Poši:-iiia plačana v gotžjvkti.
t
VSEBINA: Uvodna beseda.
K&the KoUwiiz: Punter. (Slika.) Roza Luxemburg: Naš končni cilj. Dr. Turna: Socialna vzgoja v Rusiji. Jack London: Vladajoča družba.
Delavski šport:
Delavsko športno gibanje v Jugoslaviji. — Delavskim športnikom in športnim klubom. — Delavski kolesarji. — Delavski šport v inozemstvu.
Delavske knjižnice:
Knjižnice »Svobode«,
Pevska društva.
Naše podružnice,
Puntar. (Opis k sliki.)
Listnica uredništva.
Ob desetletnici »Svobode« v Trbovljah. (Na ovitku.)
1. štev.
1. januarja.

Ob 10 letnici „Svobode".
Razvoj »Svobode« v Trbovljah.
V	Trbovljah je obstojala v letih 1912—14 delavska kulturna organizacija »Vzajemnost«, katera je imela moški pevski zbor in dramski odsek, lakoj ob izbruhu vojne ie bilo društvo razpuščeno. Ker se je takoj po vojni ustanovila v Ljubljani del. kult. org, »Svoboda«, sia sklicala s. Sitter (sedanji župan) in s. Klenovšek Jakob ustanovni občni zbor »Svobode«, podružnice v Trbovljah, in sicer za dan 5. jan. 1919. Izvolil se je sledeči odbor: preds. s. Klenovšek Jakob, namest. Koren Miha, tajnik Kokalj Viktor, blagaj. Ajdišek Jernej, taj. namestnica Bravec Amalija,- odborniki: Dežolak Ivan, Krušič Ivan, Hlebec Bertl, Princ Jože, Zelenšek Angela; nadzorniki: Renko Miloš, Lavrii Franc in Strgan šek Mici. Takoj po občnem zboru se je ustanovil dramski odsek, nato pevski odsek (moški in mešani zbor), kateri je prevzel od bivše »Vzajemnosti« arhiv (glasovir itd.). Ustanovila se je tudi politična šola, katero je vodil s. Lemež iz Ljubljane.
Dne 2. junija 1919 se je ustanovil tamburaški odsek pod vodstvom so dr. Cečeve, in sicer samo za članice. V mesecu juniju se je otvorila tudi knjižnica »Svobode«. Nekatere knjige je društvo prevzelo od strokovne org. rudarjev in 237 knjig je n . pito v Ljubljani. — V decembru 1919 se je otvorila tudi plesna šola.
' Dramski odsek je uprizoril kot prvo predstavo sodr. Etb. Kristana »Zvestobo«, in sicer 16. febr. 1919, katero je tudi ponovil. Nadalje se je uprizorilo v letu 1919: Trije ptički« dvakrat. »Divji lovec« dvakrat, »Ulica štev. 15« dvakrat, »Mlinar m njegov hči« dvakrat in »Dva Pavla« dvakrat. Skupno je bilo 12 dramskih predstav, katere je poselilo 4215 oseb. Režijo sta vodila g. Vidic in s. Novak Franc. — Nadalje je priredila »Svoboda« dne 19. marca 1919 »Bezručev večer«, pri katerem so nastopili: s. Vehovc Jakob. s. Albreht in moški pevski zbor.
1920.
Dramski odsek je uprizoril do 10. aprila 1920 sledeče predstav.: Sovražnik žensk«, Kmlj Herod«, »V medenih dneh« in »Bucek v strahu«. V;e te prireditve so se vršile v dvorani g. Forte, ker dvorana Del. doma še ni bila zgotovljcna. Ker je pri -lo tudi v »Svobodi« do razkola, se je vršil 24. nov. 1920 II. ustanovni občni zbor, na katerem je bil ponovno izvoljen za predsednika - Kleno v še: Jakob. — Dramski odsek je uprizoril vzlic temu, da je bil trenutno oslabljen: »Napoleonov samovar«, »Idealna ušča«, »Vse naše« in »Staro in novo leto«, spojeno s čajnim večerom. Te prireditve so se vršile v novi dvorani Del, doma. Režijo je vodi! s. Pavšek Ivan. Skupno je bilo v letu 1920 8 dramskih predstav, katere je posetilo 3008 oseb.
Zadruga ^-Delavski dom« je s tem. da je dogradila veliko dvorano, veliko pripomogla »Svobodi« do večjega razmah;: V letu 1920 je pr rudtta »Svoboda« 1 plesni večer (brezalkoholni) novi dvorani.
1921.
V	letu 1921 je otvorila »Svoboda« plesno šolo, katero je posečalo okoli 200 članov in članic.
Na občnem zboru v mesecu septembru je sklenil^ »Svoboda« ustanoviti telovadni odsek. Vodstvo je prevzel s. Ameršek Franc.
Dramski odsek je uprizoril skdoCe predstave: Mati« dvakrat v Trbovljah in enkrat v Brežicah, »Cigr : dvakrat v Trbovljal in eni ii v Zagorju, »Legijonarji« dvakrat, »Na"ša kri«, »Kralj na Betajnovi«, »Rc ■ življenja«, ob priliki strankinega zbora dne 26. dec. 1921 živo sliko »Prvič na uelo«. na Silvestrov večer »Staro in novo leto«, nadalje mladinske predstave: »Biseri in- cekini«. »Zaprta laž«. »Dim in Vanda« in »Miklavže\ večer«. Režijo je vodil s. Pavšek Ivan, za mladino s. Korimšek Martin. Vseh dramskih prireditev ie bilo 17, katere je posetilo 7386 oseb
1922.
V	letu 1922 je priredila »Svoboda« 6 predavanj (pred. s. Seliškar), 3 čajne večere. Cankarjev večer in 5 umetniških večerov. — »Svoboda« je nakupila telpvadno orodje. Dramski odsek je uprizoril: »Kralj na Betajnovi« (ponovitev). »Razvalina življenja« (ponovitev), »Veieia«, »On in njegova sestra« dvakrat, »Hlapci« (1. maja), »Sin« enkrat v Trbovljah, enkrat v Hrastniku in dvakrat v Šoštanju, »Mati« enkrat v Trbovljah in enkrat v Šoštanju, »Otroška tragedija«, »Moč uniforme« dvakrat, Zaklad«, nadalje mladinske predstave: »Ne vdajmo se«, »Dim in Vanda« v Hrastniku in »Miklavžev večer«. Režijo so vodili ss. Novak Frane, Polovic Milan in Korimšek Martin. Vseh dramskih prireditev je bilo 19, katere je posetilo 7610 oseb. Najbolj obiskan? prireditev je bila igra »Moč uniforme«, katero je posetilo prvič 780 oseb, drugič pa 590.
SVOBODA
MESEČNIK DEL. KULTURNE IN TELOVADNE ZVEZE »SVOBODA« ZA JUGOSLAVIJO
Naročnina za člane letno (všteta v članarini) ............. Din 12•—
Naročnina za nečlane letno ...................p 3&—
polletno ....... ..........." iS-—
, „ četrtletno........................10"—
Naročnina za Ameriko letno............ .... Dolar /■—
Uredništvo in uprava za Jugoslavijo: Ljubljana, Palača Del. zbornice. Miklošičeva c. /• Za Ameriko: Chicago lil. 3639 W, 26 T k S t.
Uvodna beseda.
Z novim letom smo pričeli na novo izdajati svoj list »Svoboda«. Naša organizacija je prebrodila vse križe in težave, ki jih je bilo deležno celokupno razredno delavsko gibanje Slovenije po vojni. Izšli so razni listi: »Svoboda«, »Kres« in zopet »Svoboda« in vsi so prej ali slej prenehali izhajati. Bilo je več volje kot moči in zato se listi niso ohranili.
»Svoboda« je pretrpela razne krize, dokler se nismo pod predsedstvom s. dr. Turne prepričali, cla naša zveza ne more biti strankarska organizacija, temveč da se tnore uveljaviti le kot splošna delavska marksistična kulturna zveza. V tem spoznanju je na lanskem občnem zboru izvoljeni centralni odbor pričel konsoliclirati »Svobodo«, ki je danes notranje tako trdna, kot še ni bila nikdar poprej. Počakali smo z izdajo lista, dokler nismo čutili, da zveza zmore vzdrževati svoj list.
Vsem dvomljivcem danes zagotavljamo, da bo odslej naš list redno in trajno i z h a j a l.
»Svoboda« se mora razširiti, mora zajeti vso delavsko mladino in jo vzgojiti v duhu proletarske solidarnosti, v duhu revolucionarnega socializma. Temu namenu bo list predvsem služil.
Mesečnik >P o d Lip o« se je umaknil splošnemu kulturnemu glasilu »Svoboda«. Pozdravljamo to zavednost uredništva »Pod Lipo« in vabimo vse njene naročnike, da se oprimejo našega lista. Zlasti od a m e-r i š k i h sodrugov pričakujemo, da razširijo naš list med slovenskimi izseljenci.
