neodvisno življenje invalidov v MO Za večjo kakovost življenja invalidov Zadnjega maja je na Ptuju potekalo delovno srečanje projektnega sveta Zveze delovnih invalidov Slovenije in Sveta za invalide MO Ptuj s poudarkom na realizaciji aprila letos sprejetega akcijskega načrta za neodvisno življenje invalidov v MO Ptuj. Foto: Črtomir Goznik Predstavitve akcijskega načrta za neodvisno življenje invalidov v MO Ptuj se je udeležila predsednica projektnega sveta Zveze delovnih invalidov Slovenije Zora Tomič (tretja z leve) s sodelavkama Andrejko Fatur in Leo Kovač. Ob tej priložnosti so Ptuj-čani predstavili aprila letos sprejet Akcijski načrt za neodvisno življenje invalidov v MO Ptuj, ki ima v bistvu korenine v projektu Ptuj, zdravo mesto, v okviru katerega so se že izpeljale nekatere aktivnosti, prijazne za invalide, in njeno prizadevanje za pridobitev listine Občina po meri invalidov, za katero so dali pobudo v Medobčinskem društvu invalidov Ptuj. Petega maja letos je ptujski župan Štefan Čelan izdal sklep o imenovanju 12-član-skega sveta za invalide, ki mu predseduje Zdenka Ornik iz Medobčinskega društva invalidov Ptuj, ki pričakuje spremembo v miselnosti glede sprejemanja invalidske problematike in glede odstranjevanja samih ovir za invalide. Svet je usklajevalna in strokovno posvetovalna skupina ptujskega župana, ki deluje na območju MO Ptuj z nalogo spremljanja in koordinacije naloge iz Akcijskega načrta za neodvisno življenje invalidov v MO Ptuj, priprave letnega akcijskega načrta na tem področja, informiranja javnosti o aktivnostih in problematiki invalidov ter dajanja pobud za urejanje splošne invalidske problematike v MO Ptuj. Ob Zdenki Ornik so bili v svet imenovani še Srdjan Mohorič, Anton Ivančič, Brigita Pulko, Saša Letonja, Darja Dovečar, Milan Čuček, Janez Solina, Metka Jurešič, Maja Erjavec, Dragica Emeršič in Miran Murko. Njihov mandat traja do konca leta 2014. Kot je na delovnem srečanju, ki se ga je udeležil tudi ptujski župan Štefan Čelan, poudarila Maja Erjavec iz oddelka za negospodarske javne službe, je bil svet za invalide ustanovljen, da bi se nadgradile že utečene oblike prizadevanj za izboljšanje življenja invalidov, da najde nove inovativne načine reše- vanja problemov, s katerimi se srečujejo invalidi v tem okolju. Projektni svet delovnih invalidov Slovenije je ob obisku Ptuja vodila predsednica Zora Tomič, pridružili pa sta se tudi sodelavki Andrejka Fatur in Lea Kovač. Na delovnem srečanju med obema svetoma so bila v ospredju vprašanja glede sodelovanja med samimi invalidskimi organizacijami in društvi ter njihovo sodelovanje z javnimi zavodi, pomen osveščanja in informiranja širše javnosti za dobro prepoznavanje projektov za izboljšanje kakovosti življenja invalidov v okolju, sodelovanje invalidov v projektih širšega pomena za MO Ptuj, kot EPK 2012 - Ptuj partner, in tržnica izdelkov domače in umetne obrti, spodbuditi bo treba tudi zaposlovanje invalidnih oseb, v ta namen bo treba izboljšati informiranje in ozaveščanje delodajalcev s strani Zavoda RS za zaposlovanje v sodelovanju z MO Ptuj. Ob tej priložnosti je ptujski župan Štefan Čelan predstavil tudi prizadevanja ptujskih humanitarnih društev za opremljanje najpomembnejših kul-turno-zgodovinskih spomenikov z brajevo pisavo. Zora Tomič je izpostavila pomen sodelovanja župana in lokalne skupnosti v projektu Občina po meri invalidov, saj je od župana v mnogih pogledih odvisno, kako se bo projekt izvajal. Občina je življenjski prostor, v katerem invalidi uresničujejo največ pravic in socialno vključenost, zato je prav, da imajo enake možnosti za kvaliteto svojega življenja. Najpomembnejše v tem projektu je, da je projekt vseh dejavnikov v občini, da se bo zastavljeno v akcijskem načrtu tudi uresničilo. Nadvse pomembno je tudi samo delovanje invalidskih društev. MG Središče ob Dravi • Odprli bioplinsko elektrarno Organica Jurša 1 Priložnost tudi za rastlinjake V petek so v Središču ob Dravi odprli bioplinsko elektrarno Organica Jurša 1, ki je že peti objekt podjetja Keter Organica, vodilnega domačega ponudnika bioplinskih elektrarn. Neto električna moč bioplin-ske naprave, ki so jo slovesno odprli po trimesečnem poskusnem obratovanju, znaša 999 kW, toplotna moč pa 1070 kW. Letno bo proizvedla 8.200.000 kW električne in nekaj več toplotne energije. Za njeno delovanje bodo uporabljali lastno pridelano biomaso, biomaso okoliških kmetov, s katerimi ima lastnik sklenjene dolgoročne pogodbe, biomaso podjetja Jeruzalem SAT ter gnoj in gnojevko iz neposredne bližine. V biomasi načrtujejo okrog 40 -odstotni delež koruzne silaže. Lastnik Domen Jurša se je odločil tudi za uvoz