**^*»* platana v gotovini —■ ---------- C»na 1 Din Letna naročnina znaša Din 40*—. Uredniitv« in uprava v Ljubljani, Selenburgora uliea it t/I. Račun pri Poštni hranilnici it. 16.160. Rokopisov ne vračamo! Telefon št. 21-09. v UutMlanl, dne 4. avgusta 1934. Štev. 31 — Leto lil. IZHAJA VSAKO SOBOTO Diktatura -. iV času zmede in moralnega propada, v katerega je zašlo človeštvo, so se posebno izprernearli, oziroma postali popolnoma nejasni in needini pogledi na družbo in njen ustroj. To so dogodki, ki se vedno pojavljajo v velikih prehodnih dobah' zgodovinskega razvoja. Kaos, v katerem se nahajamo, nujno na-i ekuje vsakemu poedincu, ki se le količkaj 7-aaima za življenjsko dogajanje, da išče in razmišlja o izhodu iz tega nezdravega in nemirnega stanja. Pojavila se je množina raz-~ .teorij, rešilnih bilk, od katerih vsaka Pr°glaša sebe za edino pravilno. Po nekaterih resničnih, v resnici pa tudi ^°go preveč poveličevanih uspehih italijan- - ega, fašističnega režima, se je zelo močno jacila ona struja, ki je videla edino rešitev , .^Postavitvi takorekoč neomejene avtori-v ’?.,lzvršiln« oblasti, ali z drugimi besedami: diktaturi. To hotenje ni ostalo brez upliva *|a naše mišljenje. Tudi pri nas so se in s© dnevno pojavljajo glasovi, ki zahtevajo ukini-*rv demokratskega sistema in vzpostavitev ^de »močne roke«. Toda vsi pristavljajo, da !®°ra biti ta močna roka pravična, sposobna 111 poštena. Baš v tem pa tiči ena glavnih pomanjkljivosti diktature v čistem pomenu besede. Človeku, ki gleda na vse to dogajanje z vsaj deloma nepristranskega stališča, se mora v tem hotenju ljudskih množic brezdvomno Pokazati neka določena degeneracija človeštva, ki obstoja v pomanjkanju vsake aktivne volje in čuta odgovornosti. Ljudje vidijo, kako so dosedaj ob priliki volitev podlegali raznim demagoškim frazam, kako potem izvoljeni predstavniki naroda niso izpolnjevali danih obljub itd. Pri tem pa se s strahom v globini svoje duše vendar tu >pa tam zavejo, da so bas oni sami krivi, saj so sami volili in odločili, kdo naj bo tisti poedinec, ki naj zavzame določeni, od volje naroda odvisni položaj- Zato bi večina rada odstranila od sebe to odgovornost in jo napotila nekomu tretjemu, takozvanemu »pravičnemu, sposobnemu in poštenemu« diktatorju. •Toda, kdo nam more jahičiti, da bo ose-ba, ki morda trenutno popolnoma odgovarja svoji nalogi in mestu, tudi v bodoče odgovarjala? Vsak človek postane nekega dne zastarel, problemi in prilike se izpreminjajo. ^e star pregovor pravi: Nova vremena traže noVe ljude. Kar je slabega, mora odpasti, zato, da da mesta boljšemu, to je neizprosen zakon boja za obstanek. Kako pa naj se v istemu diktature izvršuje to izmenjavanje, Ra čas in prilike brezpogojno zahtevajo? ko lahko dnevno priča raznim dogod-nikn’ ^ nam jasno dokazujejo, da poedinec v116 uvidi svojih lastnih napak, poseb-° Pa še, da nikdar ne bo sam od sebe pri-f~?. sv<>je lastne nesposobnosti in se prostorno umaknil. „ Zato postaja tu upravičena trditev, da {*°ineni vsaka diktatura uživanje revolucije, trfttIK>ra Prei ali slej nastopiti. Tudi ako je v ®nutku vzpostavitve diktature ista popolnoma odgovarjala zahtevam in usmerjenosti na-vendar sčasoma neizbežno nastopijo iz-Premembe, ki zahtevajo drugo smer in način kj'0vani&. Da pa isti ljudje ne morejo z ena-d‘® u®Pehom zastopati različnih idej, je že niavt0 ,d°tazano. Zato je tu potrebna izme-izvrsi- ^ pa v sistemu diktature ne more tr srti g mirnim »vnlnr.innarnim načinom. Brat Rudolf Maister Kair v. z. mirnim, evolucionarnim načinom ohii L ZIV^ienj8ki interes skupine, ki ima vse 0u , r osredotočeno v svojih rokah, jo sili, da °ječa vlada onemogoča vsak dvig in srna-struj, ki bi zahtevale izpremembo goječega stanja, ki bi se v enem ali dru-nar\ Pelodu razlikovale od mišljenja, ki ga dovi • volja vlastodržca. Zato tudi v zgo-abj?1 ,v^mo> kako je vsak dosedanji sistem CHe lu«ie diktature končal v morju revolu-od je 'bil zrušen odnosno izpremenjen Pa miren način, brez pretresljajev umakn^ nobena diktatura ni prostovoljno sku,D^ejmo avstrijski primer. Vladajoča Prenr^ in ie sigurno še vedno tTdno govar'^8’ da vodi Pravilno politiko, ki od-ta ^ interesu naroda in države. Morda je odeo • v trenutku njihovega dviga res dan<^arja*a P^ebam sosednje države. Toda ci nam Avstrijci oziroma avstrijski Nem- kalufDV iS svoiimi dejanji jasno dokazujejo, do r- prepad zija med narodom in vla- narodajti režim; ki jemlje svojo avtoriteto iz Va •a’ ne rabi oborožene sile za »pomirje-0„1^?< oržave. Tu nekaj ni v redu. In če si h!?k T1 ,a™° situacijo, potem jasno uvidimo, da drži ^ri dokler bo stala na čelu in v^ada’ i° narod smatra za vsiljeno Ijeor e kovanje ni v skladu z njegovim miš-fofii61?' primer nam je dala Nemčija. Din* ovoma se je tudi tam pojavil precej __ °ean odpor proti nacističnemu pokretu, če Kaj je pomenilo to ime za Maribor in za našo severno mejo, bo lizpregovorila točneje zgodovina. Grešili bi vsakdo pri spominu na tega velikega moža, če bi hotel že sedaj v naglici daiti točno sliko njegovih velikih zaslug. Zato se hočem dotakniti na kratko tistih vrlim velikega pokojnika, kri zanimajo predvsem nag jugosloveniskih nacionalistov. General Maister je bil predvsem borben nacionalist. Kot mlad avstnijski častnik je v garnizijah, kjer je bila univerza, iskal stika z našo akademsko mladino. To je bilo posebno v Gradcu. V naprednih slovanskih akademskih društvih se je po letu 1900 vedno bolj im bolj uveljavljal revolucionarni jugoslovanski duh, ki je postavljal tezo, da sentimentalno im doktrinarno rodoljubarstvo našemu narodu ne more dati tistega mesta med narodi, kakršno nam po vsej .pravici [pripada. Pri, graških Triglavamih je častniku Maistru po sobno ugajala agresivnost naših akademikov napram oholim nemškim buršoan, ki so z neverjetnim preziranjem gledali na naše akademike in jih smatrali v vsakem oziru za manj vredne. Tej pataloški oholosti so se postavili po robu Triglavanii, ki so izzivanja buršev fevitirali z menzurami, pri katerih so pokazali veliko spretnost im sigurnost. Saj so bili po večini vsi dobri sokolski telovadci. V zrahljanih burševskih buticah se je začelo kaj kmalu svetlikati im naši akademiki so si priborili v nasprotaiških vrstah ugled im rešpekt. Že tu se je videlo, da je germanski oholosti edini lek groba sila, kar se je tudi kasneje še zmeraj iztezalo kot edino pravilno stališče, stališče, katero je zastopal tudi general Maister. Ni čudno, če .je častnik Maister bil pri naših akademikih priljubljen im ga je izvolilo akademsko društvo »Triglav« v Gradcu že kot avstrijskega nadporočnika za svojega častnega člana. Do izbruha vojne im med vojno najdemo generala Maistra zmeraj im povsod v tisti slovenski družbi, ki je bila najbolj borbeno razpoložena proti Avstriji. V takšni okolici so se začeli v njem, ko je Avstrija zmeraj bolj im bolj propadala, konkretizirati borbeni načrti. Usoda je -hotela, da je general Maister služboval baš v najkratičnejši dobi v Mariboru im bil tako poklican, da v danem momentu ob prevratu obračuna z nemškim sosedom ma licu mesta. Prevrat zato borbenega Maistrovega duha ni našel nepripravljenega. Načrti, le tu in tam v prijateljski družbi naznačeni, so izbruhnili z elementarno silo na dan, in že prvi dam prevrata, ko so številni generali centralnih sil izgubili glavo*, se pojavi v splošni zmedi v Mariboru gigantski lik slovenskega generala. Splošni konstemaciji je sledilo občudovanje im strah, ko so že po prvih na- stopih morali nasprotniki ugotoviti, da mož nima naenkrat samo generalske šamže, temveč da je v njem tudi neupogljiv borben duh, ki je moral biti nekje prikovan, pa je sedaj, sproščen viseh spon, pokaizal elan proti kateremu je vsako zoperstavljanje iluzorno. In s točnostjo im strogostjo, za katero so ga lahko vsi zmagoslavni kolegi svetovne vojne zavidali, je šel na delo. Njegovi načrti niso obsegali samo severne meje, mislil je na vse Slovence. Njegov ideal je bila splošna mobilizacija Slovencev, ustanovitev močne in strumno disciplinirane vojske, 'ki bi po točno zamišljenem načrtu priborila Slovencem z orožjem v roki pravične meje. Naletel« pa so načrti na nerazumevanje tam, kjer je general Maister to najmamje pričakoval, pri Slovencih samih. Propagirati so začeli od nekod fantom idejo pacifistične slovenske republike. Slo- m • os ** : vencem se je z vnemo vtepaLai v glavo fiksna ideja, da bodo velesile dale nam pri tran-čiranju Avstrije najlepše kose, da, celo preveč im, da ee bomo morali otepati dobrot, s kalterimi nas hočejo obsuti. Vsakokrat, ko se je vrnil kakšen