Od vseh naših podružnic in sorodnih delavskih organizacij pa pričakujemo, da bodo poskrbele za to, da se bo krog naših naročnikov in članov stalno širil.
I Slovensko delavsko kulturno gibanje je še vedno razcepljeno na polno malih krajevnih društev. S svojim listom upamo, da bomo pospešili zedinjenje vseh teh društev v enotno kulturno zvezo, ki bo tudi tehnično zmogla boj proti nacionalistični »Zvezi kulturnih društev« in klerikalni »Prosvetni zvezi«.
V književnosti pa bomo Mohorjevi in Vodnikovi družbi napovedali boj s »Cankarjevo družbo«, ki bo v slednjo delavsko hišo prinesla delavsko, socialistično knjigo.
Združimo svoje moči!
S »S v o b o d o« — za sv o b o d o!
Kčithe Kolhvitz
Puntar
Naš končni cilj.
(Ob obletnici umora Karla Liebknechta in Roze Luxemburgove.)
... Kajti, cenjeni navzoči, kaj drugega je za nas sedanji pruski boj za splošno volilno pravico, kakor samo ena stopnja v socialističnem1 boju, le en korak naprej na naši zgodovinski poti k socialističnemu končnemu cilju? ... Naša prava misija, zgodovinski poklic proletarijata je, stremeti za tem, da vso meščansko državo z vsem njenim meščansko-parlamen-tairnim sijajem vržemo iz tečajev in uresničimo socializem, da z izročitvijo vseh produkcijskih sredstev v skupno lastnino vse družbe nadomestimo kapitalistično anarhijo s smotreno gospodarsko organizacijo in s temi odpravimo s sveta izkoriščanje, hlapčevstvo v vsaki obliki. Zato se borimo tudi za enakopravno volilno pravico, da dvignemo proletarske množice gospodarsko in politično, da jih izšolamo, da jih združimo, da hitimo nasproti času, ko bo delavski razred dovolj močan in prosvitljen, da prevzame vso politično oblast v državi v svoje roke in da uresniči socializem. Za to rabimo orožja, za to kujemo meče ...
... Naša naloga je, da izkoristimo vsako priložnost, da razgibamo veliko množico proletarijata, da jo podžgetno k akciji. Velikih akcij množic, velikih stavk ne moremo delati umetno, na komando; toda k sreči se jih tudi ne da umetno preprečiti, ako so razmere za nje zrele. V najširših plasteh proletarijata moramo vzbuditi zavest svoje lastne moči, krepiti bojevno energijo in s polnimi rokami sejati seme socializma. Nadaljnje prepustimo potolaženi poteku dogodkov s trdno zavestjo, da nam gre zgodovina na roko in da mi socialdemokrati ostanemo zmagovalci v tem boju kot pri vsaki etapi na našem pohodu k socializmu — kljub vsemu!
Opomba uredništva: Dne 15. januarja 1919 sta bila zavratno umorjena velika revolucijonarja Roza Luxemburg in Kari Liebknecht. Svetovni proletarijat se jih vsako leto spominja. Tudi našemu delavstvu sta izmed vseh velikih socialističnih borcev najbolj poznana. — V našem listu se jih spominjamo s tem. da priobčujemo gornje poglavje iz govora Roze Luxemburgove 17. aprila 1910. v Frankfurtu. Oovor smo povzeli iz nemške zbirke »Redner der Revolution«. Ta govor je primeren tudi še danes za nas, ki moramo »izkoristiti vsako priložnost, da razgibamo veliko množico proletarijata, da jo podžgemo k akciji«, da jo povedemo v boj proti reakciji, za svobodo, za socializem!
Dr. Turna H.:
Socialna vzgoja v Rusiji.
Boj s tajnimi silami v srcu in umu, to je življenje. Soditi svoje stremljenje sam, pa je pesnitev ustvarjanja.	Ibsen.
»Slovenec« je v svoji številki z dne 27. septembra 1928 prinesel sledeče poročilo rektorja Moskovske univerze A. Pinkjeviča:
»Socialna vzgoja pri nas ne pomeni socialne pedagogike, temveč samo območje splošno izobrazujoče šole, ki obsega zavode za otroke od tretjega dlo sedemnajstega leta. Deli se pa v zavode za predšolsko vzgojo in one za mladino odraslo šoli. Zlasti ideja državnih predšolskih vzgajališč je pognala silno močne korenine spričo spoznanja dejstva, da vzgoja v predšolski dobi tvori temeljno osnovo vsega poznejšega vzgojevalnega dela. Prva perioda ne izkazuje še ustaljenega naziranja.
temveč je prilagojena več ali manj še Frobelnovi ali Mentessorijevi zasnovi otroških vrtcev. Šele polagoma je tudi otroški vrtec dobil sovjetsko lice in boljševiški ideologiji odgovarjajočo teoretično fundacijo.
Značilno za našo pedagogiko je njena usmerjenost k interesom delavca in je v tem smislu razredna pedagogika. Spočetka se je tudi sovjetskim pedagogom zdelo, da ta razredni moment v pedagogiki predšolske dobe ne more igrati resne vloge. A življenje je pokazalo drugače. Spričo dela nam je plostalo jasno, da se mona temelj delavsko-proletarskemu svetovnemu naziranju položiti že v najnežnejši dobi.
Da dokažem to dejstvo, navajam, primer. Po vsem svetu večina pedagogov vzdržuje stališče, da se biiogenetični zakon mora prenesti tudi v psihologijo in pedagogiko. Na podlagi take koncepcije celo pomembni pedagogi menijo, dla mora otrok nujno napraviti tudi svoj religijozni stadij razvoja. Tudi nekateri sovjetski pedagogi so spočetka delili to mnenje. A kaj je pokazala praksa? Ce otrok v svoji okolici ne najde materijaHa za zgradbo svojega ireligijoznega sveta, potem tudi ne javlja nikakšmfh znakov kakršnekoli religijoznosti. Iz tega dejstva smo nujno morali sklepati, da se religijoznost ustvarja z miljejem, otrokovim okolišem, da pa nikakor ni nekaj prirojenega.
Do iste ugotovitve smo prišli v področju socialno-političnega svetovnega naziranja. Ta se nikakor ne podeduje, temveč se ustvari v otroku z vplivi okoliša, v katerem živi.
če pa je temu tako, moramo pričeti delo za oblikovanje svetovnega naziranja že na najzgodnejši stopnji otrokovi. To stališče je merodajno za vso našo pedagogiko. Pri tem seveda ne hodi svojih potov, marveč je tudi v pedagogiki marksistična filozofija prenesena na gotov fenomen družabnega življenja.
Niti Frobel niti Montessori ne govorita o delu v socijalnp-političnem pomenu besede, kakršen velja nam. V sovjetski Rusiji delo ne pomeni zgolj nekega dopolnilnega predmeta v šoli ali otroškem vrtcu (prim. rakotvorni pouk); nasprotno: delo je mogočno sredstvo za tvori te v proletarskega svetovnega naziranja. Nikakor ne oporekamo, da delo prinaša celo vrsto dragocenih momentov v otrokov razvoj, kakor razvoj intelekta, hotenja itd. Vendar če bi delo imelo v šoli zgolj ta smioter, bi šole ne mogli imenovati delovne šole«.
Tako se ruska šola trudi, da v otroškem vrtcu ustvari vsaj podlago za vzgojo aktivnega, kolektivistično mislečega, psihologiji in svetovnemu naziranju proletarca se približajočega človeka. Aktivizem, kolektivizem, materijalizem, — ti naši zahtevki ohranijo tudi za otroški vrtec svojo veljavnost.
Lahko'pa nas vprašajo: Ali pa imate tudi sredstva za to? Ali morete v tej zgodnji mladosti doseči cilje, ki si jih stavite? In če jih dlo-sežete, ali ne spačite s tem otroških duš? Danes v 11. letu obstoja sovjetske vlade imamo dovolj rnaferijala, da na ta vprašanja odgovorimo s polnim prepričanjem in istinitim poznanjem stvarnega stanja. Orisati hočem seveda zelo bežno in površno življenje otroškega vrtca v njegovih temeljnih potezah.
V našem' otroškem vrtcu se kakor v zapadno evropskem goji igra in pripovedujejo pravljice (sevedia ne take z religijozno in mistično vsebino). Nekaj didaktičnega materijala smo si izposodili iz Montessorije-vih in severnoameriških otroških vrtcev. Vendar se pa sovjetsko-ruski otroški vrtec po svoji zunanji organizaciji bistveno loči od zapadno-
evropskega in severnoameriškega. Naš otroški vrtec skuša doseči čim ožjo zvezo z okoljem in v njem se razvijajočem življenjem. Otroški vrtec se živo udeležuje političnih praznikov, vodi otroke v delavnice rokodelcev in .jih tudi organizira v otroških organizacijah. S tem dosega, da se otrok iz življenja odraslega ne izloči, temveč se ga na njemu lasten način udeležuje. Sicer pa, če bi si otroški vrtec tudi ne stavil te naloge, bi itak nova sovjetska družina vodila svojega otroka v življenje sodobnosti. Na podlagi tega približevanja življenju vrši otroški vrtec svoje delo.
