50] /LETNICO( t obhaja letos fl ) "Amerikanski ) Slovenec" J AMERIKANSK1 0 IT WAS \ ' AGREED, ANO TOMMY WAS TAKEN BELOW / FOR THE\ STRANGE \ CONTEST \ THAT WAS TO , DECIDE HIS * i FATE! J "let us test his strength/ ANOTHER SUGGESTED; »IP HE STRONG, HE BE ONE OF US, IP HE WEAK----WE KILL. rm-f.-*. "HE'S OUR ENEMY/GROWLED KUALA OVERTOOK "TOMMY AMD HAULED HIM BACK BANCHAKi "HE BEARS THE 7b THE TJS'Sfc. WHICM WAS IN VIOLENT DISPUTE SCENT OF LIONS QVgQ-Hfc »MALL MAN-THING. " I _ , . ... ... . Kuala jc pograbila Tommy-ja in ga "On ie nas sovražnik," je godrnjal vlekla nazaj k svojim opicam, kt so Ui- Banchak; "011 ima na sebi iluh po" le- le v živahnem razgovoru o malem člo- vih!" veku. "BUT HE'S LIKE BOY TARZAN," KUALA PROTESTED;'AMD TARZAN BECAME MIGHTIEST OF US ALL/" "Toda on je deček kot Tarzan," jc ugovarjala Kuala; "in Tarzan je po t.tal mogočnejši kot nas kateri!" "Poskusimo njetrovo moč." je predlagala druga opica: "če ie močan bo kakor eden izmed nas, če je slabič, — ga ubijemol" AMEJUKANSKJ SLOVENEC Stran I Naš list je sugestiral, takoj ob napadu na Jugoslavijo v aprilu, potem še dvakrat ponovil v juniju in še pozneje, da je za slovenski narod največja važnost ta, da se predstavi svetu, da bi ga svet vsaj nekoliko spoznal. Sugerirali smo, da ameriški Slovenci bi svoji domovi-. ni koristili največ, če jo predstavimo demokratičnemu svetu, v taki luči, da bi svet vsaj nekaj neke pozornosti obrnil tudi na slovensko zemljo. Zgodovina slovenskega naroda, je zgodovina muče-niškega naroda. Stoletja je stal na braniku krščanstva in zapadne civilizacije. Ali ni odbijal turške horde, ki so silile preko Balkana na zapad? Zato ni dobil drugega, kakor le bogato zavest, da je vršil potrebno delo, ki mu ga je nalagala usoda življenja. Gospodarsko, narodno in politično pa je bil ta ubogi narod tisoč let zatiran na vseh koncih in krajih. Vsak, ki le količkaj pozna našo zgodo-• vin« to dobro ve. Ali vedo to oni, ki danes vodijo svet in ki bodo stali ob zibeli novega miru v Evropi in svetu? Ali so o tem kaj poučeni? Morda so kaj, ampak kakor kaže dosti ne, dovolj pa najmanj ne. Slučaji, v katerih se govori o bodoči uredbi srednje Evrope, še celo Jugbsfavije dosti ne omenjajo. O nas Slovencih pa sploh svet ne čuje. Nasprotno čuje se vse nekaj drugega. Nemci dopovedujejo na vsa usta, da so s tem, ko so zasedli Slovenijo odrešili "svojo nemško" zemljo. Italijani dopovedujejo, da vsa zapadna obala Adrije In vse zaledje je italijanska zemlja. Za dokaze navajajo stara latinska imena nekaterih mest in pokrajin. Le od naše slovenske strani ni ne take, ne take besede. Cas gre hitro naprej Nemčija se izčrpava in kadar bo izčrpana se bo sesula, kakor razsušen sod. V par dneh, kadar pride to, bo vse končano. Potem bodo začeli kovati novi mir in vprašanje je, važno veliko vprašanje, kako in kaj bodo storili s slovensko zemljo. Porečeš, Slovenija je vendar del Jugoslavije in ta bo že skrbela za njo. Resnica in vsaj upajmo, da bo tako. Kaj pa če ne bo tako? Mi se strašno bojimo, da sovraštvo med Srbi in Hrvati je dobilo tako hude korenine, da ga bo le težko izruvati. To, da so se Hrvati izjavili (ne vsi, nekateri), za samostojno Hrvatsko ter zdaj pobijanje Srbov od strani Paveličevih ustašev in boji med četniki in ustaši in še druge reči vmes, vse to so strašne zapreke, preko katerih mogoče pri vsej dobri volji ne bo mogoče k dobremu vzajemnemu sodelovanju. Kaj pa potem? Iz zanesljivih virov se je že pred meseci čulo, da bi bila Anglija pripravljena barantati z Italijo, če se ta odpove osišču. In zgleda, da Italijani se nič preveč ne bojujejo proti Angležem v Sredozemlju, niti Angleži ne proti njim. Ali ni to le neka politika italijanskih fašistov, češ, Če se Hitlerju polomijo kolesa v Rusiji, bo treba sesti na drugega konja, to je, zapustiti tabor osišča in bi sklenili takoj separatni mir. V Afriki je Italijanom odzvonilo in si jih tam radi varnosti tudi Angleži ne bodo ieleli več. V zameno jim pa lahko porinejo polovico Balkana. In če se bo kaj takega zgodilo, mi Slovenci bomo prvi vrženi na žrtvenik. Jpiejmo take možnosti pred očmi! Predsednik Roosevelt je obljubil obnovo Jugoslavije in svobodo vsakemu narodu. Ampak, narodi, ki se ne bodo za svojo svobodo še sami pobrigali in temeljito borili, jo ne bodo nikoli dobilL Ponavljamo, mi smo najprvo zato, da Slovenci ostanemo v okvirju Jugoslavije. Izven Jugoslavije bi le životarili. Le v Jugoslaviji je naše mesto. Toda, kaj če ta okvir radi raznih zaprek, kakor smo jih že omenili, postane nemogoč? Kaj potem? Nato se je treba pripraviti. Ne pa vse malomarno prepuščati času, češ, bo že kako. Yes, bo nekako, ampak kako, to je vprašanje, v ' Ke smo v avgustu že v tretje opozarjali na to nujnost, smo zapisali, da s tem, ko prihajajo, v Ameriko Člani jugoslovanske vlade, da zdaj njim prepuščamo odgovornost tudi za vso propagando za domovino. To je sicer z enega gledišča na mestu, z drugega pa ne, kar smo pozneje zaznali. Slovenskim članom vlade so roke precej ve- zane. Angleška politika je čudna. Kadar se oddajajo govori preko radijo v Londonu za Jugoslavijo, baje poskr-be angleški cenzorji, da je črtano iz govorov vse, kar bi ne ugajalo Italijanom, Madžarom in nekaterim drugim. Zakaj to? Mi ne vemo. Sodimo pa lahko. Anglež je kramar in se noče zameriti ne temu ne onemu, da bo jutri lahko barantal, kakor mu bo kazalo. To pomeni, da so našim voditeljem v Londonu in pri vladi roke vezane. Le mi ameriški Slovenci smo svobodni in prosti, da v tem oziru lahko govorimo in tudi vsaj nekaj storimo. To je naša narodna dolžnost. Radi tega ponavljamo: Propagandna knjiga, bela knjiga, ali kakor bi jo že lahko imenovali, je potrebna, krvavo potrebna! Knjiga, ki naj bi bila spisana v takem stilu, da bi prišla do ameriških in angleških src in duš na vodilnih mestih, to je, da bi jo dobil vsak kongresnik, vsak senator, vsak član vlade, prav tako vsak angleški Član parlamenta in vlade in vse vodilne publikacije. Knjigo bi bilo treba seveda temeljito zamisliti, da bi bila spisana tako in na tak način, da bi imela svoj učinek. Za