delegat od mirovnih konferenc, so se šimile take vesti, kakor nalašč napram tezi generala Maistra, kii je zmeraj stal na stališču, da 'bodemo dobili le to, kar si bomo vzeli sami. In med tem, ko stoji na severu gigant Maister z golo sabljo lin zahteva energičen udair .na Koroško in Nemško Štajersko, se sprehaja po slovenskih kasarnah Slovenka vojni minister, s športno čepico na glavi in pipico v ustih . . . Kaj kmalu se začne slovenska tragedija. Vse kar smo si priborili po zaslugi generala Maiistra z orožjem v roki, je moralo biti pred- kf ^emiu, pa vsaj proti tisti smeri, ki danes zastopa. Pokazalo se- je, da ni dovolj, ako zvežemo nacionalizem in socializem s črtico, marveč moramo skupnost in edinstvenost dveh pojmov dokazati in pokazati v dejanjih. Poudariti hočem samo eno. Diktatura daje skupini, ki se nahaja na oblasti, odprto legalno in sploh vsako možnost, da ostane na oblasti tudi tedaj, ko zahteva javni in splošni interes, da se umakne. Edino orožje, s katerim narod lahko nastopi, so nezakonita sredstva, medtem ko faktične zakonske možnosti, da bi uveljavil svojo voljo, nima. Od nekdaj že obstoja v vprašanju državne organizacije problem ravnotežja med izvršilno in zakonodajno oblastjo. Brez dvoma je danes v čistih parlamentarnih, sistemih vladavine zelo omajana avtoriteta izvršilne oblasti in je zato razumljivo, da se teži k njeni ojačitvi. Toda s tem ni rečeno, da moramo napraviti napako s tem, da takorekoč popolnoma uničimo moč zakonodajne oblasti. S tem bi uničili tudi eno največjih pridobitev modernega časa, ki obstoja v priznanju načela, da vsak narod vlada samemu sebi. Soglasje med vladanimi in vladajočimi mora obstojati. Kajti v slučaju, ako bodo vladani občutili v sebi nadrejeno oblast kot nekako tiranijo, od njih popolnoma neodvisno voljo, potem bo to rodilo odpor. Isto tako pa je zelo škodljivo preširoko pojmovanje svobode, ko se nihče ne mara pokoravati, ampak vsakdo, posebno pa politiki, mislijo, da lahko delajo, kar hočejo in kakor hočejo. Ze v početku članka sem rekel, da je danes vladajoča težnja k sistemu diktature v glavnem posledica pomanjkanja pozitivnih elementov v sedanji generaciji. Ljudi traže siobodu, a sloboda traii ljude. V tem leži vsa tragika časa, da ljudje, ki niso sposobni, da bi z ene strani ustvarjali in priznavali avtoriteto, z druge strani pa to avtoriteto tudi sami predstavljali, je popolnoma jasno, da skušajo to avtoriteto, katero si vsi žele, in s tem združeno stalnost in določeno usmerjenost postaviti s pomočjo zakona. Dali pa je to dobro in koristno, nam najjasneje kažejo razni dogodki okrog nas samih. Ako bomo iz njih črpali potrebna izkustva, potem sigurno me bomo zašli, ampak bomo zavzeli edino pravilno smer iskanja soglasja med vladanimi in vladajočimi, kajti netrajen im škodljiv je vsak sistem, ki bi se naslanjal na voljo poedincev, na silo, ne pa na s strani naroda svobodno priznano avtoriteto, čije edini izvor je narod in katero za-more in je upravičen edino on dajati. Vsak drug način pa je tatvina, ki je le redkokdaj upravičena. ERadi tega smo demokrati. Toda ne pristaši demokracije, v kateri naj vlada demagogija, nepoštenost in tatvina. 'Nismo pristaši demokracije, ki naj dvigne slabiče, a uničuje avtoritete. Vidimo pa v demokraciji jasno izraženo geslo, od katerega ne sme nikdar nihče odstopiti in ki je tudi osnova vsega našega delovanja: x narodom za narod. Torej z narodom, ne samostojno brez njega ali pa morda še celo proti njemu, ampak z njim. Narod mora biti tisti, ki naj si postavlja vlado, narod mora biti tisti, ki naj odloča o svoji usodi. Vprašanje sistema in načina, takorekoč tehnike pa je, da posveča moč avtoritete odnosno, da omogoči v vprašanju vladanja neko stalnost in usmerjenost, toda da vkljub temu omogoča dvig trenutni vladi morda nasprotne, toda resne in poštene struje. Ljudje so se menjavali, ljudje se bodo menjavali, vprašanje je samo, kako se bo to izmenjavanje izvrševalo na miren ali nemiren način, s krizami ali brez kriz. Na nas je, da se pri tem ne zaletimo in da morda neke stvari, ki je dobra kot prehodna forma, ne pr®gla.simo za vežno. Inozemstvo nam daje nauk in ni treba, da bi na svojem lastnem narodnem' telesu pretrpeli vse te bolezni, katerih se lahko očuvamo. Sancin Boris. ■ ,.~y~. hodno najprej pniborjeno od strani generala Maistra v borbi z merodajnimi faktorju Vse to .pa, kar je hotel general Maister že takoj po prevratu držati v naših rokah kot naše, je šlo v zgubo, ker ni dobili besede meč generala Maistra, temveč je obveljala doktrina slovenskih pacifistov. Ni pa šel v zgubo Maribor, ker ga je držal on sam osebno im bi ga ne vzela nami nobena mednarodna komisija, noben plebiscit, noben mirovni ugovor, ker bi v vsakem slučaju odločal le meč generala Maistra. Zato se lima Maribor zahvaliti le borbenemu nacionalistu generalu Maistru, katerega teza je končno obveljala za Maribor in kojega teza bi obveljala tudi za ostale slovenske meje, če bi biila upoštevana, kakor je to zaslužila). Im zgodovina to morala zabeležiti objektivno, da so veliki časi našli pri nas male ljudi. Slovenci, ki so imelA nekdaj velik del Alp za svoje bivališče, so se obupno borili za zadji košček teh Alp, s katerih jih je hotel vreči germanski kollbs. Očita neenakost sil je vrgla med Slovence resignacijo, ki jih je delala sposobne ie še za pasiven odpor, aja ofenzivo si ipa niso upali več misliti. Pa vstane dlovetk, naše gore list, im zapove ofenzivo na celi črti — le majhen del se je odzval. Tistii pa, ki bi morali prvi slediti so ostali prii svojih doktrinah doma za pečjo in tako ukazali tudi drugim, ki bi sicer bili voljni dlediiti Maistru. Za nas nacionaliste spomin na generala Maistra ni samo sadova srca im časti, hva-ležnesti im občudovanja, za nas ostane general Mapjster tudi resen memento, da se nikdar, ko se borimo za pravice naroda, ne zanašajmo na pravičnost im dobrohotnost diru* gih. General Maister je bil prav tako tudi socijalno čuteč nacionalist. Odkar ni bil več v aktivni službi ter seje za stalno naselil v Marboru je bilo njegovo stanovanje zatočišče ponižanih, -užaljenih in zapostavljenih, zattočiišče rev im sirot. Njegovo stanovanje je bilo pravcata borza dela. Vse je iskalo opore pri veHSkem: ugledu popularnega generala. Odpuščeni so prosili pripa-irooila, da se jih zopet namesti. Vdove, da bi dobile kmalu pokojnino ali kakšno podporo, nešteviini prosilci priporočala', da dobe to ali eno službo, zapet druoi parparočila, da se zboljša njih položaj iitd. S posebnim navdušenjem je podpiral nacionalne delavske organizacije v njihovi borhi za socialne pravice -našega trpina, delavca. Ne da se našteti na kratko uslug vseh vrst, ki jih je izkazoval socialno aribkejšim slojem. Ustregel je takoj in učinkovito. Pisal na vse strani, prosil in priporočal; da bd šlo hitreje, je na licu mesta telefoniral, če 'bi mu bilo mogoSe, bi šel tudi osebno peš, samo da pomaga. Od zjutraj do večera so bila njegova vrata odprta, ure in ure je potrpežljivo poslušal prošnjike, ki so mu na široko razkladali najrazličnejše svoje težnje in težave. In mislite, dat je bil pri vsem tem mogoče ^nejevoljen, osoren? Ne! Čeprav je moral kolt bolnik sedeti, 'kakor prikovan ves dan za svojo pisalno mizo, je bil zmeraj dobre volje, šegav im zadovoljen. Zlato srce v junaških prsih! General Maister je bil tudi brezkompromisen nacionalist, ki je delal neumorno do zadnjega diha. Ko so se začele pri nas nebrzdane strankarske borbe, je general Maister z bolestjo v duši (ugotavljal napram znancem in prijateljem, da trpe v tej atmosferi nacionalni interesi. Pojavila se je tudi velikopotezno zasnovana revizijonist&čna kampanja, ki je vehementno reklamirala kraje, katere je on osvobodil, za Avstrijo, oziroma za veliko Nemčijo. Dnevno so se dogajali incidenti, ki so pričali, kako smo v vsakdanjih političnih borbah pozabili na težke žrtve in boje, ki so bili potrebni, da smo si priborili sedanjo sedemo mejo. V takem vzdušju se je bližala desetletnica osvobojenja Maribora. Ob tej priliki je hotel general Maister zopet povzdigniti glas narodnega borca, stvarnica in voditeljai Poklicali je svoje nekdanje sodelavce, in jim Razložil na kratko svoj načrt. Desetletnica osvobojenja se mora obhajati v velikem stilu, in istočasno se bo ustanovila v Mariboru Narodna Odbrana, ki bo združila vse .pozitivne nacionalne sile k skupnemu delu. Poziv generala Maistra je imet neverjeten uspeh. Izkazalo se je, kakšno popularnost uživa njegova osebas kakšno spoštovanje in prestiž vsi njegovi načrti im nasveti. Ob 10. letnici