Za vzgojno prakso v predšolski dobi velja sledeče: kakor na vseh ostalih poljih ljudske izobrazbe, je tudi tu delo centralna os, okoli katere se suče vse udiejstvovanje vzgojitelja, in sicer delo, ki ni zgolj abstrakten pojem, temveč ono konkretno delo, ki je razumevanju otroka dostopno: Na eni strani'so to različne oblike samodelavnosti, primerne otrokovi starosti in stvar ja joče delo samo, na drugi strani pa zanimanje za delo obdajajoče ga okolice. Seveda ne zanemarjamo igre, temveč skušamo celo, da delo dobi emocijske okraske in se tako približuje igri. Zato se odločno branimo, da bi, kakor Montessori, sestavljali didaktični materijal iz umetno izbranih predmetov.
Druga močna ideja naše predšolske pedagogike je pa ozka spojitev otroških zavodov s sodobnostjo in čim najgloblja poglobitev vanjo. Oblike te spojitve so najrazličnejše in se v naših otroških vrtcih skrbno goje. Baš to je oni moment, ki včlenja otroški vrtec v celotni vzgojno-izobrazbeni sistem, in jih označuje kot organičen del prosvitljenega sistema sovjetske Rusije.
Tretja značilna poteza otroškega vrtca sovjetske Rusije pa je organizacija samovladanja otrok. Seveda se ta ideja uresničuje v svojih najelementarnejših oblikah, pri čemer igra najvažnejšo vlogo vzgojite -ljeva osebnost. Otroški sestanki, njihova službena pomoč, izvršitev danih naročil itd. so postali bistveni sestavni del naših otroških vrtcev. Razvoj k samovladanju otrok v predšolskih zavodih odgovarja temeljnim zahtevam sovjetske pedagogike — vzgoja k aktivizmu in samostojnosti.
Ko sem 1. 1926 obiskal otroške vrtce na Dunaju, me je čudno dirnil pogled na triletne otroke v šolskih klopci,; to naravnost nasprotuje naši predstavi vzgoje. Mi skušamo odstraniti klopi iz šol, ker nam pomenijo simbol otrokove pasivnosti. V naših otroških vrtcih naj se čutijo otroci svobodne, samostojne in aktivne; jači naj se v njih volja k delu in ustvarjanju za vsako ceno.
V sovjetskoruskem šolskem vrtcu seveda ni nikakih verskih znamenj, vzgoja je docela protiverska; doseza naj vsaj toliko, da ostanejo otroci nevezani na kakršnokoli mistično naziranje.
Notranja razčlenitev je zelo pestra. Voditelji takih šolskih zavodov skušajo ustvariti čim racijonalPejšo razdelitev časa na igro, delo, izlete, otroška zborovanja, razvedrilo in spanje; otroci prebijejo velik del dneva v otroških vrtcih (starši jih privedejo tja, ko gredo na delo, in jih po končanem delu odvedejo zopet domov).
Pripomniti pa je, da so temelji vzgoje in izobrazbe v vseh zavodih enaki: povsod1 skušamo uresničiti temeljne zahteve sovjetske pedagogike. Toi dovolj označuje notranjo enotnost celokupnega sistema prosvetnega dela sovjetske unije.« —
Temu poročilu »Slovenec« dbdaje, »da sovjetska Rusija s strastno doslednostjo vrši svojo idejno nalogo. Svojo radikalno zahtevo brez-
med drugimi vprašanje o neumrjočnosti duše. Odgovoril sem mu iz spomina po knjigi točno in dobro. No, dodal je vprašanje: »Ali ste pa to tudi razumeli?« Dobil je za zdirav razum edino mogoč odgovor: »Ne, ker se neumrjočnosti d tise sploh ne more razumeti.« Ne-le, da mi je dal strogi profesor iz verstva dvojko, očital mi je nesramno obnašanje radi priprostega, resničnega odgovora ter niti ni hotel privoliti, da bi delal preizkušnjo' ter; bi moral1 tako izgubiti celo šolsko leto. Le ker sem obljubil, da sie odstranim iz gimnazije in vsled prigovarjanja ravnatelja Smoleta, sem smel izpit ponavljati. Le z izpitom sem mogel biti sprejet na učiteljišče. Ali ni to nasilje?
Latinščine in grščine, kakor se jih uči na gimnaziji, nisem mogel prebavljati; zdel se mi je ves pouk in doseženo znanje mlatenje slame, prazne slame. Od milijonov učencev grščine jo za življenje nihče ne zna. Takozvana formalna vzgoja pa ni druzega nego vklenitev človeškega uma na formule in na iz ust priučenega znanja brez vsebine, adaptacija za tako delo. Ko so zborovali naši napredni akademiki leta 1906 v Celju, sem k dnevnemu redu o klasičnem pouku izrekel sodbo: »Pouk grščine in latinščine dela našo mladino formalno sposobno za policijsko državo. Uči jo kloniti um pod mrtve jezikovne zakone zato, da klone duh v življenju pod zakon države in cerkve — nasilju.« Sovjeti se bore za novo svetovno naziranje, Evropa ga nima in sveta katoliška cerkev tudi ne.
S temi seveda ni rečeno, da je sovjetska pedagogika edino prava. Tudi ona šefe tiplje in išče po izhodu in cilju. Prav ima le, ko kliče: Proč od zapadne napredne in cerkvene vzgoje in šole! Predpogoj za nove cilje je razrušitev starega in nerabnega. Velika vojna je docela jasno pokazala, da je dosedanja vera in morala preperela, da sta država in cerkev skupno krivi na klanju ljudstva, da sta združeni učili človeštvo najostudnejših zločinov, da ni misliti na osvobojenje duhov, dokler jih oklepajo zakoni države in cerkve. Bodi šola ruskih sovjetov tudi le poizkus — moramo preko njega — ali pa nazaj na srednji in stari vek z vsemi svojimi grozotami za duh in telo za ogromno večino človeštva. Unteirgang des Abendlandes, je zapisal filozof Spengler, Lx oriente lux, ponavljam jaz!
(Konec prihodnjič.)
Jack London:
Vladajoča družba.
(Poglavje iz zbirke »Ljudje dna«.)
V temi zaključnem1 poglavju bo umestno, da si ogledamo socijalen prepad! v celoti in se obrnemo z gotovimi vprašanji na civilizacijo, z vprašanji, katerih odgovor mora pomen te civilizacije dvigniti ali upro-pastiti. Ali je na primer civilizacija izboljšala razmere človeka? Z besedo človeka mislim povprečnega človeka.
Poglejmo: V Aljaski, na obrežju Yukona, v bližini izliva reke, živi ljudstvo Innuitov. To so zelo primitivni ljudje, pri katerih se opažajo le komaj žametni začetki velike konstrukcije takozvane civilizacije. Premoženje ljudstva se giblje nekako približno okrog dveh funtov šter-lingov na osebo. Ti ljudje si oskrbujejo hrano z lovom in ribolovom,
uporabljajoč kopje in puščico, ki ima ostrino, narejeno iz kosti. Edina skrb jim je najti stanovanje. Njihova obleka, narejena večinoma iz kož, je topla. Nikdar jim ne manjka drv za kurivo in za stavbo hiš, ki jih stavijo do polovice v zemljo in v katerih pozimi lahko udobno in na toplem prebivajo. Poleti so v šotorih, ki jih osvežuje hladan veter. So zdravi, močni in srečni. Njih edini življenski smoter obstoja v preskrbovati ju hrane. Včasih imajo mnogo, včasi zelo pičlo. V časih, ko imajo mnogo hrane, prirejajo pojedine, v slabih časih pa gladujejo in umirajo gladu. Ali da bi neprestano gladoval samo en del tega ljudstva, jim; je nepoznano. Poleg tega nimajo nobenih šol.
V	Združenih državah', ob obrežju Zapadnega Oceana, živi angleško ljudstvo. So visoki civilizirani ljudje, katerih kapital znaša najmanj 800 funtov šteirlingov na glavo. Angleži ne pridobivajo svojih živil z lovom in ribolovom, nego z delom in vsemogočimi zvijačami in triki. Večina njih trpi radi slabih stanovanjskih razmer, žive v bednih stanovanjih, oblečeni so slabo in nezadostno. Nekateri nimajo niti strehe in morajo spati pod milim nebom. Pozimi in poleti najdemo nešteto njih trepetajočih in v cunje oblečenih na cesti. Tudi oni imajo dobre in slabe čase. V dobrih časih se mnogim posreči, da dobe dovolj jesti, v slabih gladujejo in umirajo od gladu. Gladujejo danes, gladovali so včeraj in predvčerajšnjim in gladovali bodo jutri in prihodnje leto; kajti pri njih vlada, v nasprotju z Innuiti, kronična lakota. Štirideset milijonov Angležev je, in 939 od 1000 umira vsled uboštva, medtem ko se 8 milijonov obupno bori, da se obrani uboštva. Poleg tega je vsak novorojenec, ki zagleda pri njih luč sveta, obremenjen z dolgom 22 funtov šterlingov vsled takozvane iznajdbe: »nacijonalni dolg«.
