Pavšalni frsnlte v driavi SKS. 208. itev. lEltcia rasen naeJeSi in praznikov vsak <9 s n ®Sb 150. ari d©p©3d!ne. Uredništvo je v Ljubljani, frančiškanska ulica M. 6/1., Učiteljska liskama. Popise frankirati in podpisati, sicer sc jib ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X &5 mm po K 1‘50. Uradni razglasi, poslano ter no-'fcc isti prostor K 2'—• večjem naročilu popust. V Uubllani, v petek 10. septembra 1920. P6$acsii€£Ka štev. 1 krene. Lete itf. I Sl Glasilo iuseslov. secilsiRo - cSentokrafline strank®. ?©Eef©nsRa §t. Sit, N a r o e n i n a : Po posti ali z dostavljanjem na dom za cc!o leto K 2*10, za pol leta K 120, za ecirt teto K GO, za mesce K 20. Za Nemčijo celo leto K 312, za ostalo tujino in Amerika K 360. Reklamacijo za list so poštnine proste. Upravništvo je v Ljubljani Frančiškanska ulica Št. 6^1.. Učiteljska tiskarna. V Trstu tekla delavska kri. Trst 9 Včeraj popoldne, oziroma danes ponoči je bila vnovič proglašena splošna stavka. Včeraj popoldne se je vršil pogreb pri zadnjih spopadih ubitega delavca. Pogreba se je udeležilo ogromno število organiziranega delavstva. Na poti na pokopališče so napadle pogrebni sprevod tolpe oboroženih fašistov, ki so metale v .korakajočo množico kamenje. Nastala je nepopisna panika. Rakev je padla na tla, razjarjeno delavstvo je navalilo zoper fašiste in ulice so bile prizor divjih spopadov. Nenadoma je dospel oddelek vojaštva in karabinjerji. Oddali so v množico tri salve in ta se je v divjem kriku razpršila. Na ulici so obležali 3 mrtvi in 23 ranjenih, vsi sami delavci, ki so se udeležili pogreba. , Vest o brutalnem napadu fašistov na delavstvo in o žrtvah se je bliskoma raznesla po Trstu. Direktorij stavke ie po zborovanju vnovič P reklamiral splošno stavko. Ob 5. uri se je ustavil ves promet. Vsi delavci so "zapustili delo; zvečer je bil Trst zopet v temi. Tekom noci ie stavka postala popolna. Železničarji, mornarji in strojniki na parnikih, vse je zapustilo delo in Trst je danes popolnoma mrtev. Vojaški oddelki so zasedli s strojnicami vsa križišča cest. Razburjenje med delavstvom narašča Zatrjuie se. da je bil napad skrbno pripravljen od fasistov v sporazumu z vojaškimi oblastmi. Kot dokaz se navaja nepričakovano hitra intervencija vojaštva in pa, ker so postali žrtve samo delavci. Razburjenje v Trstu še pospešujejo vesti iz osrčja Italije. — Poveljnik Mosconi je takoj začel z delavci pogajanja, ki so bila dosedaj brezuspesna. Pred meščansko vojno v Italiji. Curih, 8. „Neue Zurclier Zeitung" javlja iz Milana: V Turinu se vrši provizorna mobilizacija. Letala se dvigajo iz neznanih vzrokov. Vladi ne preostaja nič drugega, kakor da izvrši vse priprave zaradi možnosti meščanske vojne. Na križiščih cest stoje topovi. Cctc v vojašnicah so pripravljene na odhod. LDU. Razdelitev mandatov. Belgrad, 9. Konstituanta bo štela 429 poslanec v. Na Srbijo jih odpade 157, na črno goro 8, na Hrvaško in Slavonijo 95, na Bačko in Baranjo 25, na Banat 20, na Dalmacijo 21. na Slovenijo 70% na Bosno in Hercegovino 63. Med njimi mora biti ena četrtina kvalificiranih poslancev. torej 108. Stanovanjska beda, korupcija in demagogija. NOVO PRLDSEDNIŠTVO NARODNEGA PREDSTAVNIŠTVA. Belgiad. 9. Na današnii seri narodnega Dredstavništva so se vršile volitve predsedstva. Za nredsednik^ le bil izvoljen radikalec dr. Stanojlo ■ V’u k č e v i č, ki ie dobil 150 od 170 klasov, za podpredsednika na nosla-nec Adolf R i b n i k a r s 13.4 glasovi. Kakor se čuie slovenski klerikalci niso zani Glasovali. Za zborničnega tainika ie bil izvolien s 129 glasovi don Šecrvič. Za namestnike v državnem odboru so bili izvolieni dr. Pečic. dr Polič in dr. Fon. Prihodnia seia narodnega predstavništva bo ititri ob 4. urj Dopoldne. Na dnevnem redu ie mirovna pogodba z Madžarsko. MINISTRSKI SVET. Zacrreb. 9. »Jutarnil List« poroča iz Bekrrada: Včerai popoldne ie imel ministrski svet selo ki ie tralnla od šestnajstih do Doluenoindvaisetih. Na sefi so raznravliali o oosledniih do-cudkih in o merah. ki se moralo zaradi feb dopodikov odrediti. OBOROŽEVANJE ARNAVTOV. Skadar. 9. Pred kratkim ie dospelo iz Sv. Ivana Medovanskega v Skadar 30 voz <5 hidronlani. 500 italijanskim* miškami. 300 zabpii in uničile in Šestimi strojnicami. V Kastratih se nahate volska. ki šteic oribliž-no 4000 mož. Glavna voditelia te voiske sta Sulce be? in Bairatpcur. Skadar 9. 3. t. m. ie dosnelo Iz Lieša v Skadar 7 vagonov municljp.. Doseeai ie došto v Skadar 550 Arnav-tov Dod vodstvom Cana Lole. V noti on 2. na 3. t. m. ie Ahmed beg re-kviriral na levem bregu Bojane živino. LJUDSKO ŠTETJE. Bekrad. 9. V ministrstvr za so-ciialno nolifiko se vrše nrlprave za iiudsko štctic no vsci državi. Ljudsko štetie sa vrši 1. ianuaria 1921. PREMEMI5E V ZAGREBŠKI VLADI. Zagreb 9. Današnii službeni list obiavlia. da ie z ukazom prestolonaslednika soreieta demisiia dr Dežmana kot Dover ienika ra sociialno skrbstvo In da ie odvetnik dr. Stefan Merkulin i imenovan za poverjenika za sociialno skrbstvo. SEOR7A IN DR. TRUMBIČ V V LIUBLIANI. Trst 3. sept. V tjikaišnih krogih se govori, da se v kratkem sestaneta italiianski minister zunaniiih del grof Sforza in itigoslovenskl zunanji minister dr. Ante Trumbič v svrho končnega sDorazuma v Jadranskem vprašaniu v Ljubliani ali pa v Opa-1ii*. SFOR7A ZA DIREKTNA POGAJANJA Z IUGOSLAVIJO, Belgrad. 8. V parlamentarnih krogih se »rdi. da ie italiianski minister za aunanie stvari grof Sforza nomidil našemu ministru za ztinante stvari g. Trumbiču direktna Dogaiania za rešitev iadranskega vnrašanla. Ta do-galama za rešitev jadranskega vprašanja Ta oogaiania se bodo vršila na našem ali italiianskcm ozemlhi blizu meie in se bodo začela med 15. do 20. t. m. torei do sestanku francoskega in italiianske$ra oredsedni-ka v Aix les Baines. toda ored sestankom italiianskega senata. Tudi se trdi. da se bo radi teh predhodnih razgovorov radi direktnih ootraiani vrnil dr. Trumbič v Belgrad šele 11. t. m. LDU. Z MADŽARSKE MEJE. Zagreb. 9. »Jutami List« iavlia iz Pečuha: Zadnie dni se opaža na meii močno gibanie madžarskih čet. Dognano ie gibanie čet proti Baii. Peču-hu in Parču.Na našem ozemllu so pri-ieli več asrentov. ki prinadato šoviru-. stičnemu madžarskemu društvu »Prcbuiena Madžarska«. LDU FAŠISTI NAPADLI SOCIJALISTE Milan 7. Kakor ooroča »Seeolo«. so se v Cremoni snopadli sociialisti in fašisti. Ko so fašisti napadli tiskarno socialističnega lista »Eco del Popolo«. sta bila. dva fašista ubita, predsednik sociialistov na le bil hudo ran fen. LDU RAZLASTITEV VELEPOSESTEV Dunaj. 9. »Neue Frele Presse« poroča, da iavlia »Corrlere della Sera«, da so oboroženi kmetliski de-1 lavci v provinciii Palermo nasilno razlastili malone vsa veleposestva. V Lombardiji je proglašeno obsedno stanie. Znano ic. da ie zavladala do vsei Evropi po voini nenavadno velika stanovanjska kriza ki ie noslfdica vseh volu. Po vseli državah se tudi prav resno trudilo, kako bi prišli v okoni temu ooiavtr. ki ie vsled neznosne draginie ter velikega poniam-kania stavbnega materiiala ni delavnih moči se posebno težaven, ro-vsod smatralo to kot eminentno sociialno politični in gospodarski nrc.