surovine iz Madžarske, ki naj bi predstavljal okrog 30 % vse potrebne surovine. S partnerji je sklenil 10- ali 15-letne pogodbe, pri čemer se cena surovine oblikuje vsako leto sproti glede na razmere na trgu. Lastnik nove bioplinske naprave Domen Jurša sicer ni Foto: Viki Ivanuša Domen Jurša (levo) se je odločil za investicijo v bioplinarno, pri tem mu ob strani stoji družina. kmet in se s kmetijstvom ni nikoli ukvarjal, doslej je prodajal energetsko varčna okna. Naložba v Središču ob Dravi je veljala 6,4 milijona evrov. Odkup električne energije je prav tako že zagotovljen, saj bo država za proizveden kilovat elektrike petnajst let plačevala trikrat višjo ceno od tržne. Za realizacijo projekta je Jurša najel posojilo z dveletnim moratorijem pri Novi Ljubljanski banki, računa pa, da bi se mu naložba poplačala v devetih letih. V bioplinarni so našli zaposlitev trije delavci, sezonsko pa bodo pri spravilu biomase zaposlili še dodatne delavce. V prihodnosti upajo na ureditev rastlinjakov ob bioplinarni, vendar je težava s površinami, saj občini zaenkrat ne uspeva umestitev obrtne cone na želene površine. Domen Jurša se je s principom bioplinarn srečal na svojem potovanju po Ameriki in je prepričan, da je takšno simbiozo kmetijstva in okolja mogoče uspešno realizirati tudi v SV Sloveniji. Da bi imel premalo surovine, se ne boji: „Za Tovarno sladkorja Ormož so potrebovali okrog 8.000 ha površin, ki se niso uporabljale za proizvodnjo druge hrane. Te površine so sedaj neizkoriščene. Lanskoletno žetev smo brez večjih težav uspešno opravili in poravnali tudi vse obveznosti do kmetov, zato je zalog dovolj. Silirali smo tudi nekaj travnikov, ki jih kmetje ne potrebujejo več." Poimenovanje Organica Jurša 1 omogoča razmišljanje v smeri, da bo Domen Jurša v prihodnosti zgradil še kakšno bioelektrarno. Na to vprašanje se je Jurša le nasmehnil in dodal, da je vse mogoče, odvisno pa je od trga surovin in prihodnosti. Župan Jurij Borko je v kratkem nagovoru poudaril, da so v občini veseli vsakega investitorja, ki pomeni priložnost za njihove občane. Verjetno lahko še v tem mesecu pričakujemo odprtje bio-plinarne v Ormožu. Viki Ivanuša Od tod in tam Ptuj • Zdravstveni dom z najsodobnejšim ultrazvokom Foto: Črtomir Goznik Od konca maja letos je Zdravstveni dom Ptuj oziroma njegova služba za zdravstveno varstvo žena bogatejša za najsodobnejši ultrazvočni aparat. Kot je povedala direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan, ga je dobavila firma Sonar, ki je bila na javnem razpisu najugodnejši ponudnik. Kupili so ga s sredstvi amortizacije, stal je dobrih sto tisoč evrov. Z novim aparatom bodo zagotavljali kvalitetnejšo zdravstveno oskrbo nosečnic, uporabljali ga bodo tudi pri ginekoloških pregledih in ginekološki diagnostiki, sta še povedala ginekologa in porodničarja Tatjana Kolar in Veselin Šučur. MG Ptuj • Razstava društva Optimisti Foto: Črtomir Goznik V prostorih društva Optimisti Ptuj, Rimska ploščad 24 (prostori ČS Ljudski vrt), so v teh dneh ponovno razstavljali člani posameznih skupin, ki se srečujejo v okviru dnevnega centra društva od ponedeljka do petka, vsak dan dopoldan. Na ogled so postavili prelepe stvaritve, ročna dela, likovna dela, dela ustvarjalnih delavnic in številna druga, ki so prava paša za oči, nastala v zadnjem letu. Pregledna razstava stvaritev enega leta je postala stalnica njihovega programa dela. Društvo, ki deluje kot nevladna in neprofitna organizacija na baziprostovoljstva in solidarnosti, si želi, da bi pot do njih našli vsi tisti, ki si želijo drugače in predvsem polno živeti v jeseni svojega življenja in še dodatno razviti katerega od svojih konjičkov, za katerega v aktivni življenjski dobi niso imeli časa. MG Ptuj • Kulturni dan breških upokojencev Foto: Črtomir Goznik Drugega junija so v DU Ivana Rudolfa Breg pripravili zdaj že tradicionalni Dan kulture v spomin na prezgodaj umrlega nekdanjega predsednika društva Milana E. Mastena. Na srečanju s kulturnim programom, ki je potekalo kot piknik v naravi, so jih razveselili tudi učenci OŠ Breg in glasbene šole Decima. Društvo je bilo ustanovljeno pred 28 leti in ima blizu 300 članov. Vodi jih Marija Brlgez, ki ji je v veliko pomoč tajnica Marija Trstenjak Majcen. Pripravljajo številne aktivnosti, zelo so ponosni tudi na svoje društvene prostore. Želijo, da bi njihovi člani čim bolj polno živeli. Letošnji Dan kulture jih je še bolj utrdil v prepričanju, daje dan brez druženja izgubljen dan. Maribor • Tam je bil uničen namerno Vladimir Pajek: „Stečaj Tama je vsem, ki so bili nanj življenjsko vezani, povzročil hude psihične travme in pretrese, tako hude, da so mnogi