osvobojenja Maribora so se zgrnile mase, nič mamj kot 30 tisoč ljudi je prišlo takrat v Maribor, da se zaobljubijo ponovno svojemu voditelju in svoboditelju. Odbor Narodne Odbrane se je konstituiral iz ljudi pripadajočih vsem Cene ind. izdelkov in kupna moč kmetijstva O slogi Že leta in leta skoraj ni nobenega zborovanja in nobenega pogovora, kjer se ne bi naglašalo ikirLvičnega razmerja oen industrijskih izdelkov naprani cenam kmetijskih pridelkov in kupni moči našega kmetijstva. Ti glasovi ne prihajajo saimo iz kmetijskih krogov, nego ise talko mišljenje pojavlja tudi drugod. Čimdalje gosteje se glasijo zahteve, da je treba nivo industrijskih izdelkov znižati in ga prilagoditi nivoju oen kmetijskih pridelkov, ikupni moči kmetijstva v oboe, posebno 'Pa prenehati že enkrat z našo industrijsko avtarkijo (?) ter z zaščitnimi carinami ki da omogočajo industriji prekomerne dobičke na škodo kmetijstva. Pravijo tudi, da je pretirana industrijska zaščita onemogočila skoraj vsak uvoz industrijskih proizvodov iz inozemstva, _ katero je .zato) zaprlo trg našim kmetijskim; pridelkom, !kar je torej vzrok silnemu obubožanju maišega kmetijstva. Ni vse tako kot se od dalleč gledajočemu človeku nenadoma zazdi. Pri nas se ni vodilo premišljene industrijsko avtarkij sk e politike. Četudi se je v zadnjem času kar ulil dotok posebno tekstilne industrije k nam, ne moremo tega pripisati industrijsko avtarkij-efcim stremljenjem. [Resnica je namreč ta, da večina industrije k nam prehaja s starimi stroji predvsem zato, ker tu najde dovolj delovnega trga, da ga po mili vollji izkorišča, česar drugod po svetu ne more. Uvoz industrijskega blaga iz inozemstva se gotovo mi tako znižal, da bi se moglo trditi, da smo mi baš zato izgubili skoraj ves trg za izvoz naših kmetijskih pridelkov. Uvoz iz inozemstva je nazadoval s padanjem loupne moči našega porabnika in sicer je vselej prej padla naša kuipna moč, potem šele uvoz. Trg smo v inozemstvu postopoma izgubljali vedno pred nazadovanjem uvoza. Tonaža uvoza je iiz viška okoli 2 %A milijonov tom leta 1929 padla n. pr. v letu 1983 na manj kot 2 milijona ton. Tonaža našega izvoza! pa je od leta 1932 s (približno 5 K milijona ton do ileta 1932 padla na 2 Vi milijona ton ter se na leto 1933 poboljšala (?) na bliizu 3 milijone ton. Dočim je naš izkupiček leta 1929 znašal blizu 8 milijard dinarjev, je z letom 1932 padel na skoraj 3 milijarde, z letom 1933 pa naraste! na približno 31/3 milijarde dinarjev. Izkupiček inozemstva za k nam uvoženo blago je znašali leta 1929 blizu 7l/s milijarde dinarjev, leta 1933 pa blizu 3 milijarde. Atoo gibanje našega uvoza in izvoza za ves čas od leta 1919 dalje zasledujemo, moramo ugotovi#, da je konjunktura za naš agrarni izvoz bila samo takrat količinsko (a bolj redkokdaj tudi po izkupičku) ugodnejša kadar je inozemstvo v sili moralo biti zadovoljno tudi z našimi kmetijskimi izvoznimi pridelki. Naši kmetijski pridelki niso torej zato izgubili inozemskega trga, ker bi inozemstvu bil izpodrezain uvoz industrijskih izdelkov k nam, arnipak se je to zgodilo deloma zaradi sistematičnih 'kmetijsko avtarkičnih ukrepov držav, dotedanjih naših odjemalk, največ pa zaradi tega, 'ker naši kmetijski pridelki po svoji slabi vnovčevaflni kakovosti niso bili več sposobni konkurirati s pridelki naprednejših naših konkurentov drugih agrarno izvoznih narodov. To najbolj potrjuje dejstvo, da je n. pr. naš izvozni izkupdček 1. 1933. bil sorazmerno slabši ko leta 1932., dasi smo v letu 1933 količinsko izvoziili neznansko veliko več blaga. Oporekati ne smemo, da tudi oroizvajailni stroški našega kmetijstva vsaj v glavnem pač ne bi bili podraženi, ako marsikatera industrija ne 'bi bila kruto izkoristila svojega zaščitenega položaja Toda s tem bi naša izguba pri izvozu bila samo malenkostno manjša, v denar pa naše agrarno blago kljub temu ne bi 'lahko spravljali, kajti gflavno, na čemer zelo šepa naša kmetijskai izvozna roba — ni cena (saj itak vnovčujemo v izsrubo), nego je to njegova silaba vnovčljivost. Ta povzroča, da v inozemstvu izgubljamo trg. Zato menimo, da ne hi bilo pametno tlačiti cen naših industrijskih izdelkov z za- konskimi odredbami kar nasplošno. Še manj pametno bi bilo z odpravo zaščitnih carin hoteti povzročiti znižanje oen na nivo oen kmetijskih pridelkov. Naša industrija bi na tak mački bila uničenai, ubita bti bila tudi njena davčna moč, brezposelnost bi še bolj porasla in s tem bi še bolj padla tudi kupna moč našega notranjega trga, kmetijski pridelki bi tudi doma šli še manj v denar. Pač pa bi inozemska industrija, ko bi naša ležala na tleh, s pretirano visokmni cenami izrabila situacijo. Neomejeno odprtje vrat dotoku inozemskega industrijskega blaga k nam ne bi prineslo trajnega splošnega znižanja cen industrijskih izdelkov, tako da bi to odgovarjalo kupni moči našega kmetijstva, katero v inozemstvu le prav težko in notorično po zelo neugodnih cenah, da celo v izgubo vnovčuje. Kmetijstvu to gotovo ne bi koristilo. Naše kmetijstvo je takorekoč že ob zaslužek. Ako pride ob zaslužek še industrija in še tisto pičlo število zaposlenih, kolikor jih je še (ob slabih mezdah), kaj bo potem? Enemu mrtvaku, ki leži na tleh, vendar ne bomo pridruževali še drugega in tretjega. Naša izvajanja do tu, bi utegnil kdo tako tolmačiti kakor, da bi mi za vsako ceno hoteli zagovarjati industrijo. To odbijamo in povdarjamo, da nam je v agrarni državi čisto naravno — dobrobit kmetijstva vendar najr važnejši. Toda z ubitjam naše industrije ga ne bomo dosegli. Za to so druga pota. Talkim našim industrijam, za katere obstoja sum, da narod s svojimi cenami odirajo — bd bilo postaviti komisarje, ki bi imeli popoln ujpogled in ki bi bili upravičeni ob ščitenju tudi delavskih interesov, določati cene blagu po zakonu, komisarje, katerim bi za hrbtom grozil tudi zakon proti korupciji, ki ga še ni. Nadaljna pot je v tem, da bi se podvzelo vse potrebno, da bi se kmetijstvu z izboljšanjem' tržne konkurenčne kakovosti njegovih pridelkov — izboljšalo njegov zaslužek in s tem njegovo kupno moč. Mislimo, da gotovo ni tako prav kot so delali prejšnji režima, da kadar se je hotelo nekaj dati Petru, pa se je vzelo Pavlu. Naj se smeje Peter in joče Paveft ali obratno, narodno gospodarstvo s tam ne napreduje, nego se slabi Treba je novoustvarjati in napraviti tako, da ne bo jokal nobeden. Mrtvaka je treba obujati. Sredstva za to so znana. Tako diailekcteežnih, da usodnih zahtev kakor se iznašajo zadnje čase — ni mogoče realizirata kakor bi se človeku kar tako na brzo roko zdelo. Pri tej prilika moramo povdariti, da bi taka vprašanja moral najprej obravnavati predvideni »Gospodarski (privredni) svet«. Tu bi se nasproitstva interesov kresala pač samo med člani tega svata kot zastopniki kmetlijstva, industrije, trgovine itd., dokler ti zastopniki, uvidevni ljudje iz ljudstva in iz znanstvenih krogov ne bi našli najboljše poti in spravili interese vseh v soglasje, imajoči pred očmi vedno gospodarstvo in življenje celega naroda in ne posameznih skupin. Trenja tedaj ne bi prihajala vemkaj v živo žiivljenje ljudstva in potem ne bi bito tega, da bi enikrat jokal Peter, drugič Pavel, oba pa ne bi mogla nikamor naprej, nego bi se mučila zastonj, dokler ne propadeta. Pri reševanju teh vprašanj je treba pameti in stvarnega znanja. Velika vprašanja se ne rešujejo kar talko, pa naj bodo še talko boleča. Nasprotno, čim hujša so, tam previdneje se jih mora reševati, da se ne napravi še večje škode. S frazami o ukinitvi industrijske avtarkije in z zahtevama ali obljubami znižanja nivoja cen industrijskih izdelkov na nivo cen kmetijskih pridelkov in njih prilagoditve kupni moči kmetijstva — se stvari ne bo popravilo. Samo z redom in pravičnostjo v -industriji ter s podvigom tržne (kakovosti kmetijskih pridelkov bo mogoče ustvariti večji zaslužek in večjo kupno moč kmetijstvu, kot najštevilnejšemu odjemalcu industrijskih dobrin. strankam in stanovom, in pod njegovim vodstvom se je zgodiillo, da so prenehale vse strankarske strasti, vsa osebna in druga nasprotstva. Narodna Odbrana je začela živahno delovati, in kaj kmailu se je čuibil tudi njen vpliv. Vse zopet le po zaslugi generala Maistra. Prvi. in najneumornejši delavec Narodne Odbrane je ibil in je ostali do zadnjega diha general sam. Tisoči spisov so šli skozi njegove roke, vsako najmanjšo stvar je vzel osebno v pretres. Bilo je vseeno ali je šlo za kakšnega malega posestnika ali viničarja na meji, ali za kakega delavca v tej alti. oni nemški tovarni. V kolikor ga niso zadrževala razne stranke in obiski, je