~ blem. ki ga ie treba tudi v tem smislu rešiti. Povsod pravimo- da nrav povsod, razun v Jugoslaviil in spe-cielno še v Slovenili. Znano ie. da v Liubliani že pred voino ni bilo lahko dobiti stanovam. zlasti malih delavskih stanovam ne. Drugod so se za take stvari v veliki meri brigale mestne unravp ourgai-ska politika liublianskih liberalnih mestnih očetov pa za take stvari seveda ni imela »rav nobenega smisla Edino, kar ic ktfo v teni oziru ston.. ie bila menda — nemška kramsita hranilnica. Med voino sc ie ta stanovanjska kriza še povečala. v nosebno akutni stadii ie na stopila po prevratu. V Liubliani se ie ^osnovala tedai cela vrsta, novih uradov, od volaKov so sc vrnili tisoči med voino poročenih mož in k temu pride še normalni prirastek prebivalstva begunci itd Da se kolikor toliko opomore temu ie predlagala tedai naša stranka v nahodil’ vladi do sodr. A. Kristanu, nalr se dovoli za zidanie novih stanovanjskih hiš 10 mililonov kron. ki nal se začnejo takoi Gradili. V zadevo ie drezal potem neprestano tudi pozneiši poverienik za sociialno skrb. sotlr. \. Prepeluh. Akciia ie ostala brezuspešna, ker ni našla podnore ne nri klerikalcih ne orl liberalcih. zlasti Pa tudi ne m l osrednil vladi v Belgradu. Tako se le število prebivalstva vedno boli množilo, število stanovani ie na ostalo isto. Posledice seveda niso Izostale, te vidimo vsak ds.n ..v prozne is i meri. 2 denariem dobro založeni verižnikl in drugi posamezniki se z velikimi nagradami še dokoplieio do stanovanj. časih do nrav nrešernih in razkošnih. velika večina sredniih in ubožneišlh slojev pa roma — v vagone in čaka tam mesece in mesece na ubožno sobico s Ictthinio. Da. ti vaconi. ti so grozna obtožnica nroti vladaiocim nieščanskain strankam nri nas. ki se brigajo za vse mogoče in nemogoče, ki plačuieio fis-le V.giie žandariev. oolicaiev in šoic-liev. da love republikance, »komuniste« itd., nimaio na ne časa in uc de-naria. da bi nreskrbeli revnim slolem vsai kamor bi glavo položili po napornem delu. Ko so vid«li eosoodie. da med Kudstvom vre. nrav hudo in nevarno vre. so začeli i&jjaiati naredbe ki so nekai časa kar deževale z Bleiwei-sove ceste. Osnovali so tudi tako-zvano »stanovaulsko komisijo«, ki nai bi uredila vse vprašanje. A tu se kaže vse prekletstvo naših umazanih, korimtnjh m demago-5kih Dolitičnih razmer Vse naredbe s stanovanisko komisiio vred iasno ka/c‘o da naša meščanska klerikal-no-liberalna gosooda tudi s temi pripomočki ni hotela rešiti perečega stanovanjskega problema, ampak ugamati golo strankarsko demagogi-io. Nattioičneiši dokaz temu ic slavno znana Gosarjeva naredba St. 166. ki ie bila izdana menda le zato. da ie koval iz nie svoi politični kapital obskurni »Večerni list«, s katerim ima baie dr. Gosar prav intimne zveze. Oncfovano smo že povedali, da v principu dobra in potrebna, izdana ie bila na v laki obliki, da bi io ne pripisovali niti prvošolcu. Ce bi io smatral dr. Gosar resno, bi bila nje- gova nroklefa dolžnost, da bi celokupna klerikalna deželna vlada obenem Izdala tudi narčdbo o zasegi stavbnega materiiala (po zmernih cenah), o preskrbi brezobrestnega kredita in davčnih olarišav. A naredba ie bila 'zdana le za »Večerni list« in za slepilo oni veliki masi iz vago-nr.v. koiih glasove lovi ta nepošteni list In niena izvedba? Veliko aroma in bliska, a malo dežia. Banke s« hotele plodonnsno naložiti svoi kaoital. zato so začele graditi par hiš. sicer so na preskrbeli dober ducat stanovanj in s tem ie bila stvar rešena. »Pozabili« so pa ti sovražniki vagonov polagoma na nešteto težkih ml-i';onariev. med katerimi nal navedem Ie — dr Brejca, ki zavzema vsor' prvo nadstropje levega trakta dcžel-novladne palače, kamor bi se dalo spraviti orecei uradov. Ne moremo kai. da ne bi ob tel priliki in na tem meslu orav odlpčno in odkrito novedali svoleea mnenla tudi o famozni stanovanjski komisiil ki rcšuie v Liubliani stanovanisko krizo Nien predsednik ie morda osebno vsega sooštovanla vreden mož. a ic osivel birokrat, ki ie prišel. — z Dunaia. Vsak otrok dobro vc. da bi morala sedeti na tem mestu mlajša energična moč, ki pozna liubliano do zadniega. kotička. ‘Tudi med ostalimi člani ne naklemo uiti cnesra ki bi bil soosoben za to mesto. zlasti ne verno, kal Išče v niči znani komunistični kričač Vencalz. P islovanie te famozne stanovanf-ske kornisii« ie tako škandalozno da se le čudimo, kako da io ubogi stanovalci vagonov še vedno troHo. Ne vemo sicer, če ima od klerikahio-li-beralnih reševalcev stanovanjske mizeriift iz deželno^adne oalače direktna navodila, da »delule« v seda-nii obliki, vemo oa to. da tega ne bomo več dolgo troeli in naiodločneiše zahtevamo od deželne vlade da naredi v tem oziru nemudoma red. Ta slavna stanovauiska komisila še do danes nima niti najmanjšega katastra o liublianskih stanovanfih. strokovne komisijo »Dic Oewerkscliaft« pod gornjim naslovom. List piše: »Prcdstoječe politične volitve ponovno nudijo priliko, da se na zborovanjih in društvenih večerili strokovnih organizaciji razpravlja o razmerju med strokovnimi organizacijami in politiko. Ne da bi se tu nameravalo na dolgo In Široko razroo-trivatl to že ponovno obravnavano vprašanje, ic vendar potrebno, da so tn nekaj o teni navede v svrho razjasnjeni! mnenj.« sRazmerjo strokovne organizacije napram politiki in političnim strankam je dano vsled dejstva. Strokovna organizacija stremi, kakor politična stranka, po osvoboditvi iz jarma kapitalizma. Bojevati sc hoče na gospodarskem polju. Zato ima svojo lastno taktiko in metodo, svojo posebno agitacijo. Povzdigniti hoče matc-riiclni položaj delavcev, da omogoči pro-Iclarijalu odločnejši boj za njegov cilj. Da zadosti svojim nalogam, izbira pola, ki najhitreje in najenostavnejše vodijo naprej in po katerih se mora hoditi, da sc ob najmanjšem naporu moči doscZe čim obsežnejši uspeli. Če se obenem med drugim sklepa tudi tarifne pogodbe, se lo ge-di radi te^a, da se delavstvu zagotovi pridobitne, da se mu da oddih za nove udarce.« »Delavci Imajo svojo lastno politično stranko. V njej najdejo vsi razreJnozavcd-ni misleči proletarci sprejem. Stranka V'V di na političnem polju boj za socialistični družabni red. Strokovna organizacija ima od svoje strani končno isti cilj. Zalo tudi čeorav »poslale« leto dni. Nim» niti naimanišega pregleda ne o potrebi stanovanj in ne o stanovanjih, ki bi se »ih dalo za silo še dobiti. Nima nobenega pregleda o tem kako velika stanovcuiia imalo različni visoki gosDodic in koliko sob bt brez škode odstopili onim — iz vagonov. Le tako si moremo razlagati, da živi danes v Liubliani v razkošnih stanovanjih rai$ko živlienie na stotine ga-liških iu madžarskih žjdov hrvaških" in drucih verižmkov. na stotine upokojencev brez naimanišega posla. da ima nriiateillca liberalnih bančnih ravnateljev in igralka R. T. sama 6 krasnih in velikih sob. da lina advokat dr T. skoro toliko sob kolikor Ima Drstov na rokah in na nogah itd. itd. Vsega tega zanikrna stanovanja ska komisvia ne ve 'n mi odločno zahtevama da se io nemudoma ranjene iu vzpostavi druiro Glel. Hudstvo. zlasti vi iz vaco-« nov. tu le tisti hlev. tu te tista korun-clfa in detnagogHa. ki lo uganlaio vladak^če meščanske stranke Iz tvo-le bede. In t! trpiš vse to In sc tola-< žiš z dr. Oosarlevo naredbo. ki io le dovolil dr Brejc za kost na kateri na! gloda »Večerni list« in s katero nal odbile večno nerodni in nepolitični dr. Tavčar od sebe še onih oai* ducatov volilcev. ki stoie morda za ttHro. Dve leti že prezeba, gnile in se kuha po vagonih na stotine revežev, vsaka coštena vlada bi panela vse moči. da Teši vsa« za silo to pereče in nuino vprašartie. ori nas na kmeta meščanskfl stranke Iz te bede umazan ooliflčnl kžeft. Bližajo se volitve. Vsi. ki 'm?te na tei stanovanlski bedi volite stranko dr. Oosarla ln »Večernega lista« ki sta s Domočio Ho-wanskv-Vencalzove stanovanjske komisije pregnala iz udobnih stanovali v s.? verižnike in prisilila milno-nnria dr. Breica in dru^e veliake. da zidalo ogromne palače za vas iz vagonov. Če niste zadovolini s temi. pa volite liberalce, ki bodo s oomoč-io ljubljanske mestne občine in liberalnih bank zazidali naidališo liub-IhnsVo ulico s samimi delavskimi tn uradniškimi hišami. Da. kako doleo bo trpelo liudstvo še to? S-a ju se združita obe smeri v harmoničnem sodelovanju ln nikakor ne zabrišeta na-, tančne razmejitve delokrogov. Tupatam Je en del proletarskega gibanja pogoj drugega. Tu jc vselej brez kakega ljubosumja prišlo do sporazuma iu skupuega dela. Kas pota obeh delov niso različna. Po položa* je veljalo za Čas pred svetovno vojno, velja še tembolj za čas po vojni. . Najožje skupno delovanje Je postalo potrebno. 