poskušali, nekateri pa celo storili samomor." Tam zaposloval tudi prek 9000 delavcev. Večina se je na delo pripeljala z vlakom, pred Tamom pa je bilo vsak dan parkiranih tudi po 50 avtobusov. V določenem času je Tam skrbel tudi za otroke svojih delavcev z lastnim otroškim vrtcem,v katerega so jih lahko pripeljali ob prihodu v službo in jih ob vrnitvi na dom odpeljali." Kaj menite o trditvi, da je Tam propadel zaradi zastarele tehnologije? „Izjave nekaterih najodgovornejših, ki so se pojavile v zadnjem času, da je bila tehnologije v Tamu tedaj zastarela in neprimerna, so neresnične in žaljive. Zavedati se moramo, da je bilo to pred 20 leti in da tedanja tehnika še ni poznala tako razvite računalniške podpore. Z gotovostjo pa trdim, da so bila vsa Tamova vozila popolnoma enakovredna, če ne celo bolj izpopolnjena kot vozila nekaterih svetovno znanih avtomobilskih podjetij." Izdelovali pa ste tudi vojaška vozila, mar ne? „Seveda, to vsi dobro vedo in naša vozila so bila tedaj zelo dobra, pa tudi sodobno opremljena. Poglejte, vsa vozila vojaškega ter terenskega programa so imela avtomatsko napravo za sprotno polnjenje prestreljenih pnevmatik med vožnjo, za avtomatsko korekcijo tlaka v pnevmatikah na levi ali na desni strani vozila, kar je bilo posebej pomembno za vožnjo, med katero je vozilo nagnjeno v eno stran. Tudi motorji so bili prirejeni za delovanje pri maksimalnih nagibih. Same preme so bile izredno gibljive in prilagodlji- ve tudi najzahtevnejšim terenom." Ste v Tamu izdelovali tudi vojaške oklepnike? „Čeprav se je ta program izdeloval v strogi tajnosti, je danes to že splošno znano. Posebej dobro so bila opremljena in prilagodljiva Ta-mova bojna oklepna vozila (BOV), saj so lahko vozila tudi pod vodo, bila so opremljena tudi s posebnimi periskopi, kar je varovalo voznika, ki je lahko bil v zavetju oklepnega vozila in vozil s pogledom skozi periskop. Opremljena so bila tudi s posebnimi periskopi za nočno vožnjo, ko so se prižgale posebne luči, ki so bile človeškemu očesu nevidne. Bojna oklepna vozila ali BOV, kot smo jih imenovali, smo izdelovali v več različicah. Opremljena so bila za bojno delovanje, s kupolo in topom manjšega kalibra, s tremi protiletalskimi mitralje-zi, z raketno oborožitvijo, pa tudi kot specialna sanitetna vozila, izdelovali pa smo tudi policijsko inačico specialno opremljenega oklepnika. In vsa vozila BOV smo že tedaj izdelovali na pogon 4 x 4, pripravljeni pa so bili tudi načrti za izdelavo pogonov na 6 x 6 in celo na 8 x 8. Vsaj okoli 400 takih vojaških vozil smo izdelali in trdno sem prepričan, da mnoga še sedaj služijo svojemu namenu marsikje po svetu." Kaj pa je bilo potem s proizvodnjo vojaških vozil, zakaj je bila v Tamu ukinjena? „To morate vprašati tiste, ki so to povzročili. Žal je bila pred stečajem Tama ukinjena tudi ta proizvodnja, čeprav je Z nakupom puchov in patrij so oškodovali slovenski narod Potem ko smo v predzadnji številki Štajerskega tednika objavili pogovor z Zlatkom Razborškom, ki je dokazoval, da je bil propad mariborskega Tama namerno povzročen, se je v našem uredništvu oglasil Vladimir Pajek, ki to trditev potrjuje in dopolnjuje z novimi dejstvi. Sedaj je Vladimir Pajek doma v Mihovcih pri Veliki Nedelji, sicer pa je predsednik območnega sveta Neodvisnih sindikatov Slovenije v Mariboru. Pred 20 let je garal v nekdaj zelo uspešnem mariborskem Tamu na različnih delovnih mestih. Med drugim je bil lep čas vodja oskrbe za bojna oklepna vozila, tik pred stečajem Tama pa tudi član upravnega odbora, vendar kot zatrjuje, le po funkciji, saj kakšnih posebnih možnosti in dolžnosti za to ni imel; tudi plače ne, saj je bil le sindikalist. Sedaj bi lahko užival v pokoju in užival s svojo družino in vnuki. Pa ni čisto tako. Preveč grenki in še vedno boleči so spomini na zlate čase Tama in predvsem na nerazumljive dogodke, ki so privedli do uničenja tega dolga povojna leta paradnega konja slovenske in nekdanje jugoslovanske avtomobilske industrije. Zelo zanimivi so njegovi spomini na čase, ko so s Tamovimi vozili in motorji sloveli po vsem svetu in v popolni tajnosti izdelovali ter uspešno prodajali tudi kvalitetna vojaška vozila; ter nadvse pretresljiva, ko govori in dokazuje, da je bil Tam dejansko namerno uničen. Vladimir Pajek: „V tistih časih, to je bilo v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, je TAM slovel kot svetovno znano in uspešno podjetje za proizvodnjo raznih tipov vozil in motorjev. S svojim obsežnim in kakovostnim programom proizvodnje je uspešno tržil vse od severa Rusije do juga Afrike, saj so se Tamova vozila dobro obnesla v različnih klimatskih razmerah. Specifika so bili predvsem