v vsakem od 13 berlinskih šolskih okrajer po en razred. Naddjno snovaoje Re bo ravDalo po potrebi. V te šole bodo sprpjemali otrokp, ki so najmanj eno leto reduo, toda bre^uspešno hodili v najnižji razred ljudske šole in so ob koncu leta ostali v najn|žjera oddelku. Kollnska karna primes si pridobiva Tedno širša tla po SloTeoskem. To ni čudno: saj je kolinska tovarna izkljnčno domače podjetje iu kolinska kavna primes je v resniei izvrstno blago, ki daje kavi izboren okns in lepo barvo. Poleg tega daje od Sistpga dobička kolinska tovarna na leto pra? velike vsote za slovenske narodoe iu kulturne namene. Z^leti pa bi bilo, ds se kolipska k»yaa primes vpelje v slpherno nlovensko bišo. Važna haloga bi tu pripadla slovenskemu učitpljstvu, ki naj bi kolinsko kavno primes povsod priporočalo in uvesti skušalo tudi tja, kjer jo še ne poznajo. Storilo bo to lahko v dobri zavesti, da priporoča rps pristno domače blago izvrstne kakuvosti io da s tem obeoem indirektno podpira sloveuske uarodnp in kulturne korporacije. Pitmettii naknp bla^a iz tkanln. Ni vsakomu znano, da se raodno blago volnenega, posebno plesnpga blaga, moduega barbeuta in flanel za krila, z fira za srajce, damast, brisače, robci, plstnenih iu bombaževih najbolje dobi pri nas. Posebno imamo krasno izbiro za neveste. Kadar potrebujete kaj takega, obrnite se uara?nost na izvozni dom V. J Havličpk in brat, kopališče Podebrady (Er C-ška), ki Vam pri sklieevaoju na naš list pošlje fraoko ia gratia zbirko vzorce' za pl-sne in zimske toalete. Opozaijamo, da je ta tvrdka solidno češko podjetje iu jo najtoplpje priporočapjo, (2) Splošni vestnik. Kohttnje t Ijadsklh iolah. Zanimivo novost namerava uvnsti vlada na Ijudskih šolab, namreč puuk r kuhanju. seveda ne naeakrat povsod, ampak polagoma Vsaka žola bi imela poseben prostor z dvema ognjiš&eraa ; pri vsakem ognjišžu bi kuhale po štiri učpoke en dopoldoe na tedea; tako i i 86 vežbalo vsak teden po 48 učeak. Za ta poseben trud bi učeuke ua dan, ko bi kubale, dobivale zastonj kosilo; ako bi pa slabo kubale, bi pa dobile kazen — namreč slabo kosilo. Družba sy. CM. t Ljabljant zajeraa svojo življensko moč iz evojih podružuic. čim možnejše so podružnice, tem večja je rauč družbe ter ujeno obrambno delo. Podružoice 80 korenin« družbe Zato bodi vsaka podružuica ?zoroa in marljiva delnvka, izvršujoča vsestransko srojo naroduo dolžuost. Podružnica ni samo blagajuica, ki zbira denar pri članih ter ga odpošilja potem vodstveni blagajuici. Oua ima izvršiti muogo obrambaega dela. Zlasti podružuice na jezikovnih mejah so važne po stojanke, dela je tu ueizmeroo Tt-liko. Večina podružoic se je r teku laoskega lpta v tpm sraislu organizovala ter izvršuje svoje posle izborno. Je pa se vedno nekaj podružoic, ki J6 ojih deloTanje mlačuo iu uepopolno. Naj bi 86 tudi te podružnice letos zdramile! NajiiH prošnjn! Erajoi šolski sveti, ali ste že oaro^ili: a) raladinski list nZvonček"; b) Hst za šoli odraslo mladiuo nN a š a B o d o 6 n o s t"; c) Ii->t za starše BD o m a č e og n j i š če"; č) pedagoški list ,Po po t n i k" ; d) šolski list BU6iteljski Tovariš"? Ako ne, storite to takoj. Ako dobaja n» ?aše htroske t 4olo kak drug list, zahtevajte, da ee vroe takoj prva štpvilka. Pri prvi spji krajnpga šolskega sveta skleuite protokolarično, da se morajo vbodoču naročevati vse tiskorine in potrebščiue_pri firmab, ki bloreusko mislečemu Ijudstvu ne mečejo polen pod uogp! Elerikalno u6itel|stvo bo poizkušalo vtihotapiti na šolo liste, ki navidez dobri, utriajejo klerikaluo politiko. Budite čujfči ! Ear ne izide v našib podjetjib, ima naraen podpirati na ta ali oui način klerikaloe farovske oacrte. Tak materijal pa ne smu v — slorensko šolo. Eraini šolski sveti, zaredajte 86, da plačujt-te šolske potrebšcioe yi in da ste odgovorui za — izdani deuar Še enkrat: pro6 z vsem, kar podpira direktoo ali indirektno klerikalne brezdomoviuske uačrte! Pomožue šole t Berllnu. Te šole 80 DameDJene ouim otrokom, ki zaradi telesnib ali duševuih ovir ne uspevajo v Ijudski šoli, ki pa 80 sposobui za pouk. Najprej ustauove