2e poprej so bile zadeve, ki so zahtevale obojestranskega interesa ta jkupnega postopanja. Sedaj Je to še nujnejše. Boj med kapitalom In delom zavzema vedno izrazitejše oblike. Pod pritiskom strahovite kri-io Je na tisoče delavcev obsojenih na nezaposelnost ali pa samodelno zaposle-nje. Niso vselej nujni vzroki, ki dovajala do ustavitve obratov, časih tvorijo po-sem brezpomembne pretveze povod omejitvi obrata. Temu se pridružuje vedno očitnejša neobzirnost podjetnikov napram težko priborjenim, itak še neznatnim pravicam dclavecv in nastavljencev. Razburjenje proletarijata se s tem še množi, čeravno že gospodarske razmero vplivajo na razpoloženje ustvarjajočega prebivalstva. Strokovne orgonizacije so v svojem boju tako navezane na politiko, da jc ni:it omejitev enostavno nemogoča. Peean:e strokovnih organizacij s politiko je torci neizogibno. Ta ugotovitev ne pove nič novega, mora pa so ponovili, ker sc tupatam pojavlja mnenje, ki je tej rcsnici nasprotno. Toda tudi stranka kot poosebljenje prv liiiene moči delavskega razreda ne mor« pogrešati gospodarskega zbiranja mas de- Strokovca organizacija in politika. Kako sfcomunist« Petrič farba sodnice železničarje. V nastopnih vrsticah objavljamo članek, ki en ie priobčilo glasilo dunajske Stran ‘2. NAPREJ. Stev. 208. lavstva v strokovniii organizacijali kot sodelujoč organ. V dnevnem gibanju sta oba dela navezana drug na drugega, tu se izpolnuieta v gospodarskem boju.« »Torej no more biti nobenega dvoma, da se morajo strokovne organizacije zanimati za politiko in da morajo njili člani uveljavljati svoj vpliv, kjer ie to potrebno. Strokovne organizacije sc moram udeležiti vseli bojev razredno zavednega proletarijata. Člani strokovnih organizacij, ki še niso v politični stranki proletarijata, ne ravnajo prav. Seveda je samo plačevanje prispevkov in čitanjo časopisov 5c premalo. Kdor hoče biti več kot prispevajoči član, kdor noče spadati med tiste, ki vedno samo renčijo, ne opravljajo pa nobenega izboljševalnega dela, kdor noče, da se ga smatra za otopelega in brez na-ziranja, komur je življenje več kot udejstvovanje živalskih nagonov, bo že kot človek iz nravnega občutka hotel sodelovati v boju za boljši družabni red.« Strokovne organizacije so vsled poostrenih razrednih nasprotij prisiljene, da se obenem s politično stranko proletariata pobrigajo za politične interese proletarijata. Večje razvijanje moči in širši razmah svobode gibanje olajšata to nalogo. Radltega se strokovne organizacije prav nič ne razlikujejo od svojega dosedanjega postopanja. Strokovne organizacije imajo sedaj mnogo večji interes na gospodarskem delovanju države na njenih trgovskih zvezah, ureditvi in pospeševanju ter pogojih in sredstvih proizvajanja Imajo neovržuo pravico, da soodločujejo in vplivajo v socijalni politiki države in jo pospešujejo. Meščanstvo se temu no sme upirati.« Do tukaj prevod. Potem Izpušča prijatelj Petrič, kar je za strokovne organizacije najvažnejše ter končava z najzadnjim stavkom članka. Razume se, da brez zbadanja ne gre, in zato dostavlja tudi na kratko svoje mnenje. Končni stavek in dostavek Petričev se glasi: Iz ostalih odstavkov članka navajamo samo še sledeči stavek: »Strokovna organizacija mora, ne glede na mnenje posameznika, voditi politiko, ki ji koristi in ki odgovarja mnenju večine nje članov. Samo tako bo uspešna.« Članek zaključuje s tcmi-le besedami: »Strokovna organizacija mora odgovarjati zahtevam časa. Nje pristaši se morajo v politiki čutiti domači ter ljubiti in ceniti Svojo organizacijo.« Probčujemo ta -članek od začetka do-slovno ter Izpuščamo le zadnja dva daljša odstavka, s katerima se ne moremo strinjati. S tem hočemo oportunistom iz social-nodemokratičnega tabora pokazati, kako piše njih bratsko, socialpatriotično glasilo o politiki v strokovnih organizacijah. Iz članka je skozinskoz razvidno, dr se strokovne organizacije naravnost poživlja na politično udejstvovanje, kar je tudi logično, dočim hočejo naši socialpatrl-otje nam braniti to, kar izvajajo sami. Dobro vemo zakaj. Saj se dobro poznamo!« Med prevodom in končnim stavkom je izpustil Petrič precej besedila, brez katerega je ves prevod podoben telesu brez glave. Zato čujmo, kar pravi »Die Qc\vcrk-schait« v dotičnem članku še dalie: »Ob tej priliki pa je dolžnost izprego-voriti tudi šc odkrito besedo v neki drugi smeri« ter nadaljuje, »udeležba strokovnih organizacij v politiki sc mora ravnati po uačelih resnice, dejstev in možnosti. Loviti se na Irazo bi bilo nevarno. Realna politika fo merodajna!!« Aha! To je pa vse nekaj druzega kakor ono, kar je prijatelj Petrič hotel dopovedati železničarjem v svojem nepopolnem prevodu. Toda poslušajmo dalje. »Prostora v strokovni organizaciji je za vse pripadnike enega in istega poklica in vsi najdejo v njej zadostno prostora za udejstvovanje. Ozir na nazore in mišljenje posameznika ni mogoče jemati, kadar gre za premaganje kapitala na gospodrskem polju in dosego boljših materijelnili pogojev proletarijata. Predpogoj za uspešno borba strokovnih organizacij je združitev vsega članstva v tesne borbene redove. Politika strokovne organizacije mora biti — ne ozirajo se na mnenje posameznika — tako, da ji koristi in da ista odgovarja nazorom večine njenega članstva. Le na tak način ji bo uspeh zagotovljen. Edino na to pa mora bili naperjena pozornost, napačno pa b! bilo iz tega sklepati, da delovanje strokovnih organizacij, kakršno je sedaj, jemlje kapitalu skrb za povečanje dobička. Gre namreč za eksistenčno možnost delavstva in zato, da ob za delo sposobni industrij!, ki ustvarja več vrednosti, doseže proletariat čimveč zase. Zares bi ne imelo nikakršnega smisla, zahtevati vedno več plače, ne brigajoč se za vse drugo; če krava, ki jo hočemo mlcsti, davno ne bo imela več mleka. Praktična politika je za strokovne organizacije glavna stvar. Mars je imenoval strokovne organizacije šolo socijalizma. V njihovem vsakdanjem boju proti kapitalu prihaja vedno do razrednega boja. — Pravtako kakor ne smemo porabiti svojih moči izključno za gospodarske naloge, ne smemo jih izgubljati v strankarskih in in-teresentskih prepirih. Mars, ki se sedaj tako radi sklicujejo nanj, je v svojih spisih često zahteval neodvisnost strokovnih organizacij. Tako bi tudi moralo biti in bod!. Strokovne organizacije morajo zbrati vsa sile v vsakdanjem boju, vplivati morajo na delovni trg in produkcijo, določevati delovne pogoje (pogodbe), toda morajo pa tvoriti vejo drevesa, katerega deblo je prole-tarijat. Ni prav, kakor nam pripovedujejo nekatere novodobne delavske korporacije, da se morajo strokovne organizacije dati vpreči v določeno smer. Strokovne organizacije morajo hneti delavsko politiko, ki je le socijalistična, nikdar in nikoli pa ne sme vplivati nanjo trenutni tok. Kar velja za strokovne organizacije, to velja tudi za njih posamezne člane. Clati mora paziti, za kakšno politiko je, ali za ono, ki jo povzroča nejevolja trenutnega ogorčenja nad razmerami, ki išče zadovoljenja v tem, da se postavlja na najskral-neje krilo radikalizma in one politike mode in površnosti, ki iščejo v potrtosti in zmedenosti množice tal za lepe, toda ne uresničljive načrte; odločiti se mora, ali prisoja trenutnim uspehom večjo vrednost ali polagoma doseženim, toda gotovim uspehom, ali kričačem za vplivom in romantičnim sanjarijam, ali pa jim je ljubše jasno, smo-trcno, na vse okolščine sc ozirajoče delo. Izbira ni težka. Idealno In materijalno sodelovanje vsakega svojega razrednega položaja se zavedajočega proletarca je predpogoj dobra politika. Posamezni proletarec ne sme biti hlapec in strokovna organizacija ne sme biti privesek brez svoje volje kaki politični stranki. Strokovna organizacija mora odgovarjati zahtevam časa. Nje pripadniki sc pa morajo zavedati doma politike ter organizacije ljubiti in spoštovati.