ves svoj prosti čas posvetil Narodni Odbrani. Pod njegovim' vodstvom so se izvršile razne važne nacionalne akcija, in arhiv Narodne Odbrane je danes najvarnejša slika njegovega delovanja. Saj vsebujte materiala za en manjšinski institut. Posebno pažnjo je posvečal general Maister koncentraciji vseh nac. sil, in je taila njegova srčna želja, da 'bi se pod okriljem Narodne Odbrane osredotočilo vso nac. delo v Slogi in bratstvu. Njegovi predlogi in načrti so vzbudili splošno priznanje in občudovanja me samo v Mariboru, temveč predvsem pri središčnem odboru Narodne Odbrane v Beogradu, kjer je veljala beseda generala Maistra kot odločilno mnenje v vseh važnejših nac. vprašanj. Občudovanja vredna je Mia njegova delavnost. Nobenega dela ni prelagal na ramena drugih, vse je izvršil sam, delal je takorekoč za 10 drugih; in to navzlic temu, da je bilo njegovo zdravje zrahljano, da so mu zdravniki priporočali! imtir in počitek in navzlic temu, da ni mogel sam .proučavati položaja v posameznih zadevali na ilicu mesta, ampak, da se je moral informirati šele potom zaupnikov in tretjih oseb. Vsaka nacionalna zadeva se je morala preiskati do največje .podrobnosti, kajti v vsakem slučaju je hotel izreči kančnoveljavno, toda pravično in brezkompromisno sodbo, oziroma odločitev. Pri vsem tam neumornem dellu pa se je general Maister udejstvovali še literarno. V poznih nočnih urah pa je sedel v svoji knjižnici ter sestavljal na podlagi ogromnega materiala, katerega je zbral ob prevratu, svoje spomine, ki bi morali iziti v najkrajšem času. Do zadnjega pogllavlja so bili že izgotovljeni. To zadnje poglavje je hotel dovršiti tekam dopusta na Uncu, ko mu je prekrižala ra Sune nenadna smrt. Še pred odhodom na Unec je klical k sebi funkcionarje Narodne Odbran©, jim dal za čas svoje odsotnosti točne odredbe in navodila, in veder 'in vesel go-vorJl o načrtih in idejah, ki se bodo izpeljale potem, ko se zopeti vrne. Vrnili so je! Vendar ne več, da predseduje naši Narodni Odbrani, temveč da leže v zemljo, katero je osvobodil in za katero je žival in delal do zadnjega diha. Slava njegovemu spominu! M. V. Ko so po 5. juliju 1934 odhajali zaupniki delavstva TPD, da poročajo delavstvu o prvem uspehu, ki ga je moglo zaznamovati v vsej svoji dotedanji borbi za svojo eksistenco, je veljalo kot popolnoma samoposebi razumljivo, da je treba obdržati popolno slogo. Vsi so se zavedali, da uspeha ni izvojevala ena ali druga skupina, še manj pa ena ali druga oseba, marveč da je bil uspeh le plod kompaktnega nastopa celokupneoa delavstva, kateremu se je baš vsled te popolne njegove solidarnosti pridružila tudi celokupna javnost. Zal je sloga pojem, ki se ga da razlagati na razne načine. Vedno se najdejo ljudje in skupine, ki razumejo pod slogo to, da pripada vodilno mesto njim, drugi jim pa morajo slediti. Če tega ne store, rušijo slogo. Ta pojav ni nov zlasti med nami Slovenci, ki smo vsled takega razumevanja sloge utrpeli največje poraze in doživeli največjo sramoto. Tudi po 5. juliju 1934 se je pokazal ta pojav, gospodje marksisti so čutili potrebo postaviti se v pozo voditeljev, ki so edini merodajni za žitje in bitje našega delavstva in katerim ja treba slediti pod vsakim pogojem in za vsako ceno, ker sicer ni in ne bo sloge! Spravili so se na Narodno Odbrano, začeli govoričiti o ljudeh, ki se za delavstvo sicer ne brigajo, pa hočejo pristavljati svoje piskrčke k ognju uspehov, izvojevanih zgolj po zaslugi marksistov, pozivali so predstavnika NO, naj pride na teren, če ima korajžo, in se zmeni z njimi iz lica v lice. Predstavnik NO je bil na terenu v dneh 7. in 8. julija 1934, nastopal skupaj z marksisti na javnih zborovanjih in bil na razpolago za vse mogoče obračune. Pa ga ni pozval k temu nihče, zlasti ne oni gospod marksist, ki ga je potem pozival na njegovi odsotnosti in- brez njegove vednosti. Če je tako postopanje možato, o tem se da razpravljati, poleg tega odreka NO takim gospodom pravico, da bi po- zivali na odgovornost bodisi organizacijo kot tako, bodisi njene predstavnike. Predvsem eno! Narodna Odbrana se ni mešala v to težko delavsko vprašanje radi kake demagogije, storila je to šele potem, ko je bila klicana na pomoč in je dobila z vseh strani pozive, naj sodeluje pri pogajanjih. Le vsled tega je poslala tja svojega predstavnika, ki ni nastopal kot oseba in v svojem imenu, marveč le kot član organizacije in p° nalogu te organizacije! Če in koliko je bil nastop NO umesten in koristen, to bodo presojali pač drugi in si naj gg. marksisti nikar ne domišljajo, da bodo igrali vlogo razsodnikov. V teh težkih časih bo NO zadnja, ki bo sledila poraznemu vzgledu marksistov. Napadajte, gospodje, zavajajte delavstvo, dolg0 te prilike gotovo ne boste imeli. Današnje razmere so tako težke in stanje delavstva tako obupno, da ga ne bo rešil noben ppsfl" meznik, pa tudi nobena skupina, za resR®v bo potrebna kompaktna celota, ki jo bodo tvorili delavci s celokupno javnostjo. Ne bomo odgovarjali na razne neokusnosti, ki so si jih že doslej dovolili gg. marksisti na raznih zborovanjih in v Delavski politiki. Tega ni treba. Odgovor jim bo dala bodočnost, odgovor jim bodo dali zlasti oni delavci, ki jim še danes slede, pa bodo slej ali prej spregledali, da s tem niso ravno koristili svojim interesom. Kdor išče celo v tako težkih in obupnih vprašanjih samega sebe, kdor pri reševanju tako težavnih pr°" blemov ne zna pozabiti na raznobarvnost možgan in prepričanj, ta ne spada k mi®1* kjer se rešujejo taki problemi, preko tof?® bodo šli dogodki svojo pot. NO doslej še nl storila te pogreške, pa je ne bo storila tudi v bodoče, ker je povsem samostojna, se ne puli za simpatije in ji je popolnoma egaln°’ ali je gg. marksistom všeč ali ne. Brez dvoma pa je za NO boljše, če ni in ne bo všeč spodi, ki res ne zna drugega kot pristavljati svojih piskrčkov. I. C. Nekaj misli o socialni politiki in evgeniki (Nadaljevanje in konec.) In človek, ki izpolnjuje to svojo dolžnost 'kot član naroda, ima tudi pravico zahtevati, da ga 'isti temu primemo podpira in mu omogoči sigurno eksistenco. V resnici pa temu ni tako. Ročni aili duhovni delavec — družinski oče — dobiva ravno toKko plače kot samec, ki skrbi Je zase, plus malenkostni znesek za vsaikega člana družine, kar ne zadostuje niti za hrano posameznega člana; kje je pa potem še vse drugo poleg lastnih kulturnih potreb. Delati mora torej svojo pdačo, ki je enaka plači samca med vse člane družine, kajti družinske doklade praktično ne pridejo v poštev. Jasno, da se potem vsakdo boji in se brani otrok, ki pomenijo v današnjem času in v teh razmerah pavpaniza-cijo in ogroža eksistenco družine. Doklade za družino bi morale biti vsaj v znosnem sorazmerju, ne pa v zasmeh. Dalje so potrebne podpore za poroko, družinsko zavarovanje, za katero bi morale obvezno prispevati tudi družine brez otrok in samci; potem kolonizacija, na ta način, da se dado brezplačno v last zemljišča v maloobflju-danih krajih; decentralizacija .industrije 'in nadzorstvo nad njo, posebno glede delavskih mezd in njih razmerja do faktičnega obrata. Socialna politika bi morala imeti stolno evidenco nad mezdami to bi morala biti pooblaščena1, da regulaitivno upliva na njih višino. Posvečati bi bilo treba največjo pažnjo stano-vanjskim prilikam in pospešiti in omogočiti zidanje hiš, kar mora- izboljšati gospodarsko podlago družini, kd je steber države in kateri je vsled tega treba posvečati najskrbnejšo pažnjo. Seveda se pa ne smemo zaleteti v to delo Slepi. Treba je za oblljudovanje stroge izbere, če nočemo zagrešiti še večjega zla. V vsakem narodu je gotov odstotek individuov, katerih dedna masa ogroža duhovni in telesni nivo naroda in s tam 'končno tudi njegov obstoj. Take individue je treba brezpogojno izločiti iz to akcije in preprečiti njih razmnoževanje. Potrebna je vestna izbira oseb za zakon. To je pravica, še bolj pa dolžnost države, da pazi na dobro kvaliteto bodočih roditeljev, da varuje in ohrani narodu dobro dedno kvaliteto. Seveda se bodo vselej našle osebe, ki se bodo upirale takemu ukrepu, sklicujoč se na individualistične pravice. Vendar ima občest pravico do kontrole v tam pogledu. Nujno nam je treba zakona, ki .predvideva pred poroko predhodno zdravniško preiskavo obeh oart-narjev; vsakdo, ki se namerava poročiti, bi moral z uradnim spričevalom dokazati, da ja zdrav. Dokazati bi moral, da predvsem ne boiuje za dednimi duševnimi in telesnimi hibami, kar bi v interesu oboasti za vselej onemogočilo poroko. Take hibe so n. pr. podedovana slaboumnost, bebavost, razne duševne