naši zračno hlajeni motorji, ki so manj občutljivi na visoke temperaturne spremembe, pa tudi na strelne poškodbe. Poleg tega pa so bili Tamovi motorji prirejeni za pogon na nafto, za krajši čas pa so bili sposobni delovati tudi na petrolej, bencin in druga goriva." Tedaj je bilo v Tamu zaposlenih tudi po več tisoč delavcev. Se spomnite, koliko? „Zaradi vseh uspehov in kvalitetnega proizvodnega programa so posli cveteli, tako, da je svojih zlatih časih Foto: M. Ozmec Posnetek skupine Tamovih mehanikov in strokovnjakov pred vojaškimi oklepniki BOV (v ozadju), ki so jih tedaj v izdelovali v strogi tajnosti. bilo to strateškega pomena. Naša politika je sicer kmalu zatem v Ravnah poskušala s proizvodnjo valukov, in to s pomočjo avstrijskih projektov, mehanikov in strokovnjakov, čeprav smo vse to že imeli v Tamu, pri nas so bila tudi vsa potrebna specialna orodja, dovolj strokovnega in praktičnega znanja ter seveda tudi delovnih izkušenj. Ne morem razumeti dejstva, da se mnoge vojaške sile še danes veselo vozijo po Afriki in Bližnjem vzhodu s štiriko-lesniki, za nas pa so bila taka vozila nesprejemljiva, saj smo kupili osemkolesne patrije, ki smo jih mi v tedanjem Tamu zaman načrtovali." Kako se spominjate tistih zadnjih dni Tama, preden je za vedno propadel? „Kljub izrednemu zakonu o Tamu, ki je bil tedaj sprejet v parlamentu in naj bi zagotavljal financiranje, smo denar dobivali v minimalnih zneskih, kar je zadostovalo le za pokritje minimalnih plač, žal pa ne za plačilo potrebnega materiala, ki bi nam zagotavljal nov zagon in nadaljevanje proizvodnje. Plače delavcem pa so se plačevale brez obveznega plačila prispevkov in davkov, žal pa niso plačevali tudi anuitet posojil zaposlenih, čeprav so na plačilni listi prikazovali odtegljaje za kredite, tako da so delavci morali svoje kredite plačevati še enkrat." Ali vam je znano, kaj se je zgodilo s Tamovo opremo za izdelavo specialnih vojaških oklepnih in terenskih vozil? Kje je sedaj? „Hm, tudi to morate vprašati tiste, ki so vse to zrežirali. Dejstvo pa je, da smo v času, ko se je tedanje ministrstvo za obrambo pod Janševim vodstvom odločilo za nakup Puchovih terencev, ki so bili gotovo manj ustrezni kot Ta-movi, v Tamu morali ustaviti tekoči trak za proizvodnjo naših, zagotovo ustreznejših vojaških vozil, zaradi česar so naši, slovenski delavci ostali brez zaposlitve in kruha, kratko malo na cesti. In vsiljen stečaj je vsem, ki so bili na Tam življenjsko vezani, povzročil hude psihične travme in pretrese. Tako hude, da so mnogi poskušali, nekateri pa celo storili samomor; tudi zato, da so potem s svojo smrtjo družini zagotovili preživetje. Žal pa zaradi vsega tega, kar se je s Tamom zgodilo, nam Štajercem in naši mladi državi nikoli ni nihče odgovarjal. Kaj šele, da bi bil kdo kaznovan. Pa dobro vedo za glavne akterje tega gnusnega in narodno škodljivega dejanja." Predsednik Neodvisnih sindikatov Slovenije Rastko Plohl, ki je pogovor ves čas spremljal, je ob tem dodal le še svojo ugotovitev: „Zdaj veste, da je šlo resnično za namerni scenarij. Z naročili puchov in patrij so tedanji slovenski oblastniki oškodovali TAM za okoli 500 milijonov evrov. Če računamo, da bi lahko brez težav prodajali Tamova transportna vozila in oklepnike na Bližnji vzhod in drugod po svetu, pa zaradi namernega propada niso mogli, je to dodatnih, vsaj 2 milijardi evrov. Če pa vemo, da bi lahko še naprej prodajali tudi tovornjake in avtobuse, pa je bil Tam in z njim ves slovenski narod oškodovan za okoli 10 milijard evrov. To so ogromne številke. In po zelo podobnem vzorcu so bila namerno uničena tudi mnoga druga uspešna slovenska podjetja, kot so Iskra Delta, Metalna, Litostroj, pa ptujski Agis ipd. Zato ocenjujemo, da je bilo s tem slovensko gospodarstvo namerno oškodovano vsaj za 50 do 100 milijard evrov prilivov iz tujih trgov. Da ne omenjam vsaj okoli 100.000 izgubljenih delovnih mest, ki so jih povzročila namerna uničenja vseh teh podjetij. Grozno in pretresljivo. Pa se ne najde junak, ki bi krivce za to strateško uničujočo potezo, kdove komu v korist, postavil pred sodišče. Ali pač?" M. Ozmec Gospodarstvo po svetu Foto: ibtimes.com Bruselj, Moskva, Berlin • Po številnih okužbah Nov sev bakterije E. coli morebitni krivec za epidemijo Epidemija okužb z nevarnim sevom bakterije E.coli, ki se širi v Evropi, dobiva nove razsežnosti. WHO je v četrtek sporočil, da je za izbruh okužb, ki je doslej zahteval 18 življenj, odgovoren povsem nov sev bakterije E.coli, ki je mutirana oblika dveh različnih bakterij. Rusija se je medtem odločila za prepoved uvoza sveže zelenjave iz EU. Zaradi okužbe z nevarno bakterijo je doslej zbolelo več kot 1500 ljudi, od katerih so 470 odpovedale ledvice. Število umrlih se je v noči na četrtek, ko je na univerzitetni kliniki v Hamburgu umrla 81-letna ženska, povzpelo na 18. Gre za že 17. smrtno žrtev bakterije v Nemčiji, eno smrtno žrtev pa so zabeležili še na Švedskem. V Veliki Britaniji so medtem v četrtek potrdili sedem primerov okužbe z nevarno bakterijo, vsi okuženi pa so pred kratkim obiskali Nemčijo. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je medtem sporočila, da je sev bakterije E.coli, ki je povzročil aktualen izbruh nevarnih okužb, povsem nov in ga niso pri bolnikih še nikoli doslej izolirali. Prve raziskave so pokazale, da je sev mutirana oblika dveh različnih bakterij E.coli s smrtonosnimi geni, kar bi lahko pojasnilo velik obseg in resnost okužb. Strokovnjakinja za prehransko varnost pri organizaciji Hilde Kruse je povedala, da gre za »edinstven sev, ki ga pri bolnikih niso še nikoli prej izolirali«. Nov sev ima »različne značilnosti, zaradi katerih je bolj nalezljiv in proizvaja več toksinov«, je dodala. Kot je pojasnila, nenehno spreminjanje in menjavanje genov pri bakterijah ni nič nenavadnega. Podobne ugotovitve je v četrtek potrdil tudi Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), ki je sporočil, da je identificiral sev smrtonosne bakterije E.coli. V sporočilu, ki ga je objavil center, so zapisali, da je povzročitelj sev bakterije E.coli, imenovan Stec, ki proizvaja šiga toksin. »Laboratorijski izvidi kažejo, da je povzročitelj serološka skupina STEC O104:H4,« je sporočil ECDC. Zaradi epidemije okužb z nevarno bakterijo E.coli se je Rusija medtem odločila za prepoved uvoza vse sveže zelenjave iz vseh članic EU, prepoved pa je stopila v veljavo v četrtek zjutraj. Kot je sporočila ruska agencija za zaščito potrošnikov, bodo vso svežo zelenjavo iz EU, ki je že v Rusiji, uničili. Rusija je že v ponedeljek prepovedala uvoz sveže zelenjave iz Nemčije in Španije. Tedaj so v Moskvi napovedali, da bodo prepoved razširili na celotno unijo, če pristojni organi ne bodo ugotovili, kako se širi okužba. Evropska komisija je v odzivu sporočila, da bo od Rusije zahtevala pojasnila glede »nesorazmernega« ukrepa prepovedi uvoza. Ukrep je »nesorazmeren«, je dejal tiskovni predstavnik evropskega komisarja za zdravje in varstvo potrošnikov Frederic Vincent. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je ob tem pojasnil, da je Evropska komisija sklicala izredno zasedanje kmetijskih ministrov, ki bo potekalo 17. junija. Hkrati je dodal, da smo v Sloveniji začeli ukrepati zelo hitro in da službe delujejo učinkovito. Španski premier Jose Luis Rodriguez Zapatero je medtem potrdil, da bo Španija zahtevala nadomestilo za izgube, ki jih je država utrpela zaradi navedb, da so španske kumare krive za širjenje nevarne bakterije E.coli. Tudi zadnje raziskave španskih zdravstvenih oblasti so pokazale, da za to ne obstaja »niti najmanjši indic«. Sicer pa so tudi laboratorijski testi v Nemčiji španske kumare, za katere so najprej domnevali, da so vir okužbe, že v torek oprali krivde. Evropska komisija je nato v sredo zvečer preklicala opozorilo pred kumarami iz Španije. (sta) Atene • Grški sindikati so zaradi novega vala varčevalnih ukrepov, ki jih je pod vse hujšim pritiskom mednarodne skupnosti sprejela grška vlada, danes pozvali k splošni stavki 15. junija. Poziv k splošni stavki prihaja iz dveh glavnih sindikatov, sindikata zasebnega sektorja GSEE in sindikata javnega sektorja Adedy, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kot sta sporočila, želita ljudi mobilizirati proti varčevalnim ukrepom in množični razprodaji državnega premoženja v okviru privatizacije, ki jo je napovedala socialistična vlada. »Ne prodajamo in nismo na prodaj,« je v sporočilu za javnost, ki vlado obtožuje, da se je uklonila »izsiljevanju« EU in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), zapisal GSEE. EU, IMF, in Evropska centralna banka (ECB), ki so Grčijo lani rešili pred finančnim zlomom s 110 milijard evrov vrednim posojilom, na Atene sedaj vse bolj pritiskajo, da morajo uresničiti obljubljene reforme, če si želijo zagotoviti nadaljnjo pomoč. Washington • Potres in cunami, ki sta marca prizadela Japonsko, po oceni analitikov še vedno vplivata na ameriško gospodarstvo. To je po njihovem mnenju tudi glavni razlog za padec tovarniških naročil v ZDA. Po podatkih tamkajšnjega ministrstva za trgovino so se naročila aprila znižala za 1,2 odstotka, potem ko je bila rast marca 3,8-odstotna. Padec naročil naj bi bil zaradi motenj v dobavah z Japonske le začasne narave. Vrednost naročil v aprilu je preračunano na letno raven znašala 440,4 milijarde