« Iz tega dokaza je dovolj jasno razvdno, kako na nepošten način se slepi delavstvo od stran! naših pseudokomunistov, ki so izpustili iz članka odstavke, ki govore o resnici in poštenosti, ker se ne strinjajo z njimi. Tako očitna nesramnost je že vendar tako velika, da jo mora spoznati vsak še tako nesamostojen človek. Članek, ki govori o delu in nalogah v strok ovnih orga-nizacijah potvarja Petrič s tem, da mu podtakne čisto drug zmisel, kakor ga v resnici ima in še navede, kje je članek prepisal. Sodbo o takem početju si delavstvo prav lahko ustvari. PolitišRe vesti. -f Druga hi tretja Intcrnacijonala v praksi. Dratsko češko glasilo »Pravo Lidu* izvaja v uvodniku z dne 7. t. m. vprašanje, kako delajo pripadniki druge in kako oni trctic internacijonalc. V članku navaja prav značilni zgled glede dobave orožja in rnunl-cije Pollski v sedanji vojni z boljševiško Rusijo. Proletarijat druge Intcrnacijonale le na poziv tretje internacijonale, da naj bo proletarijat v tej vojni sohdarcn v tem, da prepreči dobavo orožja za vojno. In kaj se godi? Francoski munlcijsk! delavci delajo municijo za Poljsko, železničarji in pomorščaki Jo prevažajo, čeprav so že pristopili k tretji internacijonall, nasprotno pa belgijski In angleški delavci, železničarji In pomorščaki, katerih organizacije so pr! drugi internacijonali, odklanjajo podporo pri dobavljanju vojnih potrebščin za vojno. Ta zgled je poučen in kaže največjo neiskrenost komunizma. + Klerikalci In proračun. Vsem čitate-ljem ic še v spominu, da so klerikalci pravili, da Korošec ni podpisal proračuna. In vendar ga je podpisal Sedaj pa je tudi Vcsnič potrdil to dejstvo in dostavil, da se klerikalci v narodnem predstavništvu sami priznali, da je proračun zanje veljaven. Kaj se torej še repenčijo v svojem časopisju n uganjajo demagogijo? + Razpis volitev v konstltuanto. V »Službenih Novlnalu od 7. t. m. le objavljen ukaz, s katerim se volitve za konstituanto razpisujejo na 23. november. Sestanek j ustavodajne skupščine pa Jc določen na 12. decembra. Predsednik parlamenta bo naj-dalje do 15. t. m. sklical državni odbor, k! bo določil, koliko poslancev bo volilo vsako okrožje na podlagi skupnega števila prebivalstva. Volilno pravico za konstltuanto ima vsak moški, ki bo do začetka sestavljanja volilnih listin končal 21. leto in ki le v tem času bil državljan kraljevine SHS. Do 23. t. m. morajo občine (občinska sodišča) sestaviti alfabotične volilne listine, in sicer za vsak glasovalni kraj posebcj.-Te 1 listine se morajo odposlati v odobrenje pri- , stojnim sodiščem prve stopnje 21. dan od | Danski. Po dosedaj dospelih poročilih je glasovalo za predlog 618.954 oseb, proti predlogu pa 19.726 oseb. S tem je doseženih 55% glasov, kakor jih predpisuje danska ustava. + Stališče francosko socijalistične stranke. Kakor poročajo listi, se je stalni upravni odbor socijalistične stranke na tajni seji bavii s poročilom Frossardovim o o sprejetju novih pogojev, ki so jih postavili sovjeti za vstop v tretjo iuternaciionalo. Sklenilo se je, naj vsa francoska socijali-stičua stranka odloči vprašanje pristopa. T Cox za ratifikacijo miru. Kakor poročajo iz New Yorka, je izjavil Cox v adre-si k delavskemu dnevu, da morajo Zedinjene države takoj ratificirati mir. Dnevne vesti. dno ukaza o volitvah za ustavodajno skupščino. -j- Namestnik Pašiča, Ker je Nikola Pašič vložil ostavko na poslanski mandat, I pride na njegovo mesto g. Radosavljevič, narodni poslanec iz požarevskega okrožia. + Stanojlo Vukčevič, bodoči predsednik narodnega predstavništva. Za predsednika narodnega predstavništva bo j izvoljen po kompromisu med demokrati in radikalci radikalec g. dr. Stanojlo Vukčevič, ki se je rodil 19. novembra 1850 leta v Jasllcovici, okraj trstijniški, okrožje Kru-ševac. Ljudsko šolo le dovršil v Trsten!-ku. gmnazijo v Kragujevcu; po dovršeni gimnaziji je začel študirati medicino v Moskvi, a nadaljeval in dovršil je študije v Parizu. Leta 1901 je postal senator, a po prihodu kralja Petra je postal Vukčevič tajnik senata. Leta 1908 je bil izvoljen za predsednika narodne skupščine. Ko je bila tega leta izvršena aneksija Bosne in Hercegovine po Avstro - Ogrski, se je sestavila z ozirom na zunanji položaj koalicijska vlada in izvršila izprememba v predsedstvu skupščine. Za predsednika ie bil izvoljen Andra Nikolič, a Vukčevič za podpredsednika. Od tedaj do evakuacije je bi! Vukčevič stalno podpredsednik. Ker ni mogel pobegniti ob prodiranju čet centralnih držav v Srbijo, ie ostal v deželi. Nemci so ga iz ICruševca, kjer se le slučajno nahajal, kot zdravnika poslali v Po-žarevac. Tukaj so ga Bolgari internirali najprej v Nišu, potem v Sofiji in končno v Plovdivu, kjer je prebil dve leti. + Italija mobilizira. Kakor se poroča Iz Rima, je italijanska vlada poklicala pod orožje vse obvezance letnika 1900 in dobro-voljce, ki so nastopili službo po T. marcu t. L, da odslužijo preostanek službenega časa 13 mesecev in slušatelje na vseučiliščih, k! so deležni pravice na podlagi čl. 4 dekreta od 24. aprila 1920. + Severni Šlezvlg za prlklopltev k Danski. Dne 5. t. m. se je vršilo ljudsko glasovanje o zakonskem predlogu glede priklopitve severno-šlezviškega ozemlja k LISTEK. J S Francosko spisal Gaston Leroux. (Dalje.) — Naibrže nocoj: prenočila bova t tikal, sai vam ni lieoriietno? — Nasprotno. odvrnem s kislim obrazom. Rouletabille sc ie zakroho-tal. — No. no! se ic zresnil, preresna ie ura. da bi se smejali. Ali se še spominjate na stavek, ki je bil pravi čudežni sezam v tem tainostnem gradu ? _ — O. seveda, popolnoma: Pre-sbiterii ni izvabil ničesar na .svoii lepoti. niti vrt na svoii burnosti. Ravno ta stavek ste tudi našli tianol sežgan, med nenelom v laboratoriju. — Da, v kotu snoclal pa le stalo na papirčku: 23. oktobra. Spomnite se na ta datum, zelo važen je. Povedati vam hočem, kako ie s tem brezmiselnim stavkom. Ne vem. če ve- ste. da sta bila e. in trden a. Staneer-sonovn 23. oktobra na slavnosti v Elyzeju. Ostala sta tam tudi pri di-neiu vsai toliko vem da sta bila navzoča nri soreiemu. ker sem iu tam videl Bil sem tam kot ooročevalec. še oosebei na sem imei namen govoriti z znanim učeniakom filadelfijske akademiic. Do takrat še nisem poznal ne gospodične Stanversonove. Sedel sem v salonu, ki te ored salonom Poslanikov: sit sem že bil tega nrerivaniu med tako visoko družbo: moie misli so se izeubile bog v e kam. ko začutim parfum dame v črnem. Vprašal me bodete: »kai ic to parfum dame v črnem?