bolezni, dedna padavica, dedni ples sv. Vida, dedna slepota in gluhost, težka telesna spačenost, Iki se podeduje od rodu do rodu in težak alkoholizem. Posebno kar se slaboumnosti oziroma manj izrazite debilitete tiče, obstoja nevarnost, da se ne spoznai, kar se taki individui v svojem krogu včasih prav dobro udejstvujejo in socialno uvrste, s .svojo slabo dedno (kvaliteto pa pokvarjajo cele rodove. Taki lindividul v duhovnem oziru resno ogrožajo potomstvo. Težja je odločitev v vprašanju alkoholizmu; vendar tudi to ni tako težko, ker so znaki, če že ne telesni .pa duševni več ali manj manifestni. Za to grupo bolezni je izbira nujni postulat, ker vemo, da taki individui tudi sicer gospodarsko silno obremenjujejo narod. So to po večini kriminalni tipi, ki jih je treba prej ali slej vzdrževati v hiralnicah, umobolnicah in v ječah. Dalije ne bi smel noben kandidat bolovati za 'infekcijskimi boleznimi, predvsem ne sa tuberkulozo in (spolnimi boleznimi. KoMko imamo primerov, ko okuži en partner drugega, tako s tbc., ali drugimi spolnimi boleznimi in posledica je hiranje, trpljenja in ogroženo je zdravje potomstva, če se ne rodi že okuženo. Vsled takih bolezni iin dal anezmožnosti reditelja zabredejo družine v strašno bedo, >z katere žal često ni drugega izhoda kot v prostitucijo in zločin. Potem pa jih sodi dlružba, ki je mimo gledala, kako se je zlo započelo- Posebno pažnjo bi bilo treba posvečati skritim znakom dedne obremenjenosti. Kajti često se pripeti, da je dedno obremenjen3 oseba na videz zdrava in pri otrocih pa so potem pojavijo hibe, ki so jih imeli dedje a'* pradedje. Seveda je preiskava v tem vpogledu težka, osobito .spočete, ker često niso znani niti niso zbrani podatki o zdravstvenih razmerah prednikov. Material bi bilo treba zbirati sedkj in to o sedanjih ganeraoijah in. kolikor se pač da po ustnih poročilih, o prejšnjih. Za kasnejša pokoljenja pa bd bil zbran že lep material o evgeničnih podatkih. L« začeti bi bilo treba. Dejanski se ta material danes že tudi zbira; saj spremlja današnja medicina otroka takorekoč od rojstva do trenutka, ko zapusti šolo. Samo praktičnih konsekvenc še ne izvajamo. Ugotavlja se konstitucija, zdravstveno stanje otroka, dedne prilike iM. pri tam pa mimo gledamo, kako s® zdrav, dober rod dedno kvari in se narodu dela škoda. Če pa hočemo izvajati izbiro, potem Je nujno, da se uvede obvezna prijava prejo omenjenih bolezni in hib, kot je danes obvezna prijava za nekatere nalezljive bolezm in kot je nujno potrebna prijava za tubefk«' lozo. Na ta način bi zdravstvene oblasti' vodile točno evidenco o dedni kakovosti narod®' Poleg teh gospodarskih ukrepov, poleS izbire pa poznamo tudi biološko sredstvo, t- J-sterilizacijo, ki absolutno prepreči vsako možnost razmnoževanja imdividuvov s silabo dedno maso, katerim pa se more potem P°r°^ dovoliti. Je to pojem, ki danes, še mnogo 11'f" naravnost elektrizira, čim zaslišijo to bese®* Sterilizacija in Hitler, to je za Evropejca 11 •' razložljivo, ker ne pomisli, da se steriiliz^ izvaja v nekaterih državah Severne Amerik že dokaj let. Brez dvoma je to najsigurne]^ metoda za očuvanje evganično dobrega m teriala s tem, da se prepreči razmnoževanF dedno manjvrednih elementov predpostavi^ no seveda, da jo izvaja le oblast. Ta metoa^ je naletela na hud odpor ne samo. v Prav'_, krogih, ampak tudi pri ljudstvu, kar je pop1^ noma razumljivo, če vpoštevaimo dejstvo,, še ni preboljeno individualistično po katerem je oseba nedotakljiva. Ali nost že prehaja preko tega. Prad o&mi P ba imeti koristi občesti in seveda awLnovati meznika, vendar ne sme siednje s občim interesom. Odpor pa bo,cas _ saj se s časom spremene Ahčin. PO NASI ZEMLJI Ljubljana Prejeli simo: ■Dragi brat urednik! ,?ray veseli me, da je naš ^Pohode z Predidočo številko ponudil nam ljubljanskim srajcam priliko, da se enkrat javno spom-imo sami sebe in da torej tudi mi pristni JUbljanski purgarji zasučemo svojega uma “»vitli meč v obliki peresa in da začnemo pi-o našem rojstvu, življenju, pravicah, dolžnih in nsodi. 'Večkrat se zgodi, da človek tisto, kar mu pred nošami, na jdalje išče in tako simo dl me ljubljanske srajce iskale same sebe se do današnjega dne. Vzrok pa leži naj-orze v tem, da hodimo ljubljanske srajce naj-eckrat ali pa vedno le za nosom in to mnogokrat prav za dolgim. Toda ne iščimo dlake v jajcu. Dejstvo je, * .1® z današnjim dnem stopila »ljubljanska na Prag nove dobe in v tem zgodo-ie*1 i m *ren°tku stojim pred zrcalom svo-»lastnega »jaz-a«, pa se mi kot pristnega jubljančana poloti neka velika notranja raz-ojenost, ali naj poprimem za načeto vpiraša-J®stališča Ljubljančana ali srajce. Toda liat 56 ne ^0111 mudil dolgo. Z uprav ljub-J nako prožnost jo možgan ge povzpnem čez °vlrT°. in se primem kar onega, kar pride ZacT v. ^Ijančanom, to je /njegove srajce. ne bom nič, saj sem po dol-du5 r študijah im raiaiskavanjih ljudskih sraic) m°gel ugotoviti, in to še prav in 0 v Ljubljani, da se življenje, trpljenje n Us°da Ljubljančana prav malo ali pa nič j , raz’ikuje od usode sTajce. Zato pa kar na lia ^ nai bo srajca gor, srajca dol, Ljub-jancan je pač vedno v njej in to je ponos 88 >^!ubljamskih srajc«. Torej ti predraga srajca! Predvsem je treba vedeti, da je srajca ^obhodno potrebno prebivališče in zavetišče Ljubljančana, ki je premične in vihrave na-v^6’ ^a^.or Ljubljančan. Od okoliščin je se-®da odvisna njena velikost. Če je Ljubljan-velik, je večja, če je majhen je .manjša, včasih pa se zgodi, da je tudi nasprotno, te-seveda niti za velikega, niti za majhnega Ljubljančana ni dobrega občutka v njej. Posebno karakterističen del srajce pa je njen ovratnik, ki je včasih mehak, včasih pa tudi trd ali po ljubljansko »poštirkanc. Ta ovratnik služi za to, da Ljubljančana tišči v vrat in da mu drži glavo pokoncu. V tem namenu pa ga izpopolnjuje še gumb, s katerim delata prav zvesto roko v roki, tako da čuti Ljubljančan vedno usodo svoje srajce na goltancu, fake gumbe pa ne izdelujemo doma, marveč večinoma uvoženi iz inozemstva ali kod rugod, kjer obstojajo velike in manjše to-arrie gumbov, ki potem tiščijo Ljubljančana za vrat. Pa je tudi v drugih ozirih ovratnik in gumb zelo važna reč. Oni dan sem imel opravka na našem magistratu, oziroma bolje receno pri našem gospodu županu. Seveda f®jjn za to priliko oblekel nedeljsko srajco, 77:50 s »poštirkanim krogelcemc ker sem mi-da bom bolj držal glavo pokonci. No še) ■ 111 m sem res držal glavo zelo pokonci, tako {JurrVK111 Se ^ar sam se,bi dopadel. Tudi z8 zftin se sempatja potipal, ker me j« stala ° ° **®čal v goltanec. No, pa sva sl Ponosi ®°spodom županom iz oči v oči, jaz ‘v zavesti, da imaim >poštiirkam fcro- \r ela sva: nes .sai veste gospod župan, časi so da- brL ’ kriza je velika, zaslužka malo. zposeln sem, družino imam .. .< ,ra. "J^gov pogled .je ušel na mojo nedeljsko zazehiln na P°škroban ovratnik. Mene je kar _> pa mi je bilo že žal, da sem se tako stistn Oh> zakaj nisem še pred1 vrati hiitro hodi 0Vratnik v žep, brezposelni vendar ne je jjj,2 ovratnikom, o jaz butec butalski. Pa Lrumh° Prepozno in poleg tega me je še moni, 8,rahovito tiščal v goltanec, da nisem n°hene več ziniti. ljeik\ Sl>0ne more *n ni niogel nastati iz ime-nam v * Samo ime pa ničesar ne dokazuje, kot njenih im * mit°logiji priča dolga vrata nepojas-»amo v sl6*’ • ^anikati zvezo dveh imen smemo Potez) ir- *•?^u’ da poznamo značaja (vsaj nekaj *Trigia v,.1. Za imenomal Ali ve K- K- kaj o Trivigantev u U xve’ kdo ie,bil in kakšen je bil zavzi>i t>» K°nčno se vprašam, čemu se je g. K. Prav za Triviganta? listku 1' Koštial piše, da v omenjenem pod- ali Tri vi »a?1* ,ole: *da ie tisti >b°S« Tervagan v Pozni i-ki ]e bil >na znan v kletvicah ki e« i~Tr * vek Pri vojakih in mornarjih« in ‘stovetp Ariost v »Besnem Rolandu« XII., 59., Zidavi 8 Svetovidom, ki se je imenoval tudi Srni j.,.’ 