Iz ruske knjige.
Dar deci za Veliko noč.!)
(Z ruskega preložil Franee S. Lekše.)
fy$$                             L   Kristl:ls Je vstal"
l^Mičerlca (grede v hišo).   Kristus je vstal od mrtvih, mati Ijuba! iS2r$"      Mati.  Eesnično je vstal, hčerka rnoja mila! Hčerka.  Nate piruh!
Mati (poljubivsi jo).   Na tudi tebi! (Poljubita se.)
HčerJca.  Danes je najveselejši praznik.
Mati. Da, dete moje! Kaj more biti veselejšega kakor spominati se, da je od smrti vstal Odrešenik naš?
Hčerka.  Bode-li on tudi nas obudil od rartvih, kadar zopet pride na svet?
Mati. Da, draga moja! Na Kristusovem vstajenji sloni upanje tudi našega vstajenja. Mi verujemo, da je vstal Kristus. Zato tudi verujemo, da bode nas obudil od mrtvih.   Glej zato obdarivamo tega dne drug drugega s piruhi.
Hčerka. Kako to, mati? More-li nas prepričati piruh, da bodemo vstali od mrtvih ?
Mati. Kaj pa da more. Piruh je znamenje našega vstajenja. Poglej ta pfruh (jajce), ima li v sebi življenje?
Hčerka.  Nhna.  Kakor mrtvo je.
Mati.  Kaj pa vender lahko pride iz jajea?
Hčerica.  Pišče in še kako lepo! z mehkim perjem in majhnimi peroti.
Mati. Vidiš, draga moja! kakor se izvali iz jajca živa ptičica, katera ni imela nikakeršnega življenja, takisto bodemo vstali tudi mi iz prahii, kadar bode zopet prišel Kristus ter bodemo živeli na veke.
Hčerlca. In zato obdamjemu drug drugega! Jaz nisem znala do zdaj tega, naj si sem znala, da bodemo vstali od mrtvih.
Mati. Glej pa, kadar se bodeš »hristosovala" 2) s komer koli, da bodeš imela vedno na pameti, da mi, ločivši se od sedanjega življenja, naj si bodemo tudi ležali v zemlji, hkrati bodemo oživeli — kakor bodoča ptica v tej lupini — kadar se začuje angeljev trobentin glas. Vstali bodemo iz zemlje ter se vzdignili nad oblake in pojdemo nasproti Jezusu Kristusu prišedšemu mej množico angeljev sodit žive in mrtve.
HčerJca. Kako veselo bode iti nasproti svojemu Odrešeniku! No, povejte rai, zakaj nhristosovaje" drug drugega obdarujemo s piruhi?
Mati. Da se poljubujemo, pomeni mejsebojno ljubezen. Drug drugega polju-bujoč spolnujemo zapoved Kristusovo — veš li, katero?
1)  Tako se imenuje knjiga ruska izišla v Petrogradu.
2)   Navada je pri Eusih,  da se na ,,Veliko noe" poljubujejo in to se pravi ,,hnstosovati" in pozdravljajo drug druzega: nKristus je vstal, resnično je vstal."
—•¦< 62 >¦•—
Hčerha. Vera, mamica! Jezus Kristus je dejal ]) svojim apostolom, prejmer je trpel: ,,Dam vam novo zapoved, da se vi mej seboj ljubite, kakor sem jaz vas ljubil."   To ste mi povedali tretjega dne, ko ste brali trpljenje Gospodovo.
Mati. Izpolnuj draga moja to sveto zapoved, hočeš-li vstati, kakor je vstal Kristus, in živeti ž njim vekomaj v nebeškem kraljestvu.
Hčerlca. Jaz ljubim vse in vsem želim sreče. Tako ste me vi naučili, mati draga.
Mati.   Povej še jedenkrat, kaj poraeni pobožna navada ,,kristosovati se?"
Hčerha. Govoreč: Kristus jevstal! resnično jevstal! zagotavljamo drug dru-gega, da je Jezus Kristus, naj si je umrl, resnično vstal od mrtvih. Darujoč pa drug drugemu piruhe, zagotavljamo drug drugega, da kadar bode zopet prišel Kristus, bodemo tudi mi vstali in oživeli, kakor živi pišče v jajei. Poljubujoč se pa je toliko, kakor bi govorili, ljubimo drug drugega, kakor je ljubil nas Jezus Kristus.