« Zadostule nai vam da veste, da ie to parfum, ki sem ga va zelo liubil. zato ker ie soremlial damo. vedno v črno oblečeno, ki mi je izkazovala v moji mladosti nekaj materinske dobrohotnosti. Dama. ki ie ta dan direktno razširlala oarfum dame v črnem, ie bila oblečena v belo obleko. Bila ie divno lena. Nisem se mogel premagati, sledil sem ii. niei in nienemu parfumu. Star gospod to ie soremlial. Vsakdo se te ozrl za ni im a In slišal sem kako so šeoetali: »To le profesor Stanger- son s hčerko.** Tako sem izvedel komu sledim. Srečala sta g- Roberta Darzaca. ki sem ga že ooznai. čeprav ne osebno. V tem nristoni k Stangersomi amerikanski učenjak Arthur-\Viliam Rance, v živahnem razgovoru sta se vsedla na zofo v veliki galeriii. g. Robert Darzac ie pa odvedel vdčno. Staneersonovo proti rastlinjaku. Sledil sem še vedno. Vsa vrata oroti vrtu šo bila vsi o toplega vremena odnrta. Gdč. < gersonova si je vrgla po hek šal. in prav dobro sem videl, ua je ona prosila g. Darzaca naj 10 spie-mi na vrt. ki ie bil skorai prazen. Se sem sledil, zanimalo me le lazbur-ienie. ki se ie bralo g. Robertu Dar-zneu na obrazu. Tihih, počasnih korakov sta šla ob zidu. za katerim ie aveniia Marignv. Jaz sem zbral srednji drevored. Šel sem vsporedno z obema: nato sem se pravokotno okrenil ter šel čez trato, da smo se ravno križali. Noč ie bila nrav temna: na mehki travi sem šel skorad Boje se volivcev. »Slovenec« že nekaj dni bruha ogenj in žveplo na famozni proračun, kljub temu, da ga je brez ugovora podpisa! šef njegove stranke dr. Korošec. Pribili smo že ope-tovano, da je to sleparija najnižje sorte. Sinoči pa prihaja tudi »Slov. Narod« In trdi, da so tudi liberalci nastopili v zadnji seji finančnega odbora proti tej protiustavnosti. Svojega lastnega otroka se sramujejo !u ga hočejo utajiti. No, volivci se pa ne bodo dali preslepiti. Klerikalci za avtonomijo. Odkar izgubljajo naši klerikalci zadnjo oporo v srbskih staroradikaicih, zahtevajo zopet na vse grlo avtonomijo za Slovenijo. Posebno glasni so postali po Protičcvem porazu pri zadnjih občinskih volitvah. Sl-nočnl »Večerni list« je pritisnil na vse pedale in zahteva nekako slovensko suvereno državo. Mi nismo centralisti, a to klerikalno vpitje se nam zdi demagogija, ker vemo, da Jih skomina po avtonomiji le neizmerno vladohlepje. Korošec ve prav dobro z Brejcem in »Večernim listom« vred, da ne pomeni klerikalizem v Jugoslaviji nič, zato hoče obdržat! moč vsaj v Sloveniji in v to naj mu služi avtonomija. Klerikalizem hoče dobiti svobodne roke pri nas in absolutno moč, to je vse in če je klerikalizem pošten, naj to odkrito pove. Radovedni smo le, če bi se ogreva! za avtonomijo tudi v tem slučaju. če bi bi! v Sloveniji pri prihodnjih volitvah tepen, zmagal bi pa v ostalih pokrajinah? Ne vemo tudi, kako se bo »Večerni list« v tej zadevi pomenil s centralističnim »Rdečim praporjem«, s katerim sicer tako rad pije bratovščino. Razdelitev Ljubljane v volilna okrožja. Ljubljanska občina šteje po pregledu, sestavljenem po Korošec-Brejčevem občinskem volilnem redu 25.419 volilnih upravičencev, izmed katerih je 14.558 volilk !n samo 10.961 volilcev. Po posameznih okrajih se razdele volilci in volilke sledeče: v prvem volilnem okraju Poljane le 1051 volkcev in 1520 volilk; v drugem okraiu Sv. Jakob 1325 volilcev in 2076 volilk; v tretjem okraju Krakovo-Trnovo 1000 volkcev in 1295 volilk; v četrtem okraju Dvorski okraj A (Rimska cesta. Tržaška cesta do Simon Gregorčičeve ceste, Hilšerjeva ulica, Vegov in Dvorski trg) 1044 volilcev in 1402 volilk: v okraju Dvorsk! okraj B (od Gregorčičeve in Hilšerjeve ceste do Aleksandrove ceste, levi del Prešernove ulice do VVolfovc ulice) 995 volilcev in 1325 volilk; v VI. okraju Kolizejski okraj (Inki. Dunajska in Janez Trdinova ulica) 810 vo lilcev in 100S -volilk; v VII okraju Kolodvorski okraj A (vključno Resljeva cesta) 806 volilcev in 1157 volilk; v VIII. okraiu Kolodvorski okraj B (do Ahacljeve in Martinove ceste vključno) 1058 volilcev in 1475 volilk; v IX. okraju Vodmat 650 volilcev in 937 volilk; v X. okraju Barje (Dolenjska cesta, Hradeckega vas. Ilovica) 530 volilcev in 612 volilk; v XI. okraju Spodnja Šiška 1492 volilcev in 1551 volilk. Iz teh podatkov je razvidno, da niti v enem okraju niso moški volilci v večini. bppz šuma. Ustavila sta se ood obnove svetilko, ki te razširlala trepetajočo luč: oba sta bila sklonjen* n® oanirtem. ki ca ie držala v roki Sianvcrsonovam^tala Tu(]. iaz°sem oostal. okrog l tema in tišina. Nista me opazda: slišal sem nrav razločno edčno. Stangersonovo kako ie nonavliala: »Presbiterii ni Izgubi! ničesar na svoii leooti. niti vrt na svoji bujnosti!** Spravila ie papir v žep. Govorila ie v tako po-roglnvem in obenem tako obupnem triasu da ne pozabim tetra nikoli. Sledil ie še nervozen smeh. Še en stavek sem mogel ujeti, izgovoril ga je g. Darzac: „Bom moral res izvršiti hudodelstvo, da vas dobim?« Neverietno ie bil razburiefi. Prijel ie gosoodičino roko. Dritisnil io ie k svo-iitn ustnicam in zdelo se ml ie da toka— vsai rami sta se mu krčevito stresali. — Nato sta odšla. Ko sem prišel zopet v veliko galerijo. nisem več našel g. Roberta Darzaca. videl sem era prvikrat potem šele na gradu Glaudier. po umo- ,VELIK POTRES V ITALIJI. Rim. 7. Po včerajšnjem močnem potresu ie razdeiana Villa Colleman« dina. (?) Več kt^iev ie hudo poškodovanih. Mnogo oseb ie mrtvih ali ranienih. Na krni nesreče le odnehalo več pomožnih vlakov. Središče potresu ie menda provincia Massa. LDU. Pariz. 8. Kakor poroča »Matin«, ie no potresu v Gorenji ltaliii Vi vi« zono. ki šteie 17.000 prebivalcev, popolnoma porušeno. Ker so brzoiavne zveze pretrgane, ni n usodi prebivalstva nobenih gotovili poročil. LDU POTRES ZAHTEVAL 300 ŽRTEV, Dunai. 9. »Neue Freie Presse« iavlia iz Rima: Število žrtev pri potresu se ie sedai zvišalo na približno 300 mrtvih in 100 ranienih. Stvarna škoda se ceni na miliione. LDU. POVODEN.! NA TIROLSKEM, Innsbruck. 9. Dež še vedno oada. V občini Kizbtihel ie smatrati nad polovico letine za izeublieno. Po dose-dansiih poročilih sta kraia St. Johann ter Tannheim in Ausserfern poplavljena. Kirchdorf te odrezan od ostalega sveta. Naraslo vodovie ie v gorskih dolinah odneslo mnogo mostov. Innsbruck. 9. Kakor iavliaio listi, ie neprestano deževie v nekaterih kraiih povzročilo nreccišnio škodo. ZA AMSTERDAMSKO INTERNACIONALO. Pariz. 9. Nacionalni kongres Pre-dilničartev v Rouenu ie s 5255 protf 377 glasovom izreke! zaupnico splošni delavski zvezi, odklonil na le predlog. naii se zveza pridruži tretK in-ternacitenali. RUDARSKO GIBANJE NA ANGLE- ŠKEM London. 9. Kongres strokovnih organizacij v Portsmouthu ie v svoii včeraišnii plenarni seii snreiel resolucij. kier poudaria. da so zahteve ru-d n rte v pravične in da se moralo tako! spreleti. — 1 PU. RO I! V MEZOPOTAMIJI. London. 9. Voino ministrstvo iav-Ha iz Mezoootamiie da ie 4000 upornikov obkolilo poškodovan oklonni vlak in pobilo posadko, ki se ie iu-naško borila do zadnieva RUSKO-POL1SKA V01NA. Moskva. 9. Frontno poročilo z dne t. m.: Severno od Brest Litovskega so dosegle naše čete reko Liesno Južno-vzhodno od mesta se vrše srditi boii. V odseku Vladimir V/olvnskii smo izpraznili pod pritiskom sovražnika Grubesievv in smo sc utrdili na desnem bregu reke Bu-ga. Pr> Lvovu se razviiaio hudi botl, Po dopolnilnih poročilih s Kavkaza so se na obali azovskeea moria rešili nod varstvom tuiih vojnih ladii zadnii ostanki Wranglove armade, ki smo io skorai oonolnoma uničili. LDU Varšava. 9. Frontno poročilo, z ! dne 8 t. m.: Na litvanski fronti le oo-! ložai neizpremenien. Južno Orodna j so naše čete zasedle Krvnki. Zaoove-■ dani protinapad nri Cnodorevu nam ie pripomogel, da smo zasedli Kmikv-nteke in prekoračili reko Sv. irz. Naši oddelki prodirajo proti Gnili Lioi. LDU Varšava. 