Ako primerjamo povprečnega Innuita in povprečnega Angleža, najdemo, da je življenje prvega manj trpko; dočim Innuit trpi bedo le v slabih časih, je med Angleži tudi beda v dobrih časih. Nobenemu Innuitu ne manjka kuriva, obleke, stanovanja, medtem ko se mora Anglež neprestano boriti za te tri reči.
V	zvezi s temi se treba spomniti, kaj je rekel mož, kakor je Hukley. Vsled izkušenj, ki jih je nabral kot javni zdravnik v East End v Londonu in kot znanstveni raziskovalec med primitivnimi divjimi ljudmi, je prišel do sledečih zaključkov: Ako se me postavi pred vprašanje, katere življenske razmeire si naj izvolim, bi se rajši odločil za življenske razmere divjaka, kakor pa za razmere, v katerih žive ubogi v krščanskem Londonu.
Dobrine, ki jih ti ljudje uživajo, so sadovi lastnega dela. Ker pa civilizacija Angležem ni mogla preskrbeti živeža in stanovanja, kar ima Innuit, je, mislim, na mestu, ako stavim sledeče vprašanje: Ali ni civilizacija dvignila v človeku produkcijske sposobnosti? Ako tega ni storila, je zanič.
Treba pa takoj povedati, da je civilizacija v resnici usposobila človeka za večjo produkcijsko delavnost. Pet ljudi lahko producira kruh, ki preživlja tisoč ljudi. En človek lahko producira za 250 ljudi bombaža in za 300 ljudi tkanin ali za tisoč ljudi čevljev in škornjev. Vendar sem povsod konštatiral, da milijoni angleškega ljudstva nimajo niti stanovanja niti obleke in čevljev. In zato moramo vprašati: Kako je mogoče, da civilizacija, ki je v resnici dvignila produkcijsko sposobnost človeka, ni mogla v splošnem zboljšati položaja človeka?
Tu je samo en odgovor: Slaba uprava. Civilizacija je ustvarila vse dobrine, ki si jih poželi človeško srce. Ali povprečni Anglež nima prav nič od tega; in če bi moral biti od tega za vedno izključen, je boljše, da to civilizacijo zavržemo. Saj vendar nima smisla vztrajati še na tako veliki umetnini, ki je pa vendar javna napaka.
Pa še en izhod je, ali samo en edini: Civilizacijo moremo prisiliti, da zboljša življenske pogoje človeka. Zagrabimo za to rešitev. Stali bomo, ,r:es da, naenkrat pred problemom, okrog katerega se v resnici suče vse. Ali držali se bomo principa: koristno obdržati, škodljivo opustiti. Vladba oblika za Anglijo je: ali koristna ali škodljiva. Ako je škodljiva, se jo mora odstraniti. Ako pa je nasprotno koristna za deželo, tedaj treba^ skrbeti, da bodb imeli od nje korist vsi.
Če prinaša boj za nadvlado na komercijelnem polju koristi, naj ostane. Če ne prinaša tega, škodi delavcu in poslabšuje njegove razmere bolj, kakor so razmere divjaka, tedaj opustite tuji trg in industrijalno gospodstvo. Ne oporekamo, da si štirideset milijonov ljudi, ki žive sredi civilizacije in posedujejo več individuelne produkcijske sposobnosti, žeii večjega števila dobrin in užitka, kakor Jnnuiti.
Ako 400.000 angleških gentlemenov, ki po svojih lastnih izjavah v statistiki iz leta 1881., ničesar ne d'ela, nobene koristi ne prinaša, se jih mora odstraniti. Naj orjejo polja in sade krompir. Ako bodo prinašali koristi, se jih obdrži; vendar je treba skrbeti za to, da ima vse angleško ljudstvo od tega koristi, kar s svojim delom ustvarja.
Kratko, družba mora biti reorganizirana in uvesti se ima pametna uprava. Ni nobenega dvoma, da je sedanja uprava nemogoča. Prebivalstvu združenih kraljevin je izccdila srčno kri, del prebivalstva, ki je ostal doma, je oslabila, da ni več sposoben boriti se v prvih vrstah s konkurenčnimi narodi. Ustvarila je West End in East End,* mogočen, kakor je država sama — na eni strani razuzdan in gnil, na drugi strani bolehav in izstradan.
Mogočna velesila se bliža pod tako negodno upravo propasti. Z besedo velesila razumevam politično mašinerijo, ki drži vse angleško govoreče države skupaj, izvzemši Združene države. Ta sila je krvava in mnogo močnejša kot politična sila, in Angleži so v novem svetu ter na drugi strani zemeljske oble tako močni in življenja krepki kakor le kedaj; je to politična velesila, po imenu jim pripadajoča, ki pa bo zdrobljena. Politična mašinerija, ki ji pravimo Britanski imperij, grozi razpasti. V rokah sedanje uprave zgublja z vsakim dnevom na svojem vplivu.
Jasno je, da mora kot suhi list odleteti uprava, ki je vladala tako strašno ta zločinsko. Ni samo razsipna in nesposobna, pregrešila se je tudi z napačno uporabo vrednosti. Vsi ti izrabljeni, trohneči uibožni domovi, vsi ti slepi, vsi jetniki, vsak posamezen mož, vsaka žena in vsak otrok, katerega gloda lakota, gladu je le, ker je vladajoči razred1 vrednosti napačno uporabil.
Niti en član vladajočega razreda ne mo;re_ zahtevati, da bi sodba človeštva o njem izrekla oprostilno razsodbo. Živeči v svojih hišah in mrtvi v svojih grobovih, bodo poklicani po majhnih otrocih, ki so umrli vsled pomanjkanja hrane, na odgovornost, in mlada dekleta, ki so zbežala iz izkoriščevalnega pekla v nočno promenado Piccadillye, jih bodo klicala na odgovornost. In klical jih bo vsak izmozgan delavec, ki je skočil
* meščanski in proletarski del Londona.
v Kanal. Vsi ti protestirajo zoper jed, ki jo uživa vladajoči razred, zoper vino, ki ga pije in zoper fine obleke, ki jih nosi. Protest doni iz osem milijonov grl, ki nimajo dovolj jesti, iz dvakrat osem milijonov teles, ki niso nikdar poznali poštene obleke in poštenega stanovanja.
Zmota je nemogoča. Civilizacija je produkcijsko zmožnost človeka postoterila. Ali vsled slabe vlade živi civilizirano človeštvo hujše kakor živali, ima manj jesti in uživa manj zaščite kakor divji Innuiti v surovem podnebju, ki žive še danes tako, kakor so živeli v kamneni dobi pred desettisoč leti.
Prevedel Iv. Vuk.
Opomba uredništva: Jack London (izgovori Džek Londn) je najpriljubljenejši ameriški pisatelj. Iz vagabunda, potepuha, sezonskega delavca, mornarja se je razvil v največjega sodobnega svetovnega pisatelja. S svojimi pisateljskimi honorarji si je uredil udobno materijalno življenje, toda ostal je do kraja puntar, revolucionaren socijalist. Umrl je 1. 1916.
V slovenščini so doslej izšla sledeča njegova dela: Železna peta, socijalen roman, Krištof Dimač, Morski vrag, Roman treh src, Klic prirode in Zgodbe z južnega morja. V nemščini izdaja založba »Universitas« v Berlinu njegova zbrana dela, ki obsegajo 49 knjig. V nemškem prevodu jih je doslej izšlo lis. V kratkem izide v slovenščini »Kralj alkohol«, roman njegovega lastnega življenja. Vsi sodrugi in naše knjižnice naj si nabavijo vse Londonove knjige. Vsa pojasnila dobite pri centrali »Svobode«.
DELAVSKI ŠPORT.
Delavsko športno gibanje v Jugoslaviji.
V	Jugoslaviji je delavsko športno (nogometno, bazensko, lahko-atletično itd.) gibanje dobro razvito, a zelo razcepljeno. Združeno je v dveh zvezah : v Bloku radničkih klubova v Zagrebu in v Savezu Radničkih Kulturnih i Špoirtskih Društava za Bosnu i Hercegovinu u Sarajevu. V Sloveniji se športna podzveza »Svobode« šele snuje. Obstoji pa že Osrednje društvo kolesarjev v Mariboru. — Društev, ozir. klubov, je precej. Največ je neorganiziranih. Ker še nimamo nikake delavske športne zveze in ker vsled različnih, glavno finančnih vzrokov, niso stiki med delavskimi športnimi klubi zadostno razviti, morajo biti ti — ako hočejo prospevati — včlanjeni v meščanskih zvezah, in to. glavno v Jugoslovanskem Nogometnem' Savezu. Oglejmio si malo te klube:
V	Sloveniji jih imamo sedem, in sicer v Ljubljani (dva), v Mostah, na Jesenicah, v Trbovljah, v Hrastniku in v Mariboru. Ljubljanski SK »Svoboda« je dosegel letos jeseni prvenstvo I. b razreda in 25. nov. v tekmi s prvorazredno »Ilirijo« boljšo goaldiferenco (5 : 3) kot pa 1. dec. prvak I. razreda »Primorje« z istim klubom (9 : 3). Prvak II. razreda v Ljubljani je tudi delavski klub SK »Grafika«. Prvak trboveljskega okrožja LNP je tudi delavski SK »Amater«. Mariborska »Svoboda« je pa dosegla tokrat le predzadnje, t. j. četrto mesto mariborskega I. razreda. — SK »Amater« v Trbovljah ima še hazensko, SK »Svoboda« na Jesenicah smučarsko in SK »Grafika« v Ljubljani turistovsko, strelsko in dlruge sekcije.