Mati. Dobro, draga moja! A ne zabi, katera je nhristosovanja" dolžnost. Vedno jo izvršuj iz pobožnosti do Jezusa Kristusa iz čiste Ijubezni do bližnika.
Hčerka. Bojim se, da vas ne bi naprosila, da bi rai povedali — ne katera je ali v čem sestoji »hristovanja" dolžnost — temveč hotela bi vedeti, kdo se je prvi »hristosoval" ?
Mati. To je, ti bi rada vedela, kdo je rekel prvi: Kristus je vstal od mrtvih! Ni-H res, draga moja?
Hčerka.  Da, mati!
Mati. Pomisli malo, draga moja, raorda se česa spominaš iz zgodbe svetega pisina.
Hčerlca.  Oj! to je rekel angelj.
Mati.  Povej mi, kako se je zgodilo to?
HčerJca. Prvi dan tedna — ne imenuje li se pri nas ta dan nedelja (vsta-jenje)?3)
Mati. Da, dvaga moja! Imenuje se zato tako, ker je vstal tega dne Kristus od mrtvih —¦ a!i povej naprej.
Hčerka. Prvi dan tedna prišla je Marija Magdalena in druge žene k Jezu-sovem grobu z dišavami, da bi pomazilile Njegovo truplo. Zdajci zagledajo ondu angelja. Njegovobraz svetil se je kakorluč in obleka mu je bila bela kakor sneg. Preplašijo se. Angelj pa jim reee: ne bojte se! Ve iščete Jezusa Križanega. Ni ga tukaj; vstal je.   Glejte kraj, karaor so ga položili.
Mati. Zdaj veš, kdo se je prvi ,,pohristoval," t. j. pozdravil s Kristusovim vstajenjem. Kdo pa je potrdil ta glas ter odgovoril: resnično je vstal— ali se še spominaš, draga moja?
Hčerka (pomislivši). Sla sta dva učenca v neko mestice. Mej potjo pridružil se je njima Jezus Kristus. Učenca Ga nista spoznala in pogovarjala sta se ž Njim o Njegovej smrti in vstajenji Njegovera kakor s popotnikom. In prišli so v mestice in južinali skupaj. Jezus Kristus je razlomil kruh ter ga podal njima. Takoj Ga v tem (lomljenji kruha) spoznata. Kristus pa se je napravil v tistem trenotku ne-
J) Jan. 13, 34.
2) Ruski se imenujo nedelja nvoskresenije" = vstajenje. (Prelagatelj.)
—.¦< 63 >¦•—
vidnega. Ueenca sta se vesela vrnila v Jeruzalem ter povedala apostolom, da sta videla Gospoda. In na to reče vseh jedenajst apostolov jednoglasno: Eesuično je vstal od mrtvih Gospod! Ni-li tako, ljuba mati?
Mati. Da, tako je, draga moja! Sedaj pa si zapomni, kadar govorimo: Kristus je vstal, posnemamo angelja, in odgovarjajoč: resineno je vstal, posne-mamo sv. apostole.
Hčerka.   Od kdaj pa darujejo drug drugemu piruhe?
Mati. Vedi, prva storila je — tako pripoveduje pobožno izro&ilo — Marija Magdalena, katero je pozdravil angelj: Kristus je vstal.
Hčerht. Koga pa je pozdravila Marija Magdalena, podarivši mu potem piruh.
Mati. Eimskega cesarja Tiberija ....
Hčerha.   Zakaj pa izrecno rdeč piruh in ne kake druge barve?
Mati. S piruhom (jajcem) hotela je Marija Magdalena pokazati, da je vstal od srarti Kristus in da bode obudil tudi nas od mrtvih. Z rdečo barvo hotela pa je izraziti oživljajočo Njegovo kri, s katero je opral naše grehe in nas rešil s tem večne smrti.
Hčerha. Ponižuo se vara zahvaljujem, ljubezniva mamica, ker ste mi vse tako lepo razložili. Zanaprej hoeem se še z večjira veseljem ,,hristosovati" z vami. Zakaj umejera, kako velika skrivnost je skrita v tem.
3Iati. Iu jaz ti bodem povedala vže tako znauo reč, kako nas bode izpre-raenilo naše vstajenje.   Spomni me na to.                                    (Dalje prihodnjic.)