9. Zunanii minister Sa. pieha ie naznani! liudskemu Komisar* iu Čičerinu. da ima Potiska nli^oV”a delegaciia pooblastila »“godnega sklenanie nremiria ,nk()nčnoveliavni m;ru. amnak m. orioravlie- mir ter da bo parnikom odpotuie v na. va s n,r ” ru. zapazil pa sem edčno. Stanger-sanovo g. Staneersona in filadelfijske delegate. Gdč. Stangersonova ie bila poleg Arturia Ranca. Ta ii ie živahno nekai pripovedoval, nri tem so mu žarele oči v nenavadnem si« iaiu. Mis"m. da gdčna. Stangersonova še poslušala ni. kar ii ie pravil Arthur Rance, na nienem licu sem čital popolno ravnodušnost. Ar tim r-William Rance ie vročekrven možakar. z bakrenim nosom: naibrže ne sovraži žvania. ko sta odšla e. in gdc. Stangersonova, ie šel v bufet. tam ie tudi ostal. Približal sem se mu in inu izkazal v zmešniavi nekai malih uslug; zahvalil me ie ter ml povedali da odpotuie v Ameriko v treh dneh. to ie 26. oktobra (dan no zločinu,) Govorila sva o Filadelfiji., rekel mi ie. da živi v tem mestu že petindvajset let in tam ie tudi snoznal slavnega orofesoria Stangersona In nieeo-vo hčerko. Na to se ie začel zalivati s šamoancem. da sem mislil, da ne bo prenehal piti. Pustil sem ga. ko ie bil že napol oiian. (Dalie prihodnjič.) Stev. 208, NAPREJ. Stran 3, Dnevna Pričetek Šolskega leta 1920/21 na ja v« nlli mestnih ljudskih šolah v Ljubljani. Na javnih mestnih ljudskih šolah prične se šolsko leto 1920/21 v četrtek, dne 16. septembra 1920 s cerkveno slovesnostjo, in ‘.v petek, dne 17. septembra 1920 z rednim 'Šolskim poukom. Vpisovalo se bode v to-Irek, dne 14. in v sredo, dne 15. septembra 1920 vselej od osmih do dvanajstih dopoldne in sicer: Za I. mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopju v Komenskega ulici št. 19; za II. mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Cojzovi cest! št- 5; za III. mestno deško ljudsko šolo v Šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št. 21 v I. nadstropju; za IV. mestno deško ljudsko Šolo v šolskem poslopju na Prulah št. 13; za V. mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št. 21 v pritličju; za I. mestno dekliško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Sv. Jakoba trgu št. 1; za III. mestno dekliško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št. 19 pri tleh; za šišensko deško in dekliško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Gasilski cesti št. 242; za mestno štiriraz-rednico na Barju v šolskem poslopju na Ižanski cesti št. 40; na mestni manjšinski šoli v šolskih prostorih na Sv. Jakoba trgu št 2 v pritličju. Otroci, ki ne stanujejo v Ljubljani, se načelno odklanjajo. Vse podrobnosti pojasnjujejo šolska vodstva pr! vpisovanju. Na državni obrtni šoli v Ljubljani bo vpisovanje od 15. do 18. t. m., vsak dan od 8.—12. in od 15.—17. ure, v onem vrstnem redu, ki je bil v tem listu že objav- ljen in ki je razviden iz razglasa v Uradnem listu št. 85. z dne 20. julija t. I. Vpisovanje bo; dne 15. v prvi letnik višje obrtne šole, dne 18. v višje letnike tega oddelka; dne 16. v prvi letnik strojne in elektrotehnične delovodske šole, kiparske šole in ženske obrtne šole, dne 17. pa v višje letnike teh oddelkov. V mizarsko mojstrsko Šolo se vpisuje dne 16. t. m. Vsak učenec (učenka) prinesi k vpisovanju, poleg zahtevanih šolskih in drugih izpričeval, tud! krstni list. Natančnejši podatki so razvidni iz razglasne deske v zavodu. Z rednim Poukom se bo pričelo dne 21. t. m. Železniški brzojavni natečaj. Obratno ravnateljstvo juž. žel. v Ljubljani sprejme v prihodnji brzojavni tečaj več urad. pripravnikov, t. J. absolventov srednjih in tem enakovrednih šol. Prošnjam, ki naj se vložijo najkasneje do 15. septembra t. L, na! sc priloži; krstni list, samski list, domov-»»stnica, zdravstveno izpričevalo (ne čez šest mesecev staro, izdano od pristojnega občinskega urada), zrelostno Izpričevalo, vojaško odpustnico in potrdilo o zaposlenost! od izstopa iz šole do sedaj. V poštev pridejo letniki do vštevši 1898, ako so odslu-žili predpisani rok 18, oziroma 24 meseccv, nadalje event. vsi trajno nesposobni in od letnika 1899 samo rez. častniki. Politična cenzura za poštne pošiljatve •ned conama A In B na Koroškem je odpravljena. Poštne pristojbine so se za premet med obema conama zenačile z onim!, ki veljajo za notranji promet v Jugoslaviji. Za Koroško |e plebiscitna komisija izdala 8. razglas, ki razlaga pojem rednega bivališča z ozirom na pogoj, na katerega jo vezana glasovalna pravica. Nadalje se v tem razglasu določa, da glasujejo upravičenci v oni občini, v kateri so Imeli svole redno bivališče 1. januarja 1920. Onim, ki potujejo v Celovec. Z ozirom na to, da se množe primeri, da celovški magistrat kaznuje naše državljane, ki prihajajo sem po opravkih in nimajo v redu svojih potnih listin, se opozarjajo vsi, k! hočejo potovati v pas B, n. pr. v Celovec, da morajo imeti pravilne potne listine in da si morajo poskrbeti tudi vizum avstrijskega delegata v plebiscitni komisiji, drugače zapadejo kazni. »Jugoslavenski specijalitct.« Po več mestih na Slovenskem razsaja že pat tednov griža in so zdravniki brez vsake moči proti njej, ker ni na razpolago primernih zdravilnih sredstev. Že zdavno Je bi! naročen v inozemstvu serum proti griži, ki je pred par dnevi srečno prišel v Ljub-lj?no. Ne, samo do Ljubljane, to je v kolodvor in carinarno. Tam pa leži že več dnij, ker gospodje carinarji ne pridejo do tega, da bi serum zacarinili. Moralo se strogo držati — reda in vsled tega smemo upati, dd bo pri priznani temeljitosti poslovanja carinskih uradnikov, ako pojde vse po sreči, serum do prihodnje Velike noči že prišel na vrsto. Da med tem v Ljubljani, Mariboru in drugih mestih mrjo ljudje, to se gospodov carinarjev ne tiče, oni imajo svoj posel. Zato naj se brigajo zdravniki, njihova stvar je, kako se spopadejo z grižo in kako jo podavijo! Slov. dlj. zadruga v Pragi in slov. illj. zadruga v Brnu poživljata vse člane, ki imajo namen potovati šele jjo 20. septembru 1920. v Prago in Brno, da vpošlje-jo svoje potne liste najkasneje do 15. septembra 1920 v svrho vidiranja na nemškem, češkem konzulatu in na policijskem ravnateljstvu, na spodaj navedene naslove. Potnemu listu je priložiti 68 K za viza. Kdor potuje preje, dobi proti ubožnemu spričevalu in visokošolski legitimaciji viza 2a navedeno, znižano ceno. Kdor rabi nev potni list. na! sl ga oskrbi sam na kronika. pristojni oblasti. — Za praško zadrugo: Jože Završnik, Ljubljana, Ravnikarjeva ulica še. 9. — Za brnsko zadrugo: Edvard Premk, Ljubljana, Pred igriščem št. 1. Srečni ministri! Minister za prehrano zemlje g. Jojič, ki je obenem s'finančnim ministrom Stojanovičem ime! odpotovati v Črno goro v torek, nenadoma obolel. Rad! tega je svoje potovanje odgodil. Sprememba srbskega inonopolskega zakona. V upravi državnih monopolov v Belgradu se je vršila včeraj konferenca ravnateljev tobačnih tovaren, na kateri so razpravljali o izpremembah srbskega mo-nopolskega zakona, ki je sedaj razširjen na vso Jugoslavijo. S tem zakonom je izvršeno definitivno zedinjenje vseli tobačnih tovaren, tovarn za vžigalice in še nekaterih. V ministrstvu za agrarno reformo !e Izdelana naredba o državni upravi in nadzorstvu veleposestev, ki izide te dni v »Zvaničnih Novinahs. Srbski major, ki pretepa civilista. Naslednji slučaj nam je pripovedoval prizadeti sam. Sredi prošlega meseca ga je naslovni »junak« potraktiral z zaušnicam!, ker je nagovoril v Lattennannovem drevoredu damo, kar očividno ni bilgo prav vročekrvnemu oficirju. Takih