ipravt iana». • Ir«l O J tret>a vota vode avta- istem vdh> i pe-te«-i ob- nato; i ali sicer i do- PRIMORSKI DNEVNIK [Jatina plačana v gotovini • Postale I gruppo - Cena 70 lir Leto XXVI. SL 275 (7769) TRST, petek, 4. decembra 1970 Pismo predstavnikov vseh Slovencev predsedniku vlade Emiliu Colombu Včeraj so predstavniki političnih in drugih organizacij, ® delujejo med slovensko manjšino v deželi Furlanija-Julij-Benečija, poslali naslednje pismo predsedniku vlade Co-»mbu. Spoštovani gospod poslanec Emilio COLOMBO, predsednik ministrskega sveta RIM Predstavniki političnih in drugih družbenih orgar ki delujejo med slovensko manjšino v deželi Furlanija - Julijska Benečija se obračamo na Vas, go-p°d predsednik, da ponovno strnemo potrebe in zah-™ve slovenske narodnostne skupnosti v tržaški, goriškii ® videmski pokrajini. Podpisani predstavniki ugotavljamo, da slovenski narodnosti skupnosti 25 let po koncu vojne, 22 let po tem, ko 3® stopila v veljavo republiška ustava, 16 let po podpisu “Pomenice o soglasju v Londonu in 6 let po izvolitvi Prvega deželnega sveta avtonomne dežele Furlanije - Jurske Benečije, niso še priznane nekatere osnovne pralce in zaščitne norme v duhu členov 2, 3 in člena 6 u-®tave, člena 3 deželnega statuta, mednarodnih sporazu-®ov in načel Listine o pravicah človeka. Zaradi tega Slovenci, državljani italijanske republi-. do danes še nismo mogli obnoviti narodnostnega «vljenja po udarcih, ki nam jih je zadal fašizem. Še aanes ne moremo popolnoma svobodno, demokratično ® dejansko enakopravno kot posamezniki in kot skupit učinkovito varovati svoje narodnostne bdtnosti. Znano je, da je fašizem obsodil Slovence v Italiji j® smrt in nas je zato, zasledujoč ta cilj, brezobzirno •P kruto preganjal. Vzel nam je vse, kar smo že prej “Peli: šole, prosvetna društva, politične organizacije, “Sk, pravico do uporabe jezika pred oblastmi, slovenja imena krajev, denarne zavode, gospodarske ustano-Y® itd. Odpustil je ali premestil v notranjost države u-Jjelje, profesorje in druge državne uslužbence. Nasal-P° je spremenil slovenske priimke in prepovedal dajati otrokom slovenska imena. S tem so bila poteptana vsa zagotovila, ki so bila dana Slovencem ob prihodu Italije v te kraje 1918. leta. Spričo takega nasilja ni Slovencem preostajala dru-?a izbira kot odločen upor, če smo hoteli ohraniti svojo narodnost. .Toda fašizem je poostril svoj bes s policijskimi o-Ponuni, s konfinacdjami in z obsodbami na dolgoletno, Posmrtno ječo in celo na smrt, ki jih je izreklo zlo-Kasno Posebno sodišče. V boju proti silam, ki so nam stregle po življenju, nismo Slovenci v zadnji vojni pomišljali prijeti j orožje. V skladu z odporniškim gibanjem smo se jupno borili za zmago idealov, pravice in svobode, s jtter smo prispevali h končni zmagi nad nacifašizmom to k ustvaritvi demokratične republike. Spričo tolikih preganjanj je rimska vlada avgusta 1945 podajala izjavo, ki zagotavlja pošteno spoštovanje naših pravic. Tudi Slovencem v videmski pokrajini je tedanji pre-tokt septembra 1945, zagotovil narodnostne pravice, sklicujoč se na vladno izjavo. Beneški Slovenci, ki žive v 'eJ pokrajini so se 1866. leta izjavili za Italijo v prepričanju, da bodo izpolnjene obljube o zaščiti njihovih Pravic. Te obljube, kakor tudi obljube iz leta 1945., ni-®° bile nikoli izpolnjene, saj tu nimamo še danes niti *°1 niti vrtcev v materinem jeziku. Pozneje nam je ustava s členom 2 zagotovila neodtujljive pravice kot posameznikom in kot skupnostim, s Členom 3 je določila enakopravnost državljanov pred ^konom ne glede na jezik, s členom 6 je določila, da se Jezikovne manjšine zaščitijo s posebnimi zakonskimi nor-toami, s členom 116 pa deželno avtonomijo s posebnim statutom. Razen zakona z dne 19. julija 1961 št 1012, ki ustavlja šole s slovenskim učnim jezikom le v tržaški in Soriški pokrajini, ne pa v videmski pokrajini, in zako-Jto z dne 31. oktobra 1966 št. 935, ki odpravlja prepoved uajati otrokom slovenska imena, ni bila izdana nobena druga norma za zaščito slovenske narodnostne manjšine v deželi, medtem ko je bilo izdanih mnogo norm Posebno za zaščito nemške manjšine v Južni Tirolski. Niti ustanovitev dežele Furlanija - Julijska Benečija s Posebnim statutom ni formalnopravno spremenila odnosa do narodnostne manjšine. Ob ustanovitvi dežele in Se danes se ne upošteva, da je bila ustanovljena dežela s posebnim statutom predvsem zaradi prisotnosti slovanske narodnostne manjšine, in bi torej morala biti Prav dežela pristojna za reševanje naših vprašanj. Ne moremo tajiti, da se je v zadnjih letih politič-P° ozračje za nas Slovence v deželi v mnogočem spremenilo, kar pa še zdaleč ne preprečuje narodnostne ško-uc, ki jo Slovenci iz dneva v dan utrpimo zaradi pomanjkanja ustreznih zaščitnih zakonov. Spričo neizpolnjenih obveznosti je nezadovoljstvo Slovencev upravičeno, ker ugotavljamo, da predvsem pri o-jtoednjih organih države ni bilo doslej politične volje, •to bi se naša vprašanja v celoti razrešila. Pripadniki slovenske narodnostne manjšine hočemo in imamo tudi pravico postati enakopravni državljani na vseh področjih. Zaradi tega smo podpisani predstavniki prepričani, da zastopamo stališče in izražamo *°ije vse naše narodnostne manjšine v deželi Furlanija " Julijska Benečija, ko terjamo: Takojšnjo ukinitev vseh, predvsem fašističnih zakonov, ki kršijo pravice italijanskih državljanov slovenske narodnosti ali pravice slovenske narodnostne skupnosti kot celote: prepoved uporabe slovenskega jezika na sodiščih, zakon o raznarodovanju slovenskih priimkov, zakon o poimenovanju, krajev itd. 2. Sprejetje vseh tistih pozitivnih norm, s katerimi se mora vsestransko urediti položaj slovenske narodnostne skupnosti in s tem omogočiti njen nemoten razvoj. Med drugim je treba urediti naslednja vprašanja: zagotoviti pravico predšolske vzgoje in šolar nje v materinem jeziku za Slovence v vseh treh pokrajinah v šolah vseh stopenj in zvrsteh do univerze, ustanoviti posebne stolice na tržaški univerzi, prisotnost funkcionarjev slovenske narodnosti v šolskih, upravnih in drugih organih vseh stopenj, pravico do ustne in pismene uporabe slovenskega jezika v izvoljenih organih, javnih uradih in sodi- etnične, zgodovinske in ambientalne značilnosti krajev, kjer prebivamo Slovenci, javni nar piši v slovenskem jeziku in slovensko poimenovanje krajev, pravično zastopstvo Slovencev v javnih službah in na sodiščih ter v javnopravnih ustanovah, organizacijah in komisijah, podpora slovenskim kul-timum, prosvetnim, športnim, rekreacijskim, podpor-111111 ^ “C11®™ ustanovam, poenostavljen postopek za pridobitev izvirnega slovenskega priimka in imena, slovenski televizijski program, povrnitev škode Slovencem ki so bili preganjani v času fašizma itd. 3. Država, Avtonomna dežela v soglasju z državo in lokalne ustanove naj oskrbijo uresničenje zahtev lri so navedene pod tč. 2 in vseh drugih, ki zadevajo slovensko manjšino. 4. V vseh fazah priprav ia uresničevanja zgoraj navedenih zahtev mora bttd slovenska manjšina aktivno prisotna. V ta namen morajo biti konzultirana politična, administrativna, gospodarska, družbena in kui-mma predstavništva slovenske narodnostne skupnosti. 5. Potrebna je takojšnja razprava o zakonskih osnutkih, ki so bih predloženi parlamentu za razrešitev vprašanj slovenske narodnostne skupnosti. Gospod ministrski predsednik! Da bi Vam mogli podrobneje osvetliti vsa vprašanja m spričo nujnosti, da bi prišlo do čimprejšnjega uresnd-čevanja zgornjih zahtev, prosimo, podpisani predstavniki, da bi čamprej določili dan za sprejem naše delegacije. Trst - Gorica - Videm 3. decembra 1970 Poslanec Škerle Albin poslanec, izvoljen na listi Komunistične partije Italije Agneletto dr. Branko predsednik Slovenske demokratske zveze. Trst Bandi Marino podžupan občine Dolina, izvoljen na listi Socialistične stranke Italije Poslanec Bernetič Marija bivša poslanka Komunistične partije Italije Bole Stanislav predsednik Slovenskega gospodarskega združenja. Trst . Černo dr. Viljem občinski svetovalec občine Brdo, izvoljen na listi Socialistične stranke Italije Černič Karel podžupan občine Doberdob, izvoljen kot predstavnik Italijanske socialistične stranke proletarske enotnosti na listi Občinske enotnosti Godnič dr. Jan deželni svetovalec, izvoljen na listi Komunistične partije Italije Gradnik Gradimir občinski odbornik občine Krmin, izvoljen na listi Enotne socialistične stranke Hlavaty dr. Robert predsednik Slovenske prosvetne zveze Humar dr. Kazimir predsednik Zveze slovenske katoliške prosvete, Gorica Jarc Jože pokrajinski svetovalec, izvoljen na listi Komunistične partije Italije, Gorica Jercog Vito član pokrajinskega odbora Italijanske socialistične stranke proletarske enotnosti. Trst legiia dr. Dragomir župan občine Devin-Nabrežina, izvoljen na listi Slovenske skupnosti Lovriha Dušan deželni svetovalec, izvoljen na listi Komunistične partije Italije Maver Marij predsednik Slovenske prosvete, Trst Pahor Miroslav član deželnega vodstva Socialistične stranke Italije in načelnik slovenske komisije. Trst Paulin dr. Damjan občinski odbornik občine Gorica, izvoljen na listi Slovenske demokratske zveze Pečanko Inž. Josip podtajnik pokrajinskega odbora Socialistične stranke Italije, Trst Pertot Marjan član odbora Slovenske levice Petricig prof. Pavel član pokrajinskega odbora Komunistične partije Italije, Videm Predan Izidor predsednik kulturnega društva «lvan Trinko», Čedad Rosic Marija Tereza, por. Mljač kandidat na listi Slovenskega ljudskega gibanja. Kanalska dolina Sanzin dr. Peter občinski svetovalec občine Gorica, izvoljen na listi Socialistične stranke Italije Sfiligoj dr. Avgust bivši občinski odbornik občine Gorica, izvoljen na listi Slovenske demokratske zveze Vesel Gorazd predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze VValtritich Marko podpredsednik pokrajinske uprave v Gorici, izvoljen na listi Socialistične stranke Italije VČERAJ DOLGO ZASEDANJE MINISTRSKEGA SVETA Vlada je sprejela vrsto pomembnih zakonskih ukrepov Med najvažnejšimi ukrepi: izpremembe v šolstvu, popravki kazenskega zakonika, zdravstvena zaščita za športnike, skrbstvo za civilne invalide, finansiranje gledališč RIM, 3. — Danes se je sestala vlada, ki ja sprejala vrsto zakonskih pradlogov o šolstvu, o kazenskem zakoniku, športu, itd. Seja vlade je trajala od 10. zjutraj do 15.10 in so po seji izdali uradno poročilo v katerem navajajo sprejete ukrepe. Na predlog ministra za šolstvo so sprejeli zakonski predlog, ki uvaja naslednje novosti: ukinitev popravnih izpitov in razdelitev šolskega leta na dve štirimesečji, potrditev za šolsko leto 1970/71 prehodnih odločb o maturah in možnost, da se med šolskim letom spremenijo šolski programi. Končno se podaljša na pet let pouk v učiteljiščih in umetniških zavodih. Minister za šolstvo Misasi je dejal, da ne gre za izvajanje šolske reforme, vendar pa kljub temu za njen pričetek in da so navedeni ukrepi v skladu z zahtevami državljanov. Namesto popravnih izpitov bodo uvedli posebne dopolnilne tečaje, ki bodo po juniju. Razredni sveti bodo lahko spremenili šolski program v skladu z obstoječimi o- kvimimi določbami. Vlada je nato odobrila nekatere spremembe kazenskega zakonika. Minister za sodstvo je dejal, da gre za prekrške sindikalnega in političnega značaja in za odnose med državljani in javno oblastjo. Gre za vrsto členov, ki jih bodo ukinili, ali spremenili, in o čemer se je že mnogo razpravljalo ter .je prišlo tudi do debate v parlamentu. Minister Reale je nadaljeval, da gre za uskladitev kazenskega zakonika s črko in duhom ustave ter da bo- do zakonski predlog predložili senatu. Vlada je odobrila zakonski pred- log o povišanju dnevnic za navad- ne vojake rekrute od 90 na 250 lir in vzporedno s tem ustrezajoče zvišanje plač za podčastnike in častnike. Na predlog ministra za industrijo Gave so sprejeli zakonski predlog, ki uvaja v Italiji patente za zdravila, s čimer skušajo uskladiti potrebe znanstvene raziskave z interesi javnega zdravstva. Zakonski predlog o zdravstveni zaščiti športne dejavnosti se nanaša predvsem na tiste športnike, ki niso profesionalci, oziroma, ki niso plačani in uvaja tudi na tem področju zdravstveno • nadzorstvo, pri tem pa tudi predvideva možnost sodelovanja države pri finansiranju te službe. Na novo urejajo s posebnim zakonskim predlogom zaščito civilnih invalidov, pri čemer gre za zdravstveno zaščito, gospodarsko zaščito in za pomoč pri prevzgoji, da se ■IHIIIIIMMINIMHIMIIIIHIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIilllllllillllllllllintlllllllllllllllMIIIIIIItlllllllllllllllllllllllllllllllllllllliNlllllllllllllimillllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII VAL PROTESTOV PROTI FRANCOVEMU FAŠISTIČNEMU REŽIMU v Demonstracije v vsej Španiji ob začetku procesa v Burgosu Proces proti šestnajstim Baskom se bo nadaljeval danes Se nobenega sledu za ugrabljenim zahodnonemškim konzulom BURGOS, 3. — V ozračju izredne napetosti, ki je zajela vso Španijo, se je pred posebnim vojaškim sodiščem začel v Burgosu proces proti šestnajstim baskovskim rodoljubom. Kot je znano, grozi šestim obtožencev, ki jih dolžijo sodelovanja pri umoru šefa politične policije province Guipuzcca, smrtna kazen, za ostalih deset, med katerimi so tri ženske in dva duhovnika, pa je vojaški tožilec zahteval nekaj stotin let zapora. Proces je bil v poslopju »generalnega poveljstva* v Burgosu, Id ga je policija že v zgodnjih jutranjih urah obkolila. Prav tako so zastražena vsa poslopja javnih in vojaških uradov, po cestah pa krožijo vojaške in policijske patrulje. Policija je uvedla nadzorstvo tudi nad vsemi cestami, ki peljejo v mesto. Pred sedežem sodišča se je zbrala velika množica, samo kakih šestdeset oseb, v glavnem sorodniki obtožencev in nekaj časnikarjev, pa je smelo v sodno dvorano, potem ko jih je policija preiskala. Današnje zasedanje vojaškega sodišča je bilo posvečeno branju poro čila o policijski preiskavi. Sodišče je odbilo zahteve branilcev, naj bi proces odložili, prav tako tudi zahtevo, da bi obtožencem med razpravo sneli lisice. Zavrnjena je bila tudi opozicija branilcev proti enemu izmed sodnikov, ki je Baske označil za »stekle pse*. Proces se bo nadaljeval jutri zjutraj. O zahodnonemškem konzulu Eu-genu Bcihlu Schaefferju, ki so ga pripadniki baskovske ilegalne organizacije ETA ugrabili v torek ponoči pred njegovim stanovanjem v San Sebastianu, ni medtem no bene vesti. Policija domneva, da so ugrabitelji še vedno v Španiji, vendar ji kljub splošni mobilizaciji ri uspelo, da bi našla za njimi najmanjšo sled. Kot je znano, zahtevajo ugrabitelji za izpustitev konzula osvoboditev šestnajstih obtožencev na procesu v Burgosu. Proces proti baskovskim separatistom je sprožil v Španiji val protestov in demonstracij, Id jih opazovalci označujejo za najhujša, odkar je v tej državi zavladal fašistični teror. Demonstracije so bile v Sevilli, kjer so demonstranti metali molotovke proti policiji ter '"■■■MiBBiiBaBBaBaiaiBaBBBBBvvvvataiiBiiiiiiiaiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiaBiiiiiiaiiiiiuiiiiaiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiitMiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiBimiiiiiitiiiiiiiiMiiiiiitiiifiMiMiiiiiiuiiiaiiiaiiiiiBuiimniMiiiiiiiiiiiiititMitttiiiiiiiiiKiitiittiiiiiMiiiiiiiiittiiniiiiviiiiitiiiiiiiiiiiiiiiinMiiiiMCBiiaiiiaMM« NATO: Berlin - pogoj za evropsko konferenco Varšavski pakt: pripravljeni smo na pogajanja kjJ^SEU, 3. — Danes se je za-|je sicer izjavil, da so države var-v Bruslju zasedanje mini-1 šavskega pakta s pozornostjo s preit a*a- sveta NATO. Razpravljali ''----------:---u“ "u J" J~’ v11,rr' 1 o političnih vprašanjih v in na svetu. Osrednji pned-^tazprave in posegov vseh pri-1* ^/Zunanjih ministrov pa je bi-I^j^Jbska konferenca, ki jo pred-“Dvjetska zveza in s tein v V. Ust 7nl>n/l/w« in VjCjja odnosi med Zahodom in ter položaj na Sredozem- vsi zunanji ministri petnaj- “tanic Atlantske zveze so v bi-W*Udarili da jim berlinsko kf1 * * * * * *)® in položaj v Sredozemlju »j to največje skrbi. Pri tem pa **t®*«8 * lo° P°vezali rešitev berlin-V* vprašanja kot pogoj za razih jtodaljnjih odnosov med vzhod; zahodno Evropo. Nekateri ministri pa so celo izjavi®* sklicanje vseevropske kon-k,e° gre skozi Berlin. ^•Janški zunanji minister Moro jele pripombe, ki jih je dala NATO pred nekaj meseci glede evropske konference in jih ocenile kot koristen doprinos k popuščanju napetosti in dialogu. Pohvalil je pobudo Zahodne Nemčije glede odprtja proti Vzhodu, podpis pogodbe z Moskvo in Poljsko, hkrati pa pripomnil, da se povečanje sovjetske vojaške prisotnosti in napetost v Sredozemlju nujno odražata na u-činkovito&t naporov za utrditev miru. Moro je med drugim dejal: »Sklenili smo, da bomo vodili politiko popuščanje in smo sprejeli zamisel o evropski konferenci. Čeprav s potrebno previdnostjo, iščemo sedaj iskreno ugodne pogoje za resno in koristno pobudo ra mir*. Zunanji minister ZDA Rogers pa je v svojih zaključkih ugotovil med drugim, da je na Bližnjem vzhodu sedaj ozračje bolj primemo za mimo rešitev spopada med Arabci in Izraelci, da je povečanje sovjetskih pomorskih sil v Sredozemlju resen vzrok zaskrbljenosti in da bo moral Zahod okrepiti svojo obrambo. Glede odnosov med Vzhodom in Zahodom je Rogers poudaril, da morajo sloneti na konkretnih dejanjih. Pri tem je izjavil, da ni mogoče začeti večstranskih pogajanj za sklicanje evropske konference o varnosti, dokler ne bo prišlo do bistvenih uspehov na razgovorih za Berlin. Tudi glede položaja v Indokini je Rogers dejal, da so ZDA pripravljene »razpravljati s Hanojem o svojih predlogih*. Kar se tiče pogajanj SALT pa je izjavil, da so ZDA »previdno optimistične* in da se zna morebitni zaključek teh pogajanj zavleči zaradi »vedno večjega sovjetskega vojaškega potenciala*. Glede Kitajske je ponovil, da bodo še naprej branili prisotnost Formoze v OZN in je nato preči tal Nuronovo pismo ministrskemu svetu NATO, v katerem predsednik ZDA govori predvsem o ameriški oboroženi sili v Evropi in daje razumeti svojim evropskim zaveznikom, naj se bolj oborožijo in naj s tem razbremenijo ameriški napor. Zanimiv je bil tudi poseg zahod-nonemškega zunanjega ministra Scheela, ki je omenil, da vodijo politiko do Vzhoda s pristankom atlantskih zaveznikov in sporočil, da gleda sedaj Zahodna Nemčija na predlog za sklicanje evropske konference »odprto*. Najbolj odločno je povezal rešitev berlinskega vprašanja s konferenco za evropsko varnost francoski *una-nji minister Schuman, ki je poudaril, da »pomiritev gre skozi Berlin*. BERLIN, 3. — V vzhodnem Ber- linu pa so danes ob zaključku »vrha* držav varšavskega pakta objavili dokument o evropski varnosti in mirnem sodelovanju. V dokumentu je rečeno, da so udeleženci izrazili upanje, da se bodo sedanja pogajanja o vzhodnem Berlinu zaključila s sprejemljivim sporazumom za obe strani, v skladu s koristmi popuščanja v srednji Evropi, potrebami prebivalstva zahodnega Berlina ln zakonitih Koristi ter suverenih pravic Vzhodne Nemčije. Dokument nadalje poudarja, da države varšavskega pakta ne vidijo sedaj nobenega upravičenega vzroka za zavlačevanje sklicanja evropske konference za varnost, ali pa za katere koli ugovore v tem pogledu. Dokument se zaključuje z ugotovitvijo, da so udeleženci berlinskega vrha odločno pripravljeni napraviti vse, kar je v njihovih mo ceh, da se uresniči želja evropskih narodov po miru. zažgali avtobus mestnih prevozov. V Bilbau, Oviedu, Geroni in San Sebastianu so snlošne stavke paralizirale tovarne in podjetja, splošna stavka je bila tudi v Guemici, v Durangu pa dijaki niso šli v šo- lo v znamenje protesta. V več krajih je policija ostro posegla, ven dar doslej ni vesti o ranjenih aii o aretacijah. V Barceloni je skupina intelektualcev začela gladovno stavko na sedežu združenja »prijateljev OZN*. Barcelonski odvetniki so ostro protestirali proti procesu ter zahtevali, naj baskovskim rodoljubom sodi oivilno sodišče.' Gladovno stavko naj bi v mestnih zaporih začeli tudi politični jetniki. V Madridu so danes zaprli sedež odvetniške zbornice, da bi preprečili morebitne protestne akcije odvetnikov. Osem znanih Špan skih osebnosti pa je objavilo dokument, v katerem zahtevajo odpravo smrtne kazni ter izražajo svojo globoko zaskrbljenost zaradi procesa proti Baskom. Dokument so med drugimi podpisali demokristjan Gil Rohles, bivši obrambni mi nister za časa republike, bivši mi nister za javno vzgojo v Francovi vladi Ruiz Jimenez in socialistični predstavnik Enrique Tierno Galvan. 57 duhovnikov iz francoskih baskovskih pokrajin je danes javno izreklo solidarnost španskima škofoma v San Sebastianu in Bilbau, ki sta se pred dnevi zavzela za baskovske obtožence ter bila zato prijavljena sodnim oblastem. Duhovniki pravijo, da je treba v ba skovskih provincah uvesti »resnični mir, ki naj sloni na pravičnosti, ne pa samo na javnem redu*. V Parizu pa so bile danes masovne demonstracije proti španskemu fašističnemu režimu. Iz Rima poročajo, da je senator Parri, skupaj s številnimi drugimi senatorji strank KD. KPI, PSI, PSIUP, PSU, SVP in neodvisne levice, objavil izjavo, v kateri obsoja špansko diktaturo. Senatorji izražajo solidarnost s španskim ljudstvom in z njegovimi upi v svobodo. lahko ponovno vrnejo na delo. Za zdravstveno zaščito je predvidenih 6 milijard lir. Minister za zdravstvo Mariotti je komentiral ta zakon, češ da skušajo na razne načine ponovno vključiti to kategorijo v delovni svet in da zakon predvsem predvideva ustanovitev novih centrov za rehabilitacijo. Na predlog ministra za turizem in predstave so sprejeli zakonski predlog v korist dramskih gledališč, kredita za dramska gledališča, beneške bienale, kina in kredita za kino. Za gledališča se zvišajo prispevki od 500 milijonov lir za leto 1970 na 1 milijardo lir na osnovi fonda, ki ga predvideva prvi člen zakonskega dekreta od 20. februarja 1968 št. 62. Ta vsota je bila že povečana za 400 milijonov lir s posebnim zakonom, ki je bil odobren maja. Odobrili so poseben prispevek za beneško bienalo v višini 300 milijonov lir ter prispevke za kino. Na predlog predsednika vlade so odobrili zakonska predloga o deželnih statutih Umbrie in Toscane. Z dvema posebnima zakonskima predlogoma se predvidevajo državni prispevki v korist morskega ribištva in se spreminjajo prispevki za ladjedelniško industrijo. Gospodarsko sodelovanje med Italijo in SFRJ BEOGRAD, 3. — Član zveznega izvršnega sveta Toma Granfil, ki se je danes vrnil iz Rima, kjer je načevloval jugoslovanski delegaciji na 6. zasedanju jugoslovansko - italijanskega mešanega odbora za gospodarsko - industrijsko in tehnično sodelovanje, je ob prihodu v Beograd dejal, da so na zasedanju obravnavali številne teme in ugotovili, da se marajo najti pota za ob jgatitev in razširitev sode-lovanja: Na sestanku so se, po besedah Granfila, posebno pomenili o tem, da se je treba izogniti težavam, ki izhajajo iz politike skupnega evropskega trga in o perspektivah sodelovanja v okviru bodočih petletnih načrtov gospodarskega razvoja obeh držav. Dogovorjeno je bilo, da se sestavi program sodelovanja in določijo viri finančnih sredstev. Granfil je na koncu še dodal, da je bilo zasedanje v Rimu uspešno in da bo brez dvoma prispevalo k nadaljnjemu razvoju gospodarskih odnosov in sodelovanja med obema državama. tiiiniiiiiiiiHiiiuiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiMiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiniiiiiim SEJA PREDSEDSTVA ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE Razprava o gospodarskem položaju in pripravah za spremembo ustave (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 3. — Predsedndštvo Zveze komunistov Jugoslavije je na današnji seji, katere so se udeležili tudi zastopniki republiških in pokrajinskih centralnih komitejev, predsedniki komisij predsedni-štva Zveze komunistov Jugoslavije in zastopniki drugih družbeno - po litičnih organizacij, razpravljajo o delovanju zveze za uresničen io sklepov prve konference Zveze ko munistov Jugoslavije. Na dnevnem redu je bila tudi razprava o aktualnih zunanjepolitičnih vprašanjih. Ker pa se je razprava o prvi točki dnevnega reda zavlekla vse do pozno zvečer, bo predsedništvo o aktualnih zunanjepolitičnih vprašanjih razpravljalo jutri. Na seji je Mitja Ribičič poročal o stabilizacijskih ukrepih, medtem ko sta Edvard Kardelj in Vladimir Bakarič obvestila elane predsedni-štva o delu in razvoju političnega in gospodarskega sistema. Ribičič je v svojem poročilu med drugim poudaril, da je osnovni smoter družbeno - gospodarske politike uresničenje stabilizacijskega programa, ki naj zaustavi nadaljnjo inflacijo in občutno zmanjša deficit plačilne bilance. Ribičič sc je v svojem govoru dotaknil tudi vprašanja razvrednotenja dinarja, ki je po njegovih besedah lahko samo sredstvo stabilizacijskega programa, ki v svojem vrstnem redu postavlja na prvo mesto spremembo strukture razdelitve nacionalnega d-> hodka in odstranitev žarišč inflacije. Razvrednotenje dinarja je v sedanjem trenutku, po besedah Ribičiča, dalo samo kratkotrajno injekcijo gospodarstvu. Ribičič je opozoril na besede predsednika 1't-ta o tem vprašanju, ki je dejal, da je razvrednotenje obrobni ukrep, do katerega bo prišlo, ko bodo »prejeti drugi ukrepi. Predsednik zveznega izvršnega sveta je opozoril tudi na težave, ki jih v zveznem izvršnem svetu ustvarjajo raz ne tendence in pritiski proti napovedanim spremembam in na vprašanja, ki jih je treba rešiti v dogovoru z republikami. Gre predvsem za vprašanje likvidacije tako imenovanega državnega kapitala, za usodo sklada za kreditiranje izvoza opreme in za vprašanje pokojninskega in socialnega zavarovanja in nekatera druga vprašanja, ki so še vedno v pristojnosti zveze. Edvard Kardelj je obvestil predsedništvo z delom komisije, ki pripravlja dogovorjene ustavne spremembe in razpravlja o važnih političnih in družbeno - gospodarskih vprašanjih v zvezi s temi spre membamd. Po besedah Kardelja je delo, ki poteka v skupinah, zelo konstruktivno in učinkovito, čeprav so se v razpravi pojavile tudi razlike v mišljenjih. Glede na to, da mandat predsednika republike zapade 17. maja, bo morala skupščino najkasneje do 17. aprila dokončr.o sprejeti sklep o predloženih ustavnih spremembah. Predlog za spremembo ustave bo predložil predsednik republike. Na podlagi tega predloga bo skupščina do konca tega meseca sprejela načelni sklep o spremembi ustave. Predvideva se, da bo svet narodov do konca januarja, oziroma v začetku fa bruarja sprejel osnutek spremembe ustave, ki bo dan na javno razpravo. Po javni razpravi bodo vsi sveti v zvezni skupščini na skupni seji sprejeli sklep o ustavnih spremebah. B. B. Vujiča o obisku Tita v Italiji in Vatikanu (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 3. — Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Dragoljub Vujiča .je na današnji tiskovni konferenci izrazil prepričanje, da bo bodoči obisk predsednika Tita v Italiji velika pobuda k nadaljnjemu napredku in utrditvi sodelovanja med obema državama na vseh področjih. Vojica je poudaril, da bo obisk predsednika v Italiji, ki vrača obisk predsedniku Saragatu, ki je lani oktobra obiskal Jugoslavijo, še posebnega pomena za jugoslovansko - italijanske odnose, in dodal, da so dobri sosedski in prijateljski odnosi, sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo, čeprav gre za države z različnimi sistemi in_ mednarodnimi stališči, primer sožitja med državami na načelih neodvisnosti, ozemeljske celovitosti, enakopravnosti in medsebojne koristi, ter tudi element trdnosti in mira v tem delu sveta. Vujiča še dejal, da so jugoslovansko - italijanski odnosi velik prispevek k naporom za dosego sodelovanja in varnosti v Evropi. V zvezd z bodočim sestankom predsednika Jugoslavije s papežem Pavlom VI. je Vujiča ugotovil, da bo do srečanja prišlo po uspešnem razvoju odtisov med Jugoslavijo in Vatikanom, do katerega je prišlo po podpisu protokola 1966. leta In po normalizaciji diplomatskih odnosov. Vujiča je izrazil prepričanje, da bo to srečanje nova priložnost ne le za koristno izmenjavo misli, temveč tudi za nadaljnji razvoj odnosov med Jugoslavijo ln Vatikanom. Jugoslavija in Vatikan, je poudaril Vujiča, imata podobne poglede o vprašanjih ohranitve miru, razorožitve, razvoja in mnogih drugih mednarodnih vprašanjih. O teh vprašanjih sta sl predsednik Tito in papež Pavel VI., po besedah Vujiče, izmenjala že več pisem. B. B. Zasedanje senata RIM, 3. — Danes je senat odobril zakon o civilni zaščiti, popoldne pa je pričel obravnavati zakonski predlog o reformi kazenskega zakonika. Danes so obravnavali ukinitev formule »oprostitve zaradi pomanjkanja dokazov*. TRŽAŠKI DNEVNIK ZASEDENIH ŽE 17 TRŽAŠKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOL Z zasedbo slovenskih višjih šol je protest zajel vse šole v Trstu Poleg liceja «France Prešeren* in trgovskega zavoda «Žiga Zois» so včeraj zasedli tudi licej «0berdan», učiteljišče «D’ Aosta* in tri strokovne šole - Vzroki dijaške protestne akcije Iz zasedenih šol enotnost slovenskih in italijanskih dijakov v skupnem nastopu Zvečer se je v zavodu «Da Vinci« sestal medSolski odbor, v katerem so predstavniki vseh zasedenih kol. Na pobudo predstavništva liceja «Ga!ilei» je bila soglasno sprejeta načelna resolucija, ki jo v celoti objavljamo: «Medšolski odbor, ki ga sestavljajo italijanski dijaki in dijaki, pripadniki slovenske narodne manjšine, poudarja pomen enotnosti med italijanskimi in slovenskimi dijaki v študentskem boju, in postavlja v daljno preteklost, ki se ne bo povrnila, nerazumevanja med italijanskimi in slovenskimi dijaki, katere druži skupna težnja po napredku demokracije v šoli*. Za predloženo resolucijo so glasovali predstavniki 15 šol, vzdržal se je samo predstavnik navtičnega zavoda. Protestna akcija tržaških dijakov. S katero solidarizira večina sindikalnih predstavništev delavcev in učnega osebja, starši in politične sile v Trstu, se iz dneva v dan bolj širi. Lahko rečemo, da so od včeraj zjutraj zasedene že vse tržaške šole, slovenske in italijanske. Slovenski dijaki so se namreč včeraj zjutraj pridružili svojim sovrstnikom in zasedli klasični in znan stveni licej «France Prešeren* in trgovski tehnični zavod »Žiga Zois*. Poleg slovenskih višjih srednjih šol so dijaki zasedli tudi učiteljišče «D’Aosta» in licej «Oberdan». ki se tako pridružujeta ostalim šolam. Pozneje so bile zasedene, v teku dneva, še naslednje šole: trgovska Solidarnost sindikata slovenske šole v Trstu Sindikat slovenske šole v Trstu podpira dijake v njihovem boju za ohranitev že pridobljenih pravic in jim izreka solidarnost z voščilom, da bi uspeli v svojih upravičenih zahtevah. je glasovalo 162 dijakov, proti 27, medtem ko se jih .je 21 vzdržalo. Na trgovskem tehničnem zavodu so skupščino sklicali v telovadnici, malo pred enajsto. Predstavnik dijaškega odbora je prebral Misasi-jevo okrožnico, razvila se je raz prava, v kateri so dijaki, poleg prej omenjenih problemov, poudarili tudi notranja vprašanja šole, kot so pomanjkanje ustreznih strokovnih učbenikov v slovenščini, nezadostne učne moči in pomanjkljivih učnih programov. Zasedbo trgovskega tehničnega zavoda so dijaki odobrili skoraj soglasno. Zanjo se je namreč izreklo 153 dijakov (prisotnih: 106). Pred šole so dijaki, ki bodo v njih prespali, nato pa organizirali študijske skupine, razobesili nekaj napisov, med katerimi tudi: »Zahtevamo temel.jito reformo*. »Reforma: fata morgana?* «Sullo je hotel popravljati streho. Misasi pa krpa dimnik*. V Sarkovljah je bil pozno zvečer sestanek odbora društva KASTA, kateremu so predstavniki fcrgovske-zavoda «Žiga Zois* obrazložili ga do Misasi jev e o- strokovna šola, industrijsko - obrtniška šola, tehnična šola za dekleta. Zvečer, po koncu druge izmene pouka, so dijaki zasedli tudi zavod za umetniško vzgojo «Nordio». S tem je število zasedenih šol naraslo ria 17. Pouk poteka zaenkrat še normalno na slovenskem učite ljišču »Anton Martin Slomšek* Prvi so zasedli svojo šolo dijaki klasičnega in znanstvenega liceja »Prešeren*. Sklicali so skupščino, id je potekala v veži poslopja. Ne k; dijak je prebral okrožnico ministra Misasija, ki so jo nato raz členili in komentirali. Ugotovili so_, da pomeni Misasijeva okrožnica več korakov nazaj, omejevanje notranje demokracije in načela, da morajo dijaki, ki so sub.jekt (in ne objekt) vzgojnega procesa, biti prisotni in sodelovati pri iskanju rešitev oe-rečih vprašanj šol in vzgojnega si stema. Kaj pa daje dijakom Misasijeva okrožnica? Njihove odbore krči na najmanjši imenovalec, odvzema Jim večji del pristojnosti in vsakršno možnost stvarnega sodelovanja z drugimi strokami, predvsem z uč-rim osebjem in upravami zavodov. Dijaki naj bi svoje skupščine spremenili v neke vrste »rekreacijske, kulturne in športne centre*, za ostalo pa naj bi skrbel »posveto valni organ* odbora staršev, pro fesorjev in dijakov. Ta odbor bi sestavljalo šest staršev, šest pro fesorjev in en dijak. Ti naj bi odločali samo o nakupu šolskih pri pomočkov in podobnih naprav ter opreme, ne pa o kl jučnih vpraša- stališča dijakov krožnice. Odbor Kaste je izrazil svojo solidarnost dijakom v zasedeni šoli, ker meni, de predstavlja okrožnica korak nazaj glede na pridobitve, ki so jih dijaki pridobili pred dvema letoma, da zavira dialog med profesorji in dijaki. Glede »novega* sistema odbora staršev in profesorjev, v katerem naj bi sedel en sam dijaški predstavnik, meni KASTA, da niso — sedaj — starši sposobni soditi o šolskih problemih. Dolžnost staršev je, po mnenju Kaste, podpirati mladino, ne pa vsiljevati svoje koncepte, ne profesorjem, ne dijakom. »Dijaki morajo imeti mož-nost*. se zaključuje izjava Kaste, »da si svobodno izoblikujejo lastno osebnost, kot aktivni člani družbe in strokovnjaki*. KASTA končno poziva javnost, naj dijake podpre v Združenje staršev dijakov državnega znanstvenega liceja »France Prešeren* obvešča vse odbornike, da je danes, 4. t.m. ob 19. url izredna seja v Gregorčičevi dvorani v Ulici Geppa 9 v zvezi z zasedbo šole. n tih šolske reforme, ki je strogo socialnega značaja (prevozi v šo lo. podpora dijakom, odprava so cialnega osipa, preobrazba vzgojnega sistema in učnih načrtov, knjige brezplačno itd.). Poleg tega pa hočejo biti dijaki prisotni pri reševanju drugih, specifičnih vprašanj naše. slovenske srednje šole. Pri tem je zgovoren lepak, ki so ga razobesili v zasedeni trgovski aka demiji in ki poudarja, da mora slovenska šola »ustrezati narodne mu duhu Slovencev*. Ob koncu razprave, v katero je poseglo tudi nekaj dijakov, ki so nasprotovali zasedbi in so bili mne nja, da bi se morali raje posve titi učenju, .1« skupščina odobrila sklep, da se znanstveni licej »France Prešeren* zasede. Za zasedbo Prispevajte za šolo-sponenlk T Cerknem ! OPOZARJAMO NA TV ODDAJO »DOBRA SOSEDA* ki govori o jugoslovansko-tolijamskih odnosih. Oddaja bo na sporedu danes. 4. decembra 1970 ob 18.05 na TV ljubljena. Na pobudo VZBMD Baletni program v Avditoriju Pod pokroviteljstvom in v organizaciji vsedržavnega združenja za borbo proti mišični distrofiji je bila sinoči v tržaškem Avditoriju baletna prireditev, na kateri je pod vodstvom požrtvovalne koreografinje Anne Gianijeve nastopilo nad štirideset otrok, deklic od 5 do 18 let. Skoraj triurni program, ki je pokazal pri starejših plesalkah že večjo kultiviranost gibov, pri najmlajših pa veliko ljubezen in smisel za baletno umetnost, je bil po izbiri točk oziroma skladb dovolj pšster, istočasno pa tudi zelo zahteven. V prvem delu programa so plesalke zaplesale na štiri teme simfonije št. 1 v d-duru op. 25 »klasična* skladatelja Prokofjeva, nato pa še na Rahmaninovo komorno vokalno skladbo op. 34, Kača-turjanov sabre dance iz dela «Ga-yanehi, Minkusov »Don Quixoten, Delibešov pizzicato iz baleta »Silvia*, balet na skladbo eBeetho-ven’s for elise moonlight sonata» ter na suite Stravinskija -rOgnjeni ptič». Drugi del programa je otvoril odlomek iz Delibesovega baleta »Cop-pelia» nakar so sledili baleti na skladbe raznih valčkov, čardaški ples ter baleti na razne slovanske teme. Isti program bo tudi danes ob 17. Dijaki DZL »F. Prešeren* glasujejo za zasedbo svoje šole (Foto A. P.) uri v Avditoriju. lllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMiniUIIIIIIMIIIIIIM"MIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|lllll«IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIUfllllllllllllllllllM NA PREDLOG ODBORNIKA DULCIJA Deželni odbor sprejel načrt za postajališče pri Fernetičih Za začetek del na razpolago 700 milijonov lir - Dežela bo prispevala za uresničevanje posameznih faz prometne infrastrukture Na svoji torkovi seji je deželni odbor sprejel okvirni načrt za gradnjo tovornega postajališča pri Fernetičih, ki ga je pred kratkim izdelala novoustanovljena družba «Au-to«tazione di Fernetti SpA» in ld ga je predložil odbornik za industrijo ln trgovino Dulci. Deželna u-prava se je kakor znano že pred tem aktom konkretno zavzela za uresničitev tovornega postajališča na Krasu, saj je v ta namen nakazala te skladov po zakonu štev. 26 iz leta 1967 vsoto 500 milijonov lir. Na osnovi istega zakona je biil sklep, s katerim je deželni odbor sedaj sprejel okvirni načrt za gradnjo postajališča, potreben tudi za nadaljnje priznavanje deželne podpore tej pomembni pobudi. Sele po odobritvi okvirnega načrta v smislu člena 11 omenjenega deželnega zakona bo namreč družba «Auto-stazione di Fernetti* lahko začela pripravljati izvršilne načrte za posamezne faze izgradnje, vzporedno s tem pa bo dežela lahko podeljevala pobudi svoje prispevke. Tržaška trgovinska zbornica, ki je prevzela nase skrb za uresničitev postajališča, za kar se že dalj časa zavzemajo tržaški poslovni krogi, je začela z delom v decembru 1967 leta. Zamisel, da bi na Krasu, in to v neposredni bližini mejnega prehoda pri Fernetičih, zgradili veliko postajališče za tovornjake, se je začela izoblikovat še znatno prej, vprašanje pa je po- če, saj se je začel blagovni in turistični promet na treh mejnih prehodih tržaške pokrajine, koder se odvija glavnina blagovne in turistične izmenjave — to je na Fernetičih, na Pesku in pri Škofijah — zaradi neustreznih naprav in storitev čedalje hujše zatikati. Izgradnja racolnalno urejenega tovornega postajališča v neposredni bližini meje je zato postala predpogoj za redno poslovanje s tujino. Izbira pa je padla na Fernetiče v, glavnem Iz dveh razlogov: prvič zato, ker gre čez ta prehod največji del zainteresiranega prometa, ln drugič zato, ker se bosta na tem mestu v bodoče spojili italijansko ln jugoslovansko avtocestno omrežje Postajališče bo opremljeno za blagovni ln tudi za turistični promet. Tod bo tekla cesta, id bo imela po šest vozišč v vsako smer, ob straneh pa bodo speljali še dovozne ln od vozne ceste za postajališče. Ker bo na postajališču urejena tudi primerna carinska služba, bo cesta, ld pelje v središče mesta, razbreme- tem boju. ............n.m...........................•■»>•»•....... V ŠTIRIH DNEH OD 28. NOVEMBRA DO 1. DECEMBRA Število jugoslovanskih obiskovalcev naraslo s 171.000 v 1969 na 245.000 Novambra ja bilo na maji 5 milijonov 600 tisoč prehodov (lani 4 milijone 700 tisoč) ■ Podatki o prometu v posameznih dneh Obmejna policija je zbrala do , v novembru prestopilo mejo 2,090.943 kemčne^statistične poetatke o oseb-1 ljudi, _od tega 1,865.665 ..italijanskih prometu čez mejne prehode nem .. Jugoslavijo na Tržaškem v preteklem novembru. Iz ustreznega pregleda povzemamo, da le ta mesec prestopilo mejo nad 6,600.000 ljudi, medtem ko so jih v istem mesecu lani našteli okoli 4,700.000. V mednarodnem prometu Je nam reč v novembru prestopilo mejo 2,916.188 ljudi (lani 2,581.925), ln sicer je bilo med temi 1,584.327 ita lijanskih in 1,331.861 tujih državljanov. Med tujci so daleč prevla-oovali Jugoslovani, ki so dali sa mi 1,184.338 prehodov, sledilo s* Nemci, z 21.584 prehodi, Avstrijci 19.925, Francozi s 16.260. Švicar M z 12 562, Američani z 9.374. An gleži s 7 435. Grki s 5. 362 prehodi, itd.. dokumentom pa je Z obmejnim 28. nov. 29. nov. 30 nov. in 825.278 jugoslovanskih državljanov. Čez prehod pri Škofijah je stopilo 952.267 obmejnih prebival cev, čez Fernetiče 526.388, čez Oreh 237.776, čez Lazaret 226.032. čez Lipico 201.130. čez Pesek 185.363, čez Repentabor 72.758 in čez Opčine (železniška postaja) 5.941 ljudi. Na koncu naj zabeležimo še o-sebni promet v zadnjih dneh no vembra, to je v času praznovanja dneva republike v sosedni Jugoslaviji. Ker je v tej zvezi najbolj značilna postavka, ki se nanaša na nromet jugoslovanskih driavlja nov. in sicer v smeri iz Jugosla vije proti Trstu, bomo to postavko obravnavali, ločeno in razčlenjeno po dnevih, poleg ustreznih številk pa zabeležili tudi vzporedne vrednosti za lansko leto. Podatki so naslednji: Vstop jugoslovanski državljanov 1. dec. Skupaj (28 nov. 1. dec.) (prehodi v tržaški pokrajini) Potni list 1969 13.370 28. nov. Potiti Ust 1970 44.142 Prepust. 10124 Propust. 21.389 skupaj 23 494 skupaj 65.531 Potni Ust 52.907 29. nov. Potni list 33.735 Propust. 20.794 Propust. 28.209 Skupaj 73.701 30. nov. Skupaj 61.944 Potni list 27.489 Potni list 50.211 Propust. 16.020 Propust. 23.09^ Skupaj 44.109 1. dec. Skupaj 82.380 Potiti list 20.872 Potni Ust 20.916 Propust. 9.380 Propust. 14.3ot Skupaj 30.252 Skupaj (28. nov. 1. dec.) Skupaj 35.271 Potni list. 114.638 Potni Ust 158 080 Propust. 56 918 Propust. 87.05® 171.6M 246.130 Tatovi vlomili v opensko trgovino Predvčerajšnjim je Alojz Sosič iz Repentbanske ulice 29 prijavil komisariatu javne varnosti na Opčinah, da so neznani tatovi vlomili v nočnem času v njegovo trgovino s kmetijskimi proizvodi v Narodni ulici št. 158 in odnesli 200.000 lir in 50.000 dinarjev. Mali oglasi Vino iz sorlc Treviia. uubro namizno vino 11 stopinj po 180 ur, boljše namizno vino po H stopinj Z00 lir Servis na dom Telefonirati na it 750 4(7 njena sedanjega tovornega prometa. Z razpoložljivimi sredstvi (500 milijonov lir) bo možno uresničiti prva dela na postajališču, odkupiti potrebno zemljo, postaviti carinar- stajalo sčasoma čedalje bolj pere- nico ter speljati povezovalne ceste med carinsko bazo in državno cesto štev 58 (Opčine—meja). Kakor znano pa je na razpolago za gradnjo postajališča tudi še 200 milijonov lir, ki so jih v ta namen pred časom nakazali iz «Sklada za Trst*. Rektor pri županu Tržaški župan Spaccini je včeraj sprejel .ia žup>anstvu rektorja tržaške univerze prof. Origoneja, ki je na osnovi smernic nedavnega upravnega sveta univerze prikazal žup>anu vrsto problemov v zvezi i izbiro krajev za zgraditev in na mestitev novih sedežev univerzitetnih fakultet. Rektor je zaprosil občinsko upravo naj da univerzitetnim organom nadaljnja pojasnila in tehnične izsledke o teh vprašanjih ter zahteval sodelovanje občine pri reševanju teh problemov. Župan je zagotovil najširšo podporo občinske uprave in največjo pripravljenost na sodelovanje z odgovornimi organi univerze. Vprašanja univerze — je dejal župan — neposredno zadevajo urbanistično tkivo mesta in vplivajo na kulturno življenje. Vpisovanje v tečaje za splošne bolničarje Uprava združenih bolnišnic javlja, da je v teku vpisovanje v tečaj šole za splošne bolničarke in bolničarje, ld se bo začel 11. januarja 1971. leta. K tečaju, ki bo trajal 12 mesecev, bodo pri puščeni tisti interesenti moškega spola, ki niso v delovnem razmerju z bolnišnicami, v starosti od 18 do 30 let, razen v primerih, ki jih predvideva zakon, in ki so dokončali 5. razred osnovne šole Prošnje na kolkovanetn papirju bodo morali poslati i-a direkcijo združenih bolnišnic najkasneje do 19. ure 30. decembra letos. Podmena pojasnila je moč dobiti pri vodstvu šole v Ul. Stuparich 1, III. nadstropje vsak dan od 10 do 12. ure. Kandidati, ki bodo uspešno prestali dvomesečno preizkusno dobo in ki bodo dokončno pripuščeru k tečaju, bodo dobili mesečno 25.000 lir študijske podpore. Ob koncu te- čaja bodo usposobijenostni izpiti. S STAVKO BODO NADALJEVALI ^ ■ — i — »i ii Gasilci so zasedli svoj sedež in pričeli gladovno stavko Huda kriza v Arzenalu sv. Marka, kjer uprava ravna z delavci kot s Spričo dejstva, da še ni prišlo do odločilnega srečanja med sindikalisti in vedno zasedenim rimskim ministrom Gasparijem, so tržaški ga sild sklenili zasesti svoj osrednji sedež in nadaljevati s stavko za nedoločen čas. Med zasedbo bodo gasilci, okoli katerih se je zgrnilo vse mestno prebivalstvo, izvedli tudi gladovno stavko za nedoločen čas. Stavko v tej, Izredno ostri obliki, so za vsa področja Italije oklicale vsedržavne organizacije gasilcev CGIL in CISL. Sindikalna kronika beleži še drug hud dogodek, tokrat v ladjedelnici sv. Marka. Uprava je namreč poslala v »barake*, kjer naj čakajo na delo, vse delavce, ki so de- GLASBENA MATICA-TRST V SOBOTO, 5. DECEMBRA OB 21. URI V KULTURNEM DOMU V TRSTU KONCERT OKTETA GALLUS Lovro Rešek, .Matija Foto kar, Janez Zadnikar, Albert Kariž, Jože Humer, Jože Požar, Stane Češarek, Stane Urbančič -v - Umetniški vodja: BORUT LOPARNIK Spored J. Gallus: Sest pesmi A. Foerster: Večerni A ve V. Mirk: Na trgu F. Venturini: Nocoj pa, oh, nocoj R. Simoniti: Rezijanske ljubezenske pesmi K. Pahor: Pa se sliš F Marolt: Pojdam u rute ln še vrsta drugih pesmi, ld so jih napisali: D. Jenko, Ipavec-Kramolc, K. Matek, P. Merku, E. Adamič, V. Mirk, D. Švara. M. Tomc, O. Dev in J. Jež Rezervacija in prodaja vstop nic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29 - tel. 29779) ter eno uro pred koncertom pri blagajni Kulturnega doma Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM Ludvig Hnlhrrg JEPPE S HRIBA komedija v petih dejanjih V nedeljo, 6. dec. ob 16. uri (ABONMA OKOLIŠKI) v soDoto, 12. dec. ob 20.30 (ABONMA RED A) v nedeljo, 13 dec ob 16. uri Avtobusi za okoliški abonma 6. XII. 1970 ob 16. uri Avtobus št. 1: Trnovca 14.15, Prečnik 14.50, Cerovlje 14.55, Vižovlje 15., Sesljan 15.05, Na-breiana 15.15, Prosek 15.20, Kantovel 15.20. Avtobus št. 2: Veliki Repen 14.40, BrščLId 14.45, Mali Repen 14.50, Zgonik 15., ®ale4 15.05, Sv. Križ 15.10. JANKO MODER KEKEC (Dramatizacija povesti J. Vandota Kekec nad samotnim breznom) Laii pri predelavi ladij. S ponedeljkom pa bo vse poslala v breme dopolnilni blagajni. Razlog za tak krivičen ukrep je uprava našla v dejstvu, da je občinski sanitarni nadzornik prepovedal uporabo strupenih barvil »Primer roaso* in »Nuplate 7900» zaradi katerih je prejšnje mesece skoraj sto delavcev moralo v bolnišnico ali domov s prvimi znaki zastrupitve. V ladjedelnici so se še sinoči sestali komunisti, člani tovarniške sekcije, ki dejanje obsodili kot grob primer izsiljevanja občinske uprave, naj bi spet dovolila u-porabo strupenih barvil. Komunisti so svoje delovne tova riše povabili, naj odklonijo sklepe uprave in naj se vseeno prijavijo k delu. V soboto, 5 PREMIERA v ponedeljek, v torek, 8. sredo, 9. četrtek, 10, petek, 11. sredo, 16. četrtek, 17. petek, 18. soboto, 19. dec. ob 16. url 7. dec. ob dec. ob dec. ob dec. ob dec. ob dec. ob dec ob dec. ob dec. ob 16. url 16. uri Ki. 16. 16. 16. 16. 16. 16. uri uri uri uri uri uri uri Razstave OSEBNA RAZSTAVA SLIKARJA RUDOLFA SAKSIDE bo do 26. dec. 1970 v Kulturnem domu, Ul. Petrondo 4, Odprto ves dan! PD IVAN GRBEC v Skednju prireja do sobote vsak dan od 17. do 19. ure razstavo knjige Razstavljene so knjige za male in velike, primerne za Miklavževa, božična in novoletna darila. Vabimo k obilnemu obisku! V galeriji Rossoni v Korzu Italia bo v petek, 11. t, m. otvoritev osebne razstave tržaškega slikarja Ottona Grisellija, ki je na svojih dosedanjih razstavah v Italiji in v inozemstvu bil deležen številnih priznanj. Razstava bo odprta do 20. t. m. V Galeriji »La Lanterna* v Ul. S. Nicolo 6 bo od 5. dec. do 9. Jan. kolektivna božična razstava. Otvoritev bo jutri ob 19. uri. V galeriji »II Tribbio* v Ul. Piccar-dl 61 bo od 5. do 19. t. m. razstava risb in jedkanic Maxa Guntherja. O-tvoritev razstave bo jutri ob 18.30. V občinski umetnostni galeriji na Trgu Uniti d’ltalia razstavlja Avgust Černigoj. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 13. ter od 17. do 20. ure do 11. decembra V razstavni dvorani moderne umetnosti na Korzu Italia S je razstava Čira Russa. Umetnik Je po svojih u-spehih v Franciji, Toskani in nazadnje v Rimu razstavil v Trstu okrog 30 de) novejše izdelave. V stalni razstavni dvorani »Cesare Soflanopuloi na Trgu Papa Giovannl 6 Je odprta osebna razstava mladega tržaškega slikarja Roberta Kozmana Razstavo prireja deželni sindikat ie-pih umetnosti. Odprta bo do 7 de. cembra Gledaljšča VERDI Letošnja Puccinijeva »Bohemč*, ** tere premiera bo v soboto v šču Verdi, bo imela poseben znaw V njej bo namreč nastopila skup ^ pretežno mladih pevcev, ki s® Trstu od pomladi že nekajkrat li. da bi dosegli čimvečjo tiomog ^ in stilistično spoštovanje predsta ’ ^ katero bodo scene narejene po ^ onih na prvi predstavi 1. l®9®- rej. bodo dani pogoji za uprizarjanja P stav tudi v drugih deželnih sre in v inozemstvu, obenem pa nu dališče Verdi z njo možnost za ^ ljavljenje mladih pevcev, kar pritegnilo v gledališča tudi m|a činstvo. D0< Pod vodstvom dirigenta Toffola ^ do v solističnih vlogah nastopi. Via Maria Goltara (Mimi), ^Ia'1MuSet. raro (Rodolfo) Rosetta Pizzo ■ |o). ta). Gianluigi Colmagro l1”3 „ esCo Dario Zerial (Schaunard). Ff*» (Be. Signor (Colline), Angelo Nosen noit), Ledo Freschl (Alcindoro). ^ mondi Botteghelll. Enzo Viaro to Susca Režija Dieter Duelter Marelltostj Sodelovali bodo mali pevci *-Trsta* pod vodstvom Edde Calv • Za sobotno predstavo, ki *= , m čela ob 20.30 za red A v Pfrt',Jh \t Prosvetno društvo Kraški dom in osnovna šola na Re-pentabru priredita v soboto, 5. decembra ob 16. url v osnovni šoli miklavževanje Vljudno vabljeni vsi šolski in predšolski otroci. Ob tej priliki prireja društvo razstavo in prodajo mladinskih knjig danes, od 18. do 20. ure v prostorih nad občinsko kopalnico v Repnu. Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega čtoma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom predstav. Rezervacije na tol. 734265 SPD IGO GRUDEN iz Nabrežine priredi v nedeljo, 6. t. m. ob 16. url v obnovljenih društvenih prostorih KONCERT OKTETA GALLUS Umetniški vodja: BORUT LOPARNIK Na sporedu so slovenske narodne ln umetne pesmi. Vabljen! I SPD IGO GRUDEN Iz Nabrežine priredi v soboto, 5. t. m. ob 17. uri MIKLAVŽEVANJE za otroke Darila lahko izročite na sedežu društva v večernih urah. PD PROSEK -KONTOVEL priredi v soboto. 5. decembra ob 21. uri MIKLAVŽEVANJE za mladino v prosvetnem domu na Proseku. Sprejemajo se darila. Vabljeni I PD PROSEK -KONTOVEL priredi v nedeljo, 6. decembra v prosvetnem domu na Proseku MIKLAVŽEVANJE ob 16. uri za otroke slovenskega otroškega vrtca in ob 17. uri za učence slovenske osnovne šole. Vabljena 1 ložah ter za red B na iu*«*n ici *•«* »tu »-* «•« «»- vStOP' balkonih, se nadaljuje prodaja ggjj nic pri blagajni gledališča (tel. " POLITEAMA ROSSETT1 »Margherita Gautier, dama * ot) melijami* bo na sporedu ®anjstjvl 20.30. V soboto bosta dve Pre0 ob 16.30 in ob 20.30. 0, Pri blagajni v pasaži protl*, predprodaj vstopnice za obe sobotni St3Vl- * „ se^8 Kot Je bilo že sporočeno, se (Bl predstave nadaljevale do srede, • Za 12. t. m. je predvidena P^,,. prizoritev četrte abonmajske P p, ve «Striček Vanja* Predstave stu bodo do 27., razen 16., K0 “j-iniH dališče gostovalo v drugih & središčih. Nazionale 15.30 «1 guerrieri*. gu. Eastvvood, Telly Savalas, Dona* therland. Panavision. Metroc ■ Eden 15.30 »Nini Tirabuscld, 13 che inventb la mossa*. Monic tl, Gastone Moschin. pepplto)ii>r. Filippo, Sylva Koscina Techn Fenlce 15.30 «Venga a prendere 1 ^ fp da noi», Tognazzi, F. R- la(jiiii zi. M. Vukotic, Prepovedano m* pod 14. letom. at0», Grattacielo 16 00 «11 prete sP Kosanna Podesta, Lando prePu*e' E M Salerno L. Salce dano mladini pod 18 letom n0», Excelsior 15.30 «Anonlmo vene g Florinda Bolkan, Tony Musa ,adinl M. Salerno. Prepovedano pod 14 letom 0 Rt- Ritz 16.00 «Sergente Flep mo. KinS, belle* Anthony Quinn, C. Shelley VVinters. Prepovedano dini pod 14 letom. terre- Alabarda 16.30 «Nel paredis“ y^0I(. stre 10 vlvo con Eva*, June Abel. Technicolor Pfep no mladini pod 18. letom . gul- Filodrammatico 16.30 «1 viaEgL(» t(' liver nel paese del sette nan chnicolor. Slikanice. „ pet Aurora 16.00 »Omtcldio al ne Vispettore Tibbs* Technlcoiou povedano mladini pod 14. ' n6ic* Cristallo 16.00 «SoldatO bI“*V„lc»l»r‘ Berger, Peter Strauss. TeCV uto«1' Prepovedano mladini pod Capitol 1600 #Mash», Donald s ftt. land, Eliot Coult. Techni««®" povedano mladini pod 14. Moderno 16 30 «L’amante». Ray ** der. Lea Massarl ., Vittorio Veneto 15.30 «Contes* ^ generale*, Vittorio Gasmann, ^ladi. di, Nino Manfredi. Marin3 Technicolor gylt»- Ideale 16.00 »Nudisti ali'is*» je-Horst Tanpert. Renate von K pod chnicolor Prepovedano mla“ 18 letom ,j0 1J Impero 16 30 «Passeggiata a i-olof-ploggla dl prlmavera*. Tech* ^„0 Astra 16,30 «Vergogna scblf®sl*,oVtd» Capoliechlo. Technicolor Pra" no mladini pod 18. letom. -eJ7*1 Abbazia 16.00 «Marc Donen age Lang Jeffrles Technicolor. M 1 L J E aut)U<' Verdi 17.00 «Yogt, Cindl e Barvne slikanice. Razna obvestila - y * Skedenjskl dom bo prlreiit pit boto, 5. decembra mlklavževam sporedu Je otroška igra ter °® oD 'fi-nje malih in velikih. Začetek uri. v JI- Slovensko dobrodelno druMv® •avte‘ stu priredi, kot vsako leto, j® ^ Tf' vanje za osnovnošolske otroke ^e-sta In okolice. Prireditev bo ljo, 6. decembra ob 16 url n društva V Ul Machiavelli 22-U- ARCI - Društvo pri Magdaleni Reška cesta 7 Danca, 4. dec. ab 19. uri v kročku bo prof. PAOLO KEMA predaval o torni: »Umetniške vrednote, ki Jih Je človek ustvaril v teku stoletij pripadajo vsemu narodu! Ka ko naj Jih ohranimo?* Ob toj priložnosti bo prot Šema predstavil svojo knjigo «Sprehod med gradovi in rim sitimi domovi okrog Tržiča in Poreča* Sledila bo debata! Prosvetno društvo »Skamperlea pn redi 20.12,1970 enodnevni izlet v Pa zln z ogledom znamenite cerkve s tre skaml Iz 15. stoletja v Hrastovllah t postankom v Motovunu. vpisovanje po tel 70834 Od 9. do 12 In od 16. do 20. ura. Včeraj-danes Danes, PETEK, 4. decembra BARBARA Sonce vzide ob 7.28 In zatone ob 16,22 — Dolžina dneva 8.54 — Luna vzide ob 11.57 in zatone ob 22.30 Jutri, SOBOTA, 5. decembra STOJAN Vreme včeraj: najvUja dnevna temperatura 10,1, najnižja 6.3, ob 19. url 9,3 stopinje, zračni tlak 1014,7 nesta. novltno pada, brezvetrje, nebo poobla. čeno. rahel mrč, vlaga 81-odstotna, morje mimo. temperatura morja 13,7 stopinje, ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 3. decembra 1970 se Je v Tr. stu rodilo 9 otrok, umrlo Je 8 oseb. Umrli so: 13-letna Renata Beccarl, 63- letni Fernando Benvenutl, 79-letna Mercedes Hldalgo por. Oiacaz, 79-letm Servlllo Lazzarini. 73-letnt Carlo Cer. quenl, 88-letnl Giovannl Purlnanl, 69. letna Emma Brandolln por Attrula, 64- letnl Celestlnot Ocovich dnevna služba lekarn (od 13. do 16. ure) Busolinl. Ul. P. Kevoltella 41; Plz. zul-CIgnota, Korzo Italia 14; Pren-dini, Ul. T. Veceillo 24. Serravallo. Trg Cavana I. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 8.30) AlFEsculaplo, Ul Roma 15; 1NAM Al Cammello, Drev XX Settembre 4; Alla Maddalena, Ul Utrla 43; dr Codermatz, Ul. Tor S. Plero 2. BANCA Dl CREDITO T R 2 AS K A KREDITNA Dl ban* TRST Ulica b Pil*1 lal 38101/ opravila vse bančne P°sl%6 kupuie Rilo v ieij8li 3.028.000 ljtadS, avtobusi so prevozili 712.000 kdlome tirov. takrat vinjen. Pri razpravi pa je Bressan odločno zanikal tako obtožbo. Dejal je, da je bil kot žtdar zaposlen pozno v noči in se je tedaj truden vračal domov Neki nasprotni sedmih dneh. Včeraj ob 12.15 pa so pridržali v bolnišnici za 10 dni na zdravljenju 52 letnega brivca Nikolaja Mraka iz Gorice, Ulica Sile, ki je malo vozeč avto ga je zaslepil, da niiPrej padel, ko je pešačil po Ulici ored seboj ustavljenega avta I Tomani ter se udaril v lobanjo. iiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiuiiiiiHiiniiiiiiiiiiiimiMiiiiiiniiimm« OBČINSKI ODBOR niiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiHiHimmimiiHiHiiMn V GORICI ŠTEVILNE INTERPELACIJE ZA DANAŠNJO SEJO SVETA Sporazum o prekinitvi stavke občinskih delavcev razum, ki je omogočil, da so včeraj zjutraj občinski delavci prekinili stavko ter se vrnili na delo. Danes zvečer ob 18.30 pa bo seja občinskega sveta. Dnevni red predvideva poteg nekaterih točk, ki so ostale še od prejšnjih sej, tudi nov seznam, na katerem je kar 74 novih točk, poleg nekaterih sklepov upravnega odbora, ki jih mora svet odobriti. V sredo zvečer je bila običajna tedenska seja občinskega odbora v Gorici, na kateri so nadaljevali s proučevanjem načrta za občinski proračun za 1971 ter odobrili tudi nekatere upravne ukrepe. Obenem so proučili tudi nekatere sinoikalne probleme občinskih uslužbencev, zaradi katerih so ti že v sredo pro glasili tridnevno stavko. Župan Martina in odbornik Za o-sebje Paulin sta imela prešnje dopoldne sestanek s sindikalnimi predstavniki občinskih uslužbencev. Na tem sestanku so sindikalni predstav niki postavili nekatere zahteve delavcev za pospešitev ureditve orga-nika ih poslušali obrazložitev o te žavah občinske uprave pri praktični Ivan Makuc Razna obvestila V KLUBU »S. GREGORČIČ* na Verdijevem korzu J3 v Gorici bo danes, 4. t. m. prvi kulturni večer letošnje sezone. Posvečen oo pokojnemu Francetu Bevku in ob tej priliki bodo vrteli film »Kaplan Martin Čedermac* ki je napravljen po njegovi znani povesti o trpljenju Beneških Slovencev. Ob tej priliki bo v klubskih prostorih otvorjena tuoi razstava o štirih bazovskih junakih ob 40-le-t-nici njihove obsodbe po posebnem fašističnem sodišču in njihove u-strelitve. VERDI: 17.00 «11 prete sposato«, L. Buzzanca in Rosanna Podesta, i-talijanski barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan. CORSO: 17.15—22.00 «Waterloo», R. Steiger in C. Plummer; kime-maskopsta film v barvah. MODERMSSIMO: 16.00: «L'aman-te Svedese«, U. Jakopson in P. Sundiquist, švedski film v barvah. V1TTORIA: 17.15—21.30 «11 bučo nella parete«, A. Stewart in T. Beeck; nemški film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE: 17.00 «Squadra del- 1’imposslbile due volti per mori-re», P. G ra ves ln B. Bata, ameriški barvni film. / ržio AZZURRU: 17.00 «Waterloo», R. Steiger, O. Welles in S. Plummer, Ctaemascope v barvah. EXCELSIOR: 16.00: «Tora, tora, tora«, tora*, Henry Fonda, Cine-mascope v barvah. PRINCIPE: 16.30 «Tristana una passaone morbosa«, S. Deneue ln Franco Noro, cinemasocpe v barvah I\ova Gorica SOČA: «Tetovirani», francoski barvni fiUm — ob 18. ln 20. SVOBODA: «V vrtincu nemira*, i-talijanski barvni film — ob 18. ta 20. DESKLE: «Bil Je nekoč divji za-kon», itaJijansko-ameriškl barvni film — ob 16 ta 19.30 . ŠEMPAS: Prosto. KANAL: «Dnevi jeze», italijanski barvni film — ob 19.30. PRVAC1NA: Prosto. RENČE: «Komisar X», italijansko-kanadski barvni film — ob 19.30. Uvodoma bodo, po poročilu župana, razpravljali po vsej verjetnosti o Interpelacijah, ki jih je priloženih kar 10 k dnevnem redu in ki obravnavajo najrazličnejše probleme, med katerimi je tudi kriza v tekstilni tovarni v Podgori »Deere- zavali UULTnSKC uprave pri pr«RUUH ^novimi luvmm V * izvedbi prehoda občinskih uslužben tone*, av tobusne čakalnice v Ločni cev v statei. Končno so sklenili spo I ku in na Tržiški cesti, iW. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorica je danes ves dan ln ponoči dežurna lekarna TAVASA-NI, Korzo Italija 10, tel 25-76. V TRŽIČU Danes ves dan in Jutri bo v Tržiču dežurna lekarna «A1 Redentom dr De Nordis, Ul. Roasedll 23 — tel 7-23-40. NEKATERI DOGODKI DAJO MISLITI Nixon se še bolj usmerja na desno Kaj vse si Američani privoščijo v Vietnamu A. Černigoj NEW YORK, 3. - Od zadnjih volitev se v ZDA oipaža premik na desno tako v ameriški notranji kot tudi v zunanji politiki. V zvezi s tem sta značilna dva dogodka: predsednik zunanjepolitičnega odbora ameriškega ser- ta Fulbright je v senatu podčrtal, da tako ameriški zunanji minister Rogers kot tudi samo njegovo ministrstvo ne odločata o ameriški zunanji politiki, pač pa da igra zunanje ministrstvo le podrejeno vlogo nekakšnega izvrševalca direktiv, ki jih daje vojska. Dobesedno je Fulbright rekel, da »vojaški stroj upravlja skoraj vsa dogajanja v deželi in v njeni zunanji politiki*. Nadaljnji značilen dogodek je pa nastop načelnika FBI Hooverja pred proračunskim odborom ameriškega senata, kar se ni že zelo dolgo zgodilo. Edgar Hoover je star 76 let in je že polnih 46 let na čelu zvezne politične policije FBI. Je to človek, ki se ga bojijo ne le njegovi podrejeni funkcionarji in uradniki, pač pa tudi sami predsedniki ZDA in ga ni ameriškega političnega delavca, o katerem bi Hoover ne imel točnih podatkov, obsežnejše ali manj obsežne dokumentacije, odvisno pač od tega, na kakšnem položaju je kdo in kakšna je njegova preteklost. Pred Hooverjem trepetajo vsi, ki imajo kako odgovornost, celo vrhovni državni tožilci, ki jim Hoover celo v tisku poje levite. Nedavno se je šef FBI na primer pohvalil, da z Robertom Kermedyjem, ko je bil ta vrhovni državni tožilec, šest mesecev ni spregovoril besede. In ta vrhovni in nedotakljivi šef ameriške policije je stopil pred senatorje, da bi dvignil preplah med javnostjo, češ da se je v ZDA organizirala »strahotna zarota vsedržavnega obsega*. Voditelji zarote imajo namen, ugrabiti vidne politične osebnosti, da bi izsilili prekinitev vojne v vzhodni Aziji in izpustitev političnih jetnikov v ZDA. Hoover je takoj dodal, da sta na čelu te »subverzivne* organizacije dva brata, jezuita Phil-lip in Daniel Berrigan, ki sta v zaporu zaradi proti vojaških protestnih akcij. 0 tem dogodku se je že precej govorilo in pisalo, vendar menimo, da še ne dovolj. Hooverjev »alarm* je dobil takoj odmev v vsem ameriškem tisku, posebno v bolj zainteresiranem delu tiska. Njegovemu alarmu so dali tolikšnega poudarka, da večina ameriške javnosti niti ne pomišlja, da bi o alarmu bolj kritično razmišljala, ko pa sta voditelja v zaporu... Kljub temu je Hoover moral nekoliko »popustiti* pri svojem načrtovanem »alarmu*. Po navadi je očital vsako spletko, vsako subverzijo komunistom. Komunisti nosijo glavno odgovornost za vse, kar je napak v ZDA. In v tem primeru je to velikanska razlika, velikanska »pomanjkljivost* za človeka, ki je vse svoje življenje posvetil borbi — proti komunizmu. Ker pa je v ZDA zares malo tistih, ki bi verjeli v nekakšno namišljeno komunistično nevarnost v ZDA, je Hoover krenil s stare poti, in da bi razširil »fronto sovražnikov* in da bi grožnja bila kolikor se da verjetna, je poiskal »nevarnost*, ki je bila »v modi* v dobi preden je prišel na dnevni red komunizem, in sicer nevarnost, ki da jo predstavljajo jezuiti in katoličanstvo nasploh. Američani so skozi dolgo dobo kazali nezaupanje do vseh tisiih, ki so prisegali zvestobo poglavarju ali neki sili, ki ima svoj sedež izven ZDA. Hoover je svoj »alarm* gradil verjetno na bojazni, ki še ni povsem izumrla, to se pravi v bojazni najbolj konservativnih sil v deželi. Njegova izjava pa posredno vsaj izdaja tudi to, kako Ni-xonova administracija sodi o sedanji politiki katoliške cerkve. Pri tem Hooverja kaj malo motijo vprašanja kolikor toliko treznih ljudi, kakšno nevarnost naj bi predstavljali ljudje, ki so že dolge mesece v zaporu. Toda Hooverjev napad proti namišljeni zaroti ni naperjena proti dvema jezuitoma, pač pa proti celotni protivojni kampanji v ZDA, posebno proti vedno močnejšim protivojnim gibanjem na ameriških univerzah. Še pred nedavnim je FBI iskala deset najbolj nevar- ....................................Illl.ll............................I...»I...M....«MMM............ Mamila med Američani v Vietnamu WASHINGTON, 3. - V ZDA so uradno izjavili, da je pred letom dni približno 50 odstotkov ameriških vojakov v Vietnamu uživalo marijuano m da se je uživanje tega mamila v zadnjih mesecih verjetno povečalo. Med diskusijo, ki se je razvnela ob tem poročilu v zbornici predstavnikov, so se nato izrazili, da so južni Vietnamci, Kitajci in mnogi drugi orientalci dovolj pametni, da ne uživajo mamil. Neki vojaški psiholog je tudi poudaril, da je 50,1 odstotka ameriških vojakov v Vietnamu izjavilo, da so poskus 'ti kaditi marijuano, 29,6 odst. vojakov so se že navadili na mamilo, 27 odst. pa je izjavilo, da bodo mamilo kaditi tudi ko se vrnejo domov. Poleg tega se je med ameriškimi nih ameriških zločincev, seznam najbolj iskanih 06eb v ZDA pa se je sedaj razširil še na devet ameriških visokošolcev, ki vodijo protivojna gibanja med ameriškimi študenti in ameriško mladino nasploh. Nekateri so to Hooverjevo kampanjo proglasili za »drugi požig Reichstaga*. Morda je res, da je ta primerjava pretirana, toda le do neke meje. Če pustimo ob strani Hooverja in njegov »preplah* zaradi »strahotne zarote* dveh jezuitov, bomo ostali še pri na videz drobni vesti, ki ni doživela odmeva Hooverjeve izjave, ki pa je tudi značilna in nič kaj dobro obetajoča v zvezi s tsm, kar se da pričakovati v jugovzhodni Aziji. Gre za vest o ameriškem bombniku, ki je napadel neki položaj v Severnem Vietnamu. Bil je to »odgovor na sovražno akcijo severnih Vietnamcev*. Gre za motivacijo in način izražanja. Pentagon je v zvezi s tem rekel »severni Vietnamci so usmerili radar na ameriško letalo, ki je letelo nad njihovim o-zemljem*. Pred nekaj ttoevi je bilo proglašeno za »sovražno akcijo* streljanje na izvidniška letala, ki so letela nad Demokratično republiko Vietnam, torej nad Severnim Vietnamom, nato so proglasili za »sovražno akcijo* streljanje s severno vietnamskega ozemlja na a-meriška letala, ki sodelujejo v borbah v sosednem Laosu. Sedaj je, končno, »sovražna akcija* že samo spremljanje ameriškega letala z radarjem, in to spremljanje letala, ki jeti nad Severnim Vielnamom. In vse te »sovražne akcije*, Id jih omenja Pentagon — po njihovem — rušijo »tihi sporazum*, na osnovi katerega se je prenehalo bombardiranje Severnega Vietnama in ta »tihi sporazum* naj bi dajal Američanom »pravico* za bombardiranje, brž ko bi se kdo »na oni strani* oglasil k besedi v trenutku, ko bi Severni Vietnam preletala ali bombardirala ameriška letala. Funkcionarji ameriške administracije in še posebno vrhovi Pentagona čestitajo drug drugemu, ker da jim je v celoti uspelo tudi v sedanji propagandni akciji, ki na široko odpira vrata nadaljnjemu potenciranju. Helikopterski vdor v prazno taborišče v Severnem Vietnmu je bil namreč vrgel povsem iz ravnotežja še preostale pobomike miru. Namesto, da bi se bili pobamiku miru smejali nad zgrešenim »podvigom* ameriške »• viacije, so v ZDA le redki tisti, ki v tej akciji ne bi videli »humanosti* in »hrabrosti* tistih, ki so si akcijo zamislili in jo izvedli. Večletna kampanja ameriških krogov, v kateri se je vojna v jugovzhodni Aziji razlagala kot zlo ne zaradi zla, ki ga trpijo Vietnamci, pač pa zaradi zla, ki ge tam trpijo Američani, je začela izgubljati. Zato ji je Nixon s tem priskočil na pomoč. Mad ameriškimi politiki pa ni nikogar, ki bi mu to oporekal. Zato smemo reči, da Amerika, uradna Amerika u-s mer ja svoje krmilo še bolj na desno. L K. AVGUST ČERNIGOJ razstavlja v Občinski »Kompozicija 1970* IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Kozman se je predstavil že s samostojno razstavo Na trgovskih šolah se risanje ne poučuje. Zato Robert Kozman ni mogel tam prejeti nikakih slikarskih pobud. Komur pa so rojenice slikarski dar položile v zibelko, ga slej ali prej najde sam. Tako se je zgodilo tudi Kozmanu, čeprav pozneje kot pri ostalih naših mladih likovnikih. Ga je pa mladim tako naklonjeni mojster, kot je to Gianni Bla-son, kaj kmalu strokovno izpopolnil, da se nam sedaj predstavlja že s svojo prvo samostojno razstavo v dvorani, posvečeni slikarju Sofianopalu, na sedežu umetniškega sindikata Združenih delavskih zbornic, kjer je razstavil kakih trideset del. So to skoro samo oljnate slike iz tekočega leta. Vmes pa je nekaj risb dobro oblikovanih figur in beneških razg'edov, pa še pastel tGodci*, ki kaže dober čut sestavljanja večjih skupin. Ostaja pa mladi Kozman v bistvu kar močan pokrajinar, ki ljubi sočnost barv in razvejanost oblik podanih krajev. Ne moremo pričakovati, da bi slikar na svoji prvi razstavi nastopil že s svojo popolno izraznostjo. To pa bo Kozman gotovo v kratkem našel, kajti nekatere podobe so OB SPOJITVI JADRANSKE CESTE S CESTO BRATSTVA IN ENOTNOSTI VES ASFALTNI KROG JE TORE J SKLENJEN Zadnji ods/eki ceste so nadvse moderni BEOGRAD, 3. — Inženir Stje-pan Lamer je bil dolgo let republiški sekretar za promet in direktor skupnosti podjetij za ceste SR Hrvaške. Je eden tistih ljudi, ki jim gre zasluga za jadransko magistralo in za gradnjo modernejših cestnih povezav v Jugoslaviji, še posebej na Hrvaškem. Pred dvajsetimi leti je inženir Lamer prvi začel z akcijo za cesto Zagreb — Reka in za cesto vzdolž jadranske obale, ki se žez Črno goro ter Kosovo nadaljuje vse v Makedonijo, kjer se v Skopju spaja s cesto bratstva in enotnosti, ki prihaja v Makedonijo z beograjske smeri. In ta strokovnjak, sedaj pomočnik zveznega tajnika za gospodarstvo, je ob zaključku del na jadranski magistrali, to se pravi ob spojitvi magistrale s cesto bratstva in enotnosti dal naslednjo izjavo: »Dokončanje jadranske magistrale, ki se praktično začne pri Kopru konča pa v Skopju, je prav gotovo največji uspeh pri gradnji dosedanje cestne mreže v Jugoslaviji. Spojitev primorskega dela jadranske ceste preko Črne gore in s prebijanjem Ibarske soteske do Kosova in Makedonije s cesto bratstva in enotnosti, pomeni dejansko zaključek asfaltne ceste, sklenitev nekakšnega kroga tnodeme ceste skozi vso Jugoslavijo. Ta krog zajema in povezuje vse jugoslovanske republike in avtonomne po- —I JADRANSKA MSOMTMUL MATITVO-JIDINSTVO ....... ZAOBit—BBUT •*«•••— i UPANJA—Al OCI —BEOGRAD—OUSAOVNJK ■ ' MOORAD-TITOORAD HOROSKOP OVEN (od 21.3. do 20.4.) Nekdo bo skušal preizkusiti vaše organizacijske sposobnosti. S svojo odločnostjo boste odpravili staro sovraštvo. BIK (od 21.4. do 20.5.) Neprijetno presenečenje, ki pa se ga boste otresli. Upoštevali bodo vaše duševne težave. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ne spuščajte se v zapletene zadevščine, raje se zadovoljite z bolj praktičnimi smotri. RAK (od 23.6. do 22.7.) S svojo trmo boste pokvarili že vpeljano delo. Večer boste preživeli bolj o-samljeni. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ognite se vseh sporov s svojimi sodelavci in družabniki. Odlična priložnost za osebno uveljavitev. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Z delom preveč zavlačujete. To ne bo _ ______. prav. Tuje kritike na vaš račun vojaki povečalo tudi uživanje an- j niso povsem neutemeljene, fetamrokih preparatov. I TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Sreča je še vedno na vaši strani, vendar je ne zlorabljajte. Popolno ravnovesje med srcem in razumom. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Ponudbe bodo deževale od povsod, toda kaj malo bo od njih. Primeren dan za sklepanje novih prijateljstev. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Dan bo zeio ugoden za čustveno življenje. Obiskali vas bodo prijatelji. ki vam bodo ponudili neko ugodno delo. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Preglejte svojo pošto, ki jo zanemarjate. Vaša domišljija je včasih preveč bujna. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Vaše srčno življenje postaja vedno bolj prijetno. Dan je tudi ugoden za družinsko življenje in za domačo srečo sploh. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Potipež Ijivi boste morali biti, kajti sicer se bo kaj zapletko. Zaupajte v človeka, tudi če ga ne cenite preveč. krajine v enoten cestni prometni sistem. Pravkar dokončani cestni odseki niso bili le najtežji na vsej jadranska magistrali in na podobnih delih na področju vse Jugoslavije, pač pa so tudi najsodobneje izdelani in so načrtovanj in grajeni po najnovejših načelih gradnje prometnih žil. Pri tem smo — .je dobesedno re kei inženir Lamer — uporabljali vse dosedanje izkušnje, hkrati pa se izogibali napakam in pomanjkljivostim, ki smo jih napravi li pri gradnji prejšnjih cest. Gradnja jadranske ceste v notranjost dežele, od morja do Kosova, posebno skozi soteski Mora če in Ibra, na odsekih od Ivangra-da do Rožaja in preko Ribariča do Kosovske Mistrovice, koder se vije povsem nova . trasa in skozi Kačaniško sotesto, so pravi tehnični in cestno gradbeni podvigi celo v evropskem in svetovnem merilu. Z zaključenimi deli na jadranski magistrali ki z njenim spajanjem s cesto bratstva in enotnosti je bilo rešeno najosnovnejše večje povezovanje Jadranskega morja z notramjosto, in to je osnovni vir na katerega se morajo ali se bodo morali opirati vse bodoče nove cestne smeri v Jugoslaviji, prvenstveno transverzalne, to je prečne ceste med jadransko obalo in notranjimi predaj Jugoslavije. »Pri tem pa bi rad poudaril — je nadaljeval inženir Lamer — da na jadranski magistrali še nismo del končali. Odseki te ceste od Kopra do Reke skozi Istro ter odsek od Reke do Novega Vinodolskega sta bila grajena pred drugo svetovno vojno ati pred daljšo dobo in zato sedaj ne morejo več zadovoljevati današnjih potreb. Vrh tega sta to odseka, ki sta nekakšna vzhodna vrata ali vstopna vrata iz Italije, Avstrije in sevemozahod-ne Evroje v Jugoslavijo in zato se bo treba na te odseke vrniti, ju obnoviti in modernizirati. Svoja izvajanja v zvezi z zaključenimi deli na jadranski magistrali ob spojitvi s cesto bratstva in enotnosti je inž. Lamer rekel še naslednje: »Smo na začetku druge faze, v kateri so najbolj nejne naloge gradnja najmodernejših avtomobilskih del predvsem zveza med Zagrebom in Reko, Zagrebom in Splitom, nato od Ljubljane preko Postojne do morja ter druge ceste iz Beograda preko Bosne do morja. V tej drugi fazi bo treba misliti tudi na bodočo jadransko avtomobilsko cesto, ki bo zamenjala sedanjo jadransko magistralo. Toda to je za sedaj še daleč in je o tem prezgodaj govoriti. Prepričan sem, da bomo še dolgo zadovoljni s cesto, ki smo jo pravkar končali. Pri tem je seveda mislil prvenstveno na tisti zadnji del jadranske magistrale, za katerega vsi pravijo, da je ne le panoramsko čudovit, pač pa tudi tehnično odlično izpeljan. Za slepce Sveto pismo na traku NEW YORK, 3. - Družba «A-merican Bible Society» je posnela predvsem za slepce na 15 magnetofonskih trakov Novo zavezo in psalme. Že maja je bil prvi poskus. da bi prodajali novi testament posnet na magnetofonski trak in že leta 1935 je ista družba posnela te tekste na gramofonske plošče. leta 1945 so dokončno posneli prvo izdajo sv. pisma na 170 ploščah. KUUB TEMU, DA JE ITALIJA V EGS Zakaj se dviga cena sladkorju? Poseben dogovor za razliko v ceni - Slabša kakovost pese v Italiji ■ Neprimerna zemlja za ta pridelek - Reorganizacija proizvodnje Ob koncu novembra se je cena sladkorja povečala za deset tor. Proizvajalic so dvignili ceno za 8,50 Mr, ostalo pa sta si razdelila Ige in preprodajalci. Že pred tem povišanjem cene je bil sladkor v Italiji najdražji med vsemi državami Evropske gospodarske skupnosti. Nikoli ni bila razlika med ceno sladkorja v Italiji in v ostalih članicah EGS manjša od 23 lir. To razliko so določili leta 1968, ko je bilo ustanovljeno skupno tržišče za sladkor, da bi dali italijanskim pridelovalcem in proizvajalcem, ki so imeli večje stroške kot v drugih državah za proizvodnjo sladkorja, večje možnosti za organizacijo. Razliko so dovolili za sedem let od leta 1968 torej, do leta 1975, tedaj se bo morala tudi Italija prilagoditi cenam o-staiih člani«. Od odločitve o razliki cene za sladkor sta minili dve leti in namesto, da bi se razlika v ceni v teh dveh letih ublažila, so se proizvajalci odločili, da dvignejo ceno. Ustanova CIP (Comitato interministeriale prezzi) je leta 1969 odklonila prošnjo po podražitvi, tokrat pa je podražitev dovolila. Od 23. novembra letos stane torej kilogram sladkorja 245 lir, če ga kupimo na kg, 255 lir pa v škatlah. Industrialci dobijo od tega približno 74,33 lire, medtem ko pridelovalci dobijo in so vedno dobivali 97,33 lire. Na to že lahko rečemo, da je žrtev, ki jo mora itaiijansld kupec prestajati, zato, da bi se izboljšala organizacija proizvajalcev in pridelovalcev sladkorja, vedno težja. Medtem pa so odgovorni le malo storili za izboljšanje položaja. Največji industrijski objekt za proizvodnjo sladkorja ima Aittiilio Monti. S svojo proizvodnjo nadzoruje skoraj polovico celotne proizvodnje sladkorja v Italiji, ki je leta 1969 znašala približno 11 milijonov stotov. Poleg tega ima močne vezi tudi s proizvajalci sladkorja v tujini, tako da domnevajo, da bo njegova družba Eridania postala v prihodnosti s tujimi družbami največja sladkorna industrija v Evropi. V Italiji, kjer so proizvajalci sladkorja od vlade zaščiteni z veliko carino na uvoženi sladkor, je Morati izdelal načrt, kri predvideva 70 milijard Kr investicij. Ta načrt temelji predvsem na tem, da bi povečali proizvodnjo z modernizacijo strojev. Družba Eridania je leta 1967 imela 28 tovarn sladkorja, letos jih ima le 20, vendar se je proizvodnja dvignila od predelovanja 768 tisoč stotov pese na 830 tisoč stotov. Poleg družbe Eridania skušajo na novo organizirati svojo dejavnost sicer v manjšem obsegu, tudi ostali proizvajala sladkorja. To sta dve družbi: Industria ita-liana zuccheri, ki je največja tovrstna industrija v Evropi po (fcievni proizvodnji in družba Pootelongo, ki je začela investirati na jugu države. Večina majhnih družb, katerih je kakih dvajset, pa nadaljuje svoje delo s starimi napravami. S tujo konkurenco bodo lahko torej tekmovale le velike industrije. Toda visoka cena italijanskega sladkorja je le delno odvisna od zastarelosti proizvodnih objektov. Krivda dviganja cene sloni na tem, da je pesa v Italiji slabše kakovosti kot v ostalih evropskih državah. Iti so članice EGS. To pomeni, da vsebuje manjši odstotek sladkorja kot pesa v Franciji, Belgiji in Nemčiji. V glavnem držijo podatki: medtem ko v tujini z vsakega hektara zemlje, na katerem pridelujejo peso, dobijo 60 stotov saharoze, katero nato prečistijo v sladkor, dobijo v Italiji iz iste količine pese 40—50 stotov saharoze. Slaba kakovost pese v Italiji pa je odvisna predvsem od zemlje, ki je v Italiji le v redkih krajih primerna za tako kulturo. Na drugih področjih pa, kjer bi bila zemlja primernejša za pridelovanje pese, na primer v Apuliji in v Abruoih, manjka voda. Zaradi tega strokovnjaki za kmetijstvo pri EGS manijo, da bi morala Italija zmanjšati površino za pridelovanje pese in zemljo raje uporabiti za pridelovanje riža, zelenjave, sadja in drugih kultur, ki bi bolje uspeva le. Če bi to sprejeli, bi se dobiček italijanskih pridelovalcev od leta 1975 povišal, in kupci bi dobili sladkor po nižji ceni. Proti temu pa so se strnili pridelovalci pese, ki pravijo, da je pesa koristna, predvsem pri kolobarjenju s pšenico in za nekatera področja pomeni velik zaslužek. Res je, da je treba to pridelovanje na novo organizirati, toda to še ne pomeni, da ga je treba redimenzionirati. Vsekakor pa je najbolj zanesljivo to, da je treba pridelovanje modernizirati s stroji, kajti medtem ko v Italiji pobirajo le 30 odst, letine s stroji, je mehaničnega dela v Franciji za isot kulturo kar 95 odst. kot bi jih naslikal v ognju resničnega umetniškega navdahnje-nja. So to predvsem izredno sproščeno podani ozki prikazi kra-ških gošč z divjino drevja in grmičevja v slikah št. 19, 21 in 22, Risarska in slikarska spretnost ga razen tega zavajata k slikanju najrazličnejšega v najrazličnejših barvnih skladnostih, kjer nas preseneča že skoro neka popolnost. Tako v podobah kraške kuhinje, ozke ulice in v hišah istrske vasi Livade, ter še v plavkasto ubranih jadrnicah. Velika slika Boršta z lanskega ex tempere tekmovanja pa je gotovo jamstvo, da nam v Robertu Kozmanu zori resničen slikar, ki se tako pridružuje razveljivo naraščajoči skupini naših najmlajših likovnih ustvarjalcev. Lenzove risbe in ujedanke v Nemškem inštitutu V Nemškem inštitutu se je zvrstila razstava risb in ujedank za zahtevnega opazovalce izredno zanimivih po svoji vsebini, polni sanjsko čudovitih podrobnosti iz nekega nadstvarnega sveta, ki pa ima vse značilnosti zemeljskega življenja. Njihov ustvarjalec Wolfgang Lenz se je rodil 1925. leta v Wuerzburgu. Nedorasel je moral že v vojsko. Nje strahote so gotovo zapustile vidno sled v njegovem dojemanju u-metnosti. Od tod vsi ti strahotno veliki trojanski konji sredi mogočnih razvalin neke visoke civilizacije, ki jih obkroža mravljišče drobcenih ljudi. Zmagoslavno se gnetejo okoli prevrnjenega in razpadajočega vojnega stroja iz grške mitologije, ki pa prenesen v našo sedanjost ohranja še živo kal zopetnega vstajenja. Lenz je po dokončani muenhen-ski akademiji mnogo potoval po obmorskih deželah zahodne in južne Evrope. V njihovi stari kulturi je črpal spoabude za fanta-stičnost arhitektur in pomorskih motivov svojih risb. Odličen risar uspe vnesti toliko skrajno izdelanih podrobnosti v vsako svoje delo, da le te morejo dolgo vezati gledalčevo pozornost. Namen pa je vedno isti: dovesti nas do odkritja vsega tistega, kar prikriva bogati razplet risb, namreč posredno in brez pre-tresljajev duha, vzbuditi v nas občutek, da veličina del človeških rok in uma ni vedno v korist skupnosti. Ogromne trebušate in bogato okinčane jadrnice iz dobe odkrit vonja novih ce in, gorijo in se potapljajo proti vsem zakonom težnosti, ker se vsa krasota palač, ki se dvigajo na njih krmi, zdi le papirnata kulisa. Lenzovi ljudje žive v pravljičnem okolju, kjer rastejo ogromna drevesa, ki so jih pa izvotlili in spremenili v trdnjave, njih veje pa v ogromne kadeče se dimnike. Torej greh zoper naravo in nje veličastnosti, proti kateri je človek res le mravlja, o mravlja diaboličnih lastnosti. Navedba poimenovanja nekaterih slik to M je osvetljuje na pr. tSpomin na Trojo*, «Peklenska palača*, «Fantastični lik mesta* in, posebno še »Sic transit glo-ria mundi*: tako propada posvetna slava. MILKO BAMBIČ NOVE KNJIGE C. J. DV RYi LJUDSTVA STAREGA VZHODA Zbirka UMETNOST V SLIKAH’ o kateri smo že dovolj P°rooa.-' da morajo zanjo vedeti vsi tis > ki se zanimajo za lepe knjig* prikazom umetnostnih spomenikov. je obogatena z novo knjigo- J je že enajsta knjiga v tej zbt ki, ki pomeni dejansko, — 1(0 to pove njen podnaslov, — n°t" pot v umevanje likovne umetnos ■ Nova knjiga je to pot posvečeno umetnostnim spomenikom starego vzhoda, ali če se točneje izroz> mo, spomenikom starih kultur j1 ka, Irana, Palestine, AnatoliJ . Sirije, Libanona, Jordanije in Aro-bije. Gre za tiste kulture tn metnostne spomenike, ki jih tezi* spoznamo na kraju samem, S°1 vsaj naši ljudje za sedaj v predele ne potujejo tako po0os kot v druga, bližja umetnost* središča. Pa tudi za umetnost spomenike, ki so deloma raztreseni tudi po muzejih zahodne Evr0' pe, kakor so jih pač v 19. stole ju odkrivali raziskovalci Francije, Nemčije, predvsem pa Anglije. to gre za knjigo, ki nam bo P*~ sredovala nekaj kulture starego vzhoda in nam oživila ter doP01' ni a tisto skromno znanje, ki 0 imamo o starih palačah Niniv, templju v Balbeku, o spornem" malo znane dežele Urartu v utr našnji Turčiji, o levjih vratih ® rezidenci hetitskih kraljev, o razvalinah Perzepolisa o reliefih. A-surbanipalove palače v Asiriji, o rimskih spomenikih v Jerashu v Jordaniji, o Hamurabijevem za*0' niku in še o marsičem drug*1*-Knjigo Ljudstva starega vzhod« je napisal nizozemski avtor Čare J. Du Ry, iz nemščine pa j° * prevedla Helena Menaše. . Knjiga, ki je po obsegu enako dosedanjim knjigam te zbirke *" ki je tudi vsebinsko podobno razporejena, ima najprej uvod, ki P1}' kazuje nekak historiat zgodovinsko izkopavanj na Bližnjem kakor danes imenujemo to V°~' ročje kultur starega vzhoda. " tem zanimivem pregledu, ki na™ pojasni, da so na primer na arabskem polotoku še danes take razmere, ki raziskovanj in izkopavam ne dopuščajo, je prikazana kultb ra tega področja z umetnostnih* spomeniki. Najprej je prij*? predzgodovine, potem v njem poglavju prazgodovine. Naslednji poglavji nosita naslov Pfy f~ DINASTIJE in VELIKI KRAM1-Nato pa je prikazana kultura sameznih dežel oz. narodov. Nar prej je prikaz asirske kulturu potem je predstavljen Iran. di prikaz kulturnih in umetnostnih spomenikov Anatolije, 1,0,0 Sirije in Libanona. . Vsebinsko je sicer knjiga urejena kot ostale knjige te ke. Poudarek je na slikovne1" gradivu, besedi’o podobe v Q‘aV. nem le spremlja. Je pa vendad morda nekoliko več razlage pri nekaterih drugih knjigah te zbirke, na primer tistih, Id 9°v0' re o umetnosti evropskih dov. Predstavljeni so spornem* arhitekture, številne skulptur*1 mozaiki, votivni predmeti, voz*’ sarkofagi. Morda lahko zapazi1*0 tudi manjše število barvnih P0" dob, ki tu niso toliko pomembn* kot pri reprodukcijah slik. Vsek“' kor pomeni ta knjiga obogatitev našega znanja o bogatih kulturab Bližnjega vzhoda. Sl. Ru- xS7 jstHHsaB PETEK, 4. DECEMBRA 1970 TRST A ke; 16.20 Oddaja za mladino; 18.30 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Po- Popevke; 19.30 Luna-park; 20.20 ročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole; 12.00 Saksofonist Curtis; 12.10 Stanovanjska kultura; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Kvartet Ferrara; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetiiost in prireditve; 18.30 Radio za šole; 18.50 Sodobni slov. skladatelji; 19.10 Razvoj socialnega skrbstva; 19.20 Vokalni oktet; 19.40 Novosti v diskoteki; 20.00 Šport; 20.50 Koncert operne glasbe; 21.35 Folklorni plesi; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Spored za otroke; 15.45 Radijska igra. KOPER 6.30, 6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Popevke; 8.30 Današnji gostje; 9.00 Operetne skladbe; 9.30 <20.000 lir za vaš spored*; 10.05 Juke box; 10.30 Znani pevci; 11.30 Latinsko-ame-riški ritmi; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.05 Tretja stran; 14.15 Polke in valčki; 15.30 Tope-pops; 16.20 Mladi izvajalci; 16.45 Anketa o italijanskih knjižnicah; 21.15 Simfonični koncert. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Protagonisti: dirigent L. Lud-wig; 9.00 Orkestri lahke glasbe; 9.45 Radijska priredba; 10.35 Telefonski pogovori; 11.35 Sestanek s P. Gagliardijem; 13.00 Hit Parade; 14.00 Zakaj in kako; 14.05 Juke box; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 15.55 Nove ital. pesmi; 16.10 Popoldanska oddaja; 17.35 Enotni razred; 18.00 Glasbeni aperitiv; 20.10 Kvizi; 22.15 Nove francoske plošče; 22.40 Radijska priredba; 23.05 Nove ital. pesmi. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 10.45 Podobe in glasba; 11.15 Arhiv plošče; 11.45 Sodobna ital. glasba; 12.20 Klavirske skladbe; 13.00 Medigra; 14.00 Glasba izven sporeda; 14.30 Portret avtorja: L. Peresi; 16.00 Komorna glasba; 17.25 Strani albuma; 17.45 Jazz; 18.45 Radijska priredba; 19.15 Večerni koncert; 21.30 Recital. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Ba- Kultuma panorama; 17.10 Vaši L 1.0:10 M*1™ c- Te_ desco; 10.20 Italijanska instrumentalna glasba: 10.55 Medigra; 11.45 Koncert; 12.30 Capriccio; 15.30 Operna glasba — stereo. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 17.00. 19.30 Poročila; 7.45 Infor-7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po- mativna oddaja; 8.10 Operna matineja; 9.06 Radijska šola; 9.35 pevci, vaše melodije; 17.30 Novo in moderno; 18.00 Simfonični koncert; 19.00 Poje Manuela; 19.30 Prenos RL; 22.10 Glasbeni kontrasti; 22.35 Večerni recital. NACIONALNI PROGRAM ročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz; 11.20 Puccini: »Mada- Pesmi ki plesi iz spevoigre «Ko- stana* P. Krstiča: 10.15 Pri vas doma; 12.10 Baritonist K. Orožim in pianist J. Šetinc; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Z ansambli me Butterfly»; 12.10 Kontrapunkt; 13.15 Šport in glasba; 13.30 Strnjena komedija; 14.00 Popoldanska oddaja; 16.00 Spored za otro- domačih napevov; 13.30 Pripor0-čajo vam...; 14.10 Igramo po željah mladih poslušalcev; 14.35 N*’ ši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.35 Glasbeni intormeztol 15.40 Dane Škerl: Serenada za $b dala; 16.40 »Rad imam glasbo*! 17.10 Človek in zdravje; 17.20 Ko°-cert po željah mladih poslušal' cev; 18.15 Dve Beethovnovi k»' vinski sonati; 18.50 Ogledalo n®' šega časa; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel Borisa Kova-Čiča; 20.00 25 let Komornega zbora RTV Ljubljana; 20.30 »Top-pops 13»; 21.15 Oddaja o morj° in pomorščakih; 22.15 Besede * zvoki iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaja; D.O® Zdravniška oddaja; 13.30 Dnevni*’ 14.00 Francoščina; 14.30 Nemšri' na; 17.00 Spored za najmlajš«! 17.30 Dnevnik; 17.45 Oddaja ** otroke; 18.40 Beethovnove skladbe; 19.15 Kulturna oddaja; 1»-« Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik: 21.00 Posebna reportjj' ža; 22.00 »Vivere insieme* — TV priredba; 23.10 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Jerry Le-wis; 22.05 Danes zvečer govori" mo o...; 23.00 Nagrada »Fiuggi*- JUG. TELEVIZIJA 20.00, 23.05 Poročila; 9.30 TV v Soli; 11.00 Angleščina; H-40 TV v šoti, panov.; 16.10 Osnov« splošne Izobrazbe; 17.45 Bratovščina Sii\)ega galeba, VII. dri! 18.15 Obzornik; 18.30 Popularna glasba; 19.05 Dobra soseda *•* stanje In prihodnost lulijansk^ Jugoslovanskih odnosov; 203« «Bretje Mara na dirkah«, amer-film; 20.00 Obletnica v hiši, 00 25-letnlcd PORLA. ŠPORT ŠPORT ŠPORT V TEKMI PROTI IRSKI Kdo bo nastopil namesto Rivere? , FIRENCE, 3. — v Covercianu se Američanu BiUyju Marshallu. F začela «operacija Irska*, tj. pri- Prave za drugo srečanje, ki ga bo NEW YORK, 3. — Manager Bruslja odigrala v torek, 8. decem- na Arcarija, svetovnega prvaka su-t"'a' na občinskem stadionu v Fi-1 perlahke kategorije, je sporočil, da ^ncah proti Irski, v okviru 6. izlo-skupine tekmovanja za evrop-p Pokal narodov. V tej skupini poleg teh dveh držav še Av-•Wja in švedska. Italijani so Av-že premagali na Dunaju z 2:1. ^iernnajst od osemnajstih skli-šnih igralcev je danes že prispelo l^verciano na skupne priprave lan je podpisal pogodbo, po kateri se bo Arcari v bližnji bodočnosti boril z Brazilcem Joaom Henriquejem. Srečanje bo veljavno za svetovni naslov, ni Da znano kdaj bo. a le še Anastasi1, ki je zadr-s svojim moštvom, Juventusom. Fot je znano, proti Irski ne bosta ^stopila standardna člana repre-•ritance Riva in Rivera. Riva ima “oinljeno nogo, Rivera pa ima po-sWovano stegno in mora v teh počivati. iestavljalec reprezentance. Valca-rj®,- se je tako zdaj znašel pred nalogo, s kom nadomestiti v odsotna igralca, ki sta bila .jučna člana moštva. 7.a namest-a*a Rive na levem krilu bo sko-gotovo postavljen Prati, več VJriant pa je, kar se tiče zamenja-^ za Rivero, ki je zmanikal šele J Zadnjem trenutku. Trenutno kaže, J® bo moral Valcareggi opraviti ?*aj premikov v ekipi, in sicer Boninsegna bi moral igrati, 2? Predvidevanjih, na mestu sredica napadalca, Mazzola bi se v fj* primeru «preselil» na desno pol-Prati pa — kot smo že prej *iali ■_ na skrajno levo. .Nekateri so predlagali Valcareggi-naj bi vključil ob tej priložnosti . Ptoštvo enega od mladih, novih ?ralcev Toda zvezni sestavljalec C?n>. da so vsa srečanja v tem e«Hovanju zelo pomembna in tež-S zato bi bilo vsako tveganje lah-],? usodno (čeprav igra tok—4 Tta-doma). Več novih igra' pa Preskusilo svoje moči v 1 pre-TUtančnem dresu v mednarodni pri-JrHfeki tekmi, ki jo bo Italija odi-2»a'a v Cagliariju prihodnje leto, , februarja. Te igralce bo «poteg-* 'z ekip «under 23» in «under 21», katerih je trenutno več zelo obe-■"čih mladih nogometašev, j bo vse reprezentante pregledi zvezni zdravnik, nato pa bodo JpUvili lažji trening. V soboto bo j? sporedu trening tekma proti mla-?Pskii ekipi Fiorentine, postavo re-rl^ntance, ki bo igrala proti Ir-Pa bodo Objavili v nedeljo ali ^eljek. BASEBALL Na svetovnem prvenstvu Italija predzadnja BARRANQIULLA, 3. — Danes se je vrnila v Milan prva skupina igralcev italijanske reprezentance baseballa, ki se je udeležila svetovnega amaterskega prvenstva. Italijani so zasedli predzadnje mesto. Pred njimi' so se uvrstile ekipe kot so Gvatemala, San Domingo in druge. V finalnem srečanju se bosta srečali Kuba in ZDA. Tekma bo v soboto. ODBOJKA Pokal evropskih prvakov Panini-lcgija 2:3 Poljska šesterka Legija iz Varšave je v Modeni pred 2.000 gledalci premagala v osmini finala tekmovanja za pokal evropskih prvakov, italijanskega državnega prvaka Pa-ninija iz Modene s 3:2 (10:15, 8:15, 15:13, 15:6). Poljaki so prva dva seta igrali zelo slabo in tako si je Panini zagotovil prednost dveh nizov, po katerih je kazalo, da bo slavil gladko zmago. Toda Legija je igrala od seta do seta bolje, na mreži je bila skoraj neustavljiva, z izredno pestro in duhovito igro je potisnila domačine v obrambo ter jih nato v zadnjih dveh nizih «zmlela». Povratno srečanje bodo odigrali 6. decembra v Varšavi, zmagovalec tega dvoboja pa se bo nato pomeril z vzhodnonemško šesterko Leipzig, ki sodi med najmočnejše klube na svetu. V PRIJATELJSKI TEKMI Močan odpor Kanala šesterki ARC Linee Kanalčani se bodo 8. decembra pomerili tudi z Borom V prvem srečanju drugega kola tekmovanja za pokal evropskih prvakinj je v Sestu San Giovanni italijanska ekipa GEAS premagala jugoslovansko peterko Vojvodino s 67:52 (26:37). ^ ATLETIKA V SOFIJI LETA 1971 Norme za dvoransko evropsko prvenstvo ->i jttsloo Ker postajajo tudi dvoranska a-tletska tekmovanja vedno bolj priljubljena, prihaja na take prireditve vedno več tekmovalcev. To pa seveda povzroča organizatorjem precejšnje skrbi, saj lahko sprejmejo na tekmovanja v dvoranah manj atletov, kot na stadionih. Ker je tudi za nastop na prihodnjem evropskem dvoranskem atletskem prvenstvu, ki bo 13. in 14. marca v Sofiji, veliko zanimanje, je evropski odbor Mednarodne atletske zveze določil norme za nastop na tej prireditvi, da bi tako omejil število nastopajočih, oziroma, da bi dvignil kakovost tekmovanja. Norme so naslednje: MOŠKI 60 metrov: 6”6 400 metrov: 48”8 800 metrov: 1’51’T 1500 metrov: 3’48” 3000 metrov: 8’05” 60 metrov ovire: 0 7”9 skok v višino: 2,12 m I skok v daljino: 7,60 m skok s palico: 5 m troskok: 15,80 m met krogle: 18 ni ŽENSKE 60 metrov: 7”5 400 metrov: 5”6 800 metrov: 2’10” 1500 metrov: 4'25" 60 metrov ovire: 8”6 skok v višino: 1.75 m skok v daljino: 6.20 m met krogle: 15,50 m Vse te rezultate morajo tekmovalci, ki žele kandidirati za nastop na evropskem dvoranskem atletskem prvenstvu, doseči ali preseči v dobi od 1. novembra letos do 28. februarja 1971. OLIMPIJSKE VESTI Hodl«r odgovarja Averyju Brundagu BERN, 3. — Predsednik Mednarodne smučarske zveze, Marc Ho-dler, je danes odgovoril na obtožbe predsednika Mednarodnega olimpij-1 skega odbora, Averyja Brundaga, glede profesionalizma desetih smučarjev, ki sodijo med najbolj znane tekmovalce tega športa na sve tu. Brundage je namreč pred časom izjavil, da teh deset smučarjev ne bo moglo nastopiti na olimpijskih igrah v Sapporu. Hodler ni hotel razkriti vsebine svojega odgovora, izjavil pa je, da je Mednarodna smučarska zveza u- bi — po obtožbi Brundaga — sodelovala proti plačilu tudi prej omenjena deseterica tekmovalcev. Predsednik Mednarodne smučarske zveze je tudi poudaril, da niso doslej še nobenega od omenjene deseterice suspendirali. v: BOKS Duran zamudil travniški pregled RlM, 3. — Carlos Duran, bivši ?Vak boksarske srednjetežke kate-se danes ni predstavil zdrav-?£}. ki bi ga moral pregledati pred C~lšnjim dvobojem z Dancem To-S0111 Bogsom, ki mu je pred krat-rf1 odvzel naslov evropskega pr-«®*a. Prireditelj srečanja Kodolfo Slatini je izjavil, da se bo Duran C^ko predstavil zdravniku jutri, pden se bosta z Bogsom stehtala j* da torej jutrišnji dvoboj ni v ^amosti. , Jibranove zamude je bil menda F*v taksi, ki je vozil prepočasi iz b?®e. kjer je Duran treniral, do Clrria in ko sta Duran in njegov I et>er prišla, nista našla več niko-“ar- Durana bo ta zamuda stala izletno od 5.000 do 15.000 lir, zdravih pregled pa bo prestal jutri, zmenjenem času pa Je bil ,‘toten Bogs, ki ga je zdravnik Jr?I zdravega kot ribo, kot je bilo ^skovati. j 10to Bogs je mlajši od svojega ‘Živalca Durana, ima pa vedno sit-,°*ti s tehtnico. Meja srednjetežke J*"*8orije je 72,574 kg, Duran pa tffadi svoje telesne konstitucije zelo zko doseže to težo. Tudi danes je ital nekaj sto gramov več, kar bo jutri moral zgubiti. V primeru bi Bogs izzval novega sve-cvuega prvaka srednje kategorije flosa Monzona. « • ft BERLIN, 3. — Nekdanji evropski ------------- . ilvak boksarske težke kategorije vedla skrbno preiskavo glede po-£a.uec Manuel Ibar Urtain, se bo : letnih treningov v Mammoth Moun-00111 29. decembra v Berlinu proti I tainu, v Kaliforniji, na katerih naj 1. — 3. - 4. — 5. - 1. Fasanella 2. Etelcar Pcho Ampital Samoa Quivola Ciuffolotto Ouerero Natante Cardillo Desidertft 1. 2. 1. 2. 1. 2. 1. 2. 1. 2. Joris 1 2 1 2 1 X 1 1 1 X X 2 KANAL - ARC LINEA 1:3 (13:15, 17:19, 15:8, 7:15) Gledalcev 200. Sodnika Hvala in Slokar (Nova Gorica). KANAL: Tušar, Berdon, Bukovec, Bavdaž, Kolenc, Perše, Žnidarčič, Paravan. ARC LINEA: Pavlica, Dragan, Veljak, Grilanc, Cipolla, Sgornba, Pelarini, Manzin, Tipi. Nabito polna dvorana je že od vsega začetka z vidnim zadovoljstvom spremljala tekmo, ki je bila izredno lepa in borbena. Mimo lahko trdimo, da takšne tekme Kanal še ni videl. Gostje, izredno uigrana ekipa, so prikazali igro, katero smo lahko samo občudovali. Domačini pa se nasprotnika niso ustrašili, temveč so se že od vsega začetka uspešno branili. Že v prvem setu so prisilili nasprotnika, da je pokazal res vse kar zna. Drugi set so gostje odigrali še siloviteje, domačini pa so igrali verjetno tako kot še nikoli. Gostje so tudi ta set (z velikim naporom) dobili. Tretji set pa je v dvorano vnesel veliko veselja. Domačini so vsilili gostom svojo igro in so, ne le bili boljši od njih, temveč so goste gladko premagali z izredno igro predvsem z uspelimi blokadami. V četrtem setu pa so gostje zopet zaigrali tako kot je treba in spet odločili v svojo korist, kar jim je prineslo tudi končno zmago O tekmi samo to: odlično v vseh pogledih, tako po organizaciji, kot po izvedbi in izredni igri, ki so jo pokazali igralci obeh moštev. Nov dokaz, da so odbojkarji Kanala izredno uigrana ekipa, ki se bo v nadaljevanju prvenstva upravičeno potegovala za najvišii republiški na slov. V Kanala še ne bodo mirovali, saj se bodo že v torek doma, 8. decembra pomerili z odbojkarji Bora iz Trsta, ki z uspehom tekmujejo v B ligi italijanskega prvenstva. V januarju prihodnjega leta pa bodo gostom iz Italije vrnili obisk in s tem končali predprvenstvene priprave, ki bodo po mrteriju nekaterih več kot koristne za težke in naporne tekme v spomladanskem delu prvenstva. Rajmund Kolenc PRED PRIHODNJIMI ZIMSKIMI OLIMPIJSKIMI IGRAMI Februarja v Sapporu na Japonskem predolimpijsko zimsko tekmovanje Mesto so ustanovili pred 100 leti in bo kmalu štelo milijon prebivalcev Trentin v Hallenstadioou v Zilri-chu. Trentin je kilometer prevozil v času 1’02”44. Prejšnji rekord je pripadal istemu kolesarju (r04"08). NOGOMET Pokal sejemskih mest Pecs Dozsa-Juventus 0:1 PESC, 3. — Italijanska nogometna ekipa Juventus iz Turina je premagala madžarsko moštvo Pešci Dozsa z 1:0 (1:0). Tekma je bila veljavna za osmino finala tekmovanja za pokal sejemskih mest. Povratno tekmo bodo odigrali 16. decembra v Turinu. LONDON, 3. — Po svetovnem nogometnem prvenstvu 1966, ki je bilo v Wembleyu, je angleška reprezentanca odigrala na tistem igrišču 17 tekem, ki si jih .je ogledalo milijon 600.000 gledalcev. ■niHiiiMiiiiiiitiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiMiiuminiiMmiiiiiiiiiHHiHiHHHiHuiiiiiniHniHMiHMMiiiMiMiii** Pred dnevi so Japonci objavili vest, da bo v februarju prihodnje- Vsako leto v Sapporu prirejajo snežni festival, med katerim Japonci izdelajo iz snega In ledu čudovite kipe MOŠKI ODBOJKARSKI TURNIR ČRPA Drevi Breg-Polet Tekma bo na stadionu «1. maj» KVOTE 12 — 120.024 lir 11 - 7.590 Ur 10 — 1.301 lira ...................................................iiiiiiniHUniiiiiiiiioiiiiiniiiinnP>f» NA MEMORIALU M. FILEJA 1970 V GORICI Največ prvih mest za Dom V tretjem kolu predprvenstvene-ga turnirja se bosta v domačem derbiju pomerili ekipi Brega in Poleta. Ekipa Poleta, pod vodstvom Neubauerja, stalno izboljšuje svojo igro in tudi uspehi ne izostajajo. Poletovci so namreč izredno presenetili, ko so v štirih setih prema- , . ..._____gali kar kandidata za končno zrna tej _ mrtvi_ dobi ^ odbojkarji ekipo CRDA manj sreča so imeli proti ekipi Acegata, s katero so izgubili po petih borbenih setih, ko so v četrtem setu imeli že zmago v rokah. Kljub temu pa je Polet pustil zelo dober vtis. Breg se je po neverjetno slabem nastopu proti drugi ekipi Alpta takoj «po pravil* na nedeljskem turnirju in tako potrdil naše mnenje, da je moštvo naletelo le na izredno slab dan. Nedeljski nastop nam je torej ponovno dokazal, da je Breg dokončno premostil krizo. Vsi igralci so tokrat igrali precej dobro, in kar je riajvažnejše, zelo dinamično. Prav š' teko dinamiko igre so se lahko upirali bolj kvotiranim ib bolje pripravljenim nasprotnikom. Tudi sistem je bil boljši in velik napredek so igrald pokazali še v bloku. Pii vsem tem pa smo še zelo daleč od igre, ki jo brežanska ekipa lahko pokaže z igralci, ki jih ima sedaj na razpolago. Derbi med obema ekipama bi moral biti torej izreklo zanimiv, saj bo to tekma med šesterkama, ki starino «raseta». Po zadnjih nastopih obeh ekip ne bi vedeli, katero bi označili kot favorita, saj sta precej izenačeni. Če je Polet boljši v skupni igri in v sistemu, imajo Brežani nekoliko boljši napad in tudi obrambo. Končni izid bo verjetno odločila psihična vzdržljivost: zmaga bo pripadla tistemu, ki bo znal no raste in bo leta 1972 štelo okrog milijon prebivalcev. 