Na Hrvaškem in v S 1 a v o n i j i je mnogo delavskih klubov. Prvak Bloka radničkih klubova v Zagrebu za 1. 1928, zagrebški SK Že-Ijezničar, je dosegel letosi četrto mesto v I. razredu ZNP, kar je prav lep uspeh, zlasti, ker so bili porazi doseženi le slučajno.
Bosna in Hercegovina imata okrog deset delavskih športnih klubov. Že zgoraj omenjena zveza izdaja tudi svoje lastno glasilo »Snaga«. Prvak delavskih klubov, SK »Hajduk« v Sarajevu, postane najbrže tudi prvak SNP. Začetkom decembra je namreč porazil dosedanjega prvaka SNP, »Saška«, z 2 : 1. SK »Hajduk« je otvoirii letos koncem maja tudi svoj lep štadijon v Sarajevu. — Tu je razvit precej tudi »Prijatelj Prirode«.
V Vojvodini je delavsko športno gibanje dobro razvito. Novo-sadski SK »Radnički« je dosegel letos drugo mesto v 1. razredu novo-sadske nog. župe. Proti prvaku Sub. N. P., »Sandu«, je igral Metalski SK iz Subotice že neodločeno. Imamo tu še dobre klube v Bečkereku, Vršcu, Novem Sadu. Subotici, Franzfeldu, Hajfeldu, Ban. Karlovcu itd. Del. SK »Viktoria« (Franzfeld), SK »Radnički« (Ban. Karlovac) in SK »Radnički« (Vršac) imajo tudi svoje bazenske ozir. rokometne sekcije.
Tudi v Srbiji se je začel razvijati delavski šport. SK ^Grafičar«. SK »Gvoždjar«, SK »Željezničar«, SK »Radnički«, RSK »Borac« (v Beogradu), SK »Borac« (v Paračinu), RSK »Obilic« (v Kruševcu), »Mladi Radnik« (v Kragujevcu), dalje klubi v Leskovcu in Nišu nam pričajo o tem.
In Črna gora jim .sledi. Po en klub imamo v Podgorici in na Cetinju.
Iz Dalmacije nimamo poročil.
Kakor sledi iz gornjega, obstoječi delavski športni klubi lepo repre-zentirajo delavski šport. Ako bi ne bilo tako finančnih kot drugih zaprek, bi enotna delavska športna zveza ne bila nemogoča kot je to doslej. Upamo, da se dosedanji razgovori ne prekinejo in da se kmalu uresniči čas, ko delavski športni klubi ne bodo več potrebovali meščanskih in ko se bo izvedla tudi na tem polju delavska emancipacija in neodvisnost. Šele s tem trenutkom bo mogoče z uspehom širiti med' delavskimi športniki razredno zavest, v delavskih klubih pa gojiti delavski šport in način tekmovanja, ki mu ni za rekorde, marveč za pošten način boja. Šport ni za delavca le šport kot tak, marveč sredstvo, da se telesno in duševno okrepča. Da se vse to čimprej uresniči, stremimo za tem!	Cv. K.
Delavskim športnikom in športnim klubom! Po našem »Del. Športnem Listu«, ki je izhajal v letu 1927 in »Delavskem Športu«, prilogi »Pod lipe« v letu 1928, nam nudi obnovljena »Svoboda« kotiček, v katerem se bomo pomenkovali o zadevah, ki nas zanimajo. Poživljamo Vas, da postanete vsi člani »Svobode«, ozir. se naročite na njenci glasilo, ki bo odslej obenem' tudi Vaše glasilo. Vse delavske športne klube pa prosimo, da nam, redno poročajo o vseh tekmah iti drugih važnejših prireditvah, da bomo imeli vedno pred seboj točno sliko našega hotenja in nehanja.
Uredništvo.
Delavski kolesarji v Sloveniji so večinoma organizirani v osrednjem delavskem kolesarskem društvu, s sedežem v Mariboru. Na pobudo delavske kolesarske inter-nacijonale na Dunaju se je »Svoboda« pričela z njimi pogajati za zedinjenje. Mariborska centrala je zedinjenje odklonila in izjavila, da se bo posvetovala s svojimi podružnicami. Ker pa svojih podružnic o vsem ni obvestila, ie centrala »Svobode« razposlala vsem njihovim podružnicam okrožnico, v kateri jim je predlagala, naj skličejo konferenco v svrho združenja s »Svobodo«, ki goji vse panoge delavske kulture in športa. Šele pritisku svojih podružnic se je mariborska centrala udala v toliko, da jih je sklicala na tozadevno konferenco, ki je s 15 : 5 glasovi načelno sklenila združitev s »Svobodo« in naročila svoji centrali, naj skliče skupno konferenco s »Svobodo« Na te.i konferenci bi se dogovorili o načinu zedinjenja, ali pa vsaj skupnega dela' Mariborska centrala je to konferenco zavlačevala in še do danes ni marala obvestiti
centrale »Svobode« o poteku in sklepih konference njihovih podružnic. Na večkratno našo urgenco so nam končno vendarle sporočili, da sklicujejo tozadevno konferenco 8. dec. t. 1. v Mariboru. Niso nas pa obvestili, kaj sploh mislijo predlagati na tej konferenci in nam na večkratno naše vprašanje do danes še sploh niso odgovorili. Medtem je kolesarska internacijonala z Dunaja ponovno intervenirala, da pride do skupne konference. in je obenem sporočila svojo željo, da se udeleži pogajanj tudi njen zastopnik z Dunaja. — Pri tem naj mimogrede omenimo, da ima kolesarska internacijonala redne stike z nami in ne z mariborskim društvom! — Mi smo brž obvestili o tem Mariborčane, ki so nam pa odgovorili, da sploh tie bodo sklicali konference, hkrati so nas pa prosili, naj o tem ne obveščamo njihovih podružnic. Mi smo jim na to sporočili sledeče:
— »Mi bomo obvestili Vašo internacijonalo, Vaše in naše podružnice, da se ne marate pogajati za ujedinjenje v smislu predlogov, ki jih je stavila konferenca Vaših podružnic. Ko Vas o tem obveščamo, izražamo hkrati trdno upanje, da bo prišlo do zedinjenja vseh delavskih kulturnih organizacij.«
Ne moremo razumeti, zakaj je mariborska centrala preložila konferenco, čim smo jo obvestili, da bo prišel tudi zastopnik njihove internacijonale. Čudimo se, da se upa mariborski odbor tako obnašati proti volji večine svojih lastnih podružnic. Konferenco bo morala bržkone sklicati kaka podružnica osrednjega društva delavskih kolesarjev. »Svoboda« ima že več kolesarskih sekcij, vendar smo nasvetovali podružnicam, naj počakajo z ustanavljanjem novih sekcij, dokler se ne sporazutnemo s kolesarskim društvom. Toda dolgo ne bomo čakali. — Sedaj imajo besedo podružnice kolesarskega društva.
Občni zbor »Asko-ia«. 13. in 14. oktobra 1928 se je vršil na Dunaju III. redni občni zbor avstrijske Delavske zveze za šport in telesno vzgojo (»Askd«). »Asko« združuje danes 2500 društev z 250.000 člani, ki so združena po panogah športa v 16 sekcijah. Glavna točka dnevnega reda je bila: II. Mednarodna Delavska Olimpijada na Dunaju leta 1931. Zveza je sklenila pripraviti vse, da ta olimpijada čim najbolj uspe. Štadijon za olimpijado zgradi dunajska občina in temeljni kamen je bil položen 12. novembra. Štadijon bo v Pratru. Za predsednika zveze je bil izvoljen dr. Julius Deutsch.