balkanizmov si pa ne pusti vsak človek dopasti, niti od belgraj-sklh majorjev-avditorjev ne, zato Je prizadeti zahteva!, da se mu legitimira v svrho dosege zadoščenja. V odgovor mu je bil udarec s palico po glavi, vsled česar sc je napadencc podal k zdravniku. Omenimo 5e to, da je izjavil omikani častnik pred stražnikom, da bi tega civilista na mestu ustrelil, če bi imel revolver pri rokL No, ker ga pa, hvala bogu, ni imel in mu je tako pustil svobodo dejanja, se je stvar prepustila z raznimi akti, protokoli in dokazili komandi dravske divizije — da zadevo uredi, menite? O ne: Po dobrih štirih tednih je dobil prizadeti od mestnega poveljništva poziv, da se prikaže na licu mesta, a se ni nič zgodilo. Stvar vendar nc sme zaspati, ker kmalu poteče tožni rok, je stvar prizadete oblasti, da jo reši po postavi In pravici. — Ob koncu omenimo, da je bil dotični častnik v civilu, kar se dogaja pri njem vrlo po-Bostoma. Alien Proport Custodiau vrača zaplenjeno lastnino neprijateljsklb tujcev. — Vsled zakona osnove § 252, katero je spre-jd 66. kongres 5. junija 1920, Imajo osebe pravico, da se jim vrne denar ali lastnina, katero je zapleni! Alien Propcrtj' Custo-dian. Lastnina se vrača naslednjim osebam: Bivšim sovražnikom, ki so sedaj državljan! ali podaniki nevtralnih ali zavezniških držav, kot je Češkoslovaška, Poliska, Romunska, Jugoslavija, Italija, Franclja, Belgija, Danska, ali svobodno mesto kot le Gdansko. Nemcem, ali podanikom Avstro-ogrske. ki so bili internirani in zdaj žive v Združenih državah. Ženam, ki so bile poda-nice Združenih držav ali kake zavezniško ali nevtralne države, ki pa so se poročile s podaniki Nemčije, ali Avstro-ogrske pred 6. aprilom 1917, ako niso dobile denarja, al! posestva od podanika kake sovražne države. Diplomatičnim in konzularnim uradnikom (in njihovim družinam) kake sovražne države. Nesovražnikom, kateri so bili neprijatelji dolžni pred 6. oktobrom 1918, more Alien Property Custodian s privoljenjem neprijatelja izplačati dolg. — Jugo« slovenski odsek Ameriškega Rdečega križa bo v kratkem objavil vsa navodila, kako se mora pri takih zahtevah postopati. Neznana divja žival mori ovce in goved na Jezerskem. Vsi se še spominjamo, da je divjala pred leti na Golici divja žival, ki so Ji pravil! »Bauemschreck«. Taka žival se Je priklatila tudi na Jezersko. Na planinah je bilo tekom letošnjega poletja veliko Število ovc od neznane divje živali umorjenih, pa niso bile raztrgane. A ne samo ovcc, tudi govedo mori. Na Komendski planini je bil umorjen teliček, na Makovi pa telica. Ovc pa ie bilo najmanj 30 do 40 uničenih Uničene živali ležijo na hrbtu, so na vratu in na prsih močno ranjene in pregrizene, drob je pojeden in kri Izpta. Raztrgane pa niso in z mesta Jih žival ni spravila. Ljudstvo misli, da mora divja žival biti ris, ker ima tako grozne kremlje, s katerimi uničeno žival globoko skozi kožo predere. Videl te živali še ni nihče, pač pa so našli pastirji na planinah sled, ki je podobna veliki mačkovi nogi. Državna posredovalnica za delo«. Pri vseli oodružnicah »Drž. Dosred. za delo« v Liubijanj. Mariboru. Ptuiu in Murski Soboti ie iskalo v nretekloni tednu od 29. avgusta do 4. septembra 1920 dela 184 moških in 77 ženskih delavnih moči. Deloda-ialci so Da iskali 131 moških in 91 ženskih delavnih moči. Posredovani se ie izvršilo 134. V delo se snrel-liieio: hlanci. roli delavci, dekle. mizarji. tesarii. zidarii nodk kovači. Dleskarii. nletarii. pisarn. moči. služkinje. kuharice, stavb, risarli. vzeo-iiteliice vaienci. vaienke. sobarice, šivilie itd. Tedenski izkaz o zdravsinenem stanju mestne občine ljubljanske. V tednu od 28. VIII. do 4. IX. se je rodilo 34 otrok, med temi 1 mrtvorojeni; umrlo je 35 oseb, med njimi 17 tujcev: umrlo pa je: za otročlco ;17 oseb', za tifuzom 2 (1 tujec), za grižo 8 (3 tujci), za dušljivim kašljem 2 tujca, za jetiko 5 (3 tujci) za pljučnico 1, za različnimi boleznimi 17. Za kužnimi boleznimi so oboleli: na Škrlatici 3, za tifuzom 2 (1 tu-ec) za grižo 36 (med nijmi 9 tujcev in 5 vojakov), za oslovskim kašljem 2 tujca, za vratico 1 domačin. Pa svetu. — Dovažanje municije za Arnavte. Pr! Sv. Ivanu so pred par dnevi izkrcali okoli 2000 pušk, 450 zabojev municije in Sest strojnic. Govorijo, da se bo prihodnji teden začelo rekrutovanje obvezaiicev od 21 do 25 leta, ki jih bo okoli 1000. — Kongres svobodomislecev se je otvoril 5. t. m. v Pragi pod predsedstvom ministra Verbenskega. Udeležili so se ga odposlanci vseh držav in tudi Jugoslavije — Stavka gledaliških igralcev na Do-naiu je te dni izbruhnila, ker nočejo podjetniki ničesar slišati o kakem izboljšanju položaja gledališkega osobja. Stavka te vrste je prva na Dunaju. ' — Mednarodni sejem v Pragi. Vlada češkoslovaške republike priredi to lesen velik mednarodni sejem v Pragi, katerega se udeleži tudi naša država. — Budlmpeštansko sodišče je obsodilo v smrt na vislicah 6 teroristov, ki so na povelje Szamuelyja zadušili v krvi nebo protirevolucijonarno gibanje. Vsi obsojene! so prosili za pomiloščenje. Državni pravl-nik je pomilostil le dva, dočim so bili ostal! danes obešeni. — Rudolf Moose, izdajatelj lista »Ber-Iiner Tageblatt« in založnik le umrl 8. t. m. v Berlinu. — Donava narašča. Po vodni višini Donave pri Dunaju, ki znaša 4.20 m, pričakujejo poplave desnega brega reke na Dunaju. Pripravljena so vsa pomožna sredstva. — Tajništvo zveze narodov se s 1. novembrom preseli v Ženevo. V Zenovl Je bil kupljen hotel »National® za 5 in po* mi!l" jona frankov In bo tvoril pod imenom »palača narodov« glavni sedež zveze narodov. Kanal Donava-Ren. Mednarodna konferenca za združitev rek Rena, Labe, V iste. Odre ! Donave se je sešla 6. t. m. v Part-zu. Obravnavajo zlasti vprašanje svobodne poti. — Eksplozija granat. Kakor poročajo listi je dne 8. t. m. prišlo v Mariensilu pri VVilhelmshavnu pri razkladanju granat v nekem laboratoriju do eksplozije, ki je imela za posledico eksplozijo v municijsklh skladiščili delavnice Ruestinger, ki je zletela v zrak. Katastrofa je zahtevala mnogo človeških žrtev. Število smrtnih žrtev pri eksploziji v Mariensilu do sedaj Se ni znano, ker sc do kraja nesreče radi nevarnosH eksplozije ne more priti. Ugotovljeno Je 21 težko ranjenih. Pri gašenju je našlo smrt pet gasilcev. Smatra se, da je sedaj nevarnost odstranjena. —Rudarska stavka sc v Angliji začne 25. t. m. Na konferenci britanskih rudarskih zvez, ki je to sklenila, ie izjavil zastopnik Škotov, da za enkrat ni misliti na posredovalno akcijo. Po poročilu predsednika angleške industrijske zveze bo moralo ustaviti delo naimanj 1000 tovaren po najpozneje 14 dnevnem trajanju stavke. — 130.000 rudarjev ie glasovalo proti stavki, za stavko so bili glavno mlajši rudarji. — Izprtje kovinarjev ua Angleškem se Je pričelo koncem minulega tedna, ker so se namreč pogajanja razbila. — Gozdni požari v Rusiji so se po poročilih sovjetskih listov katastrofalno razširili. — Podraženje železnic v Ameriki, Pred podražitvijo le stala vožnja iz Newyorka v San Francisco 93.08 dol., spalni voz je stal 22.25 dol.: skupai 115.33 dol.; če prištejemo k temu še osem odstotkov vojnega davka 'je stala vožnja 120.62 dol. Sedaj pa velja vozni listek 111-69; spalni voz 3338, skupaj 145.07 dolarjev. Če pridamo k temu še osem odstotkov vojnega davka, bo moral plačati oni, ki se bo hotel peljati iz New Yorka v spalnem vozu v San Francisco 156.67 dolarjev. — Princ Eugen. Prej avsto-ogrska oklopna križarka »Princ Eugen«, ki pripade ! po mirovni klavzul! za pomorske stvar! Franciji, je dospela v Toulon. Kulturni vestnik. Uorava