'Jer so ga zahodni Slovani upodabljali s t6s«ice« Blavami. V tej trditvi ni prav nič ^ri«l-?La •>*rditev« je sestavljena, da je Tervagan Prav J;x’n a. 18 Syetovit. V kateri torej »ni kot da*? rf8ru®e*? G- K. piše samo o Tervaganu, Sanje n t 8 avna »trditev« tistega listka. Vpra-jugu ; lervaganu sodi v vprašanje Triglava na Sama ka|em j*a znto tudi navedel. Oblika listka vPra5ani<> • , 8eH* hotel povdariti zanimivost Ja 1 figlava-Svetovita v Kninu. Hotel sem narediti malo »reklame« za ta zelo zanimivi kip. Izrecno imenujem to stvar problem: »zelo interesanten problem v naši stari kulturi« in: »S tem je bežno orisan problem troglavega Svetovita v Kninskem muzeju —«. V tem vprašanju je važno najprej to, da je Triglav, kot zapadno ime, čaščen na jugu, vzlic temu, da ga Slovžni, ki so se v 5. in 6. stol. naseljevali — niso poznali! Prav isto velja o Svetovitu! Jaz tolmačim to tako, da je češčenje tega božanstva od mnogo prej, iz prve dobe Slovanov v Evropi, par stoletij pred Kr., čeprav je Kninski kip lahko mlajši. Radi tega me zanima Tervagan samo kot priča za Triglava na jugu! Kot tak je Tervagan važen, kot »anglosaksonsko« ime je smet! Da je Kninski Triglav Svetovit mi potrjuje delo Maruna: Arkeologičkj pril. o religiji poganskih Hrvata (Starohrvatska prosvjeta, Knin, 1897 p. 78, 141.) kije o »Sevidu« Vačanskem istega mnenja. Pridružuje se mu (N)iederle v svojem t. zv. Včstniku slov. starožitnosti, Praha, 1898. Kelemina v svojih »Bajkah in pripovedkah« nam omenja še enega Triglava ob Milštiitskem jezeru iii ga tudi imenuje Triglava. Dr. M. Robič (Vera st. Slovanov itd., Popotnik 1927.) pa negira Triglava na jugu, češ da samo ime naše gore »ne zadostuje«! Istočasno pa trdi, da so na jugu častili Svaroga in Dažboga, ki sta vendar eno s Triglavom (Br., n. d; str. 91 in IV. pogl.)! Triglav ni prvotno ime, ampak samo priimek prvotnega božjega imena, n. pr. (Br.) Svarožiž Triglavi, pri nas mogoče Svetovit Triglavan (Tervagan)! Ker mi gre za Triglava na jugu, mi je Tervagan, kot vsakemu, ki ima kaj ljubezni za naše starine, sveto ime in vredno, da ga raztolmačimo, čeprav to stane — obširen podlistek! »Kako sipo malomarni za svoje starine!« je bil prvi naslov in ta še danes velja! Upam, da mi nihče ne bo zameril, če branim — božje ime Triglav, in če sem nekaj »trdil«, moram tudi na lastno pest razložiti to — spako! Nisem jaz trdil, da je Tervagan istoveten s Triglavom, ampak, kot sem to jasno napisal, Briickner in Haškovec! Haškovca ne poznam, pač pa Briicknerja, ki je resen in zelo kritičen mitolog! Navedel sem tudi mesto: »v predgovoru italijanske izdaje svoje »Slovanske mitologije« (Bologna, Za-nichelli, 1923.)« in izpopolnjujem danes, ker g. K. mogoče ni našel: na straneh XI, XII. Mitologia Slava. Traduzione dal polacoo e note di Julia Dick-steinowna! Naj bi se g. K. zmenil z Briickner jem in Haškovcem, ne z mano, ki se vendar smem opreti na takega moža kot je Briickner I B. se ne boji povedati Italijanom naravnost, kdo je Ariostov Trivigante, ki vendar predobro poznajo tisto sporno mesto (XII., 59.): »Preklinjajoč M. in T. in svoje vere (moham.) vsakega učitelja in gospoda« = »Bestemmiando Macone e Trivigante E di sua legge ogni maestro e donno«. Tako naiven Briickner vendar ni, da bo mislil, da se da Italijan oslepariti, da si je Ariosto Pod »Trivigantom« mislil — slovanskega boga! Čemu potem takem g. K. iz zveze razlaga, kaj si je Ariosto mislil, namreč: »kakega mohamedov-skega učitelja ali preroka ali »gospoda«, nikdar pa ne slovanskega boga«! 0 »bogu« v Ariostovih mislih ni govora, še manj o nečem — slovanskem! Prevzel je frazo »Macone e Trivigante« iz francoskih romantičnih pesnitev! Da se dožene izvor temu imenu, bi bilo treba k francoskim epopejam XII. stoletja, ker je pisal Ariosto svojega »Orlanda« šele od 1505.—1515. leta, torej malo prepozno, da bi mogli ž njim kaj dokazati! Zato je povsem brez pomena. Kaj je A. iz Tervagana čul: Arabca ali Slovana, človekovo ali božje ime! Ne oziraje se na to, da A. ni znal slovanskih jezikov, ni bil filolog, ne zgodovinar, ne mitolog, in da je svet presneto slabo poznal, ker ga je gledal kot romantik samo iz svojega umetniškega stališča. Razen tega je A. vse mogoče motive znašal skupaj in je porabil od načitanega gradiva vse, kar je le mogel. Tako je bilo tudi z dvojico »Macone e Trivigante«, katera preklinja vojščak Ferran, moha-medanec, kar je vendar gola oslarija! Mohameda-nec tega ne bo nikdar storil, potem pa ne bo preroku družil še katerega, ne preroka no »uči telja« ne »gospoda«! Popolna nevednost Ariostova! On je samo vedel, da so kristjani preklinjali »Mohameda in Triviganta« in je to kletvico položil v usta muslimanu, namesto krščanskemu vojščaku, ki se je bojeval neprestano s tujeverci, krivoverci, z muslimani kot s pogani. Zato sta mu tudi pro-rok »Mahom« in božanstvo »Tervagan« (= Triglav) sodila skupaj! Ariosto pa ni razumel tega imena! Najbrže pa je tudi zamenjal priseči — preklinjati. Da pa razumemo, kaj si je pod Trivigantom mislil Ariosto, zato res ni treba učenjaka! G. K. naj bi nam raje raztolmačil starofrancoske verze, v katerih sta omenjena »Mahom et Tervagan (t)«! Tega pa žal ni storil, še manj, da bi dokazal, da je Tervagant zares kak prerok, učitelj ali gospod »mohamedovski«! Zgodovina nas pri tem pusti na cedilu. Ne pozna zgodovina nobenega preroka, ki bi bil prerok po Mohamedu, ker je to tudi v Islamu nekaj nezaslišanega! Učiteljev Islam ne pozna, najmanj takšnega, da bi mogel biti imenovan vštric z zadnjim prerokom! Tudi gospod (donno) je nemogoč, ker bi to moral biti velik, slaven vojskovodja ali vladar, o katerih nam zgodovina dosti pove in jih dosti našteje, a med katerimi Triviganta—Tervagana ni najti! Trivigante torej na noben način ni mohamedane«! Cernu potemtakem razlagati Ariosta! Ne Ariosta, ampak ime samo in dokumente XII. stoletja! (Dalje sledi.) Poročila s skupščine oblastnega odbora NO POROČILO predsednika akcije »Svoji k Svojini« in člana Oblastnega Odbora br. dr. Dularja Milana na skupščini Narodne Odbrane dne 24. junija 1934 Dovolj je bilo že predavanj in mnogo člankov napisanih o gospodarskem delu, težnjah in ciljih Narodne Odbrane, da bi Vas danes ob obilici drugih referatov ponovno mučil s to temo, M Vam je vsem dobro poznana. K poročilu, ki ga je že podal tajnik brat Matelič, naj' dodam, da mi je Oblastni Odbor poveril vodstvo akcije »Svoji k Svojim« med poslovno dobo. Imeli smo skupne seje, pa tudi seje odsekov te akcije. K sodelovanju smo pritegnili kader priznanih gospodarskih strokovnjakov in tudi naše gospodarske organizacije in ustanove. Vsi gospodje so aktivno sodelovali pri delu v okvirju akcije, izvzemši nekaterih, ki so že kmalu po ustanovitvi akcije s svojim delovanjem prenehali. Organizacija te akcije je uvedena tako, da delujejo zase štirje odseki in sicer odsek producentov, kateremu načeljujem jaz, odsek trgovcev, kateremu načeljuje brat Kobenter, odsek trgovskih pomočnikov, z načelnikom bratom Mateličem in odsek konzumentov, ki ga je vodil brat Mlekuž. Najbolje so pač organizirani producenti, naše tovarne, katere je tudi najlažje zainteresirati za to akcijo. V članstvo producentskega odseka smo sprejemali industrijska podjetja po načelnih navodilih Središnjega Odbora. V tem odseku je včlanjenih 93 industrij. Žal pri obrtništvu naša akcija kljub naporom ni našla razumevanja. Konzumente organizirati je težje. Poskusili smo to na način Središnjega Odbora tako, da smo povabili vse nacijonalne, kulturne, karitativne in tudi stanovske organizacije in društva na kolektivni vstop v akcijo z vsem svojim članstvom in pozivom, da izvedejo med svojim članstvom širokopotezno propagando za našo akcijo. Odzvalo se je do danes 19 društev, ki štejejo 24.000 članstva. Predvsem pa je treba prepričati narod o neob-hodni potrebi naše samorešilne akcije, tako s pisanjem člankov, s predavanji po mestih in deželi prilikom zborovanj in sestankov organizacij Narodne Odbrane, s predavanji v radiu, ličnimi tablicami itd. Vse to se je izvedlo v zadovoljivi meri. Elan akcije »Svoji k Svojim« je tako močan, da ga je treba celo zavirati, ker nas v podrobnem organizatornem delu še niso dosegli nekateri Oblastni Odbori v drugih banovinah, moramo pa korakati v ravni liniji enotno in istočasno po vsej državi. Dne 10. marca t. 1. nas je posetil predsednik gospodarskega odseka Središnjega Odbora Narodne Odbrane iz Beograda brat Dostanič. Ob njegovem prihodu smo sklicali širšo konferenco, na kateri je br. Dostanič poročal o gospodarskem delu in načrtih Središnjega Odbora. Razprava je bila zanimiva, instruktivna za nas in za br. Dostaniča in gotovo doprinesla k zbližanju in razčiščenju nekaterih vprašanj. Po njegovem navodilu smo v našem Oblastnem Odboru osnovali gospodarsko-socijalni odsek. Gospodarsko-socijalni odseki Oblastnih Odborov so v neposrednem stiku z gospodarskim odsekom Središnjega Odbora v Beogradu. Taki odseki se morajo organizirati ne samo v Oblastnih odborih, marveč tudi pri vseh krajevnih organizacijah. Delo teh gospodarsko-socijalnih odsekov je mnogostransko in obsežno. Zanimivo je, da smo razvideli iz različnih izjav in navodil vodilnih bratov Narodne Odbrane v Beogradu, da posveča Narodna Odbrana svojo glavno pažnjo baš gospodarskim in socijalnim