Kongres Zveze češkoslovaških delavskih telovadnih jednot v Pragi. 28., 29. in 30. septembra 1928 se je vršil v Pragi kongres Zveze češkoslovaških delavskih telovadnih jednot v Pragi. Pred njim so se vršile 28. sept. konference načelnikov, vzgojiteljev in samaritanov. Kot zastopnik tehničnega odseka Socijalisiične delavske športne Internacijonale je bil navzoč sodr. R i e d e 1 iz Leipziga. — Konference načelnikov in vaditeljev se je udeležilo 236 vaditeljev in 53 vaditeljic. Konferenco vzgojiteljev, katere se je udeležilo 160 vzgojiteljev in vzgojiteljic, je vodil sodr. Vaverka. Razpravljalo se je o 10 letnem organiziranem izobraževalnem delu v jednotah ki je rodilo že bogate sadove. Samaritani, najmlajša panoga Zveze, so razpravljali na svoji prvi konferenci o organizacijskih vprašanjih in o predlogih za ustanovitev novih samaritanskih skupin. Izvoljen je bil definitiven odbor, ki ima nalogo načeta vprašanja izvesti. — IX. kongres Zveze ie bil otvorjen 28. sept. s posvetovanjem, na katerem je bilo navzočih 550 delegatov in gostov. Po pozdravih gostov in no prečitanju pozdravnih dopisov, med njimi tudi jugoslovanskega, je starosta sodr. F. Hummelhans poročal o 25 letnici Zveze pri čemur je naglašal zlasti zasluge in delo Zveze za češkoslovaško delavstvo. Dalje se je razpravljalo o gradbi Zvezinega doma v Pragi. Posvetovali so se o finančnih akcijah v okviru gibanja samega, ki naj bi dovedle do skorajšnjega uresničenja gradbe. Kongres je sprejel obširen akcijski program, v katerem so zbrane zahteve, ki so bile stavljene članstvu v gibanju samem kakor tudi javnosti. Uvedba nogometa je bila soglasno odklonjena, priporočena pa uvedba hazene ozir. rokometa ter lahke atletike. Od avtonomnih korporacij ce zahteva phdpora za telovadno gibanje, od države pa zgradbo stalnega štadijona.
Delavska šnortna in telovadna zveza za Alzaciio in Loreno je sklenila na svojem XI. kongresu, ki se je vršil 4. nov. 1928 v Quebwilleru, da se zopet združi z Unijo delavskih športnih in telovadnih društev Francije v Parizu in s tem obnovi enotnost francoskega delavskega športnega gibanja v Lucernski Internacijonali. Alzaška zveza ima 13 društev z 2011 člani.
Niirnberg 1929. 11. telovadne in športne slavnosti Delavske zveze za telesno vzgojo in šport v Nemčiji se bodo vršile od 18. do 21. julija 1929 v Nurnbergu. 14. julija se bo vršil slavnostni dan dece. 18. julija pa dospejo posebni vlaki iz cele Nemčije in tujine. 19. julija prično glavne slavnosti: oficijelna otvoritev v znameniti mestni hiši, dopoldne pričnejo telovadne tekme, tekme v lahki atletiki in telovadnih igrah z žogami. 20. julija se vrše skušnje posameznih okrožij, skušnje v prostih vajah,
skušnje gostov in manifestacija mladine. V nedeljo 21. julija dopoldne se vrši slavnostni sprevod, ki pojde skozi Niirnberg v dveh skupinah. Ena skupina pojde iz vzhodnega, druga pa iz zahodnega dela mesta. Pri prihodu na štadijon prirede bobnarji in piskači (Trommler und Pfeifer) koncert množic, nato slede proste vaje članov in članic, končne tekme v telovadnih igrah, posebni nastopi in slavnostna slika. Zvezna telovadna šola v Leipzigu pripravlja nekaj večernih nastopov, da vsestransko pokaže napredek in rezultate svoje vzgoje. — Niirnberšlti nastop bo največji delavski telovadni nastop v letošnjem letu. Nemška Zveza, ki je najmočnejša članica Lucernske Internacijonale, je imela svoj prvi nastop leta 1922 v Leipzigu.
DELAVSKE KNJIŽNICE.
Knjižnic »Svobode«
je sedaj 18. Nekatere precej dobro poslujejo, nekatere pa začasno spe. Knjižnice ne delujejo po enotnem sistemu, večina si ne zna ustvariti dohodkov iz samega izposojanja knjig in tako so v stalni krizi. To stanje je treba zboljšati. Centrala »Svobode je že sporočila vsemi prizadetim podružnicami, da bo sklicala konferenco vseli delavskih knjižničarjev in priredila zanje poučni tečaj, čim bodo podružnice poslale pregledno poročilo o stanju in poslovanju svojih knjižnic. Vse knjižnice bo treba voditi po enotnem sistemu in nabavljanje knjig ne bo smelo iti mimo centrale. Kajti podružnice si v nevednosti često nabavljajo nepotrebne knjige, tako da jim zmanjka denarja za dobre. Ako se knjižnico dobro vodi, se lahko sčasoma dobi toliko dohodkov, kolikor je potrebno za redno stalno nabavljanje novih in popravo starih knjig. Primer za to imamo v
ljubljanski knjižnici Delavske zbornice,
ki se je ustanovila septembra leta 1926. s tem, d!a ji je dala »Svoboda« v najem svojo ljubljansko knjižnico, ki ie štela okrog 3500 zvezkov. Dočimi se knjižnica pod neredno upravo »Svobode« nikakor ni razmahnila, se je pod upravo Delavske zbornice razvijala v prvih petih mesecih tako-le:
Mesec	Število obiskov. Izposoj, knjig Dohodkov v Din
September 1926 Oktober 1926 November 1926 December 1926 Januar 1927
Letos, torej po dveh letih poslovanja pa izgleda promet sledeče: Mesec	Število obiskov. Izposoj, knjig Dohodkov v Din
Avgust 1928	1111	2284	4400.50
September 1928	1320	2639	5274.—
November 1928	1791	3614	8395,—
Promet torej zelo hitro narašča. Pri tem pa je treba pomisliti, da ima ta knjižnica močno konkurenco: šentjakobsko knjižnico, ki, je doslej največja ljudska knjižnica v Jugoslaviji, knjižnico Prosvetne zveze, dvorsko itd. Po industrijskih krajih bi se lahko naše knjižnice silno razvile in zbrale okrog sebe na tisoče delavcev. Naše podružnice bi lahko z njimi obsegle res množico delavstva. — Centrala »Svobode« pričakuje od vseh podružnic, da bodo v svojem lastnem interesu čim pirej omogočile ustanovitev in redno poslovanje knjižnične podžveze.
68	155	213.50
312	770	693.50
442	951	889,—
437	945	1128.—
481	985	1348.—
PEVSKA DRUŠTVA.
Pevsko podzvezo »Svobode« bomo tudi v kratkem ustanovili. Doslej imamo osem svojih pevskih zborov, od katerih je najboljši mešani zbor mariborske in moški zbor javorniške »Svobode«. Naši pevski zbori so bili doslej skoro brez proletarskih pesmi. Centrala »Svobode« je sedaj izd!ala za moške zbore note 12 delavskih pesmi, in sicer: Nam pravijo zidarji, Brodarji na Volgi, Delavska marseljeza. Bratje, le k solncu, rusko in srbsko nagrobno žalostinko, Himno delu in Slava delu, Rdeči prapor, dansko socijalistično koračnico in Mlada garda. Tem bodo sledile druge. Note se dobe proti primerni odškodnini pri centrali, besedila teh pesmi bomo pa,priobčevali v listu, da jih bodo znali ne samo pevski zbori, ampak vsi naši delavci.
NAŠE PODRUŽNICE.
Iz delovanja podružnice Maribor. Naša podružnica, ki je gojila dosedaj telovadbo, šport in petje, si je za bližnji čas določila širši program, ki bi zares povsem odgovarjal našim ciljem. Svojo glavno nalogo vidimo v tem, da nudimo delavstvu proletarsko izobrazbo in ga prebudimo v razredni zavesti. To hočemo doseči z rednimi predavanji in tudi z živo sliko na delavskem odru. Predavanja, s katerimi hočemo pričeti v najkrajšem času, se bodo vršila v Ljudskem domu predvidoma vsako soboto ob 8. uri zvečer. Lokal bo ločen od gostilniškega prostora in bo preskrbljeno za to, da bo prostor pozimi udobno razgret. V kritje nastalih stroškov se bo pobirala malenkostna vstopnina za člane 1 Din in za nečlane 2 Din. Upamo, da bo sprejelo delavstvo našo namero s polnim zanimanjem, kajti predavanja bodo nudila po težkem dnevnem delu marsikatero prijetno urico razvedrila brez kakih posebnih izdatkov.
Drugo naše sredstvo za izobrazbo delavstva je dramatika. Kar že vsa leta pogrešamo, to hdčemo v bližnji bodočnosti z odločno voljo tudi doseči. Ustanovili bomo že dolgo pričakovani in zaželeni dramatični odsek. V tem cilju vabimo vse sodruge in sodružice, ki imajo za stvar ljubezen in zanimanje, da se prijavijo pri predsedniku s. Preslu dnevno med 7. in 8. uro zvečer v Ljudskem domu. Čim bo zbrano zadostno število članov, bomo takoj začeli z delom.
Poleg navedenega bi imeli še omeniti, da smo razen mešanega pevskega zbora ustanovili tudi moški zbor »Svoboda«. Ta zbor ima vaje vsak torek ob 8. uri zvečer v Ljudskem domu. Ta dan se sprejemajo tudi novi člani za moški zbor. Mešan zbor pa ima svoje vaje odslej samo enkrat tedensko in to v četrtek ob isti uri. Tudi za mešan zbor sprejemamo do konca decembra nove člane in članice. Po tem dnevu pa je sprejem za krajši čas nemogoč iz razloga, ker se prične s študijem programa za proslavo desetletnice »Svobode« v Ljubljani.
