ro&trto tekoöi račun št. 24. — Coofo corrente con la posta). Posamezna sttviika 20 šlofink. Izhaja vsaJt pondeljek in čefrse/i ob 8. uri — predpoldne. — Stane za celo letolS L>., za pol leta 8 L., za četrt fcta 4 L. Za inozemstvo celo leto 30 L>. yV* naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Odgovorni urednik: GOR/J/CAflRm števiika 38. V Gorici v potiedeljek 14. maja 1923. Letnik vi. tfefrankirana Pisma se ne sprejemajo. Og/asi se računajo po dogovo- ru in seplačajo vnapre/ List izdaja honsorcij „GOti/ŠKESTTlflŽE" TisJt. S. Spazzal v Trsfu. Csprava in Uredn/šfvo: ulica Mameli 5. (prej Scuole). Ne zamudite prilike! V Rhnu so vr.šijo trgovska ponjava v vodo ! Pravoöasno dvigamo svoj l;i;is in Pozivaino mi takojšnjo «akcijo ! No smo se voč ]>onoviti, da nani bo- ('° }K) konforonci očitali, kakor zad- r)ji<:: «Cornu pa niste poslali zadruž- |iiki svojega zastopnika v Gonovo ?» ^° so no srne vcC zgoditi, »ato na -«*ijkasneje a prvim soj)lombroin (-jiri(!jo vojni oškodovanci mest(» °narja od državo to obvoznice, ki 80 v"iCijo po proteku 25 lot, k°^vczriic« boš labko oddail na ban- ° in projol 7M{,O iicnar, ogojo Norn-čijo. Ncmci so morajo hrezjio- gojno vdati, pasti morajo na kolo- na in potem sei pri&nejo sole ]>og-a- jianja o «sporaziunu» mod obcma narodoma. Ta politika Francijo jc raznetila nove i>lam«ne sovraštva v duši nomškoga ljudstva, katoro dohro čuti, da ©a hosiejo sovražniki za vsako cono ponižati. In Francozi prilivajo v svoji slc})oti dan za dunn novega olja v ogonj, ki gori v srcu ogroženoga nemškoga naroda. l'j-e- tokli teden so obsodili pred. vojnim sodiSčom v Vcrdonu velciindustrijal- ca Ki'uppa na 15 let tožkc ječe. ]{av- notako so vi-gli v zaporo raviiateljo in. uradnike Kruppovih rudokoj)ov, čeg da so bujskali ljudstvo na ujwi1 j)roti francoskcmu vojaštvu. Biavci Straže sc fie spominjajo, da so fran- c.oski vojaki v inostti Usscnu strcljali prctekli mosec na rudarjc in da jo izgubilo pod. francoskimi strojnica- mi 15 dfilavcev svojc življenjc. rJ'n uboj jo vzbndil po vsgtii svetu volik vtis in Francozi so so izrnazali iz grdo Z'adevo s tern, da so postavili pod vojno .sodiščo Kruppa in njcgovo ravnatelje. Mcsto, da hi kaznovali morilco, so se vrgli na podjefnikia in ga obsodili v težko je-Co. Nekr&čaiiska politika. Naravno, da ju to liinavsko ]>o- stopanje Franciji samo oškodovalo in pognalo valovjo ogorčonjia v Ncm- Cij.i do vrliunca. V Porurju so iz- brubnilo v znak protest«, veilike de- la,vsk,e stavko, neniški narod. »e jc ogrnil v žalost, berlinska vlada jc izrazila žrtviam svojo solidarnost in kapitalisti KruppovJh rudokopov so zablostcli i-oz noft v sijaju niuconi- s" tva. Francija je ustvarila proti svoji volji onotno from to delavstva in ljod- jotnikov. To jc Franciji škodljivo, k.cT vcöa odpor nomškoga rmnwla TcHla kljub vsomu tcmu nadaljujo- jo Fnarjcozi zapof.eto pot in drvijo z /.aprtim ofini v to.mino. V mestu Maincu so privlokli prod vojno so- di&Co 17 žclozmiškiilil nradn.ikov m zaupnikov delavstvu in jib obsodili radi agitacijo }>roti Franciji na de- scitlotja zapora. Zoj)ct so jo dvigml v Neinciji in drugod vibar ogorčo nja. Predsodnik nornško ropubliko Fbert je ohjavil protest, v katorom niipuda «Htrašne razsodbe francoskih sodisc kot izraz najbolj divjega toro- rizma, kar jib pozna svot. Najbolj nnravne eloveško i)ravic,e so /. bnita.1- nim masiljem i)i wnii^-vn.nicii» dova- jo pod noge.» Rpdko kodaj rabijo odgovorm po- glavnrji držav tako ostro in ogorco- no besodo. Kako globoka mora bili u?aljmiost, kako ncpotoiažljiv, snl nemškega ljudstvia, da piše njogov najvišji prodstavnik take protostne izjavo. Mi so iiririSkcinu srdu no Cir dimo ko vidimo, da se polaJ&a jez« colo troznih in, bladnib Angležov, kJ so })ovrbu še zavczniki Fraaicijc. Vs< opozicijonalno fiasopisjc Anglijo ob- soja francosko politiko v Porurju Bivši miniatrski prcdswlnik Llyod George je imol v sredo go vor, v ka- terem jo nia])adal francoski irnpena- lizrm in pondaril, da je duh da nas- njo fna.ncoskc }>olitiko skozi in skozi' nokrščanski. Vibar odobravmija, ki jo pregiušil iijr^ni- jh-mth^ hmmi jas- no ])ri&a, kak.šno mi.