to knjigo je še čas, ampak zadnji čas je že tukaj. Mi smo prepričani, da če se to prezre in zamudi, se bo silno veliko zamudilo. Pomnimo! Slovenski narod bo poznan v svetu le toliko, v kolikor se bo svetu predstavil. Kako malo nas svet pozna, pa pričajo premnogi slučaji. In še manj bomo poznani, če se mi sami ne bomo pobrigali, da bi se nas bolje poznalo. Drugo dejstvo pa jej da izmed vseh Slovencev smo svobodni in prosti le mi ameriški Slovenci. Le mi lahko še govorimo. Slovenci doma so v ječi, kjer jim je vsaka beseda zabranjena. Torej! NOVICE, VESTI IN ODMEVI Joliet, III. Prihodnji torek dne 11. novembra, bo sopraznik ali Dan premirja, ko bo minulo že 23 let odkar je bilo podpisano premirje in se je končala svetovna vojna. Tedaj je tukaj zavladalo veliko rajanje, ivei je bilo ljudstvo mnenja, da je dotična zmaga zavezniških sil phnesla vsemu svetu trajen mir. Zadnje čase pa se je mar-j sikdo pričel zavedati, da se smo pred 23. leti temeljito motili, kajti zdaj že par let v Evropi trpi npva vojna, ki bo sli je že bojda mnogo groz-nejša kot katerakoli pred njo; katera tudi zdaj čedalje bolj grozi naši miroljubni novi domovini. Trdno upajmo, da se sedanja vojna ogne naše Ljudovlade, in da skoro prive-je vsem ljudstvom na svetu duh pravega bratstva in trajnega miru. Bog pomagaj! Koncem oktobra se je neko sončno jutro nekaj zasvetilo po strehah kakor biseri. To je bil prvi sled jesenske slance, ki je isto jutro padla, pa, ni naredila skoro nič škode drugim zelenikam, samo paradižnike (tomatoes) je več ali manj o-smodila. O krstih pri naši fari sv. Jožefa vedo največ v župnišču, o porokah pa vemo nekaj več, ker se včasih čuje j o oklici in je včasih tudi tozadevna \ eselica v kaki dvorani. Samo dostikrat se primeri, da poroči naš fant dekle tuje fare in o-bratno, potem se stvar več ali manj prezre. Smrtna kosa pa skoro vsak teden koga pobere. Dne 29. okt. je umrl Mr. Anton Skoff, bivši g-ostilnič«vr, star do 65 let in bivajoč na 610 H uteh ins St.; rojen je bil na neki slovenski farmi v državi Iowa. Ker je njegova žena Nemka, spada družina k nemški cerkvi. Naj počiva v miru! Zanimiva statistika o pogre-šancih in izgubljenih. List "Chicago Daily News" poroča, da se samo v velemestu Chicago vsak dan pogreša ali izgubi enozdrugim po deset o-&eb. Lansko leto je dobila policija nič manj kot 3,955 takih pritožb. Od tega števila so jih našli 1,117 (pribljižno eno četrtino), za ostalimi pa ni niti duha, ne sluha. Istotako je lansko leto dospelo čikaški policiji 5,444 pisem od sorodnikov pogrešanih oseb iz raznih krajev, katere sumijo, da so se pogrešane osebe morda naselile v Chicagu. Vsled tega vdržuje mesto poseben urad in Statistiko pogrešanih in najdenih oseb. s? !|| I.JJJ- Časnikarska vojna za čikas-ko okolico, kamor spadamo tudi mi, je že napovedana. Prične se v bližnji bodočnosti, ko začne izhajati novi jutranji list, katerega nameravajo izdajati Marshall-Fieldovi milijoni v tekmi z McCormickovi-mi milijoni, ki že do 80 let negujejo "Tribune". To bo ropotalo in letela dlaka ter se perje cefralo, ko se izborno navita in namazana samodrča enkrat res sprožita. Vedere-mo! Domišljija in kukavice. Nekemu rojaku, ki še ni zelo dolgo v Ameriki, pa se baje že smatra sam za velikega kvasi-naprednjaka in piše (najbrž je samo ime posodil) neko angleško brošuro ter zdaj baje javno trdi, da bi bilo najboljše, če bi po sedanji vojni Amerika "vrnila"' jEvropi najboljše naseljence vseh narodnosti, kateri naj bi potem' Evropejce učili živeti po ameriški navadi in o-bičajih, vsakdo smelo šepne na uho, da je on le prvovrsten domišljavec, ki se bojda pajdaši s kukavicami. Naj on najprej sam na sebi tako prijetnost poskusi, pa se bo kmalu streznil, če se je tako hitro objel. Sally Rand, neka naga ameriška plesalka s pihalnikom iz perja, ki je zadnje čase tako bliskdma postala "slavna", večinoma med ameriškimi pustolovci, je dobila največjo reklamo minulo nedeljo, ko ji je "American Weekly", priloga lista "American - Examiner", posvetil nič manj kot celo stran z izvirnimi slikami. Ker nam je že bilo znano, da je njena učiteljica Slovenka, smo pregledali besedilo, pa ni nikjer najti učiteljičinega imena. V knjižici "Manual of Slavonic Personalities" se čita na 68. strani sledeče; "Podgoršek, Desha, Slovene by birth, American dancer and originator of buble-dance and teacher of famous Sally Rand". Učiteljica je torej prezirana, medtem pa je učenka postala "slavna". Učiteljica bi zdaj smelo razočarana in užaljena vzkliknila, kakor svoj čas koklja: _ m A "To pa res je grda zmota! Res narobe vse-že gTe! Doživela kaj sem s'rota: Jajce več od putke ve!" tirih ter bi se z repi otepali ' >o bedrih, če bi jih ne bili užno-evropski ljudje prišli u-:iti, da mora človek rabiti sa-no dve nogi in mu rep odzadaj te pristoja več. Naročnik. -o--1 DRUŠTVO SV. PETRA IN PAVLA ABZ SLAVI SVOJ JUBILEJ Joliet, Illinoi*. Proslava 35-letnice društva sv. Petra in Pavla št. 66, Ameriške Bratske Zveze, in obenem seja Federacije društev A..B.Z. za Illinois, Wisconsin in Indiana, se bo vršila prihodnjo nedeljo 9. novembra, v Slovenia dvorani, 405 N.< Chicago St. v Jolietu s prav zanimivim in vabljivim programom. Kot je bilo že naznanjeno, seja društvenih zastopnikov federacije se bo pričela ob desetih zjutraj. Po seji bo servi-rano kosilo za navzoče zastopnike in goste iz drugih naselbin. Popoldne ob 2 :30 se bo pričel program. Kot prva točka bo nastopil Jolietski pevski zbor pod vodstvom organista, Anthony Rosman. Potem bo predstavljen glavni predsednik AJ3.Z. sobrat Janko Rogelj iz Clevelanda, ki bo imel slavnostni govor. Vsakdo ki je že slišal brata Rogelja ali či-tal njegove številne članke v časopisih ve, da bo zelo zanimivo ga poslušati in ne bo hotel zamuditi te prilike. Z zbranimi pesmami in gi-taro bo nastopil tudi popularen "Prešeren" kvartet in Chi-cage, ki vedno žanje veliko aplavze. "Najmlajši muzi-kant", Ray Mutz, bo na boben pokazal kaj more doseči čvrsti štiri-letni fant ki je mu-zikalno nadarjen. Na harmoniko ga bo spremljala Marion Mutz. Duet in trio bodo pele sestri