Pevci in pevke, ako želite sodelovati pri nastopu v Ljubljani, prijavite se najkasneje do konca decembra.
Povedali bi še par besed o našem šahovskem klubu. Dasi je še klub čisto mlad, se smemo oponašati s precej dobrimi šahisti. Saj so si preskušali tudi že svoje zmožnosti in imeli dva turnirja. Kot zmagovalec iz zadnjega turnirja je izšel naš mladi s. Vili Vidovič.
Upamo, da bomo tega sodruga lahko delegirali na morebitne medkrajevne delavske šahovske turnirje kot reprezentanta mariborske »Svobode«.
Da ne pozabimo svojih vrlih telovadcev! Dasi žive v najtežavnejših okolščinah. vendar vztrajajo* pri agilnem delu za telesno vzgojo delavske mladine. Temu primerna spričevala so jim dali nastopi v Mežici in v Ljubljani. Bodrimo svoje telovadce k enaki vztrajnosti tudi za bodoči čas in jim privajajmo v njih telovadnico čim več delavske mladine in poudarjamo geslo: »V zdravem telesu zdrav duh«. Le zdrav duh bo dal odločnih bojevnikov za naš končni cilj: socijalizem!
Sodrugi, sodružice! Pristopajte v svojo socijalistično kulturno organizacijo in delajte za izobrazbo proletarijata. V izobrazbi je moč!
Prijave sprejema s. Presl in s. Piuka vsak dan zvečer v Ljudskem domu.
Guštanj. Razmere v tukajšnji »Svobodi« se začenjajo urejevati. Kljub silnemu naporu nasprotnikov, da bi razbili tukajšnjo kulturno delovanje delavcev, vendar pri-
dobiva »Svoboda« vedno več pristašev. Tudi nasprotniki so morali spoznati, da so delavci bodisi na odru, pri tamburaših aii pri petju, daleč pred vsemi drugimi. Knjižnica, ki je sedaj lepio urejena, že šteje sedaj 150 članov. Tamburaši so proslavili dne S. decembra »Cankarjevo proslavo«. Predaval ie s. Kuhar. Povedal je, da bi nam prav v sedanjem času bil Cankar najbolj potreben. Kako bi bičal buržuazijo tudi danes, ko so vendar dosegli »osvoboditev«, po kateri so dolga leta hrepeneli! Nato je sledil koncert tamburaškega zbora. Kljub kratkemu obstoju so delavci-tamburaši že daleč pred Sokolskimi tamburaši, ki že vadijo par let. Posebno važna za kulturni napredek delavcev so predavanja in te prireja tukajšnja »Svoboda« v letošnjem zimskem času kar zaporedoma. Predavanja so vedno dobro obiskana, kar je zopet dokaz, da se tudi tukajšnji delavec živo interesira za vsa kulturna vprašanja. In nasprotniki? Kaj priredijo oni? Rokodelski pomočniki, ki se najbrž sramujejo imena »delavci«, so lansko leto začeli kar na veliko fabricirati komedije. Šolski upravitelj jih je začel hvaliti po buržuaznem časopisju. Mislil je namreč, da bi jih na ta način pridobil za svoje fašistične ideje. Največjo »komedijo« so pa imeli pri zadnji igri. Na ta način ne bodo delali reklame! Ko je zastor predčasno padel, čez celo komedijo, je menda padel tudi čez celo pomočniško društvo, ki je bilo ustanovljeno po naših nasprotnikih, ki so nas hoteli na ta način razbiti. Koliko so dosegli, se danes vidi. Naše razmere se počasi boljšajo in bo tukajšnja »Svoboda« kmalu to, kar bi morala biti: Zatočišče delavcev po trudapolnem delu in organizacija, ki ga oborožuje za nadaljno borbo
Senovo pri Rajlienburgu. Naša podružnica obstoja jedva dve leti in se razvija sledeče: Leta 1927 je nakupila 250 knjig v skupni vrednosti ca. 2500 Din. Leta 1928 pa inštrumente za tamburaški zbor v skupni vrednosti 4800 Din. Prometa v knjižnici je imela od 1. januarja 1926 pa do 1. decembra 1928 v znesku 964 Din. Tamburaški zbor je priredil 2. septembra 1928 prvi svoj koncert na vrtu Delavskega doma, nadalje vinsko trgatev in Miklavžev večer. Razen tega je podružnica priredila skioptična predavanja kot »Racionalizacija dela in delavstvo«, »Novi Dunaj« in »Skandinavija«. Na vseh prireditvah je bilo po 100—150 udeležencev. Posebno dobro se je obnesel »Nikolaj Proletarec«, ki ga je priredila podružnica 2. decembra t. 1. Prisostvovalo je preko 150 otrok in prav toliko odraslih. Opaziti je, da ima delavec velik talent, samo nuditi mu je treba prilike za izobrazbo. To je pokazal ta večer. Kljub temu, da živimo v napol industrijskem kraju, to se pravi, da je samo ena petina pravega delavstva, drugi pa kmečki sinovi in mali posestniki, kljub temu ustvarjamo, gradimo počasi in to sigurno'. Vse intrige belih in črnih zavidljivcev ne bodo nič škodovale, nasprotno, v borbi je zmaga! Po tej poti bomo hodili ločeno od »monopol-kulturcev« naprej, vedno naprej do uresničenja cilja našega velikega apostola Karla Karxa: Proletarci vseh dežel, združite se! — Svobodaš.
Puntar.
(Naša slika.)
Sliko »Puntar«, ki jo prinašamo v današnji številki, je narisala nemška social. umetnica Kathe Kollwitz.
Kathe Kollvvitz je bila rojena 8. julija 1867 v Konigsbergu v vzhodni Prusiji. Risanja in slikanja se je učila najprej v Konigsbergu, potem v Berlinu in Miinchenu. Leta 1891. se je poročila z zdravnikom dr. Kari Kollwitz. Kot najmočnejšo duhovno vzpodbudo za svojal dela je po svoji izjavi črpala — ne pri slikarjih, temveč pri pisateljih: Zola, Ibsen, Tolstoj, Dostojevski, Gorkij, Gerhart Hauptmann.
Najprej je postala poznana pt> svojih risbah k »Tkalcem«, znani Socialni drami G. Hauptmanna. (Iz te zbirke bomo tudi priobčili eno v našem listu.)
Za risbe »Kmečka vojna« ie dobila Villa Romana nagrado, ki pomeni enoletno brezplačno bivanje v Villa Romana pri Firenci. Tudi iz te zbirke priobčimo eno sliko. Odtlej je svoje umetniško delo še z večjo vnemo nadaljevala.
Iz slik, ki jih bomo priobčili v našem listu, bodo vsi najbolje spoznali to sli-karico zatiranih, revnih, trpečih, ponižanih in razžaljenih.
Slikam Kathe Kollvvitz bodo sledile v našem listu še druge umetnine, da se bodo lahko naši bralci seznanili z najmočnejšimi predstavniki socialne upodabljajoče umetnosti.
Listnica uredništva.
Mnogo gradiva je moralo iz 1. štev. izostati. Vse pride na vrsto. Poročila podružnic o njihovem dosedanjem razvoju bomo vsa priobčili v listu. Nabirajte nove člane! Čim več bo članov, tem večji bo list!
isto
V	letu 1923 je priredila »Svoboda« 4 brezalkoholne večere in Cankarjev večer.
Člani telovadnega odseka so*mistopili na vsedelavskem zletu v Mariboru, v Šoštanju in v Hrastniku. Doma so priredili dne 4. decembra 1923 I. telovadno akademijo.
Dramski odsek je uprizoril: »Rodion Razkolnikov« enkrat v Trbovljah in enkrat v Celju. »Martin Smola«, »Charlyeva teta«, »Spavaj moja deklica« dvakrat v Trbovljah. enkrat v Šoštanju, enkrat v Črni in enkrat v Mežici, »Predvečer 1. maja«, »Kontrolor spalnih vozov«, »Dedni logar« dvakrat, »Na dan sodbe«; nadalje mladinske predstave: »Šivilja Klara«, »Slepa ljubezen« in »Miklavžev večer«. Režijo sta vodila ss. Novak Franc in Kcrimšek Martin. Skupaj je bilo 17 dramskih prireditev, katere je posetilo 5215 oseb. Na slabejšo udeležbo je predvsem vplivala stavka.
1924.
V	le m 1924 je priredila »Svoboda dva brezalkoholna večera. Člani tefovati.iusa odseka so se udeležili nastopov v Gužtaniu, v Šoštanju in v Studencih. V Trbovljah se je vršil dne 7. septembra 1924 I. okrožni zlet DTE »Svobode«.