problemom v naši državi. Oblastni Odbor Narodne Odbrane v Ljubljani je vključil v osnovani gospodarsko-socijalni odsek tudi akcijo »Svoji k Svojim« in pritegnil k sodelovanju našo agilno inženjersko sekcijo. Skušali smo in še skušamo zbrati pridne sodelavce, strokovnjake na vseh poljih našega gospodarstva, ne izvzemši važnega kmetijstva in soeijalne politike. Ta gospodarski odsek je v okviru Oblastnega Odbora izdelal predlog za izvedbo projekta o na- črtnem ali bolje rečeno smotrenem gospodarstvu v naši državi in ga predložil Središnjemu Odboru v Beogradu, ki je ta predlog z zanimanjem osvojil, ni pa še podal konkretnih navodil za izvedbo, odnosno sploh za začetek tega dela. To bi bilo, bratje, v kratkih obrisih prilično vse, kar imam poročati o delu gospodarskega odseka in akcije »Svoji k Svojim« Oblastnega Odbora Narodne Odbrane v Ljubljani. Iskreno rad bi poročal o živahnejšem delovanju, o večji razgibanosti, ker je bilo v to dobre volje dovolj. Po mojem mnenju pa nas zadržuje nekoliko Središnji Odbor v Beogradu, in sicer iz razloga, ker smo v svojem delovanju morda že nekoliko predaleč napram oblastnim odborom v drugih banovinah, ki nas morajo dohiteti. Predpogoj srečne izvedbe našega programa pa je — enotnost in enak elan po vsej državi naenkrat. Zdravo! POROČILO PREDSEDNIKA ZDRAVNIŠKEGA ODSEKA in člana Oblastnega Odbora br. dr. Ahčin Marjana na skupščini Narodne Odbrane dne 24. junija 1934: Zdravniški odsek šteje danes 32 članov, ki vsi delajo na procvit organizacije. Delo zdravniške sekcije je bilo doslej precej omejeno in to predvsem radi dejstva, ker ni bilo nobenega zdravnika v zakonodajnem odboru, kar se je izražalo pri vseh doslej sprejetih zdravstvenih zakonih. Kot izgleda, se bo v bodoče precej izpremenilo, tako da bodo sodelovali pri zdravstveni zakonodaji tudi zdravniki, da bi imel torej zdravniški odsek tudi na tem polju svoj vpliv. Doslej je zdravniški odsek proučaval socijalno-medicinske razmere med našim narodom, da bi mogel ob dani priliki iznesti svoje predloge za izboljšanje istih. Dalje se usnešno udejstvuje pri socijalni reformi v zdravniškem stanu. Oblastnemu Odboru Narodne Odbrane daje na razpolago predavatelje, ki pa tudi sicer predavajo o medicinskih in soci-jalnih problemih med narodom. Akcijo »Svoji k Svojim« podpira s tem, da propagira med svojimi člani konzum domačih medicinskih preparatov. Sadovi zdravniškega dela med narodom se ne kažejo takoj, temveč tekom generacij. Uspehi delovanja zdravniškega odseka se bodo vidno pokazali šele tedaj, ko bo mogel sodelovati tudi pri reševanju socijalnih problemov. Zdravo! POROČILO PREDSEDNIKA INŽENJERSKEGA ODSEKA in člana Oblastnega Odbora br. ing. Lindtnerja Mirka na skupščini Narodne Odbrane dne 24. junija 1934: * * * Bratje! Podam naj kratko poročilo inženjerske sekcije Narodne Odbrane. Predno pridem na delovanje samo, moram navesti vzroke, zakaj se je inženjerska sekcija ustanovila. Nekoliko nas zaposlenih inženjerjev je prišlo do zaključka, da so mlajši inženjerji, posebno še brezposelni, brez vodstva. Nikdo jim ni mogel dati materielne in moralne pomoči in to mlado generacijo je bilo treba opredeliti. Na večjih pripravljalnih sestankih smo prišli do zaključka, da nam more v tem pogledu pomagati samo Narodna Odbrana, posebno še radi tega, ker smo mi mladi inženjerji stremili, da se aktivno udejstvujemo na polju narodnega gospodarstva. Edino garancijo, da uspemo v tem glavnem našem cilju, da skušamo opozarjati jugoslovanski narod na greške, ki se dnevno napravljajo in s katerimi postajamo vsak dan bolj financielno zasužnjeni po tujcu, smo uvideli v Narodni Odbrani. Narodna Odbrana nas je sprejela pod svoje okrilje in dolžnost mi je, da tu pred forumom občnega zbora ugotovim, da nismo bili varani, da so nas stari narodno-Odbranaši sprejeli kot brate, nudeč nam vso svojo pomoč. V okrilju Narodne Odbrane smo našli šiioko polje dela v nacioualno-gospodarskem pravcu in zato se je sekcija udejstvovala pri akciji »Svoji k Svojim«, kjer ima stalnega delegata, kakor tudi pri gospodarskem odseku Narodne Odbrane. Odbor sekcije je imel po potrebi skoro vsak teden odborove seje, kjer so se obravnavala tekoča vnrašania. Sekcija je imela razven ustanovnega občnega zbora dne 30. januarja 1934 še dva članska sestanka, kjer so se obravnavala po večini gospodarska vprašanja, predvsem pa smotreni gospodarski načrt za celo državo v svesti si, da je jugoslovanski inženjer poklican, da vodi narodno gospodarstvo celokupnega jugoslovanskega naroda. Ponovno moram poudariti, da je tudi Oblastni Odbor pri vseh teh težnjah krepko podpiral delo- krog inženjerske sekcije. Sekcija je izvršila razne intervencije v korist svojih članov in je s pomočjo moralne sile Narodne Odbrane tudi uspela, da smo zaposlili 4 naše brezposelne kolege. Sekcija se je dalje udejstvovala pri raznih radio predavanjih in aktivno sodelovala pri našem glasilu »Pohodu«. V upanju, da se bo delokrog v doglednem času še mnogo bolj razširil, prosim bratsko skupščino, da nam je še nadalje naklonjena, tako da nam stoji stalno ob strani in pomaga moralno in materielno našim brezposelnim bratom, da bodo tudi oni mogli dati naši s krvjo obliti domovini svoje sile na razpolago in tako bili koristni člani Narodne Odbrane. Zdravo! Pravilno zavarovanje »Kmetijski list« z dne 4. t. m., štev. 27, je prinesel dlanek »To se mora nehati«, katerega je ponatisnil »Pohod« z dne 14. t. m., štev. 28, s posebnem dodatkom. Ker vsebuje članek glede pravilnosti zavarovanja trditve, ki niso v skladu z zavarovalnim zakonom, smatira podpisana Krajevna zveza zavarovalnic v Ljubljani nastopno pojasnilo za potrebno. V naši Dravski banovini je še vedno v veljavi stori avstrijska zakon o zavarovalni pogodba z dne 27. decembra 1917, drž. zak. štev. 501. Ta zakon, katerega kratko imenujemo tudi zavarovalna zakon, ureja zasebnopravne odnose med zavarovalnicami in zavarovanci. Zaeno z zavarovalnim zakonom je izdalo pristojno ministrstvo vzgledne splošne zavarovalne pogoje, ki so jih morale prevzeti vse zavarovalnice in v celem obsegu popolnoma odgovarjajo določbam zavarovalnega zakona. Ker morajo po predpisih zavarovalnega zakona biti splošni zavarovalni pogoji priključeni vsaki zavarovalni ponudbi in polici, ima vsak zavarovanec doveijno prilike, da se spozna z določbami zavarovalnega zakona in po njih uredi, odnosno pozneje preuredi svoje zavarovanje. Zavarovalni zakon je dober, kar dokazuje dejstvo, da so ga prevzele vse nasledstvene države z mali mi in nebistvenimi spremembami in da dima zavarovalni zakon z enakimi načeli tudi Nemčija, ki stoji na majvišji stopnji zavarovalnega razvoja v Evropi. Zavarovalni zakon je zgrajen na načelu, da je zavarovanec gospodar zavarovanja in da zavarovanje ne »me privesti do obogatitve. Zakonodavec stoji namreč na stališču, da zavarovanje ni loterija, ne sme biti ndkaka špekulacija!, temveč je le ustanova, ki povme kot odškodnino le ono vrednost, ki jo po požaru uničeni predmet ima ob času poižaira. Zakon izrecno dollioča, kako da se ugotovi ta vred-ncst, ki se imenuje zavarovalna, vrednost. Po določbah zakona velja kot zavarovalna vrednost in sicer pri stavbah znesek, ki je potreben po krajevnih cenah ob času požara za novo stavbo, odštevši zmanjšano vrednost vsled starosti, obrabe in drugih vzrokov. Zavarovanec prejme kot odškodnino samo tako izračunan znesek in po določbah zavarovalnega zakona tudi tedaj, če je po požaru mučeno stavbo zavaroval preko tega zneska, če je zavarovalna vsota višja kot zavarovalna vrednost. Za najvišjo mejo odškodnine je torej merodajna izključno samo zavarovalna vrednost in ne zavarovalna vsota, ter je povsem pomotna in po zakonu pro-tivna trditev', da mora zavarovanec v vsakem slučaju kot odškodnino prejeti celo zavarovalno vsoto — t. j. toliko, za kolikor je zgradbo zavaroval. Tak postopek bi privedel do grde špekulacije posameznih zavarovan- NAšA ZMAGA IN PORAZ NA KOROŠKEM (Nadaljevanje) Medtem pa je postajal tudi položaj celjskih rin mariborskih čet, katerih ofenzivo so volksverovske čete z močno ojačanimi rezervami ustavile ob reki Krki pred Celovcem, nevzdržen, ker so naši polki pni ofenzivnih napadih utrpeli občutne izgube^ saj so Volks-verovoi uporabljali v borbd vsa mogoča modema boijna sredstva, s katerimi so prizadjali našim napadalnim četam občutne izgube. Ker je V oiksverovska komanda vudela s prodorom jugoslovanskih čet do Krke Celovec nevarno ogrožen, je odredila svojim četam prebod aiz obrambe k napadu, dočim je mašim četam tudi v odseku zapadno od1 Velikovca enako kakor