šljriije imajo Ai.glo/.i o svojih sranooskih «zavoz- nikib». Toda nevoljia Angložov in vsi opomini, ki priihtajajo Francozoni iz drugib držav, so kakoj* bo)) ob steno. Francoz rije naproj, tol-T:o brez odlasanja jio nomško]ii ljudstvu in gia bočo upogniti. Kaj mastano, rosti. Ogri so zgubili polovico dr^avnoga ozem- Ija in j)olovico proljivalstva, -čez noč jo nadnta ogrska gosjtoda prišla ob vso obi a st. Texka kazen. Na. Ogrskoin jo izbrnbnila. koimi- nistična revoluicija in ]>omotla z vsemi prcdpravinicami vladajocib slojov. Toda komunizom se ni drža.1 doJgo. Prišlo jo do s}X)pada z I{onju- nijo in romnnsko Cote so vkoraka le med velikim pustošenjem v ogr- sko državo. V glavnem mrstu Ru- dirnpesli so zavladali romunski go- neivili. Ko so je nmaknila romunska vojska iz Oigrsko, je pustila za se})oj povsod podrtije. Pazon t^ga so mo- rali Ogri podpisati mirovno pogod- bo z veliko vojno odškodnino. Ogr- ska je d.anns mala državica, jticj tlnroni narndi so postali veliki. Toda Ogri se tic marajo sprijazniti s svojo u.sodo. Razvili so po vs(^j Evropi veliko propagando in tožijo nad krivico, ki so jim je zgodila. Ve- liko denarja so Ogri že ]>otrosili in ga trosijo še danos 7M svojc politične cilje. Ko so jc vršiJa pred nedavnim oasorn v Rimn komforenca trgovski'li' zl>ornic Evropo in Amerike, so Ogj'i brž ])i'ij)ravili knjigo, da jo razfiirijo med Anglože in Amrrik«incc in jim dokažojo, kaksne krivico trpe njili sorojaki na Čefikom, v Juigoslaviji in Homuniji. I,o nastopu Francozov so jo /abvaliti, da so Ogri knjigo nmaknili. In tako delajo Ogri pri vs-aki priliki in povsod projiagando za svoje polilicno ina-črt«. Nopobolj^ljivi. Dokler skušajo Ogri braniti svojr sorojake v tujih državab, jim človoK ne srne zamoriti. Njibovo narodru manjšino ijjiajo jjolno j»ravico do onakoj)ravmosti. Pritioejo jim ogrske Jjudske in srednjo sole, pri uradih in na sodnijab mora biti jjjib jo, zik spoštovan in npoštova/n. Kar zahteva.rrio rni Slovenci v Italijj, to smejo po vsej pravici z»abtevati Ogri drugod. Tudi no smemo Ofrrom za- moriti, da l)(>Cejo zmanjAati vojno odškodnino do an tain te. Vsak si sku- sa olajsati svojo usodo. Toda Ogri se no Ziadovoljujejo s temi zaliteva- mi, oni so ne ornonjujejo na obrambo svojilh» narodnih j>ravic. Njib ¦cijj je zopjtno gosjKHlstvo nad Slovaki, Ko- rn uni in Hrvati. Ogri hočojo j>ostati gospodarji Hrvatsko in Slavonije, vladali hi radi nad Slovaško, ukazo- vali sedmograškim Ilomunom. Kr čita govore v ogrskom j>arlamontu, mora obstrmoti n.ad impcrializmom dainašnjih ogrskih politikov. Oni ne zahtevajo If, kar je njihovo, ampak stegujojo roko po tuji »lastnini. J^o njiliovem so n. j>r. Ogri gos)»odar-ji Hrvatov in Heka jc ogrsko pristani- šče. Na Čefikem vzdržujojo f>roj»a- gando mod Slovaki in jib hočejo sj)raviti zopet pod svojo oblast. Isto delajo med Hoinumi. Orožje knjojo. Gospodje v liudimpošti m- jumj v svetovni vojni prav nič naučili in v svoji slopoti ^akajo na dan zmage. Zato se pridno oborožujojo in vzga- jajo ml adi no v irnperialističnem du- hu, Bodočii vojna naj vzj^ostavi sta- ro ogrsko gospodstvo. Vsa politika Hudimpoštc se ravna po lorn nafelu. Ogri so n. pr. siJno doJjj-ikajo JtaJi- ji in bi radi bili z njo v tesni zvozi. Po njibovem so bo namreč Italija ]»roj ali ,slej sprla z JugosJavijo in todaj pride za Ogro dan iriaS-čova-rija. Ogri ])ritisnojo od sevcra, Jialijani od juga in Jugoslavia gotovo j>odle- že. S pomočjo Ilalijanov zakraljujc todaj Ogrska nad Hrvatsko in Sla- vonijo in se zopot polasti Vojvodino. Take so sanjc gospodov iz IJudirnpe- fite. Itazurnljivo jof da vzbuju taka )>u- litika odpor vsoli sosedov in voca nasj)rotstvo z Jugoslavijo, Horn uni jo in Čoško-Slovaško. Ako sc ogrska politika ne strezni, pridejo nad ogr sko ljudstvo Se tožki časi. Kako je pri nag ? Časo])isi Ifalije govorijo fie vo<|jif> o krizi v fašistovski stranki. Mnogo- fitevilni dvoboji, o katirib smo zad- nji-C jiiwili, so se morali na ukaz od zgoraj ustaviti. Mussolini jo odrcdii fififonje stranko. 'J'oda kljub ukazorn voditclja traja kriza dalje in &e ne bo zlepa roAila. I'rcveC so se zugn- zla nasprotstv-a nred vr«1^ fafiizina, da hi v kratkern zavladal zopet mir v stranki. PrJ-čakujomo zatoroj se nove in odlof-ilne dogodke. Važno jo tudi razmerjo mod iu-sisti in ostalimi strankami države. Lju ilovci in fafiisti so vsak v sojih po- stojankali in v njibovem razmirju so ni nič spromcnilo. Pač pa so libe- ralci in takozvani demokrati^ni <*r- cialci stojiili v jwjgajanja z MusM/)i- nijorn. Eni in drugi zatrjujejo »vojci prijatolstvo do fašistovsko vlado, a obonorn se hritko pritožujrjo Mac! nasilji, ki jib dolajo sasisti pro!» njihovirn pristašern: «Mi bočemo si. cor sodelovati z Mussolinijom, a zuio zabtcvamo, da nüs sasisti po (J.^.rli no naiKidajo. Ne samo v J{imu, tern voc tudi v pokrajinah "" •.....