Dramski odsek je uprizoril: »Protekcija«, »Maškarada« dvakrat v Trbovljah in enkrat v Hrastniku, »Doktor Vseznal«, »V imenu zakona«, »Kaznjenčeva hči«, »Kamela skozi uho šivanke«, »Mrak« dvakrat v Trbovljah, enkrat v Hrastniku, enkrat v Orni in enkrat v Mežici, »Mlinar in njegova hči«, »Poslednji mož« dvakrat; nadalje mladinske predstave: »Mali izgnanec«, »Divji mož-. »Pariški siromak« in »Miklavžev večer«.
Režijo sta vodila ss. Polovič Milan in' Tržan Ivan, za mladino s. Sajevic Anton, kateri je hkrati pisal mladinske igre. Vseh dramskih predstav je bilo 20, katere Je posetilo 5860 oseb.
1925.
. V letu 1925 je priredila »Svoboda« 14 predavanj »Delavsko gibanje« (preds. s. Tuma) in 2 predavanji s. Me.rzelja. Izletov v naravo je priredila »Svoboda« 8, katerih se je udeležilo skupno 255 članov in članic.
Člani telovadnega odseka so nastopili v Hrastniku, Zagorju in Šoštanju. Doma so priredili eno telovadno akademijo in javni telovadni nastop.
»Svcboda« te poslala na svoje strošku tri čiane na I. del. mednar. olimpijado v Frankfurt in sicer s. Dolanc Jožeta, Piki Franca in Rinaldo Franca. Slednja dva sta sedaj pri »Sokolu«. »Svoboda« je priredila tudi predpustno ir.aškarado. V letu 1925 se je ustanovil tudi športni odsek, kateri je priredil v 1. 1925 6 tekem. Potrebni arhiv Je nabavila »Svoboda« v znesku 1100 Din.
Dramski odsek je uprizoril: »Veriga«. »Magda« dvakrat v Trbovljah, enkrat v Zagorju in enkrat v Šoštanju, »Veseli dan ali Matiček se ženi«, »Hlapec Jernej (1. maja), »Poslednji mož« enkrat v Zagorju in enkrat v Šoštanju. »Vozel« dvakrat. »Domen«, »Zaklad«, »Mrak« v Šoštanju. Režijo sta vodila ss, Polovič Milan in Majdič Leopold, Vseh dramskih prireditev je bilo 14, katere je posetilo 6120 oseb. Najbolje obiskane igre so bile »Magda« in »Domen« (620—710). . ,
f	1926.
V	letu 1926 je priredila »Svoboda« 4 izlete v naravo, eno predavanje, Cankarjev, večer in eno predpustno maškarado. Člani telovadnega odseka so se udeležili telov. nastopov v Zabukovei, Litiji, Zagorju, Hrastniku in na Jesenicah. Doma so priredili eno telovadno akademijo in javni telovadni nastop ob priliki razvitja prapora.
Dne 22. in 23. maja 1926 je imela »Svoboda« razvitje prapora. Dne 22. maja se je vršil veliki pevski koncert, pri katerem je nastopilo 15 delavskih pevskih zborov. Dne 23. maja zjutraj je bil sprejem drugih gostov (telovadcev itd.) na kolodvoru, kateri so. došli s 16 prapori. Razvitju prapora je prisostvovalo okoli 7500 oseb. Pozdravni govor je imel takratni predsednik centrale »Svobode«, s. dr. Turna in s. Klenovšek kot predsednik podružnice. Kumica je bila soproga s. Klenovška. Kot praporščak' je prevzel prapor v varstvo s. Jereb Janko. Ker so oblasti tik pred slavnostjo isto prepovedale, je imel s. Korimšek koi tajnik obilo posla, da se je slavnost končno dovolila.
Športni odsek je priredil v letu 1926 4 nogometne tekme, nato se je odcepil od »Svobode« in ustanovil lastni športni klub, sedanji »Amater«.
Dramski odsek je uprizoril »Magda« (ponovno v Trbovljah). ••RokovnjaS«, »Ko-varstvo in ljubezen«, »Predvečer 1. maja«, »Vrtinec« enkrat v Trbovljati in enkrat v Šoštanju, ;Legijonarji«, »Pred vaškim znamenjem«, »Mlinar in njegova hči«, nadalje mladinske predstave »Otroka brez pomladi«, »Izgnanec«, »Otroci se igrajo« in »Miklavžev večer«. »Svoboda« je priredila v letu 1926 dve dramatični šoli pod vodstvom g■ pr. Šesta iz Ljubljane. Uprizorilo se je »Sumljiva oseba« in -.Priljudni komisar«; Skupaj' je uprizoril dramski odsek v letu 1926 15 predstav! Režijo je vodil
s, Majdi; Lw>t»oM in pri mladini s. Sa ■ \ eh obiskovalcev je t o J70, NaiboQ obiskane tgre so bile »Rokovnjači« (770) in »Magda« (545). S. M ajdi 5 je nastopil kot gost pri igri »Na dan sodbe« dvakrat v Šoštanju, enkrat v Velenju in I. 1927 v Litiji,
1927.
V	!etu 1927 je priredila »Svoboda« dva izleta v naravo, eno predpustuo maškA-rado in Cankariev večer. »Svoboda« se je udeležila tudi vsedelaVskega izleta v Ljubljani. Člani telovadnega odseka so se udeležili telovadnih nastopov v Hrastniku, Zagorju in v Studencih. Doma so priredili eno telovadno akademijo. V decembru 193? je priredila »Svoboda« recitacijski večer s. Seliškarja.
Dramski odsek je uprixoril: »Slaba vest« enkrat v Trbovljah, enkrat v Hrastniku in enkrat v Šoštanju, >Druga mladost«, -.Divji lovec«, »Eden od izvoljenih«, »Predvečer 1. maja«, »Magda« enkrat v Litiji, enkrat v Hrastniku, enkrat na Jese-ntciifc in enkrat v Šoštanju, »Oče«, »2iva pokopana«; nadalje mladinske predstave: •Bedak Pavlek« in »Miklavžev večer«. Vseli dramskih prireditev je bilo 15, katere je posetilo 4780 oseb. Režijo je vodil s. Majdič Leopold.
1928.
V	leta 1928 je otvorila »Svoboda« plesno šoto. »Svoboda« je priredi i a en čajni večer In 3 izlete v naravo. Člani telovadnega odseka so se udeležili telovadne akademije v Zagorju in se pripravljajo za javni telovadni nastop doma.
Dramski odsek je uprizoril: Vdova Rošlinka« enkrat v Trbovljah in enkrat v Hrastniku, »Magda« (desetič), »Bratje sv. Bernarda« dvakrat v Trbovljah in :nkrat v Zagorju, »Hlapec Jernej« (L maj) ih mladinsko predstavo »Povodni mož*. |>ri prvi uprizoritvi »Bratje sv. Bernarda« dne 9, aprila 192S je nastopil s. Majdič Leopold stotič na odru, za kar mu je društvo poklonilo lepo diplomo in šopek rdečih nageljnov. Več aktivnih sodrugov je nastopilo po 70—80 krat na odru, kot ss. Pavšek, PoloVjč. Korimšek in Tržan, Vseh dramskih prireditev je bilo 8. katere }e posetilo 26*0 oseb. Režijo vodi v letošnjem ietu s. Majdič Leopold.
Od obstoje, »Svobode« do danes je imela podružnica: 10 občnih zborov s 1780 udeleženci; 59 članskih sestankov s 1905 udeleženci; 23 predavanj s 3986 udeleženci; 7 umetniških večerov' z 310 udeleženci: 12 družabnih večerov z 2000 udeležencih 6 Cankarjevih večerov s 320 udeleženci; 17 izletov s 645 udeleženci; 4 telovadne akademije s 1160 udeleženci; 3 javne telovadne nastope z 8820 udeleženci; 145 dramsktfi prireditev z 59.784 udeleženci in sicer v Trbovljah 116 prireditev z 51.771 udeleženci i;, izven Trbovell 29 prireditev z 8010 udeleženci.
Cankarjeva družba,
ustanovljena po Svobodi«, bo letos izdala svoje prve štiri knjige: delavsko pratiko, eno knjigo o socializmu in dva pripovedna socialna romana. Ta mesec bo treba začeti nabirati člane. sSvobod&ši«, zavedajte se: čim več bo članov, tem več knjig, oziroma tem lepše knjige boefe izšle. Zato pojdite takoj vsi na delo, ko prejmete poziv!
Umetniška Matica
je razposlala dve lepi sliki: Predmestne Kiše in portret Ivana Cankarja — vsem, ki so za preteklo leto poravnali letno članarino v znesku 24 pin, Če bo Umetniška Matica tako nadaljevala, bodo delavska stanovanja počasi izprememla svoje lice: razne svetniške in druge neokusne podobe se bodo umaknile umetniškim slikam iz proletarskega življenja. Kakor ciljema, bo letos Umetniška Matica izdala za,svoje člane tudi portret KarJa Marxa,
TisKa; Ljudska tiskarna d d. v Mariboru. Zastopnik: Josip Oilak v Mariboru. — Za »Svobodo* izdaja Ciril Stukeli v Ljtfjljsnu. — Odg. urednik: Josip Ošlak v Maribora.
. V i H '