na drugih odsekih občutno primanjkovalo rezerv, zato je bila vsaka misel na obrambo zasedenega ozemlja iluzorna. Da bd se čete docela ne Mecdmiralo, je naša komanda odredila umik na naravno črto Dravo, kar je bilo brez večjih žrtev izvršeno. Toda celjskim in mariborskim četam ob Dravi in pri Velikovcu je sledila nova nevarnost. Ljubljanske čete na levem krilu obrambne fronte pni Apačah niso mogle vzdržati sovražnega pritiska dn so se pričele umikati prati Galiciji, ki so jo zasedlle volks-verovske čete dne 4. maja popoldne. S prodorom volksverovskih čet v Galicijo, ki tvori nekaka vrata iiz Roža v Podjuno, je bil zadam našim četam najtežji udarec, ker je bilo sedaj volfcsverovski komandi omogočeno vtreči čete iz smeri Grabštanja preko Mostnika (Anamosta) oeljskiim in mariborskim četami, Jri so držale nove položaje ob Dravi pri mostiščih v Tinjah—Kamen in Velikovcu, v hrbet. Ker se radi neprestanega pritiska volks-verovskih čet ljubljanske čete tudi vzhodno od Galicije, niti pri Miklavčevem in na črti Železna kaplja, Ziitara vas, Dobrla vas, Sinča vaa, niso mogle ustavM, je komanda odredi-Ja umik celjisikih in 'mariborskih čet ter od- delkov sloven. planinskega polka iz smeri Tinje—Kamen—Veflikotvec, ki ipa je med tem že padel v roke volksverovskih čet. Umik naših čet iiz Koroške je bil torej splošen. Vršil se je 4. maja vso noč. V dopoldanskih urah 5. maja je Voliksver zopet zasedel Pliberk, ki ga je 5 mesecev preje s tar kim junaštvom zasedel junak Malgaj. Prodiranje volksverovskih čet ni bilo mogoče ustaviti niti pri Holmcu nad Prevaljami in še isti dan ,popoldne je Volksver zasedel Prevalje. Naslednji dan 6. maja so se razvila pri Guštanju Ijulti boji. Še enkrat se je dvignil junak Maflgaj, ko je videl, kako se njegovo delo, ki ga je s toliko ljubeznijo do zibelke slovenstva zaipočeJ. ruši' v prah, kako sovrag osvaja slovensko Koroško in grozd prodreti celo na slovensko Štajersko. Zbral je okrog sebe svoje zveste, jlih preš tel ter se vrgel z vsem svojim brezprimernim junaštvom in smetostjo v borbo proti sovražni premoči. Toda ni mogel rešiti Guštanja, ker je bila premoč prevelika. Kakor kobilice po rodovitnem polju so se vollksverovci usuli proti Kot-njani in Dravogradu, trdo zasledujoč junaško se boreče Malgajeve četnike. Mala četica s .svojim junaškim poveljnikom pa je hotela pripraviti zmage pijanim Vodksverovcem majhno presenečenje. Na levem bregu Meže ob železniškem mostu okrjog 200 m zapadno Toflatovnške Slatine, ki jo je Malgaj tako rad že med vojno obiskoval, je nad državno cesto majhen gozd, kamor se je Malgaj s svojimi zvestima ob robu skril, hoteč na cesti iiz Guštanja proti Dravogradu prodirajoče Volks-verovce iz zasede napasti. Toda še predno je mogel svoj načrt uresničiti, ga je zadela strašna smrt. Ko je iskal izvidno točko, kjer bii dmefli lepši pregled na cesto iz Guštanja, se mu je po naključju odvil zaščitni ovoj pri vžigalniku ročne granate. Vžigalna vrvica se je po nesreči obesila na neko vejo, kar je povzročilo eksplozijo ročne granate na lastnem telesu junaka Malgaja, ki je tako izdihnil svojo plemenito in junaško dušo. Z junaškim Mallgajean je legel v prerani grob mož, ki je že dolgo let pred preobratom! delal načrte za narodno svobodo koroških Slovencev in ki je največ 'pripomogel, da je danes mežiška doMma jugoslovanska, kajtli če bi je ta narodni junak ob preobratu takoj ne zasedel, težko, da nam bi bila prtisojena na mirovni konferenci. Preiti večeru 6. maja je prispel v Dravograd z močnim oddelkom 36. pešpolka pod-polpovnik Uzorinao, ki je skušal preprečiti prodiranje volksverovskih čet proti Dravogradu. Te čete je dirigiral na Koroško general Maister, da bi obenem zaustavile tudi pro-diraaije Volksverovcev po Dravski dolini. Vendar pa tudi te viile hirvafcsfce čete niso mogle več preprečiti zasedbo Dravograda po 'volksverovskih četah. Iz Dravograda so volks-verovske čete prodirale na Štajersko proti Št. Janžu im Slovenjgradcu. Naše čete so izpraznile po umiku iz Sel in Kotelj tudi Slo-venjgradec in Stani trg, ter se 'umaknile proti Velenju in Šoštanju. Volksverovska artilerija pa je obstreljevala tudi mirno zaledje v Mislinjski dolini, zlasti v Št. Janžu pri Dravogradu, kjer pa so pni bojih z našimi četami tudi Nemci imeli precejšnje izgube. Veselje nad zasedbo Sdovenjgradca pa je bilo pri Volksverovcih le kratko^ kajti že 5. maja zvečer so jih jugoslovanske čete zopet iz mesta pregnale. — S tem je bila zaključena prva etapa naših borb na Koroškem, ki je bala malo razveseljiva dn je naši stvari na Koroškem silno škodovala, ker je obrnila 'pozornost mednarodne diplomacije na dogodke na Koroškem. . . , (Se nadaljuje.) IZJAVA Z ozirom na moj članek v št. 22. letošnjega : Pohoda< moram resnici za voljo ugotoviti, da g. Franjo Ozom, najemnik švica-rije, zdraviliškega doma in kavarne v Rogaški Slatini plačuje mleko po Din 1-26 liter in da je tudi lani mleko plačeval po isti ceni. Juro Tkalec. cev, katero zakon hoče izključiti in prav radi tega določa, da zavarovanje nikdar ne sme privesti do obogaten ja. Da sta zavarovalna vsota — t. j. oni sek — za katerega zavarovanec zavaruje P°' samezni predmeti, in zavarovalna vrednost i j. vrednost zavarovanega predmeta ob &®11 požarna — v soglasju, je stvar zavarovanca-Po določbah zakona je zavarovanec g<*sP°* dar zavarovanja, ki določi zavarovalno vsoto. Ta zakoniti predpis je tudi čisto naraven, ker zavarovanec najbolj pozna pravio in dejansk® časovno vrednost svojdh poslopij in drugih 'predmetov, ki jih zavaruje. On jih je mor®" bitno sam zgradil in najbolje ve, za kol®0 se da enaka poslopja kupiti ali prodati. Z*" varovalna vsota v takem znesku odgovarj® zavarovali ni vrednosti in zavarovanec dobi ^ takem slučaju kot odškodnino izplačano o®!0 zavarovalno vsoto, ako zavarovano poslopj® takrat popolnoma pogori. Zavarovanec 'mora kot gospodar zavarovanja tudi tekom zavarovanja 'Skrbeti zoHn da zavarovana vsota odgovarja pravi in dejanski časovni vrednosti zavarovanih P'reli' metov. Ako tekom zavarovanja vrednost z#' varovanih poslopij pade, naj zavarovalno vsoto zniža fn v nasprotnem slučaju do prav® in dejanske časovne vrednosti zviša. To J® stvar, za katero mora zavarovanec kot gospodar zavarovanja sam skrbeti in brige z* to ne more prevaliti na zavarovalnico, ak° noče, da se zavarovanje zelo občutno podraži. V tem poslednjem slučaju bi narastlo zavarovalnici ogromno novih poslov, ki bi ji“ moralli izvrševati mnogbrojni strokovnjaki; ikar bi bilo združeno z velikima, stroški, ki h1 jih moralli plačati zavarovanci v obliki povi-šaniih premij. Ce ob času požara zavarovalna vsot® presega zavarovalno vrednost in je zavarovanec plačeval višje premije od zavarovalne vsote, to nr. krivda zavarovalnice, temveč zavarovanca samega, ki ni skrbel zato, da zavarovalna vsota odgovarja vsakokratni prav* in dejanski časovni vrednosti. Zavarovalnice ob vsaki dani priliki svoje zavarovance opozarjajo na to, da naj v lastnem interesu pri' lagode zavarovalno vsoto vsakokratni pravi časovni 'vrednosti zavarovanih predmetov. Mnogo se je o tem govorilo na različnih predavanjih in pisalo tudi po našem časopisju-Ako se še vedno najdejo ljudje, ki tega n« vpoštevajo, morajo sami nositi posledice svoje malomarnosti, nikakor pa ne smejo v tem pogledu krivde pripisovati zavarovalnicam • Vsi zavarovanci naj skrbno pazijo na to, d® bo zavarovalna vsota vedno odgovarjala pra- vi časovni vrednosti zavarovanih predmetov* potem bodo povodom likvidacij požarnih škod dobili vse, kar jim po zakonu gre in odpadle bodo vse pritožbe. Krajevna zveza zavarovalnic v Ljubljani. 11 SAVEZNA STREUAČKA DRUŽINA V NOVEM MESTU pniiredi dne 12. avgusta t. 1. veliko nagradno tekmovanje. Streljanje se vrši na lansko leto zgrajenem družinskem strelišču črez Krko. V slučaju slabega vremena se tekmovanje preloži- Tekmuje se: I. tarča »Novo mesto« (D**1' žinsko) za prehodni pokal; II. tarča >Kfr' ka« (Zmagovalna); III. »Dolenjska« (Spl0" sna); IV. tarča »Gorjanci« (Malokaliberska puška). Savezma streljačka družina vabi za čim številnejšo udeležbo, ker bo mnogo lepih dobitkov za osvojit. Ugodne so tudi vse železniške in bušne zveze. Tekmovanje se vrši od 8. zjutraj do 16. ure popoldan. Po končano?? tekmovanju je družinska zabava- in razd tev nagrad na strelišču. Za jed in pijačo preskrbljeno! Na svidenje, strettei! Imamo podjetja, ki dobivajo državne dobave, zaposlujejo pa izključno tuje inozemske moti »> POHOD" živi »m« »J naročnine I Odgovorni urednik Miroslav Mafoltt. — liliji Narodno abrambno tiskovno zadrugo, r. i. i o.