dolarjev, kar je 31,1 odstotka višje od najnižje vrednosti na vrhuncu recesije marca 2009. Brez transporta so naročila aprila nazadovala za 0,2 odstotka. Naročila za trajne dobrine, kot so težki industrijski stroji, so se aprila znižala za 3,6 odstotka na 190,3 milijarde dolarjev, potem ko so se marca zvišala za 4,6 odstotka. Naročila za netrajne dobrine, kot so prehrambeni izdelki, pa so se zvišala za 0,6 odstotka na 250,1 milijarde dolarjev. Madrid • Španija je danes na dveh dražbah s prodajo triletnih in petletnih obveznic zbrala skoraj štiri milijarde evrov. Povpraševanje vlagateljev po španskih dolžniških vrednostnih papirjih je bilo zelo veliko, iz česar je razvidno, da se je skrb vlagateljev, da bo Španija potrebovala tujo finančno pomoč, umirila, poročajo tuje tiskovne agencije. Španija je s prodajo triletnih državnih obveznic iztržila 2,75 milijarde evrov, s prodajo petletnih obveznic pa 1,2 milijarde evrov. Pri triletnih državnih dolžniških vrednostnih papirjih je morala pristati na štiriodstotno zahtevano donosnost, kar je 0,4 odstotne točke več kot na zadnji podobni avkciji, ki je bila 7. aprila. Pri obveznicah z ročnostjo pet let pa je Španija pristala na povprečno 4,2-odstotno obrestno mero. Na zadnji tovrstni dražbi je bila povprečna zahtevana donosnost višja, in sicer za 0,3 odstotne točke. Zagreb • Obseg industrijska proizvodnja na Hrvaškem se je aprila na letni ravni zvišal za 2,7 odstotka, je na današnji seji vlade pojasnila premierka Jadranka Kosor. Kot je izpostavila v svojem poročilu o gospodarskih kazalcih, gre za največjo rast v zadnjih nekaj mesecih. Po besedah Kosorjeve so tudi v turizmu zabeležili dobre rezultate - aprila je Hrvaško namreč obiskalo 22 odstotkov več turistov kot aprila lani, tujih gostov pa je bilo za 28 odstotkov več. Aprila se je povečal tudi izvoz - glede na lanski april je bila rast 36,3-odstotna, glede na marec pa se je izvoz zvišal za 46,2 odstotka. Hrvaška premierka je dodala še, da se je tudi trgovina na drobno aprila na mesečni ravni zvišala za 6,7 odstotka. Beograd - Francoski Alstom je zelo zainteresiran za izgradnjo metroja v Beogradu in skupaj z italijanskim partnerjem lobira pri Franciji in Italiji, da bi ti Srbiji zagotovili ugodne kredite za ta projekt, je dejal direktor družbe Alstom Transport za Jugovzhodno Evropo Heriberto Diarte. Diarte je v pogovoru s skupino novinarjev iz Srbije spomnil, da je Francija na osnovi sporazuma o strateškem partnerstvu s Srbijo tri milijone evrov namenila za izdelavo študije izvedljivosti za metro v srbski prestolnici. Študija bi morala biti izdelana do konca leta, poroča srbski spletni portal Blic. Trenutno je v izdelavi natančen plan prve linije beograjskega metroja v dolžini 15 kilometrov. Izgradnja enega kilometra tako imenovanega lahkega metroja, kakršen bi se gradil v Beogradu, sicer stane med 26 in 27 milijoni evrov. Za izgradnjo prve linije pa bi bilo po oceni Diarteja potrebnih od 400 do 700 milijonov evrov. (sta) Zagreb • Papežev obisk Kosorjeva seje zahvalila papežu za podporo arbitražnemu sporazumu Hrvaška premierka Jadranka Kosor se je na vladni seji zahvalila papežu Benediktu XVI. za podporo pri dogovoru s Slovenijo glede arbitražnega sporazuma, ki določa način urejanja spora o meji med državama. Benedikt XVI. Je v soboto sicer prišel na dvodnevni obisk na Hrvaško, kjer se je srečal tudi s hrvaškim državnim vrhom. Kosorjeva je vnovič izpostavila, da je podpis arbitražnega sporazuma pomenil deblokado hrvaških pogajanj z EU ter da je Vatikan močno podpiral hrvaško članstvo v EU. »Ko so na nas letele kritike, ker se nismo uspeli dogovoriti s slovensko vlado, je prav sveti oče podprl omenjeni sporazum, prijateljski dialog in način iskanja rešitve,« je dejala predsednica hrvaške vlade. Spomnila je, da se je to zgodilo v začetku leta 2010 ter da so potem prenehali pritiski na hrvaško in slovensko vlado, Hrvaška pa je nato nadaljevala pogajanja z EU. »Imamo 30 zaprtih poglavij, kmalu pričakujemo, da se bodo zaprla še preostala ter da bomo zaključili veliko delo,« je še dejala Kosorjeva na začetku dana- šnje seje vlade. Dodala je, da je Hrvaška izjemno vesela zaradi papeževega obiska. »Posebej smo ponosni na naše krščanske korenine, na našo kulturno in nacionalno identiteto, ki jih bomo ponosno varovali tudi, ko bomo 28. članica EU,« je izjavila Kosorje-va. Sklenila je, da bo Hrvaška večno hvaležna Svetemu sedežu zaradi priznanja neodvisnosti države pred 20 leti. (sta) Detroit • Prodaja avtomobilov v ZDA najslabša letos Maja prodanih za 3,7 odstotka manj avtomobilov | 'Upfl '0|!0|| 'eonius 'oouu] 'pBJUoy 'zn 'eAopej 'b^joaq 'jo 'UBWJspoy 'epjauo 'soi 'epequi 'BD!U|B)j 'djs 'JBWB|BS 'foj 'BABU^O '0J| '¡SBU -H 'JSSUUBX 'uiBjgosp! 'WBiy 'ipjsA 'JjsiB 'BZ(P :0UABJ0P0A '3XNVZIUX 31 A31IS3H íPoíHulajtz naí na iue.toun.zm it ßCRADIOPTUJ ko, ¿filetee od neanonimnih občanov odkrila, da je tam pravi Monako. In celo to, da se stanovanjske hiše v tej občini imenujejo kar vile. ... da se prvi mož šterntalske občine končno zaveda, kajpo-meni biti ekološko osveščen. Dokler je bil le predsednik odbora za varstvo okolja, mu baje ni tako lepo uspevalo. ... da v poetovionskih žogo-brcarskih klubih poteka moč- Govori se ... ... da se je ravnateljica enot za varstvo najmlajših Poeto-viončanov baje zelo zamerila ljubiteljem zelene narave in dreves. Najprej je na dvorišču ene najstarejših enot dala posekati nekaj desetletij stara drevesa, nato pa je na dvorišču sosednje enote postavila ograjo, da tisti, ki so do sedaj tam parkirali, ne morejo več občudovati čudovitih drevesnih krošenj. ... da se lahko Holermouža-ni spet pohvalijo, da so v ne-čempred Poetovionci. Tamkajšnja komunala baje po mestu že sadi gensko manipulirane rože. Zmajevke na Kerenči-čevem trgu so namreč pred kratkim dobile krila in odletele; rododendromi, ki so jih zasadili v parku, pa so začuda dobili noge in odšli. V neznano, seveda. ... da je neka zelo pomembna kanalizacijska televizija v eni od haloških občin na podlagi anonimne prijave enega Foto tedna • Bralci fotografirajo na tiha diplomacija o tem, kateri klub bo sploh igral in v kateri ligi. Rezultatov ne poznajo niti najboljše vedeževalke. Vidi se ... ... da je urednik Športnega tednika na dodatnem strokovnem izpopolnjevanju dosegel pomemben napredek; predvsem na področju antistresne Za ostre oči • Najeli razlike Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 13. junija, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Ime in priimek:_ Naslov:_ Pošta:_ Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali enega nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti. Nagrado prejme Nadja Ilešič, Vitomarci 56a, 2255 Vitomarci. Foto: Darko Dominko Izjave slavnih Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat smo dobili prav posebno lepo fotografijo, ob njej pa sporočilo: »Pošiljamo vam fotografije hišice na drevesu, ki jo je za vnučko naredil dedi Stane. Lep pozdrav iz Hajdoš, Jasmina Dominko.« RADIOPTUJ 89,8*98,2»l04i3 www.radio-ptuj.si Sudoku • Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 6 2 1 5 3 1 4 3 8 5 4 9 8 3 5 1 8 7 4 9 9 6 3 8 Ljubezen Poseí Denar Zdravje Oven vv ©©© € 00 Bit vvv ©© €€ 0 Dvojčka v ©©© € 000 Rak. ¥»¥ © €€€ 0 Lev v ©© €€ 000 Devica vv ©©© € 00 Tehtnica v ©© €€€ 0 Škorpijon vv © €€ 000 Strelec v ©© €€€ 00 Kozorog vv ©©© € 0 Vodnar vvv © €€ 00 Ribi vv ©©© € 000 Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 7. do 13. junija 2011. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Evangelist Janez - učenec, ki ga je Jezus najbolj ljubil - je dočakal zelo visoko starost. Ko je v zadnjih letih svojega življenja opravljal Božjo službo, gaje to vedno zelo utrudilo, zato je njegova pridiga premogla vedno le en stavek: »Otročiči moji, ljubite se med seboj!« Počasi so se učenci, ki so ga poslušali, naveličali, pa so ga vprašali:»Zakaj nam ne poveš česa novega? To smo namreč že velikokrat slišali.« Janez pa seje le nasmehnil: »Otročiči moji, ko boste izpolnili zapoved, ki vam jo dajem že kar nekaj časa, pa vam podam novo.« *** Znameniti grški filozof in matematik Pitagora je avtor izreka, kije ena od osnov srednješolske geometrične učenosti. Ko ga je učenjak odkril, je baje bogovom žrtvoval sto volov. Pravijo, da od takrat vsi voli trepetajo, kadar kdo odkrije novo resnico. *** V večji družbi so že celo uro razpravljali o ljubezni, o njeni nepreračunljivosti, vihravosti in spremenljivosti. Bili so že vsi potrti. Naposled se je oglasil Jean Paul Sartre, veliki romanopisec, dramatik in filozof: »Recite, kar hočete, drži pa, da je na svetu trajna, večno zvesta, proti vsem zunanjim vplivom odporna ljubezen, ki traja do smrti.« »Ali res mislite, da je takšna ljubezen možna?« ga je vprašal dvomljivec. »Seveda,« je odgovoril Sartre, »namreč ljubezen do samega sebe.« *** Nekoč so se prijatelji čudili Sokratu, ker je ostal čisto miren, ko ga je neki nesramnež brcnil. Filozof se je opravičil: »Oh, če bi me brcnil osel, ali naj bi ga tožil?« Prejeli smo Odmev na članek S petimi sklopi nad ptujske probleme Pomanjkanje organiziranosti na področju kulture Tako ugotavljajo v SD Ptuj je bilo prebrati v Štajerskem, tedniku, 31. maja 2011, na strani 4, v sestavku z naslovom S petimi sklopi nad ptujske probleme, kjer med drugim piše: »... Čeprav se EPK 2012 hitro približuje, je organiziranost kulturnih društev pomanjkljiva oziroma je ni, prav tako ni povezanosti kulturnih programov. Krovne organiziranosti ni, društva ne vedo, kam bi se obrnila. Sedanje stanje ne predstavlja delovanje kulture v organizirani obliki...