Marie, Bernadine in Francille Vranichar, tef Dolores in Florence Zupancich. Nato bodo Chicaški igralci vprizorili šaloigro "Babilon" v petih dejanjih. Igrovodja sobrat Anton Krapenc nam je naznanil da je ta igra tako zanimiva in smešna, da ne bo nikomur žal ako se udeleži. Takoj po progTamu bo ser-virana večerja v dvorani, potem bo ples in prosta zabava. Igral bo "Fritz" Troppe "One Man Band". Smeha - ne ho manjkalo. Pričakujemo da poleg velike udeležbe naših članov, prijateljev in občinstva iz Jolic-ta in Rockdale, bo jih tudi mnogo navzočih iz Chicago, Waukegan, Milwaukee, La-Salle, DePue in Indianapolisa. Vsi ste uljudno povabljeni in dobrodošli! Na svidenje prihodnjo nedeljo. Jcseph Ancel, predsednik. Smrt rojakinje Conneaut, O. — Na Vernih duš dan zjutraj je mirno v Gospodu ' zaspala, pripravljena za pot v večnost splošno priljubljena .med Slovenci, najstarejša Slovenka v Conneau-tu in stara naročnica Amer. Slovenca Mrs. Rozi Stegovec, rojena Knol, doma iz Žužemberka na Dolenjskem, odkoder je prišla v Ameriko pred več kot 40. leti in sicer v Cleve-land-Collinwood, O., kjer se je poročila z Mr. Segnam. V drugič se je poročila leta 1912 z Mr. Anton Stegovec in od takrat je živela tukaj v Conneaut na 537 Wrights Ave., kjer je tudi umrla, v starosti skoro 80 let. Zapušča soproga in dva sinova iz prvega zakona Johna in Franka, oba v Clevelandu in šest vnukov. Pokopana je bila v četrtek 6. nov. iz cerkve Matere božje na pokopališče sv. Jožefa. — Pred 5. leti je žensko prvič zadel mrtvoud, v zadnjih dveh mesecih pa večkrat eno za drugim. — Naj' počiva v miru božjem in naj ji sveti večna luč, preostalim pa naše sožalje! — J. B. Dogodki I i »cii Slovenci p* Ameriki j f^etek/1, novembra, 1941 A MER!KANSKJ SLOVENEC KAKO NAJ VODIMO BORBO ZA STARO DOMOVINO Dr. Alojzij Kuhar (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Uatnortfeaa 29. aorembra 1914. * Zedlnjenih Drfcnh C.J.I. I^l' f Q1 Inkorp. ▼ dri. Illinois Severna Amerike. JOIWl, ifll. 14. mej« 1915. Nase ffe£lo: "V»e u vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 429 N. Chicago St., Joliet, M. 1. podpredsednik: frank Tuahek, 716 Raub St., Joliet, I1L 2. podpredsednik: Katbrlne Bajmk, 528 Lafayette St, Ottawa, IlL Tajnik: Prank J. Wedic, 301 Ljme Street, Joliet, IlL Zapisnikar: Joha Nemanich. 650 N. Hickory St, Joliet. ItL Blagajnik^ Joseph Klepec, 903 Woodruf Rd., Joliet, IlL Duhovni Wja: Rev. Mathew Kobe, 223 — 57th St.. Pittebargh. Pa. Vrh. zdravnik: Joseph A. Zalsr, 351 No. Chicago St, Joliet. I1L NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach. 1748 W. 21st St.. Chicaao, 111. Jossph L. Drasler, 1318 Adams Street, North Chicago, Illinois. Joseph Jerman. 20 W. Jackson St., Joliet, IlL POROTNI ODBOR: Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St. Sharper*. Pa. ICtry Kovsdoh, 2294 Blue Island Ave., Chicago, III John Denia. 2730 Arthington Ave., Chicago, IlL Predsednik A ti etičnega odseka: Prank Likovich, 602 North Bluff Street, JoHet. Illinois. URADNO GLASILO: "Amerikanaki Slovenec", 1849 W. Cermak Rd, Chicago, 111. Do 1. jan. 1941 je DSD. izplačala svojim članom in članicam ter njih dedičem raznih posmrtnin, poekodnin, bolniških podpor ter drugih izplačil denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev. Dn$tvo n DSD. se lahko ustanovi v vsakem mestu Z dr. držav z ne manj kot 8 člani (cam!) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan molkega ali ienskega spola v starosti od 16 do 55 let V mladinski oddttii pa od rojstva do 16. leta. Zavaruje se za $25040, $500.00 ali $ J ,000.00. Izdajajo se različni certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year Endowment Vssk certifikat nori denarno vrednost katera se vsako leto viia. Poleg smrt nine izplačuje DSD. svojim članom (icam) tudi bolniško podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije in polkodnine. Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience tabeli. DSD. je 111.90% solvent na, potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni jezik je slovenski in angleški. Rojakom in rojakinjam se DSD. priporoča, da pristopijo v njeno sreao! Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ust-meno na gi. tajnika: PRANK J. WEDIC, 301 Lime St, Jofiet IlL ŠTIRJE DNEVI ii: če se ozrem k njemu, vidim vedno, njegovo glavo z raz-mršeno sivo brado in njegova ramena, čeprav nesejo nosiini-co štirje krepki vojaki na ramah. "Peter Ivanič!" zašepečem. "Kaj pa, dragi moj ?" Peter Ivanič se skloni k meni. "Peter Ivanič, kaj vam je rekel zdravnik ? Ali kom kmalu umrl?" "Kje neki! Ne boste utnrli! Vse kosti so vam cele. Kakšno srečo ste imeli! Niti kosti, niti žile niso ranjene. Le kako sTe mogli prestati te tri in pol dneve in noči? Kaj ste pa jedli?" "Nič." "In pili?" "Turku sem vzel čutaro. Peter Ivanič, zdaj ne morem govoriti. Kasneje." "No, Bog z vami, ljubi moj, le spite." * Spet spanec, omedlevica ... . Zbudim se v divizijskem la-zaretu. Zdravniki se sklanjajo in usipiljenke in razen teh o-pazim še znani obraz nekega slavnega petrograjskega profesorja, ki je sklonjen nad mojimi nogami. Krvave roke ima. Prav malo se ukvarja z mojimi nogami, nato se obrne k meni, rekoč: "No, mladi mož, srečo ste imeli! Živeli boste še! Eno nogo smo vam morali odrezati, a to je malenkost. Ali morete govoriti ?" Morem govoriti in pripovedujem jim vse, kar je tukaj napisano. (Rusko: V. Garšin.) -o- Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na* roce! POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji, 1360 kilocycles. LETOŠNJA KAMPANJA DSD. Veseli me, ako čitam kak lep dopis ali članek v prilog letošnje kampanje DSD. Zdaj imamo še samo dva meseca časa, da v tem letu kaj več storimo za svoja društva in organizacijo. Vsakdo je prepričan, da so razmere že vsestransko boljše in tudi se še vedno najde koga, ki še ni dovolj zavarovan za posmrtnino, bolniško podporo, razne operacije in druge nezgode, ki nam vsem pretijo vsak čas. Za to si zdaj proti koncu leta vzemimo nekoliko časa in pojdimo k našim sorodnikom, znancem in prijateljem. Ako še niso vsi pri enem ali drugem našem društvu včlanjeni, jih nagovorimo, da čim prej k nrf^n pristopijo. Morda oni na nas že dolgo čakajo, da jih bomo k temu nagovorili in jim pripomogli v tej zadevi, za to ne smemo s tem odlašati, da nam ne bo potem žal, če jih zadene bolezen ali kakoršnakoli druga nadloga, pa če bi v takem slučaju oni ne imeli dovolj zavarovalnine, se bi lahko primerilo, da se bi mi kesali, ker smo zanemarjali naše dolžnosti do njih, do našega društva in organizacije. Jaz sem prepričan, da bomo lahko vsak vsaj nekoliko storili, ako se zavzamemo za to delo in ne odnehamo, dokler ne dosežemo svoj cilj. Letošnja kampanja se vodi pod naslovom "Kampanja glavnih in društvenih odbornikov", za to se bi morali odborniki in odbornice nekoliko bolj potruditi. Meni se zdi, da bi posebno tajniki in tajnice imeli lepši uspeh kot kdo drugi, ker oni boljše poznajo družine članov(ic) svojega društva, pa če iz knjige iz-previdijo, da bi v nekaterih družinah lahko imelo društvo nekaj več članov (ic) v enem ali drugem oddelku, naj bi šli k njim in jih nagovorili. * Veliko bi se dalo o tem pisati, pa bi morda bilo branje pre-dolgočasno. ' Vsi smo prepričani, da je DSD. tako dobra organizacija kot najboljše, pa samo pojdimo malo med rojake(inje) in bomo se prepričali, da ima DSD. tudi najboljši ugled med našimi ljudmi. Zlasti zdaj koncem leta se malo bolj potrudimo, ker bomo imeli od svojega dela vsestransko korist. Storili bomo dobro za naše ljudi, pa tudi za se, ker se nudijo lepe nagrade. Za večji napredek letošnje kampanje, ostajam z bratskim pozdravom, a i Mi ' - d^ltrkJil JOSEPH KLEPEC, gl. blagajnik. Družba Hp)sv. Družine ———v—-- JOLIET CIVIC ASSOCIATION PLANNING . MAJOR ACTIVITIES Like the progress and success of any organization or group as well as cities, municipalities, and governments is dependent upon it's leadership and members as citizens such is also the case in our St. Joseph's Parish here in Joliet and which is guided and led by the splendid leadership of our Rev. M. J. Butala. Joliet is a fine city, with its many churches and schools, a great asset to it. Therefore, to be of greater value to the community our St. Joseph's Parish organized within themselves and by the business people — a group called the St. Joseph's Parish Civic Association. Through this body the church promotes and participates in civic affairs of benefit of the parish and community at large. Yes, it is interesting and to some it would seem like a big "Commercial Club", when our Slovene business leaders get together. Many of them are real influential people in the community. The association started off with Father Butala, as its first president. Recently a meeting of the present officefirx and directors was held in the parish rectory and plans discussed for the future. The interesting meeting resulted in the assurance to our parish school children, that Santa Claus would again be engaged to visit them at their annual Christmas party, an annual event first originated by the kind appeal and thoughtfulness of our dear and never forgotten Sister M. Ferdinand (May she rest in peace!) with the co-operation of the United Slovenian , Societies, an organization which has done much good amongst the local fraternal groups, around and in the parish, as well as, in a civic way to the community at large. Also at this interesting session, it was decided to assist all we can in helping the parish acquire facilities < for the much needed recrea- , tional grounds for our school i children. Creating and maintaining such activities as heretofore stated, altho a direct ben- i efit to the parish are also a ben- ■ efit and a contribution to the , community, as others may also -have access and participate in ; them with no direct cost to the taxpayer. Good entertainment, clean recreation, and good envi i ronment is the greatest help to bring up good citizens—men and women. Our pastor, Father Butala and his assistants have been giving every earnest and sincere effort along these lines — let's] help them! To contribute toward these' and other worthy civic causes i that the parish may undertake. ; The Civic Association is plan-ning a Mammoth program of < entertainment for the night of i January 24, 1942—an affair j which undoubtedly will interest and bring together all parishioners, young, and old, as well as, i their friends. T.o further these plans another meeting of the parish civic leaders, business, and professional people is to be i held in the near future. - Until further developments, the association wishes all a Very Happy Thanksgiving Season! FRANK J. WEDIC, Pres. o BOWLING NEWS The Holy Family Society men's league has developed into one of the finest leagues in the city of Joliet. Each bowler has fine sportsmenship, and each one has a full 100 , per cent of humor. Each one seems to act as a good humor man, not dishing out ice cream, but gags. (You can't beat fun, can you men?) On the nite of Oct. 29, the Secretaries won 2 games from the Vice Presidents, ancK the Presidents won 2 games from the Treasurers. Consistency as a team was shown by the Presidents when the team rolled games of 755, 753 and 755. One of the 755 games just topped the 754 shot by the Treasurers. The Treasurers have had a bit of tough luck in trying to capture games, to increase their standing. Outstanding individuals rolling fine series for the nite were Joe Savol, with a 535, also claiming a 216 game. Joe states that he wasn't trying, so the bowlers wonder if that is how it is done. Len Kochevar also rolled a fine series, rolling a neat 519. Emery Subar, carrying the burden for the Treasurers, rolled a 515 series, followed by Len Wedic with a 513. The STRIKE bowlers were Doc Zelko, Joe Savol, Len Kochevar, Emery Subar, Joe Slapnicar, E. Larson. The SPARE bowlers were Ted Rusco, Gene Jprgen-sen, Len Wedic. SPLIT bowlers, Frank Ivnik, and Judge Kubin-ski. See you Wednesday. Your BOWLING REPORTER. -o- . HOLY FAMILY SOCIETY MEN'S LEAGUE Nite of October 29. 1941 TEAM STANDINGS Won Lost Secretaries---------------- 14 4 Presidents ..................... 9 9 Vice Presidents _______ 7 11 Treasurers..................— 5 13 THE SCORES: Presidents F. Ivnik ................ 168 145 130 N. Kovakovich „„ 114 142 135 C. Wedic _____________ 1£4 146 147 V. Likovic________ lifl 145 184 L. Wedic ............... 179 175 159 Totals........................755 753 755 Treasurers J. Savol ..................162 157 216 E. Larson ...............158 199 J18 J. Slapnicar .................124 194 107 R. Kubinski ______________142 121 123 E. Subar ...............156 169 , 190 Totals._________ 742 840 754 KAJCAKATE? "Jugoslavija je rešila svojo dušo" je zaklical g. Churchill na dan 27. marca 1941, ko so Jugoslovani zavrgli pakt s Hitlerjem. Ogromno navdušenje se je polastilo vseh prijateljev te male države, ki je na tako junaški način vrgla s sebe krinko do tedanje taktike in se z odprtim vizirjem vrgla pod Hitlerjeve tanke in granate. Vsakemu je bilo jasno, da ta junaška gesta pomeni trenoten samoboj, trenotno samožrtvova-nje. Nade, da se bo -Jugoslavija v svojem popolnoma nemogočem vojaškem položaju mogla braniti pred združenim napadom Nemčije in Italije, nihče na svetu ni imel. Preveč je bila znana nemška udarna moč, ki je po-mandrala štirikrat močnejšo Poljsko in poleg vseh drugih držav tudi francosko velesilo v nekaj dneh. Jasno je bilo, da je Jugoslavija vrgla svoje živo meso v žrelo nemškega vojnega stroja, ki bo zahrešČal, malo zaropotal in jo požrl. To bi se bilo zgodilo v vsakemu primeru, naj bi bila Jugosla vi j a še tako duhovno in materi-jelno na boj , pripravljena — njen poraz je bil v danih okolno-stih neizogiben in tako očeviden, da ga je vsak pošten opazovalec moral imeti na dlani, še predno se je boj začel. Danes, ko je vsa zemlja Srbov, Hrvatov in Slovencev razdeljena med njihove smrtne sovražnike, ko je napojena s krvjo njenih najboljših sinov in sprejema vsak dan nove žrtve svoje nacionalne borbe v materinsko naročje, ko zakonita vlada Jugoslavije in politični predstavniki Srbov, Hrvatov in Slovencev brez domovine iščejo nove možnosti za njeno vstvarjenje in življenje, danes jugoslovansko junaštvo ni nič manjše kot 27. marca. Nasprotno, sedaj, ko vidi ves svet, kar so Jugoslovani v naprej vedeli, ko so predvidevali Svojo usodo, tedaj je šele jasna vsa veličina junaških dejanj 27. marca irf naslednjih dni, ko je Jugoslavija "reševala svojo dušo". Jugoslavija je morala sebe položiti na daritveni oltar, da je svet prepričala, da je duša njena na strani zaveznikov v boju proti nacizmu in fašizmu, proti nemškemu in italijanskemu imperializmu. S krvavo legitimacijo se danes Jugoslavija predstavlja narodom in v sveži krvi na njej so klici njenega novega življenja. Na zmagi združenih demokracij gradimo vse naše upanje, da bomo mogli znova organizirati narodno in državno življenje. AH pri tem ne smemo prezreti dejstva, da je sovražnik dvajset let delal svoje načrte proti nam na naših lastnih pomanjkljivostih. Ako teh ne izkoreninimo in odstranimo, bomo znova zašli v stare bolezni. Moramo se v sedanjem trpljenju očistiti, ozdraviti, vsa boleča mesta operirati, ves gnoj izrezati. Očitno je bila najhujša zabloda v tem, da smo vseh dvajset let življenja Jugoslavije trošili svoje sile v prepiru o notranji ureditvi države. Od ženevskega protokola Pašič-Korošec 1. 1918 preko Vidovdanske ustave in, diktature kralja Aleksandra do sporazuma 1. 1930 med Srbi in Secretaries L. Kochcvar_____ 169 190 160 T. Ruscp............ 117 180 189 E.. Joryensen ....... 158 177 144 F. Suhadolc_______ 167 150 152 E. Ram sac k____ 145 129 131 Totals........................756 826 776 Vice Preettents E. Lakcn .................170 135 155 F. Wedic ...........................152 147 148 J. Zelko ................129 165 141 Doc Zcflco ______________________201 154 138 H. Raub __________________________143 172 135 Totals........... 795 773 717 LEN WEDIC, Sec'y. Hrvati je trn jeva pot jugoslovanskega državnega življenja, ki po sporazumu še tudi ni mogla najti svoje prave in ustaljene smeri. Ce mislimo v novi državi znova začeti stari prepir, bomo znova lutka v rokah naših krvnikov. Bolje, da ne sramotimo svoje zgodovine znova s takim početjem. Sporazum in nesporazum med Hrvati in Srbi je vir in začetek dobrega in zla v Jugoslaviji, dobre in zle bodočnosti nove Jugoslavije. V tukajšnji ameriški javnosti pa vidimo, da v tej osnovani važni točki nismo prišli niti korak naprej! Razpoloženje, kakor se izraža v srbski in hrvatski tukajšni javnosti in njenem ča-' sopisju, je ubijajoče. Razmere v domovini nas razkrajajo. Če hočemo rešiti veliko državno skupnost in stvarnost Južnih Slovanov, se mora to takoj nehati vsaj med tistimi Srbi in Hrvati, ki danes zastopajo Jugoslavijo. Popolen, iskren in takojšen sporazum je ključ dobre rešitve, je rešitev sama. To je veliko in težko'delo, ali z odlašanjem se ne opravi. Zgrabiti ga je treba, urediti ga je treba, proglasiti in dopovedati vsem: Srbom, Hrvatom in Slovencem, da tako bo in mora biti in končati to pravdo: Šele, ko bo ta temeljni kamen v zgradbo nove Jugoslavije vzidan, bodo mogli iti za njo na delo vsi Srbi, Hrvati in Slovenci z upanjem, da bo novo državno telo, zdravo in čilo, posvetilo vse svoje moči za obnovo in novo grad-bo socialnega in kulturnega napredka Slovencev, Hrvatov in Srbov. Kralj Peter II. je na svoj osemnajsti rojstni dan rekel veliko in odrešilno besedo: "Hočem, da bo moja država urejena po načelih enakopravnosti in demokracije". Evo, to je nam potrebno! To žele vsi. To je ves program . Državniki in politiki so dolžni, da sedaj to smernico uresničijo in spravijo v otipljivo stvarnost. Naglašamo pa, da je to treba urediti sedaj, dokler je še. čas za propagando. Moramo se zavedati, da sedaj nismo v letih 1917-18., ko je slovanskim narodom bivše Avstrije bilo dovolj, da se razruši osovražena Avstro-ogrska in da se jim obljubi nacionalna država. Dvajset let državnega življenja je prineslo mnogo bridkih izkušenj.. Jugoslovanska ideja je bila omaza-na z mnogimi osebnimi in političnimi pomanjkljivostmi in napakami. Zlasti pri Hrvatih, pa tudi pri Slovencih se je utrdilo prepričanje, da brez predhodne ureditve notranje državnega življenja niso nikdar varni pred iznenadenji in šikanami centralističnih sil in intrig. Srbi na drugi strani se boje novih bojev in prepirov s Hrvati. Nihče ni navdušen, nihče ni požrtvovalen. Ideal nove države ni pred našimi očmi čist in jasen. Zato šepa propaganda, šepa organizacija med izSeljeci, hira vse! 2e pol leta je uboga Jugoslavija po-mandrana, a še na njenem sedanjem grobu se njeni sinovi prepiramo, mesto da bi jo z združenimi močmi reševali. A prepiramo se in ne rešujemo je zato, ker ne vemo kakšna bo, kadar bc vstala. Ali bo zopet nekaterim mati, drugim mačeha? Tisti, ki se mačehe boje, se ne ganejo k reševanju, drugi se nad prvimi jeze, a drugi drugim ne zaupajo. A Jugoslavija leži pod grude in ni se še rodila druga mati, k: bi zbrala jugoslovansko družiiK k svobodi. Mi Slovenci smo prepričani da druge boljše rešitve ni, nit za Hrvate, niti za Srbe, niti zi Slovence, da je vsakšna j-ugoslo vanska rešitev. Za vsakogar iz ; med nas boljša kot kakršnakol druga in da imamo v okviru ju Stran 3 goslovanske državne ideje možnosti za absolutno najboljšo rešitev. _ In še to dodajamo: kakršnakoli rešitev je boljfra kot nobena. Sedanje čakanje stopnjuje nezaupanje in sili vsakogar, da išče posebnih rešitev. Odlašanje dela vtis, da si odgovorni neu-pajo pristopiti k sporazumni rešitvi in jo doseči,. To pa tlači duha, budi in povzroča pesimizem in propaganda naših sovražnikov ima povsod plodna tla. Vsak dan odlašanja je čista škoda. Danes je potrebna čista, jasna, konkretna slika nove jugoslovanske državne skupnosti, v kateri bo imela Srbija, Hrvat- ska in Slovenija svoj samostojen, popolnoma neodvisen položaj v vseh stvareh, ki niso neobhodno potrebni atributi skupne države, a povsod, tako v Srbiji, kakor v Hrvatski in Sloveniji mora biti vsak Jugoslovan enakopraven brat pred vsemi _ zakoni in oblastmi in mora imeti polno možnost, da po demokratičnih metodah uveljavlja svoje težnje in zahteve. Tako Jugoslavijo nam dajte, vsi jo bomo vzljubili, vso preteklost pozabili in navdušeno delali za naše skupno odrešenje. Le tako bomo učakali dan srečnega vstajenja duše in telesa nove jugoslovanske države. (Konec) ! Toda smrti ni in me ne vza-j me. Ležim na tem strašnem soncu in nimam požirka vode, da bi si osvežil vneto grlo in truplo mrliča me zastruplja. Ves je že razpadel. Na miri-jade črvov cepa iz njega. Kako gomazijo! Ko bodo požrl njega in bodo ostale same kosti in uniforma, potem pridetn i— jaz na vrsto. Tudi jaz bom takšen ko on. Dan mine, noč mine. Zmeraj je enako. Jutro se zbudi. Zmeraj je enako. Še en dan mine .. . Grmovje se giblje in šumlja ko da bi se tiho pogovarjalo: "Zdaj boš umrl, umrl, umrl!'" šepeta. "Nič ne boš videl, videl, videl!" odgovarjajo grmi z one strani. "Saj tu jih ni moči niti videti!" zaslišim glas poleg sebe. Zdrznem se in se hipno 73-vem. Iz grmovja gledajo name dobre, sinje oči Sokovljeva, našega korporala. "Lopate sem!" zakliče. "Tu ležita še dva; eden je naš in eden od onih!" "Nič lopat, mene ni treba pokopati, jaz živim!" bi rad zavpil, a izza izsušenih ustnic se mi iztisne le tiho ječanje. "Moj Bog! Zdi se mi, da živi! Gospod Ivanov! Otročiči, naš gospod je živ! Brž po zdravnika!" * Cez pol minute mi vlivajo vade, žganja in še nekaj v lista. Potem pa vse izgine. Nosilnica se pozibava nalahno sem j tja. To zibanje me uspava. Kmalu se zbudim, a se spet onesvestim. Obvezane rane me ne bolijo; neki nedoločni, radostni občutek se mi razlije po vsem telesu . . . "Postojte! Na tla postavite! Sanitejci, četrti, oddelek, marš! Poprimite za nosilco: Dvignite!" To je Peter Ivanič, naš !a-zaretni častnik, ki ukazuje; vitek, mršav in jako dober človek. Tako je velik ko jaz ZLATA KNJIGA ki smo jo izdali za petdesetletnico "Amerikanskega Slovenca" je s stališča slovenske zgodovine in drugače nadvse zanimiva knjiga. Vsaka slovenska hiša bi jo naj imela v svoji hiši. Naročite jo, Cfl^ stane samo __________________________OUv Kdor pa želi naročiti tudi Spominsko knjigo ki je bila izdana za štirideseti etnico "Amerikanskega Slovenca" pred desetimi leti, katerih imamo še nekaj na roki, tak dobi obe skupaj, to je Spominsko knjigo od 40 letnice in se- Cp danjo Zlato knjigo, obe za samo_______/ Naročila sprejema:, Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois 8tran 4 Petek, 7. novembra, 1941. "NA INDIJO** — ZGODOVINSKI ROMAN — Ruski spisal G. P. Danilevski Preložil A1. Benkovič Ženi gardemarina Tekutjeva in Dunji z njeno vzgojiteljico se je objavila carjeva velja — naj nemudoma odpotujejo v Pariz. Sestri Tekutjeva, zavočeni nevesti diagonskega majorja Frankenburga, je bilo naročeno, naj ostane pri očetu in čaka svatbe. Pripravljanje ni trajalo dolgo. Stari bo-jarji so vedeli, da car ni prijatelj odlaša nja. Dneve in tedne dolgočasne neprestane vožnje jim je kraljšalo pričakovanje, da ugledajo Pariz. Mlada Tekutjeva je vedno povpraševala: "Ah, Dunjuška, ali bo že kmalu? Vprašaj tvojo madamo!" Dunja se ni ganila od okna kočije, ki se je že peti teci n vlekla od poljskih mej skozi Nemčijo, i- jena učiteljica se je razjokala, ko je ugledala skale in zelene bregove Rena, a pri vhodu v Pariz se ni mogla več vzdržati ter se je pri carinski hiši vrgla okrog vratu zagorelemu in prašnemu invalidu. Potniki so izstopili pri Zotovu, ki je s Tekutjevom bival za Seino (Seina (čitaj: Sena) je reka, tekoča skozi Pariz.) pri nekem vrtnarju blizu hiše za doslužene vojake. V Mjačkovu so se bili dobro preskrbeli s potrebščinami; Dunji so bili tudi iz bližnjega carskega urada dali, kar je treba-lo. Šli so v opero in h kraljevim letoviščem, ležečim zunaj mesta. Izprehajali so se po Tuilerijah in Versa ju ter vozili v čolnu po Seini. Tekutjev in njegovi tovariši gardema-rini so si prizadevali na vso moč, da bi zabavali drage jim goste. Dunja je o vsem, kar je videla in slišala, v prijateljskih pismih poročala v Mjačkov sestri Tekutjeva; kje so bili in kam so šli, kako pojeta sloveči kraljevi pevki Pelissier in Sallier in kako pleše dična |}aletk£, gospodična Oamargo. Žene gardemarinov, na carjev ukaz sem poslane, so pale kakor sneg na glave inostranskih učencev. Veselo posvetno življenje, ljubkovanje in gostije bogatinov, popivanje in kvartanje s postopači je moralo prenehati, rado ali nerado. Ruski arbari, prvi v Pariz poslani, da bi se učili, so morali opustiti lenobo in burke ter se bolje poprijeti knjig in risanja. "Bistroviden si, veliki car" — Konon Zotov si ni strpel, da bi ne bil tako pisal Petru: "Vaše Veličanstvo ni zadelo samo v obrvi, ampak naravnost v oko. Tebi je vse očito, vidiš tri vatle globoko pod zemljo. Mladičem so prinesle žene največjo preglavico, a reči treba, da so se vsi po- j boljšali; zlobne in popačene ženske so se nahajale pri njih. Bog Ti daj dolgo, slavno življenje!" "Tako je ta reč, Konon" — je odgovoril car Zotovu: "sedaj se vsaj ne bodo razva-riili, in tudi tebi, ki si nekako njih čuvar, bode v nemalo korist." Gardemarin Tekutjev ni dolgo živel skupaj s s\ o jo soprogo. V Parizu so divjale tisti čb s osepnice. Za njimi je zbolela Tekutjeva; ni dolgo ležala, umrla je čez tri mesece po dohodu v Pariz. Žalost mladega vdovca ni bila hlinjena. Od prvega dne v zakonu je ljubil svojo ženo iz vsega srca. / "Ali ste Dunjuško ločili od pokojne soproge Tekutjeva?" — je strahoma povpraševal car, pozveduje o ostali pariški naselbini: "Čuvajte se te peklenske bolezni in ne držite križema rok." — Da, saj res! — je dejal car kabinetnemu tajniku Makarovu. — Piši Zotovu, naj se nemudoma poda h kraljevim ministrom, ter jih za Boga prosi, naj mi izkažejo posebno uslugo: naj našo siroto na-meste v kak*m dobrem učnem zavodu. Pri mojem bratu, kralju Louisu, jih je dovolj; na primer tisti slavni dekliški samostan Saint-Cyr, o katerem marsikaj čitamo v listih. Konon mora to tembolj oskrbeti, ker je njegov sorodnik, sedaj vdovec, a on sam ni oženjen, in ker se njemu, ki ni sorodnik, ne spodobi, da bi v njegovi hiši rasla samska djevojka, dasiravno ima pri sebi madamo. Makarov je o vsem obvestil Konona. Ta je hitel, da izvrši novo naročilo carjevo, a naletel je na nenadne zapreke. Dekliški samostan svetega Ludovika v Saint-Cyru je upravljala tisti čas njegova pokroviteljica, živeča svoje poslednje dni v Trianonu, sloveča ljubljenka, pozneje tajna žena postarnega Ludovika XIV., vdova pesnika Scarrona, Frančiška d'Au-bigny, osemdesetletna markiza Mainte-non. Aristokratska napetost in predsodki osnovateljev tega zavoda so postavili mnogo^zaprek, ki so ovirale vstop. Med drugim so zahtevali plemenito pokoljenje in nič manj kot štiri rodove z očetne strani. Trebalo je torej izbrati drugo učilišče ali pa objaviti tajni rod Dunjin. Peter ji ni hotel vzeti prepotrebne evropske olike v najboljšem takratnem vzgojevališču. Dogovoril se je s svojim pooblaščenim poslancem v Holandiji, s knezom Kuraki-nom ter mu naročil, naj izvede to stvar. Kurakin se je podal z nekim priličnim izgovorom v ta namen v Pariz. Pomenil se je s tajnikom prvega ministra, mu pokazal Dunjine listine in bančno pobotnico o glavnici, vloženo na njeno ime, prinesel njemu in markizi Maintenon krasna darila in Dun i a je bila proti koncu 1711 leta sprejeta v samostan Saint-Cyr. Zotov se ni mogel sprijazniti z mislijo, da mu je Kurakin preotel uspeh v tej zadevi. Sicer pa dohod ruskega poslanca in njega tajna pogajanja s kabinetom in Saint-Cyrom v Parizu niso ostala neopa-žena. Vse je govorilo o tajinstveni ruski siroti, nekako zagonetno sprejeti med go-jenke svetega Ludovika. Obračali so svojo pozornost na to, da so "rusko siroto" pri vstopu v šolo nazvali samo mademoiselle (Mademoiselle (madmoazelj) je gospodična) Eudoxie, brez vsakega priimka in naslova. — Sicer pa, slava tebi, Gospod! iz oči, iz rok! — si je mislil tolažeč se Konon Zatov, ko je spremljal Dun j o v samostan. — Pri današnjih tukajšnjih navadah bi si nakopal morebiti na vrat le sitnosti. Pri nas se ni tako nevarno; neoženjencem ni do tega, drugi pa imajo — žene ... A tukajšnji knezi, vitezi in razni navihani gizdalini, treba paziti... Med novinci, ki so 1716. leta pohajali šole v Parizu, sta uživala posebno naklonjenost Zotova, razven njegovega sorodnika in sostanovalca Tekutjeva, neki drug Moskvičan, Aleksej Kasatkin, in sin imo-vitega astrahanskega bojarja Akim Jur-lov. (Dalje prih.) -o- — Ali ste že kaj prispevali za ubogo trpeče staro domovino? Ako še ne, položite čim-preje mal dar, domovini na altar! S prijateljem po svetu Dober zanimiv list, ki daje pouk, je najboljši človekov prijatelj. Dober list bogati človekovo znanje. Dober zanimiv list dela vam tovarištvo ob dolgih zimskih večerih. Tak list bote imeli, Če si naroČite družinski mesečnik NOVI SVET 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois STANE LETNO SAMO $2.0Q — NAROČITE SI GA ŠE DANES! VESTI O DOMOVINI (Nadaljevanje s 1. strani) nja. Tam ni nobene razlike, kadar preganjajo, med Srbi, Hrvati in Slovenci ali Židi. Izganjajo vsakogar, zapirajo vsakogar in mučijo vsakogar, kdor se ne pokori Paveliču in kogar se on hoče rešiti. V tem oziru smo vsi enakopravni, kar zadeva gorje in to trpljenje, ki smo ga skupaj pretrpeli, bo najbolj pomagalo,, da bodo izginila vsa prejšnja nesoglasja med Srbi in Hrvati in nas bo še bolj zbližalo s Slovenci. Koncert v zaporu Med drugimi'ujetniki v zaporu zagrebške policije so bili tudi mnogi igralci zagrebškega narodnega gledališči. Pravim mnogi, a bili so do malega vsi. Da bi pa vendar pokazali, kako zagrebško gledališče "dela", saj vest£/v maju se ^sezona" bliža koncu, so poklicali neko italijansko igralsko skupino, da bi z nekaterimi igrami gostovala v Ljubljani in v Zagrebu. Gledališče je bilo prazno, razen izbrancev in njiho- vega spremstva. A tudi mi v naporu smo v Zagrebu imeli en koncert ip eno predstavo, ki je bila res brezplačna za nas, a zato so, proti navadi, igralci zanjo plačati drage vstopnice. Koncert so napravili nekega večera, ko so igralci začeli prepevati porogljive pesmi spesnjene v zaporu, na račun Paveliča in njegove žene židovke, njegove "vlade" in sploh norčujoč se iz reda v "neodvisni". Po tem koncertu je sledila predstava, žalostna in boleča. Igralce so po vrsti klicali v spodnje prostore in jih tam pretepali in mučil:. -o- STO SKAVTOV JAVNO USMRČEN1H Lndon. — (ONA). — Sto dečkov-skavtov je dilo na trgu nekega mesta na Poljskem javno usmrčenih, neki devetletni deček je pa bil ustreljen po nazijih, ker je trgal propagandne letake. Tako je izjavila Wanda Grabinska, častna tajnica mednarodne unije sodnikov. -o— Najnovejše vesti najdete v dnevniku "Amer. Slovencu!" mmrmjm J. M. Trunk t IZREDNA PRIUKA za ljubitelje lepega povestnega berila se nudi samo za nedoločen čas, ko je na izredni razprodaji krasna knjiga 416 strani, ki vsebuje krasno povest 'Ena božjih Cvetk' stane po redni ceni $1.00, zdaj za -nedoločen čas na razprodaji samo 50 centov V zalogi je ie omejeno število teh knjig, sezite po nji takoj, zdaj, ko je vam na razpolago za polovično ceno. i/-.. '1*1 • - Knjigarna Amerikanski Stevenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois Ped Sovjeti včeraj je bilo do 50, nekateri trdijo celo do 90 raznih "narodov", dasi nekateri izmed njih štejejo le kakih 10 ali 20 tisoč glav. Število bi se bilo danes začasno vsaj skrčilo, ker naziji so odščipnili ne le Beloruse, Ukrajince . . . našli so, kakor znajo, še celo vrsto "narodov", kakršnih še Sovjeti včeraj niso poznali ali niso za nje vedeli. Nemci so kavlji tudi pri—narodih^ko so našli te dni Štajerce, Kranjce in ne vem še kake "narode" prav tam na bivšem Slovenskem in še doli na Hrvaškem. Naj je bilo ali je 50 ali še več narodov pod Rusijo ali pod Sovjeti. 2e par let pred napadom se je nekaj izpreminjalo pod Sovjeti. Neki so trdili, da se nekaj nagiblje proti nekemu—nacionalizmu, ruskemu nacionalizmu, ko je bilo doslej vse le bolj internacionalno. Baje je nacionalizem pokopan, in nc vem, kako je bilo. Bilo pa je. da je prav v Sovjeti j i prišel do neke časti car Peter Veliki. Čudna roba. Sovjeti pa car! Nič ni čudna roba, če kdo malo bolj pozna Rusijo, ne vidi le nekdanjih carjev ali sedanjih boljševikov. Kar je v Rusiji ali Sovjetiji zdaj prišlo do vrhunca, to ni šele od vče-raj.ni delo zadnjih dvajset let', to je pričel—Peter Veliki. Peter je bil pristen Rus tudi pri delu, prava zagonetka in ruska zagonetka. Divjal je mestoma kakor besen, podiral in grandiozno zidal. V mišljenj^ je bil libertinec, verski liberalec, ampak umrl je skrušeno kakor kak ^ruzalemski romar. Zagonetka. Kar je Peter započel, to je nadaljeval Lenin ir privedel do vrhunca Stalin. Pa bi Peter ne prišel do časti? S Petrom se je pričela šele ruska zgodovina kot zgodovina neke celote. Od tega je šele nekaj nad dve sto let (umrl je 1. 1721). Ko je Peter prišel gledat, kako je kaj v ostali Evropi, sam in njegovi "boja-rji" niti jesti niso znali. Omenim pri tem tudi, da je Jurij Žorževič, oče sedanje srbske dinastije, v Beogradu kot knez ležal na slami, ker tam tedaj ni bilo nobene postelje. Smelo se lahko trdi, da v Rusiji vsaj zapadna civilizacija ni starejša od nekaj nad 200 let. Nasprotno pa se lahko trdi, da i-majo Nemci dvatisočletno eiv-lizacijo. Naj me nihče ne razume napačno. Rusi ali vob-če Slovani niso bili brez vsake civilizacije in Nemci niso bili vedno le na vrhuncu civilizacije. Gre le za neke pridobitve civilizacije, ki izvirajo iz grške in rimske civilizacije. Gre med dvatisočletno in dvestoletno razliko pri pridobitvah civilizacije, kakor se kažejo pri u-dejstvovanju na zunaj. Nemci so se na podlagi rimske preteklosti udejstvovali daljšo dobo ali vobče Slovani krajšo. Zdaj sta trčila skupaj Nemec in Rus. Tako se lahko trdi. Ni čuda, da je Nemec dosegel nekaj uspehov, večje čudo pa je, in za to gre, da mu je bil kos—Rus, da je bila dvestoletna civilizacija zmožna postaviti se v bran dvetisočlet-ni civilizaciji. Tu je point, ako kdo ne vidi le zunanje borbe. Danes smo šele pri nepričakovani obrambi, kako bo jutri, nihče ne more povedati, ampak "Rusi" so stari šele dve sto let, Nemci stari dva tisoč let in ... in .. . no, saj veste, kako je d&nes. Tu je pes pokopan. Nov triumf raziskave... Priznana razsvetljevala oprema - po čudoviti nizki ceni! i 45irite amer. slovenca' NA PRODAJ — hiša dveh stanovanj po štiri sobe; klet. Cena $3,500; — stanovanjska hiša osem sob, zidana, centralna kurjava. Cena S3,200; — hiša dveh stanovanj po pet sob; centralna kurjava. Stara 14 let. Cena $4,500; — hiša z desetimi stanovanji, 12 let stara; donaša na mesec $435. Cena $18,000; — še več drugih, raznih vrst hiš, kakor tudi farm. ANTON JORDAN, 2622 So. Harding ave. Chicago Tel. LAWndale 7182 "Research Luminaire" # Visoke kakovosti narobljeno steklo ob straneh in na dnu zniža površinsko svetlobo in ble-ščobo # Gibčen — katerokoii število teh svetlik se' lahko postavi v zaporednih vrstah # Pritrjene navzgor ali • viseče skupine — dobe se ali v dveh ali 4. tubah # Prignano od "Fleur-O-Lier # Dostopno — tube se lahko premene hitro in lthko Po mesecih raziskovanja se je dokončala neka važna naloga! Cenena razsvetljevalna oprema, ki odgovarja priznanemu razsvetljevalnemu standardu za luči, je zdaj gotova. Nova "Research Luminaire" daje dvakrat toliko svetlobe pri isti množini elektrike . . . napravi j a vaše blago dvakrat bolj privlačno za oči — dvakratno privlačno za nakup. , ~ Za popolna dejstva o "Research Luminaire" in drugih razsvetljevalnih opremah telefonirajte RANdolph 1200. DR. J. E. URSICH - ZDRAVNIK in KIRURG Urad: 1901 West Cermak Road I—3 in 7—8 P. M. razun ob sredah. Tel. Canal 4918 CHICAGO Rezidenčni tel.: La Grange 3966 Commonwealth Edison Company 72 West Adams Street ROJAKI SLOVENCI! SADAR felite okrasiti grobove svojih dragih, n e pozabite, da imate na razpolago lastnega rojaka. Postavljam in izdeljujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah driave Illinois. Cene zmerne, delo jaiučeno, postrežba solidna. Se priporočam! Kadarkoli nameravate kopiti nagrobni spominski kamen, piCte na podpisanega za vsa pojasnila in ca cene. V vašo korist bo. Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 527 North Chicago Street, JOLIET, ILL. Telefon Z-47S7 amuukatoki arovti«!