¦¦-•¦¦"¦: prijattljstvo !» Strnn 2 GOKTSKA STRATA Slabi in dobri liberalci. Mussolini jc demokratičnini so- cialcorn ugodil in jini .obljubil, da napravi red na deželi. «Naznan.it«1 mi uatan-cno vsako nasilje in poskr- bel bom, da se krivci kaznujejo.» Tako je rekel Mussolini ds.mokra— torn. Libcralceni pa je drugace go- voril. Njim ni hotel prav nie oblju- biti, da se nehajo proti njihovi stranki fašistovski napacli. «Če bi bili vsi liberalci tako dobri in pošte- iii kakor vi, ki se z niano pogovar- jate, l)i biilo vse v rcdu. Toda po de- želi je zelo niinogo slabih liberalcev, kateri m no smem prizanašati.» Ta odgovor Mussolinija ni posebno raz- veseljiv za liberales-, Najvišji zastop- nik fašizma jim je naravnost pove- dal, da se niis'li proti njim boriti in jiii) še wadalje napadati. Kako naj potom sodielujejo z vlado ? Nam se zdi, da je to trajno nemo- goče. Liberalci bodo prej ali slej prc- šli med. odlo-čue nasprotnike faši- zma. in pomnožili vrste opozicije. Kaj je novega nadeželi SOLKAN (Tatvina.) V nedeljo 6. t. m. se je zgodila pri nas drzna tatvina. Ob 10^ zvečer so prišli nekateri temni elements po lestvi v sta- novanje g. Josipa Juga, trgovca in go- stilnar-arja. Ko so prižli v stanovanje, so debili železno škrinjico, v katci'i je sliranjeval g. Jug vse svoje izkupičke in druge vrednostne stvari. Odncsli so skri nijiro, v kateri je l)ilo po dosedanjili po- rcfilih okrog 10.000 lir vrednosti. Nato so nemoteno izginili v temno not. Drugi dan so našli v bližini liiäe na })olju razbito prazno skrinjico, v kateri ni bilo diugega kot neka hranilna knjižnioa. Uzmovioem so že na sledu in sta baje dva že pod ključem. (Treznost napreduje.) Po zadnjih poročilih našc abstinenčne brambne eete, kateri stoji na čeki g. živinoždravnik Gorbic, se je pijaiieeva- nje v naši vasi zelo omejilo. Ljudem primanjkuje denarja in, hvala Bogu, tndi no čutijo potrebe do brezpotrebne- ga zapravljanja. Elektrarna. Kakor je izvcdel naš po- rcCevalec, prit'ncjo pri nas v najkrajšcm Casu z zgradbo moderne elektrarne. Glavne kapitale so položili naši domari- ni G. Gerbic, Marij Mozetie in G. Makuc. vrrovLJE. O binkoštnih praznikih bo tudi le. tos kot ponavadi služba božja pri M. B. na Vitovljah. Oba prazmika bo veL sv. maš, romarji bodo lahko prejeli sv. zakramente Na binkoštni pondeljek bodo imele Mari ji tic družbe iz črniške dekanije slovesen shod. Z jedjo in s pristniin vipavcem se bo potrebnim iin žejnim postrcg-lo v krčmi pod cerkvijo v cerkveni hiši! V znani in ugledni Peršie-evi hiši v Užicah so praznovaii due 12. miajni- ka lzreden dogodek — kar tri poro- ke hkrati. Drugi sin France se j: poročil z Viktorijo Remec ter odšel za zeta v bližnjo bišo v Užičah, sta- rej&a hoi Antonija se je pa poroola 7, Ivanom Podgornikom iz Vrtovina v kamenski. župniji, mlajša hčerka Katarina pa so je poročila z Anto- nom Košuto iz Vitovlj, smom bivše- ga župaina občhia Osek-Vitvolje in cerkvenega vitovskegia ključarja. Tako so se obenem vsi tri je in se edini otroci poslovili od. 70 letnoga očeta in GO letne mature. Vsem trern parom kličemo: «Obilo sre-če in na mnoga leta»! Izpod črne prsli I Due G. t. m. je sei od nas splo-rio pri- ljubljeni ucitclj g. Komavec, skrajno de- laven ter za prosveto požtvovalen mož. Žo.l, da nas je moral radi gotovih za- vistnežcv in obrekljivcev zapustiti. Pri- rejal jc svoj šas pouena predavanja nied ljudstvom, kar je postalo gotovim osebam kamen spotike. Naznanili so ga pri oblastvili, da govori proti državi. Pri razpravi je bil seveda oproščen, toda moral je pred sklepom Solskcga leta zapustiti pouka potrebno deco in pri- liubljcni planinski kraj. Izvezbal je tudi v razmeroma krat- kem časti precej dobro mešani pcvski zbor za cerkveno petje. Zbor bo svojcgM buditclja in voditelja nad vse^ogrešal ! Gospod učitelj, kličcmo Vam v slovo iskren pozdrav. Bog Vam d;ij v bodore na boljše in l»olj rodovitno polje, ter naj Vas privedc Se kdaj nazaj v naš pla- ninski rnj ! Rojr Vns živi ! — Hvale/ni ol^ani. SVETO. Na praznik vnebohoda so je vršilo pri nas zanimivo gospodarsko zborova- nje, ki smo si ga že dolgo želeli. Prihitc- la sta med nas gg. inž. Rustja in <\r. Bi- tcžnik. Prvi nam je govori 1 <> za- dnizništvu in o raznih vinskih, živinskih jp. mlekar.skih zadrugah, drugi pa o strokovni organizaeiji kmečko-dclavskc- ga stanu, ki je zlasti pri nas na Krasu nujno potrebna. Ilvala prisrčna obcma govornikoma za njun trud. Želimo sa- u\o, da l)i njune besede obrodile mnogo sadov. LEVPA (Hitri brzojavi). Tukajänjemu posostniku Stefnnu Ber- lct-u je umrl sin Stefan, ki je slu?.il pr vojakili v bližini Neapelja. Sporočilo . smrti je došlo najprvo na tolminskc županstvo. Od tarn so obvestili o smrt župnnstvo v Kanalu. Dne 30. aj)i-ila je ff žtipanstvo obvestilo g. Berlota brzojavno 0 nesrnf:!, ki ga je zadela. In sedaj Jjudj¦; bo^ji fujtc: dne 8. maja oj)oldne je pri- romala l>rzojavka po hudih zaprekah v Levpo k našemu Stefanu. Kot pripombo samo dostavijamo, da je iz Kanala do T.evpe 2 uri pespota, zato jc hitrost, brzojava nnravnost občudovanja vrednn. DNEVNE VESTI. Umorili so komanistižnega diplomata. V švicarskem inrstu Lozani se je zvršil te dni fiten tat na ruskega po- »lanika Worovskega, ki je ostal »ia, mestu mrtev. Worovskij se jo nahajal s svojimi prijaticlji v jedilni dvorani nekega ihiotela in ravnokar obedoval, ko se mu približa od zadiaj mož .s samo- kresoTn ter mu menadoma požene več krogel v glavo. Strelivo je prodr- lo v možgane in Worovskij je v hi- pu izdihinil. Napadalec je ustrelil tudi proti spremljcvalcem Worov- skegia, pa jih ni usmrtil, temvee 1(^ ¦težko ranil. Moriloc je neki rusiki castnik po imenu Conradi, katej-e- mu so boljševiki usmrtili več sorod- nikov in vzeli prcmoženje. Hotel se je torej nad komunisti maš^evati. Worovskij jo bU zastoi)n.ik sovjet- ske Rusije v Rimu im se je nahajal slußajno v Svic« na lozanski konfe- renci. Mož je bil znlo učen, govoril lsi jezikov in bil posvojeni rodu ruski piemenitaš. Kljub temu je vstopil v komunisftieno stranko in se v njej zvesto bojeval. Zapu.vCa ženo in 18 'letno hr.crko, kateri ma priliajajo od vseh strani sožalne brzojavke. Značilno. V mestu Messina so se vršile bur- ne manifestaeije proti fasistoni Množice so si pripele na prsa sliko kralja in sie pred prefekturo prote- wtirat proti vladi. Fašistom. seveda to ni bilo po godu in zato so planili na demonstrante, nakar je nastal pretep. Vojaki Narodne brambe so vdrli pozneje v stanovanje mesin- sk(\ga poslanca Pellegrina in ga arc- tirali. Ta aretaeija, ki je proti po- stavna, je vzbudilia vcliko ogorčenje po državi. Prefekt je da»l Lombarda. Prllcgrina osvoboditi in. ga je ])rosil oproščenja. Žaljenemu poslancu j( došlo v Messino nad 200 brzojavk so-Custvovanja samo iz vrst senator- jcv im poslancev. Zelo zniačilno. Kaj je s premoženjem bivših avtrijskib podanikov v Ameriki ? Goriäka podpresektura nam porof.a, da je parlarncnt združenih ameriškili držav sklenil, da sc raztegne rok za prir-etek sodnega postopnnja radi opro- stitve premo/enj bivšili avstrijskih ]to- dnnikov, ki so bila "vnled vojne zaple- njena, do jantiarja 1924. Dannunzianci in fagisti. V Pistoji so fašisti aretirali grosa Kar la Matteucci-ja, ki je bil prišel v mesto da bi ustanovil tudi dannuncijansk( zvezo. Spori se množijo. Vsi dvoboji prepovedani. General de Bono je prcpovedal vse dvoboje; prefektom jc zaukazal, da na- stcpijo proti morebitnim neubogljivoem v smislu kazenskega zakona. Samo fa- siniki sc smejf) še sabljati. Šolstvo v Trbižu. Trbiž je, kakor znano, neinško meslc o; pri obcinskili volitvah so seveda talijani zmagali in odtedaj gre vse P<> načrtu. Prvotno so imeli iam samo nern- ške sole; nato so uslanovili tudi laiško; :lve soli pa sta preveč za tak trg. Ka.j ,cjd».j? Raznesli so vest, da nameravst vIjkIm. zai)reti nemgko meščansko Solo- J'o pa je treba j)repref;iti in rajöi je tre- )ii. sprejeti laško šolo, kakor da bi vl«'id<< jploh odpravila meščansko šolo. Zato s« niredili shod in prof. Poli je dejal, da e treba pas; zahtevati, da se meitfansk» sola v/.dr/i magari s samo laskirn uf.nini fzikom, a nemščini se ]ii'izna mesto, ki ' gre. Za ta predlog da so l)ili Neinci lavdušeni. Tako bo Trbiž kmalu brex umske žole. Ali ste na glavo padli ? «Edinost» je pred nedavnim Öasom priobčila o občnem zboru žuihansko zveze nespiametno notico, v kateri p.rif)ov(idnjc1 da se pojavljajo v /,vez« strankarski spori. Kvr je tako lah- komiselno pisanje kakor railaSÖ ustvarjeno, da vzbudi v zvezi res spore, ki jih danes hvala Botgu iii, je ]>redsednik Župansko zvczo go- si»ooročaš v dnevnik? «Edinosli» nujno priiinrnoanio Vie^ resnobo ! Ženska volivna pravica. Ol> priliki mednarodnega žensk<'g'1 zljorovanja v Rimu je poslal voditelj ljudske stranke Sturzo gospe Novi, ki j° (Innica izvršilncga odbora ljudske stran- ko, pismo, v katerem ponavlja za.lit(;vo stranke, da se ?,enski prizna volivnu pravire v upravne in politic'ne zastop«' in izraža uyianje, da. bo parlament koneriio sprejel tozndevni zakon. Vojaški pozdravl. Topnir'Dji v Sassuolo i)ozdravljujo scrodnike in prijatcljc: Janko Stržinar - Masora, Janko čermelj - Budanjc, Osksti' Šavli - Sv. Lucija, Julij Brilej - Jdrijst, l'ranf fitolfa - Pliskovica. JULES VERNE: ČRNA INDIJA ROMAN. Prosto poslovenll Z. Z. \oben rudnik v kateremsibodi kraju zemlj(j starega ali novega svota ni nudil tako iinenitnega pogleda. Sicei so bile take p rip rave, da so obisko- vavci jame lahko šli brez nevarnosti • ali truda do tal petnajststo ¦Cevljex ; pod povrišjom. Sedem milj južnoza- : hodno od Gallandra je bil izkopan ; povprečni predor, pri vhodu s stolp- ci in drugimi okraski okrašon, ki je ; vodil, zadosti širok in lahno padajo< naravnost v čudovito izkopane «gro bnice». Na dvojnih tirih so drdra li uro za uro gori in doli vozi^-ki, ki jih je gnala hidraulična sila in so služili kot vez z zum an jim svetorn, pod grofijo nastale vasi, ki so jo ne- koliko preveč laskavo imenovali «Go.aKCity» — Premogovo mesto. Ko je prišcl obiskovavec v Pi'cmogovc mesto, se je nahajal v kraju, kjer jf igrala električna sila kot vir svetlo- be in gorkote zolo važno ulogo. Vse je žarelo v ble.š^cCi luči, ki je nado- meščala nebeško sol nee. Vsi večji ali manjši stroji in priprave so de- lovali v brC'Zzra&nem prostoru, to j< ljihovi svitjlobni loki niso bili nikjer v stiku z obdajajo-čim ozračjem. Čf !)i se torej ternu priniie.šali tudi vre menski plini, bi vondar ne nastah likaka eksplozija. Električna moč je o stanovanjiihi Coal- Gity-ja, kakor tudi v obratovanih rovih iLovega Aberfola. Tudi ze na- prej povemo tu, da dommeve James-- •Stiarra glede izkopavanja v novi ja- mi nikakor Tiiso bilc ovržone. Bo- gastva tob premogovnih žil se ni da- lo preceniti. Zahodno velike votline. Cetrt milje od Coal City-ja so zaonli najprej obratovati. Pred zacetkoin pravoga obnatovanja so .mapravili potrebne zrarcravljal prebivavcc in. obisko- ."aveo Coal City-ja. • Citatolj se pač še spominja one no Iskon&ne votline, do katcre so pri prvem obisku ])rodrli stai-i nadp'c- zalec in njogovi spromljcvaki. Nst^ nji-ini jo bila obokama kot v stolnj cerkvi z loki. Oporni stebri so stali v skrilnati skiali v viso-T:ini ti'isto <^c* vljev. Vsepovsod j.o gledalo oko bo- gate prcmogovne žile, ki so pod ve- likan.sko težo mad njimi 'nakof)ifionc- ga kameiija povsod tako rokoc 'w viral a, pri corner so sn gladki odlom- ki -ernega premogia lesketali v soju clektričnih žarkov. Sfiodaj pa so }° razlezalo jezero, po svoji volikosti nalikujočo črnnmu rnorjii v Marnoth Caves, globoko jeznro, v •Cigar f-if^ vodi je mrgo'lclo nebroj brczokih ^ in ki mu je in^ener vzdial Jme Mal- coiT) jezero. GOmfcKA STRAZA Sir;... .-> Nemški faäisti So se postavili prvega mujnika. v Mo- nokovom. prvi regiment ßtojo 10.000 ^0^ ki so bili do zob oboroženi; vrhii e8st so imeli s scboj strojnc puške in ffelo on top. Cel svet nori! Resnica skeli I Ooriška Straža jo priobčila vrslo an^ov o izinenjavi denarja in so Postayila odločno na stališčo vav ^ružnistva. Pri tern jo brez vsega strähn posvctiJa v bankirsko ozadjc «cedne» zadeve in se ni prav nič bri^ ^a'a ziato, če so koimi zaineri ali pri- . uJ»i, kajii to ji j<' bMo vseeno. In res Je s svojiin odkriiim pisaiujem »a- J:. a v živo tudi tržaško «Edinost», *! Je prijateljica Jadranske )>ankc. icer dolgočasni list je oživel in za- Ce* vpiti o brezdušnih obrekovakih, 0 PotHih dn^aüi, itd. Na to odvrnemo z enim stavkom: Vsak da, kar ima! Pro Montibus et Fontibus. ^o Uruštvo, ki se bavi z raziskovanjeiri 1 l7roti zmerni odskodnini Polnujf, strankam tozadevnc I.iskovi- e- rpiskovine ho na razpolago v pi- ^nu Uradne me: vsak dan, iz- ¦ -^niši nodeljo, od !)—12 in od 2—-si L• l^sarno vodijo strokowio v.spo- mm\ domačini. Boj proti Mihcu in Jakcu. ^ r^aiska «Edin.ost» je z.apočela boj v °t» Mih.cu in Jakcu, ker se razt\i o izmenjavi ^ k*l inislil, d,a bosta mlada fanta *° 1'a.zjozila. našo dobro teto. Mussolini pride v Gorico. ^ttkor snio že zadnjič sporofcili, pride 'islrski predsednik Mussolini kon- Y . ln»ja na. (loriško, da obisfe /. ^Jiirni invalidi ra/.na znamenita imv ^ lz Hvetovne vojne. Kakor sedaj |jr. n° Porot-'ajo iz Rima, pride Musso- ' g0 ,n° sarno na GoriSko, lomvosi tudi v ob" i°' I>0 o ka^ najše mesto 5i4. majnika. Zadeva iz ulice Codelli. •8|J . O|' «mo y,(. onkrat kra.tko oincnili. Ce p znana nečcdna zadeva. iz uli- ^erir llc vcmo Vfi kakšnib nagibov Jvok ° proveč razkrif:ala in razpibala. l)il r J° ^Kotovila sodna ])reiskava, jo t?.t) Skuiulal l>i)lj oinejenega znawija.. ^emi/ S° za<() ^7' zaj)ora osumljeno ^o]]. ° 1{()siK in meatnega nastavljenca kei/'01!"'1" Kcr Je tudi osmnljeni Štru- 80(it'- ¦"'' ""^1 (>:i lot' ni(-(lt(>m uinrl, jc I,,. rtt<'J zadeve v /,,'iporu sanio «c p «Križarji» v Gorici. j^j 0( °krilj<>iri «A])ostolstva molitve» s.'? I>JeV)>Sn0Val° v c'or^ «DniStvo Kri/a- 'Presv'q "na namen Siriti Ccšsienje Stva b -(a Jozusovega. Clani tega dm- 8. a^ l llnii svoja pravila, so dečki od iirioii 1(Jtu- Dnc 27- in»j»»ka bodo Prvi^,, stolnit!i svoj ]>raznik. Ta dan se katGr z'H-»cjo okrog lastne zastave biotn So Jim poklonili velikodu&ni do- v BIRMANCI POZOR! touvje nici in limrnl€l Klemftnta ¦feravci1' Corso G- Vcrdi št- 28 rici, so Kovinc T(4"<>. Hribar) v Go- »aihaja velika in raznovrstna izbira zlatih in srcibrnih predmctov. kakor vei'izicc!, znpostniice, obeski. nre-zapestnice^ možke zlate, srebrnc in kovinaste lire i. t. d. po konku- renčnih c fin ah. Ves žas birme se bo prodajalo vs< blago v moji trgovini z velikimi po pnsti I I! PROSVETNA ZVE2A. Nai čolnič se je vsled nenadnib za- prek glecle odgovorncpa uredništva. za- kasnil. Narosiniki ]>r^jmejo drugo š(,e- vilko te dni. I'i'osinio vsc našo kiilturnc delavce, naj živalmo agitirajo za «Nay rclnii'» in inu pi'idol>e cirnvuč narocni- kov. Vaditeljski zbor za telovadne vaditel- je in vaditoljice se bo vršil v Sv. Križu na binkoStno nodeljo in pondeljek. Va (Jili se zatne zjutraj ob 8ib. Udeležcnci i:aj se takoj prigla.se ! O društvenem zakonu bo ]>rjnesla in- formacije pribodnja «Straža». Natanf-.no tczadevno pojasnilo ]>a pri nose treija številka «Našega ('olnifa». GOSPODMRSTVO. Kmetiisko kniiaovodstvo. V.sako podjetjr inna svoje lastno knjigovodstvo, ki je z/a zdravi razvoj podjetja nujno potrebno. Nailoga knjigovodslva ni sarno ta, do »a vse vknjiži, kar irna stika s podjetjem sainirn, da se vknižijo vsi dohodki in stroški, knjigovodstvo je tudi iz- borna Sola in nam tudi pov<\ kje po- djetj,e hira, kje moranio kaj sprerne- .iili, kaj moramo opustiti, kaj l»oljše izdelati in izpolniti. Ni potreben sa- liio pregled celotnega podjetja, predv- olj nli mešano in kakr moSano. Tako je v Švici, kj-er niso volej)O -.estva in tudi ne vefja posestva; v resnici so nekoliko vcčja kot pri na», in sicer so v glavnem tako veli ka, da jib oskrbuje navadno doma •a dmžina s pomočjo enega hlaj)Cf! in ene dekle. Tudi naši krnetjf -norajo uneljati knjigovodstvo in <: jmtreba so bo vedno bolj uvidcvala '/At do (lanes so to uvideli nekater1 krnetje, ki vpisujejo, vse dobodke ii vse stroške. Mnoge sem vprašal, za kaj to delajo in navaden odgovor j( •il, da jih zanimia, kam denar gre ki se tako Intro izgubi. Oni naši knietje, ki so vpeljal knjigovodstvo, spadajo po moji sod bi med najbolj briihtnc kmctc, kai L jih poznam. To sem opazil tudi m njih posestvih. Obstoječe knjigo- vodstvo pa ni dovoljno, ker kaze'le ])rejemke in izdiatke, iz ¦Cesar pa so nc moreto takoj prcpriCati, kako kmetija gre, ali je na dobrih 'all sla- bih nogali. Predno pricLete do jaane slike, morate jiregl-ridati in porazde- liti vse poslavke. Zato ne mdostuje samo zaporedno vpisovanje prejem- kov in izdatkov, kar imenujemo v knjigovodstvu «blaigajniški dnevnik» irneti morarno več knjig, todanetoli- ko, kolikor jifi imajo ra/;na velepose stva. Za naše raziuere bostazadosto- vale dv(! knjigi in sicer je nujno potreben «blagajniški dnevnik» in «glavna kmjiga». V «blagaj'iiiski dnevnik» moramo vknjižiti vse ])rejemke in vse izdat- ke v redu, kot so se izvršili. Te spi- se mora napraviti gospodiar ali go- sj)odinja, pae oni, ki ima denar. Kjer ga imata oba, naj vpisujcta obia. Gospodinja naj vknjiži takoj. kot je denar prejela ak, zdra- vila itd.), i^datki in dobodki iz ži- vinoreje, izdatki in dohodki od kmetijskih pridelkov (vino, koruza žito, sadje, kmetijsk« jiotrebsCine. delavci itd.), ler drugo (davki, na- ložbe, dolgovi, ol)resti itd.). «Gliavna knjiga» bi morala biti priprosta in jasma. V «glavno knjigo» bi prene- sl.i vse postavke iz «l)lagajnišknga dnevnika» in jih Viazdelili po različ nib raLunü)(, od katerih l)i imel vsak -ivojo stran. Prenašanje l)i se vršilo zvečer, mogoee tudi vsako nedcljo (iotovo bi bilo potrebno v «glavni knjigi» večje .število raiunov, a v glavnem bo ziadostovalo tudi same 'menovanili pet. V tern oziru bi vsak kmet urcdil račune, kot bi hotel. Vi pavec in Brio bo gotovo postavil poseben račum za vino. Zakaj je potrebno knjigovodstvr tudi za našegia kmeta, smo povedali '^e prej, ker le potom kmjigovodstva moremo v resnici spoznati, od česa imamo dobiček in od česa izgufoe in kaj moramo spremeniti. Dane? pa nam bo knjigovodstvo Se pose- bej dobro shižilo pri napovedih za razne davke,, katerih višina bo rno- 'očr zavisela ravno od naklonje- nosti davčnega agenta ozir. uradni- ka in so v sluf-aju rekurza nujru potrebna dokazila in gotovost. Rustja. CENE ŽIVILOM V GORICI. (11. maja 1923.) Čese,n kg. 2.__ L, Spargeljni 2.i0— :j._ I,, brokoli 1.40— l.(K) L, kislo ze. lje 1.50—1.00 L, korenje 1.20—1.40 L ,'dbula kg. 1.___120 L, navaden si >ol 1.00—1.80, fizol kok 3.—- 3.20 L ¦al-ata 1 20—l.fiO L, kromj)ir 0.G5— ).7.r) L, sveži grab 1.20—2.80 L, pe ieršilj 1 50—1.70 L, kisla rcpa 1.---- 1.10 L, rexlic iiaviulcn —.80—1.SSO L, sr^ast redič —.CO - —.HO L, Spiuaf-a __.G0-----.80 L, verKote 1.40—1.00 L, pomarančo koni :i0—35 €ent., ".....' nje 2.40^-1120 L, ümoni 15—20 ' jabolk« 1.80—3.— L, orehi 4.— L, lešniki 2.80—3.— L, jagode 12.____ 14.— L, maravno maslo 13—15 L, kuhano in. 18—20 I>, mleko 1.20__ 1.40 L, med v satovju 8—9 L, čiflti med 9—10 L, sirjetana sladka in kislia 10 I., skuia. .'J L. iaica fto 4s> — 50 cent. Pametni kmetie! Meseca majnika je zadnji tas za mnoge nasade. To pa ne samo za ve- liko »ctev in /ai velike nasad«*- na polju, amjiak tudi na malih pro- storih in prostorčkih. V kudturnih deželah, kakot Nemčija, Belgija, Holandska, aij glija itd., kjer je kmetijstvo ra»- vilo do 'najviAjc stopnje, najd»*rno redkokje neiznabljen prostor. Kjer- koli je mogoCe kaj v»aditi, je go*tovo nekiaj vsajenega, tako da vsaka pe naši deželi, in to ne snrrio po wl fce- leznice oddaljenifi krajih, ampak tudi po krajih, ki so blizu prornct- nih sredi&si, kjer se da vwaka «tvar razmeroma lahko spraviti v loskv« obraščene s poteptano tra- vo, kjer brskajo še kokoši zastonj, [to raznih bregovih j>a se Aopiri tr- nje in trpotec — skratka, pogltd okoli velikega fttevila nuših maliJl in velikih kme^'kih dornov je vse prej kot razvivseljiv. To je treba na v»ak načiri od- praviti in |)opjaviti. Noben fto tako rnajhen košček zemlje ne »me ostati neizkorisran.Kj^r se da kaj vstair rodi tudi v najslabši z<^mJjJ, ne tako ni- cer, kakor v dobro pognojeni in skrbno obdelani njivi, >ampak nekaj le zraste in (lanes jo vsak še tako skromen jtridrlek denar. Tudi razni krmiln.i sadeži za prešič« so zelo z malim zadovoljni in danes je vsako krmilo drago, Ce gia j<' §e tako malo. Na ta na/'in w dia izkoristiti vsak prostorček okoli hi.se in vsak ob- ronek na polju. Taki košrki so sicer navadno zelo majhiii, ampak Je idi- te nia polje in poglejte, koliko jih je, lioti'rn j»a zra/unajte j)ribližtio nji- hovo skupno jKivrSino in videli bo- ste, da ziKisa c«'lokupni neizafoljerii prostor navadno ne dosti manj ka- kor je velika mala njiva. Zuato našim kmfttom ne moremo nikdur dovolj svetovati -Cim najve^- jega izrabljanja in izkorišfanja pro- stora. Kar ni neobhodno potrebno za dvori.šče, zagradi in obdelaj! Kar ni neobliodno potrefonega j>rostora za, gnojišče, oM<;la.j in obsadi! Kar ni med njivami ncobhodno jx>treb- riBga prostora zia dovoz i" "'H'»/,, izkoristite in obsjidite! —«::»— VALUTA. Dne 13. maja si dobil na tržafiki borzi: za 100 avstr. kron 2*9 do 31 cent. za 100 dinarjev 21*50 do 21'7f> lir. za 1 amerikanski dolar 2035 do 20-45 Listnica urednifttva. Shirijc: projeli jirepozno. Sirite Naroiajte Berlte „GoriSko Strafe". Stran 4. GORIŠKA STRA2A Iz Kmetsko delavske zveze. Na binkoštni pondeljek dnc 21. maja prircdi K. D. Z. pri Sv. Luciji shod živi- norejcev. Shod se bo vrSil v slufiaju le- pega vremcna na dvorišču gostilne gosp. Mikuša, drugačc pa v dvorani, in sicer ob 3. uri popoldne. Pozivamo mlekarske zadruge, da skrb- no pripravijo ta shod, ter da se ga v ol)ilnem številu vdeležijo. Živinorejci naj sami dol)ro prevdarijo, kako in s kakänimi sredstvi ])i se najlažje in naj- bolj uspesno ustvarila življenja spo- scbna strokovna in stanovska organ i- zacija primorskili živinorejccv. Pripra- vite v ta namen resne in izvcdljive predloge. Mlekarskim /.adrugam in iiekieruu znanim živinorcjcem smo poslali kratko okrožnico. II.) Druga seja pripavljalnega odbora Vinarske zvezo se bo vršila v Cetrtek due 17. maja 1923. ob 9. uri zjutraj pri Zlatem Jelcnu v Gorici. Predsedniki za- drug, ki tvorite pripravljalni odbor Vin. zveze vdeležite se te seje prav gotovo, kcr je važna in odločilna. Dnevni red seje je sledeči: I.) Odobritev piavil Vin. zveze; 2.) Osobje zadružne kleti; 3.) Nakup potrebne vin. posode in dnigih potrebščin; 4.) Imenovanje nadaljnjih zadruznih agentov; 5.) Določitev cen vinu Vin. zveze za razprodajo; fi.) «lučajnosti. III.) Skupim K. D. Z. v Sv. Križu: Po možnosti ugodimo Vaši prošnji. Tajništvo K. D. Z. v Gorici. Vprašanja in odgovori. A. S. posestnik, Dole p. Idrija. Kuj naj napravijo vojni oškodovanci, ki so že sklenili konkordat z zaslopni- kom n.nančne oblasti, da pridcjo Ciniprej do plačila? Naj vložijo prošnjo na ftnančno nadzorni.štvo v Gorici ali na fi nančno ravmatcljstvo v Trstu. V prošnji naj navcdcjo številko koii kordata, datum, kdaj jc bil sklenjor in poschme razmere, v katorih živijo n. pr. težke družinske razinere, bc, lezen, brcizposolnost, ako sn invali- di i. t. d. K. O., Čczsoča. Vložite pro.šnjo n; podprefek'turo v Tohninu. V prošnj; omenite, kdaj in kako se je poškodo- valo Vaše zemljišče. Škodo, ki ste ji pr- nje lastnega vinskega pridelka (os mica)? Odgovor: Da I Na podlagi § 49 Pra- vilnika v aakorm Pubblica sicu- rezza. Bisüa kriibttisla voda, planinski zrak in skrbna priprava napravijo Pekatete to kar so: za pravo delikateso. So naii« ker n zelo nattjo. Nove knjige. NA DAN SODBE. Ljudska igra v Ireh dejanjih. — Znanstvcna knjižnica 0 zvezek. — SLOVENCI, Zemljepisni, zgo- dcvinski, politični, kulturni gospodar- ski in socijalni pregled, napisal Fran Erjavec. Knjigarna K. T. D. v Gorici, Montova hiša. RESTAVRACIJA PRI „Treh Kronah" v Gorici, Via Carducci, ki je vsem znana po svoji vzornipostrežbi, izvrstni ku- hinji in imenitnih domačih vinih, je ravnokar prejela oni iivrstni teran, po katerem je občinstvo že toliko krat povpraševalo. Kmetje in meScani, seiite po plemeniti kaplji! Lastnik: AlitOti MalniČ ZAHVALA Da vsa izrazc Hozalja ob izgubi na^o preljubc niainicc gospe EME VD. ZEGA usojamo si izrccü najsrčnejSo zalivulo vsein poscbno pa g. Dr. Cannonicrc Luitfi, pre<:. duliovSčini, Narodi\i čitalnici, darovalcein cvetja in vsem iiinogoStcvilnim udck'zcnceMi pogreVtu. Kanal. 25 aprila 1923. Zulujon : Hčere in sinovi Zega. JAVNA DRAŽBA. pri sodniji v Gorici. V Koboto 19. maja t. 1. ob 10. uri so bo vršila pri preturi — okrajni sodniji v Gorici v sobi St. 5 javna dražbfi sie dcčih nepremičnin: I. zernljiške parccle v obsegu 1~2'3 kv;i (lijiiiiiJi metrov z izhodorn n;i. šcntpeler- sko ulico mcd hišainu ši. 43 in št. M - pripravno za stavbeni prostor ali skladišče — cenjeno L. 12.000, uajnižja pr.nudba L. 6.000. II. melianične, mizarske delavnice s siroji vrcd in z majhno nova bisico (A prostori, žc ne popolnonm dodelano) Via Liinga M), povi'sje zemljišča 140G kvadratnib m., ccrijiüio L. 42.170, riajnitfja ]>onudb«i L. 21.085. Dražilo se bo najprej za vsako sknpi- lio poscbej in potem tudi za ol)C skupini skupaj. Ponudniki inorajo poiožiti vadij v zncsku 10% cenilne vrednosti. Natansinejši pogoji so razvidni iz sod- nili spisov l^: 920/23. Razpis začasne službe. Občinska uprava v Štandrnžu pri Cio- rici aprejme s 1. junijem t. 1. uradnico v zaoasno službo. Prošnje z navedbo za rriesečno plačo in opremljerie s spodaj nfivedinimi listinami, primerno koleko- v.-mimi se morajo vložiti pri županstvu v štaridrežu najkasneje do 22. t. rn. Hojstni list, dfžavlanski list, spric-cjva- If) o lepem vedenju, o znanju strojejn- sja, slovensr-inc in italijanščinc v govo- tii in pisavi. fitandre/, dne 8. majnika Y.)2?>. Župnn: Ant. ReSčič. Hotel v središču rnesta, dobio obiskan- 20 sob, prvo in drugo nastropje mebli- r^no, se prod a po ugodnih pogofih radj zasebnib. zadev. Vpraša se prl lastnici fjospe Evgeniji Jug, Hotel Marzini, I nadst. POZOR KMETOVALCI! Modra galicn f)8^99% čistoče, žveplo ventilii'ano Ss)/i)5% drobnosti, čilski solitar s 15/1 (i% lu^ika, 40 odstot. kolijeve soli in 15/H» ')iistot,ni snperfosl'at irna naprodjij Slo- cnsko Kmetijsko društvo v Gorici jJica Giosue Carducci št. 6 na dvoridču. «OLESCtlAD» cigiaretni papir -/.: <;i(iilc(! nnjbolj pi'iporo-cljiv, ko mičuje nikotin. C»liiviiiL Zti.lo.i-'a z;i, I'riniorskn knji garna K. T. I). Goiica - Montiva hi?a. MED. UNIV. dr. Rado Sfiligoi se je preselil v Via Mameii (Via Scuole) It* * tik stare gimnazije ter ordinuje za kirurgijo, # porodništvo in ženske bolezö1 ocl 9-11 in 2-3. Malo poscstvo v Kozani, obstojeß6 iz lii.še, lilcva, i.n 8ÜÜ0 kvucJratni1^1?1' ibdelanega zernlji.sča. sc takoj |n ceno proda- Pojasnila daje lastn'11 fosef (ilošič, fit. Petor j>ri (lorici. GOSPÜDARSKA ZADRUOA ZA G°* RIŠKO OKOLICOV VRTOJBI, r. z. z o. j. vabi na redni občni zbor, ki so bo vršil na tlrugi ])raznik a, n- ]»r. naro^1 na satulje, običajnc «rešte kola<5°v>'f različno fino i>ecivo i. t. d. Priporoča ae svojim znancem ' ctnjenim odjcmalcem 7A obilna ne ročila. Postrcžba poštena - Ce*1 zmerne. Ivan Cotič kamnoseikl mojster SOVOONJE pri GORl