Narodneea gledališča y Liubliani ie angažirala za bodočo sezono več članov odlične ruske igralske družbe, ki ie v zadniem času eo-stovala na našem dramskem odru. med niimi eosooda Mihalla Mura-t o v a bivšeea režišgria Državnesra eledališča v Moskvi, ctosdo Jeleno M a r š e v o. bivšo članico moskovskega Umetniškega eledališča in co-sDcda Borisa P n 11 a t o . bivšeea člana sioviteera nioskovskeea gledališča Korša. Uprava Narodnega gledališča Javlja, da se sprejemajo novi abonentje za sezono 1920/1921 samo do sobote dne 11. t. m. Po 11. t. m. se ne sprejemajo več nobene prijave. »Maska«. S 1. oktobrom začne pododbor udruženja gledaliških igralcev izdajati polmesečno revijo »Masko«, Celoletna naročnina velja 140 K, posamezna številka 8 K. Gledališka uprava bo izdajala tedenski repertoar s poročili o avtorjih, njih delih hi bo prinašal referate o režiji, dramatični in operni umetnosti vobče. Tednik bo urejal g. Oton Zupančič. Jadransko (29.) številko Jugoslovanske Obnove-Njive smo prejeli. Vsebina ni. dr.; Milan Marjanovič: Jadranska sekcija; Mandič: Rimski pakt; Črnič; Izgradnja naše tr-govačke mornarice; Tomašič: Oceanografski zavod itd. itd. Umetniški oddelek ministrstva za prosveto Je predlagal, da država odkupi vsa glasebna dela pokojnega Mokranjca, ter naj jih obelodani kot ljudsko izdanje. d»gp©«iarsfv©8 — Koncesija za eksploatacijo petrolejskih Izvirov. Ekonomsko finančni komite ministrskega sveta je odobril podelitev koncesije »Narodni banki« v Zagrebu, v družbi z »Roya! Duteh Schnell Company« !z Londona za Izkoriščanje 350 največjih petrolejskih izvirov. Znano je, da se znatna ležišča petroleja razprostirajo od Gjurgjev-ca do Pakraca In so najbogatejša v naši državi. »Royal Dutch Schnell Company« v Londonu Je svetovno znana eksploatacijska družba in razpolaga s kapitalom 10 milijard kron.Kakor poroča »Hrvat«, namerava imenovana angleška družba skupno z »Narodno banko« pokupiti tudi druga rudarska podjetja. Tako se bo počasi ob podpori naSs buržoazije usidral namesto nemškega francoski in angleški kapital, a Jugoslovansko ljudstvo mu bo robotalo In zanj umiralo. — Uvoz v češkoslovaško. Po poročilu statističnega urada je znašal uvoz v Češkoslovaško v prvem četrtletju 1920 6,582.260 metrskih stotov, izvoz pa 17.253.667. Uvoe iz Avstrije je znašal 6.8 %, izvoz v Avstrijo pa 32.86 %. —■ Zamenjava denarja na Ogrskem. »Rosta« poroča: V madžarskih listih kalcor tudi po referentu finančnega odseka madžarske narodne skupščine javljena zamenjava bankovcev Avstro-ogrske banke, kakor tudi po ogrski poštni hranilnici emitiranih bankovcev je med ljudstvom zbudila močno vznemirjenje. Posebno po deželi med kmeti, kjer ni samo veliko žigosanega denarja, ampak so skrite še večje svote nežlgosanih av-stro-ogrsklh bankovcev, Je razburjenje mo5-no. Kakor vse prejšnje, bo tudi ta finančna operacija madžarske vlade zadela na veliko nezaupanje in se poroča, da kmetje ne bodo hoteli priznati novega denarja. Zaradi tega zna priti ob zamenjavi do resni!) konfliktov s prebivalci. — Rusko žito. »Giornale d’ Italia« piše, da Je iz Rusije v Italijo odposlano žito sko-ro nerabljivo. 2300 ton Ječmena Je pokvarjene«!, deloma plesnjivega, 700 ton koruze In 700 ton rži je pomešanih z zemljo, praznimi naboji itd. Cela pošiljatev Je za trgovino sploh brez pomena. Društvene vesli. I. splošno društvo jugoslovanskih vpo- kojencev v Ljubljani vabi člane in prijatelje na dobrodelni društveni sestanek dne 12. septembra ob 3. pop. v Novo ut. 5. Obilne udeležbe pričakuje Odbor. k Vrhniške novice. Gospod urednik! Včeraj sem imel smolo Kjerkoli me »e na cesti srečal kak vrhniški »nurcare. me te ustavil in moral sem dvanajstkrat orečitatJ v ».Nanreiu« tisto, kar sem sam napisal. Preveč mi ie že bilo in skleni' sem. da z Vrhnike pe oišem nobene stvari več. Končno na me dobi še moi koleea »kontrabantar«. Da mi začne na široko in d^co razlaeati o komunističnem shodu, ki se le vršil dne 29. o. m. na Vrhniki. Pravil mi ie. da sta bila iz Ljubljane dva eovomika. eden boli debel, ki so mu skrbi že nonolnoma pobelile elavo. »Ali ea ti poznaš ea vprašam. kdo ie to?« Seveda ea Doznani. rau odgovorim. to ie tisti hirt. ki ie enkrat Imel eostilno zraven nlinarne na Reslievi cesti menda se niše Petrič. Dotem ic ustanovil tudi noerebno društvo: vsai ie bil dalie časa direktor tistega noerebuepa društva, notem ie ustanovil tudi društvo »lastni doni« V to društvo se ie olačevalo metfda do 50 kron mesečno in sčasoma ie član orišel do svoie hiše. Nabral ie takrat menda 200 članov, anrnak hiše ni menda razim nieea nihče dobil. Kai na ie kai eosDod hišni posestnik novr-rial na shodu? No. nič nosebneea: udrihal ie no Kristanu, češ. da ima svoio vilo v Šiški in. da io ie zafural kot minister, in da. ie ravnateli konsumnih zadrue in kot tak bi lahko dala! moko no kroni kiloeram. kar na noče nanravi-ti. Nato ie eovoril še o Preneluhu. češ da ie bil noverienik na deželni vladi ori sociiataem skrbstvu in da kot tak ni hotel vsakemu invalidu nosierbeti trafike. Čudno se mi ie zdi. da o Modlovera Nacetu ni nič povedal? »Raufenkerariev« Vencel mu ie na«-zadnie rekel, da bomo Vrhničani ti-steea volili ktereea bomo sami hoteli. ne na tisteea. ki nam ea bodo liublianski škrici Driooročali. na če sc imenuieio (udi komunisti! »Prav mu ie novedal! Kdo na ic bi druei eovorjiik?« »Ea boli suh doktor, menda ie to tisti dr. Lemež?« »Kai na ie ta novedal?« »No. to zame ni bilo nič noveea. kar ie ta dohtar nrinovecloval. ker sem te storie že slišjl zadniič v tržaških zamvrjh. kamor so me kara-b Na razpolago ckktr čcn klavir. - - Z velespoštovanjem Leo in Fani Pogačnik. Nakupovalna zadruga za konzumne in produktivne zadruge in zavode r. z. z o. z. v Ljubljani, Aleksandrova ulica štev. 5 priporoča svojim članom j nakup najrazličnejšega blaga! o l Za vernost hranilnih vlog fansil blagovna zaloga, ki znaša po pol-leini bilanci okrog 10 Rili Ef Cit C V krčili društvena posestva, ki reprezentirajo vrednost nad 2 milijona kron« kakor tudi skladi« rezervni, deležni in dr. Vloge sprejemajo in izplačujejo vse podružnice Konsmnnega društva za Slovenijo, ki so: 13. Kranjska Gora. 14. Mojstrana. 16. Colje. 16. Šoštanj. 17. GuitanJ, Koroško, la Prevalje, , 19. Mežica, s 20‘ Črna j., , 31. Crna II., * 23. Maribor. 23. Litija- 24. St. Lovron« »• p 25. Kamnik. 26. Pragersko. 27. Križe pri Tržiču. 28. Sv. Ana pri TrUfa. 29. Gorje pri Mariborom. 52’ RuSe nad Mariborom. 83, Pliberk, Koroška 34. Rogaška Slatina. 35. Radeče-Zidanmost. 36. Poljčane. 1. V Spodnji Šiški v Ljubljani, 2. Na Glincah pri Ljubljani. ...... A, V Ljubljapi,^Bohoričeva ul. ; 4, V Ljubljani,'Bodna nlica. 5. V Ljubljani, Krakovski nasip 6. Rožna dolina (obč. Vič). 7. V Tržiču na Gorenjskem. 8. Na Savi (obč. Jesenice) Gor. 9. Na Jesenicah (pri Ferjanu). 10. Koroška Bela-Javornik. 11. Borovnica. 12. Radovljica *«. ... , ., , v . , o j t. r ™««i«iaio zaupniki v navedenih podružnicah ali pa Se podrobnejša Stove-Uo, k! (e . Lfulbljanl, Spe«, osrednja pisarna Konsumnega oru»* * ■- Slika, Kolodvorska cesta aou. Pisma naj se pošilja pod naslovom: Ljubljana, poštni predal 13. Društvo ima na razpolago peštae (SOtCinfce s katerimi zamorejo vložniki denarne pošiljatve pošiljati tudi naravnost v osrednjo blagajno. Sodrugi! Zadružniki! Vlagajte svoje prihranke v lastno hranilnico! ffliBB^reBBaBaggiSraEg^g& 8S9R3KSM eskomptna banka, Maribor, = Tegetthoffova ulica 11 _____ —- __ d najugodnejšimi pc? URŠKA SOBOTA in VELIKOV E C------------------------ denarne vi°ge jn jz-vršuie vsakovrstne ban č n e posle Podružnici: