Med revijami.
511
se je danes povzpela do nepričakovane dovršenosti in ona je danes glavni činitelj v popularizaciji umetnosti. Ni ga skoro modernega umetnika, ki bi ne obvladal ene od teh reprodukcijskih tehnik, a osobito so tu Francozi ne-dosežni, virtuozni mojstri. Primerna brzina ustvarjanja dopušča ravno v teh odborih ono pravo živahnost življenja, eleganco linij, lahkoto in gibljivost, ki se pri velikih oljnatih slikah ne posreči tako lahko. Osobito razni barvni lesorezi in kovorezi dosegajo sijajnih učinkov. Moderna eleganca dam, smele karikature francoskih politikov, huda beda delavcev, pa parki, Seina, pokrita s stoterimi parniki, tihe idile zunaj mesta, gracijozne baletke, zamišljeni otroci s pametnimi, starimi očmi, lahkomiselni galani in perice s trdimi obrazi, pripognjene in trudne od dela. Vse to narisano z dovršeno umetnostjo, z onim neopisnim espritom, ki je znak stare, skristalizirane francoske kulture. — Čemu imena?! Premnogo jih je in za nas bi bila le ton, ki zamre v vetru. Daleč so nam in tuji.                                               (Dalje prihodnjič.)
Zofka Kveder.
»Kolo«, belgradski književni in naučni list, je v svojem letošnjem 9. broju iz peresa gosp. prof. Peruška prinesel članek »Simon Rutar, biografsko-bibliografske črtice«, ki ga prevevata toplo prijateljsko čuvstvo do znamenitega pokojnika ter plemenita vnema za jugoslovansko kulturno zajednico.
—ič.
V »Slavjanskem Veku« (broj 64.) je prevedel Radivoj Peterlin (Odessa, v marcu 1903) rusko pesem »Buda« (K. R.) v slovenščino.                     —e—
»Slovanski Pfehled« je prinesel v svoji 8., oziroma 9. letošnji številki razpravo »Slovinci« iz peresa prof. dr. Karla Chodounskega. Kakor znano, je dr. Karel Chodounsky velik prijatelj ne samo nas Slovencev, temveč tudi naših krajev in prav on je bil, čigar prizadevanju se je posrečilo oživotvoriti Češko podružnico »Slovenskega planinskega društva«, ki tako lepo procvita in ki je našemu društvu tako trdna opora. Omenjena razprava je dokaz za to, da sledi profesor Chodounsky z zanimanjem, katero rodi samo iskrena ljubezen do nas, vsem pojavom našega narodnostnega življenja in da naše razmere res tudi temeljito pozna. V svojem julijskem broju pa ima ta list češke prevode nekaterih Gregorčičevih pesmi od dobro znanega češkega prevoditelja Prešernovih poezij, Jaromira Boreckega.                                                                          a + e
»Osveta«, ta leposlovni in znanstveni češki list, je v sedmi letošnji številki začel objavljati povest »Na jezeru Oževskem (=Osojskem), katero je napisal Ferd. Schulz. To je povest o »mutcu osojskem«, vendar je glavni motiv inače zasnovan nego, v Aškerčevi baladi.
Dr. Fr. Ilešič.