«. Kot predsednica krovne organizacije kulturnih društev v Mestni občini Ptuj moram navedene trditve zavreči in ugotoviti popolno nepoznavanje področja ljubiteljske kulture v našem okolju. Zveza kulturnih društev Ptuj, kot krovna organizacija kulturnih društev, deluje od leta 1948, ko je bila ustanovljena Zveza svobod in prosvetnih društev Slovenije Občinski svet Ptuj, kasneje se je imenovala Zveza kulturni in prosvetnih organizacij, se preimenovala v Zvezo kulturnih organizacij in danes Zveza kulturnih društev Ptuj. Zveza kulturnih društev Ptuj je samostojna, prostovoljna, nevladna in nepridobitna organizacija, organizirana v skladu z Zakonom o društvih. Od junija 2009 ima Zveza status društva v javnem interesu. Povezuje včlanjena kulturna društva in njihove skupine na področju kulturne dejavnosti v Mestni občini Ptuj. Zastopa interese svojih članic - kulturnih društev (npr. SAZAS, načrtovanje lokalnih programov kulture.), nudi strokovno pomoč za posamezna področja kulturnega ustvarjanja, oblikuje programe in finančne načrte Zveze, podeljuje priznanja za izjemne dosežke na področju ljubiteljske kulture, organizira različne prireditve in izobraževalne delavnice. 24 skupinam zagotavlja brezplačno uporabo prostorov za vadbo in druge društvene dejavnosti v Narodnem domu in Stari steklarski delavnici. V Zvezo je bilo v letu 2010 vključenih 29 kulturnih društev s 1229 člani (leta 2009je bilo vključenih 29 kulturnih društev s 1107, leta 2008 18 društev z 800 člani). . Društva so bila pozvana, da pripravijo svoje programe za Lokalni program kulture do leta 2014, pa seje od 30 odzvalo le 10 društev. Aprilskega posveta, med drugim o dveh zares pomembnih zadevah kot sta Javni razpis za izbiro programov in projektov, ki jih bo v letu 2011 sofinancirala Mestna občina in Osnutek Zakona o ljubiteljski in ljudski kulturi, se je udeležilo le pet predstavnikov društev. Tudi ni nobenega interesa, da bi člani Zveze pripravili skupni koledar prireditev, za kar si prizadevamo že nekaj let. Tako je nemogoče pripraviti celoviti program ljubiteljske kulturne dejavnosti v Mestni občini Ptuj. So tudi društva od katerih ne dobimo nobenega poročila o delu. Sodelovanje v krovni organizaciji je torej odvisno predvsem od društev samih in njihovega interesa sodelovati v skupnih projektih. Zveza kulturnih društev vedno vsem zainteresiranim nudi konkretno pomoč, ne zagotavlja pa sredstev za programe in projekte, ki jih društva in Zveza pridobivajo že nekaj let prek javnih razpisov in pozivov lokalne skupnosti, JSKD, Ministrstva za kulturo ter drugih asociacij. Koliko si želijo sodelovanja in skupnega načrtovanja je odvisno torej od kulturnih društev samih, nikakor pa ne drži, da društva ne vedo kam bi se obrnila. Res pa obstoječe stanje kaže, da je po Sloveniji veliko območij, kjer zveze kulturnih društev sploh ne delujejo več, v krizi pa je tudi Zveza kulturnih društev Slovenije. Če se bo ta trend nadaljeval, bo ostal za ljubiteljsko kulturo leJSKD, ki je državna institucija, zaposleni so javni uslužbenci in država prek njega uresničuje oz. skrbi in ne nazadnje »nadzoruje z močjo odločanja« društveno kulturo, kar pa seveda ni in ne more biti enakovredno civilni iniciativi organizirani v kulturnih društvih in njihovih zvezah. Na področju ljubiteljske kulture velja zagovarjati in omogočiti nadaljnji razvoj obstoječe nevladne organiziranosti društvene kulturne dejavnosti, tudi Zveze kulturnih društev, da se omogoči njen razvoj in vpliv v procesih odločanja na lokalni ravni kot nevladnega sektorja, ki ima najmočnejšo vez z ljudmi in tako najbolje pozna potrebe ljudi v svojem okolju. Prenos na državne institucije, v primeru ljubiteljske kulture na JSKD, pa naj ne bi bila in ne bi smela biti, vizija razvoja društvene kulturne dejavnosti. Ob koncu naj zapišem, da bi si želeli predstavnike vodstva SD Ptuj - pa ne samo SD - kdaj pa kdaj videti tudi na naših prireditvah, prireditvah Zveze in kulturnih društev, ki jih ni malo, malo ali pa sploh ne je tistih obiskovalcev, ki tako radi govorijo, kako da se na Ptuju nič ne dogaja, hkrati pa bi si želeli, da bi predstavniki političnih strank, ki sedijo v Mestnem svetu, kdaj pa kdaj prebrali naša poročila o delu, ki jih vsako leto posredujemo občini in novinarjem. Nataša Petrovič, predsednica Zveze kulturnih društev Ptuj VSAK ČETRTEK. OS 20.00 URI Ji t s POP 7 TOP iPoituiajts. nas. na i