6. K. NOGOMET MILAN, 3. — Športni sodnik italijanske nogometne zveze je diskvalificiral igrišče Monze za pet prvenstvenih tekem, zaradi izgredov ob koncu tekme med Monzo in Brescio. AMSTERDAM, 3. KOLESAKSTVO ŽENEVA,. 3 — Mednarodna kolesarska zveza je priznala svetovni rekord na razdalji enega kilome- tra z letečim startom, ki ga je 15. novembra postavil Francoz Pierre Pred nekaj dnevi je bilo v mali dvorani Katoliškega doma v razdeljevanje nagrad v okviru tekmovanja /a prehodni pokal «M. ja» Ob tej priložnosti }c bilo ob prisotnosti občinskega odbornika Mol-scja, predsednika Soriške Pro loco dr. Pellisa in drugih Predstavnikov razdeljenih več pokalov zmagovalcem raznih športnih panog. Naj-več prvih in drugih mest v posameznih panogah si je priborilo društvo «Dom» iz Gorice. Na sliki vidimo njihovega trenerja Jožeta Ceja, ko prejema zasluženi pokal reprezentanc. Povabili so tudi predsednike društev, katerim tii tekmovalci pripadajo, kot tudi njihove trenerje. Na tej prireditvi, katero imenujejo «sinji božič* (Natale azzurro) bodo vse reprezentante nagradili, prav tako pa bodo nagradili tudi povabljene predsednike in trenerje, poleg teh pa tudi mednarodne sodnike in zvezne zdravnike. Posebna priznanja bodo prejeli tudi športni časni karji, ki so v svojih časopisih s članki prispevali k širjenju odbojkarskega športa. Seznam nagrajenih reprezentantov je naslednji: IMIoški * Antonini, Balsotti, Bertolotto, Bar bieri, Benandi, Carbone, Castiglia-ni, Ceccato, Collova, DalVOlio, De Angelis, Devoti, Egidi, Errani, Fan-fani, Fegmo, Fusaro Giannellmi, Giovenzana, Goldoni, Innocenti, Mar-chese, Martelli, Mattioli, Montch-si, Morandi, Nannini, Nassi Nen-cini, Pellissero, Pilotfi, 'Ragazzi. RiC- ci, ftiflaldi, Roncorom, Seleših* Sibani, Vannucri, Klavdij Veljak Valter Veljak. ..................... ženske: Belletti, Bertelli, Bertozzt, Came rin, Camillotti, Calppellini, Casari-co, De Lorenzi, De Savi, Fabbi, Fo-restelli, Garavaldi, Jaffaldano, Jul-li, Manicardi, Mazza, Monta tiari, Morelli, Natali, Sonja Pernarčič, Pezzoni, Pulcini, Remuzzi, Riva, Salsi, Santunione, Sapori, Zaccarel-li, Žago, Ventura. Koristna pobuda SPDT Številna udeležba na mladinskih izletih ga leta v Sapporu prvo predolimpijsko tekmovanje, na katerem bo nastopilo okrog 300 tekmovalcev iz vseh dežel, kjer so zimski športi razviti. VOst je seveda poživila zanimanje za olimpijske igre, zlasti ker do takrat ne bo na sporedu nobenega svetovnega prvenstva v smu Čanju. Sapporo, japonsko mesto, kjer se bodo odvijale XI. zimske olimpijske igre leta 1972, je bilo ustanovljeno komaj pred 100 leti. Iz majhnega in nepomembnega naselja ribičev in lovcev se je razvila današnja moderna prestolnica severnega otoka Hokkaido z nad 800.000 prebivalci. V prijateljski nogometni tekmi je reprezentanca Nizozemske premagala Romunijo z 2:0. Prvi polčas se je končal pri izidu 1:0. Oba gola je dosegel Cruyff. Sodil je Škot Whartan. avtomobilizem MONTECARLO, 3. — Prireditelj-ski odbor je sporočil, da se je za prihodnji rally Montecarlo že prijavilo več kot 240 posadk, kar predstavlja približno 15 odst. več kot lani. Rally bo od 22. do 30. januarja 1971. ohraniti mirnejše živce. To bo torej tekma, ki si jo bo vredno ogledati, zlasti še, ker jo bodo odigrali v telovadnici na stadionu «1. maj». Srečanje bo na sporedu danes, ob 21. uri. S. R. Na pobudo FIPAV Tudi Pernarčičeva in R. ter V. Veljak med nagrajenci V ponedeljek, 7. decembra, bo Italijanska odbojkarska zveza sklicala v Firencah (na pobudo predsednika prof. Giancarla Giannozzi-ja) družabni sestanek vseh tistih odbojkarjev, ki so v letu 1970 nastopili v mednarodnih srečanjih v vrstah raznih Italijanskih državnih Mladinski izleti Slovenskega planinskega društva Trst še nadalje zelo lepo uspevajo. Preteklo nedeljo se je izleta na Kokoš nad Bazovico udeležilo kar 27 naraščajnikov med 5. in 12. letom starosti. Ker so se izleta udeležili tudi mnogi spremljevalci otrok je bilo na tem izletu skupno kar 57 oseb. Istega dne jutraj so se udeležili mladinskega izleta tudi prose-ški otroci. Za cilj so si izbrali Sv. Primož; na vrh te vzpetine pa se jih je povzpelo 40. Te številke jasno potrjujejo, da je padla zamisel SPDT o mladinskih izletih na nadvse plodna tla. NAMIZNI TENIS Kitajska namiznoteniška reprezentanca bo nastopila 19. decembra tudi v Ljubljani. Pred tem bodo Kitajci 18. decembra igrali v Zagrebu. Najstarejši znaki civilizacije kraja, kjer danes leži Sapporo, segajo v leto 1590. Gre za ostanke lovskega orožja sicer miroljubnega plemena Ainu. Pleme Ainu je bilo nekoč edino na otoku. Preživljalo se je z lovom in ribolovom in tavalo po otoku v iskanju toplejšega bivališča za zimo. Zanimivo je, da pleme Ainu ne pripada rumeni, temveč beli rasi. Dandanes so Ainuji kot narod skoraj povsem izginMi. Nedotaknjenih je ie pekaj naselij, sicer pa so se pomešali z Japonci. Z juga so se Japonci najprej na-šettfrna^fajtf, kjmdttods leži mesto- Hakndato, to je na skrajnem južHem'.deKl»'otoka; -kasneje pa so pi-odrli- tudi ‘V notranjost. Iz arhivov mesta Sapporo je razvidno, da so se prvi* Japonci naselili leta 1857. Leta 1886 je postal otok Hokkaido prefektura (japonska upravna enota), Sapporo pa je že štel 15.000 prebivalcev. Leta 1922 je Sapporo dobil lastno mestno upravo m je bil s 127.000 prebivalci 13. po velikosti v Japonski. Ker je Sapporo zelo mlado mesto je bilo zgrajeno po modernem urbanističnem načrtu. Mesto leži na ravnini Ishikari, široki oziroma dolgi 42-45 kilometrov in je obdano z razmeroma nizkimi gorami, če upoštevamo, da se bodo na njih odvijale zimske olimpijske igre. Danes je Sapporo izredno živahno trgovsko, industrijsko in turistično mesto, ki nikakor ne zaostaja za ostalimi japonskimi mesti. Ima tudi 90 let staro univerzo. Z glavnim mestom dežele je Sapporo povezano z letali in železnico. Kot sedež zimskih iger leži Sapporo precej na jugu. Približno na isti zemljepisni širini kot Firence. Za ugodne »nežne razmere se mora otok Hokkaido zahvaliti mrzlim zračnim tokovom iz Sibirije, mraz pa nikakor ni prehud. Olimpijske igre bodo v februarju, v mesecu ko je v Sapporu srednja temperatura —4,55 stop. C. Dolgoletne statistike prikazujejo še srednjo najvišjo temperaturo —1 stop. C ln najrvižjo —11 stop. C. Sapporo je že dolga leta center japonskega zimskega športa, posebno pa še smučarjev, katerih je na Japonskem nad 6 milijonov. Mesto stal- Urniki predsmučarske telovadb« SPD Trst Slovensko planinsko društvo — Trst sporoča, da se bo v raznih krajih odslej odvijala predsmučar-ska telovadba po naslednjih urnikih: ODRASLI Trst licej Prešeren (Vrdelska cesta) ob ponedeljkih in četrtkih od 20.45 do 22. ure. NAJMLAJŠI Sv. Jakob ob torkih v Ul. Montecchl in ob petkih v telovadnici nižje srednje šole v Ul. Frausin od IB. do 17. ure. Sv. Ivan ob sredah od 16. do 17. ure f telovadnici šole Z. Zois. Barkovlje ob torkih in petkih od 17.30 do 18.30 v prostorih prosvetnega društva v Ul. Cerreto. Prosek ob sredah in petkih od 18. do 19. ure v prosvetni dvorani. Sv. Križ ob torkih in petkih od 16. dp .t 17. ure v dvorani PD A. Sirk. Dolina (otroci) ob petkih od 13. do 1C. ure in (odrasli) ob istih dneh od 16. do 17. ure v telovadnici šole Š. Gregorčič. OBVESTILA SPDT Trst obvešča, da v nedeljo, 6. decembra odpade napovedani pričetek smučarskega tečaja, zaradi pomanjkanja snega. Tečaj se prenese na nedeljo, 13. decembra. Vpisovanje spremljevalcev in izletnikov, so nadaljuje v Ulici Geppa 9/II. SPDT naproša za takojšnji vpis. ker v nasprotnem primem, ne more zagotoviti sedeža. * * * SPD Trst vabi mladince, posebno pa tečajnike, da se v nedeljo, 6. decembra udeležijo PREDSMUČARSKEGA TRENINGA na društvenem zemljišču v Bazovici. Na programu bo telovadba, Igre ter «kronotekmovanja» v urnosti in hitrosti. Morda bo prirejen izlet na Kokoš ali v Glinščico. Zbirališče ob 9.15 na zemljišču SPDT (poleg nogometnega igrišča). Avtobus za Bazovico pelje iz Trsta ob 8.30 s Trga Oberdan. * * * Športni krožek Kras organizira jutri, 5. t. m. ob priliki prvenstvene tekme Libertas Padova — Kras, izlet v Padovo. Vpisovanje pri vaških poverjenikih; odhod bo jutri, ob 15. uri iz Zgonika. <_______________ toda to prizadevanje se je izjalovilo. Fašizem je doživel ne- izogiben polom. . ......t mm....HM'.. ..... ...-f—— - Leopold Krebelj Prvi bataljon Istrskega odreda t/ burnih dneh vseljudskega upora ob italijanski kapitu-■ V ladji niso vrli vaščani Ostrožnega brda v upornosti „ in borbenosti zaostajali za drugimi Brkini in ti ne Kraševci, Vipavci in drugimi Slovenci v Primorju. Tako ,ot so stali v prvih vrstah v boju proti fašistični raznarodo-yni politiki pred vojno in med prvimi leta 1941 zgrabili za 0rr>*ie (saj je odšlo v zadnjih mesecih 1941 in do začetka j942 samo iz Maslove-Bečanove družine sedem članov l partizanske enote, kar je verjetno edinstven primer im Pri,aotskem) so se odzvali klicu Osvobodilne fronte tudi 1 * la unih septembrskih dneh 1943 in razorožili italijansko ®0,adfco v vasi ter se vključili v hitro formirane enote BRKIN-S*0 . BISTRIŠKEGA PARTIZANSKEGA ODREDA. Nacional-1° zatiranje in socialne krivice, ki jih je prizadejal fašizem ljudstvu, so tudi kmečkega človeka nenehno spodbu-na žilav in vztrajen bo) in v njem budile upanje v pra-'6ne)ši jutrišnji svet. Zato je bil sleherni za boj sposoben potencialni sovražnik okupatorja in kandidat za NOVJ. j nevarnosti so se zavedali tudi fašistični oblastniki, zato 0 Poskušali zlasti februarja in marca 1943 z množičnimi ]p°klicl v kazenske bataljone italijanske vojske, internacijami n deportacijami preprečiti vstop Primorcev v enote NOVJ, MOJ POVRATEK S SICILIJE IN VSTOP V NOV Kot ogromni večina primorskih fantov je bila, tudi meni onemogočena vključitev med slovenske partizane pred italijansko kapitulacijo. Ob zavezniškem izkrcavanju na Sicilijo 10 julija 1943 sem bdi v neki rezervni enoti italijanske vojske v vasi Saleme pri Trapaniju. Ta je takoj razpadla, potem pa smo se posamič ln po skupinah prebijali proti domu, trdno odločeni, da se vključimo v prvo partizansko enoto, s katero bomo dobili zvezo. Po najraznovrstnejšah peripetijah in več kot poldrugem mesecu potovanja nam je petim Slovencem končno le uspelo priti do Tržiča, od tam pa sem z dvema prijateljema — Ivanom Rapotcem iz Gornjih Ležeč in nekim Postojnčanom ob kapitulaciji prispel čez Kras in Vremščico v Gornje Leteče pri Divači ter se takoj vključil v vseljudski upor, ki so ga organizirali aktivisti južnoprimor-skega okrožja na območju Brkinov. Najprej sem sodeloval v enotah Brkinsko-bistriškega odreda pri razoroževanju italijanskih vojaških enot, nato pa so me tedanji voditelji upora Anton Dougan — Branko, Lojze Maslo ln Stanko Margon — Iztok, s katerimi sem se te prej poznal, vključili v posebno zaledno četol), ki je zbirala in pod Kovčicaml varovala opre mo in orožje, zaplenjeno 1. italijanski motorizirani diviziji (I. divlsione «celere» Eugemdo dd Savoia), ki je imela približno 1) Glede organizacije zalednih čet je izdal štab XIV. divizije 12. 9. 1943 podrejenim enotam posebno okrožnico, v kateri jih je opozoril, naj ne puščajo nobenih enot za čuvrnje skladišč pač pa naj skupaj s krajevnimi organizacijami OF ustanovijo «poeadki-ake čete*. 10000 mož, ln drugim manjšim enotam, ki so se umikale po cesti Reka — Trst in čez Brkine proti Trstu in Italiji. Borci te čete smo skupaj s terenskimi odbori OF in prebivalo! zbirali po vaseh orožje in opremo in vse to na vprežnih vozovih prevažali v posebna gozdna skrivališča. Največje takšno skladišče je bilo v dolini med Brezovim brdom in Kovčicami, kjer Je bilo večje število kamionov, nekaj oklepnih vozil, štabna oprema za radijske zveze, ogromno orožja itd S tem orožjem se je oborožila okoli 20. septembra ustanovljena Brkinska brigada, ki Je imela več kot tisoč borcev, še več pa ga Je ostalo in so ga pozneje rabile enote Istrskegn odreda, precej pa smo ga prepeljali v Slovenijo. USTANOVITEV ISTRSKEGA ODREDA IN VKLJUČITEV NASE ZALEDNE ČETE VANJ Ko se je 1. oktobra začela velika nemška ofenziva (Wolken-bruch II) proti osvobodilnemu gibanju na območju južne Primorske ln Istre, v kateri so sodelovale 71. in 44. pehotna ter 24. tankovska divizija ter SS enote, so se najprej razvili boji ob cestah, ki obkrožajo Brkine, nato se je Brkinska brigada v no« od 1.—2. oktobra umaknila na Mašun. Njena dva bataljona (1. tn 4.) sta bila 2. oktobra v Kldvnlku pri Ilirski Bistri« razbita, medtem ko sta se 2. In 3. v no« na 3 oktobra 1943 srečno prebila na Mašun. Potem je prišlo 5. in 6. oktobra 1943 do hudih bojev med Neon« in Sercerjevo brigado na Artvižah in Barki, toda v no« na 7. oktober so se tudi Šercerjev« umaknili na Pivko. Naša zaledna četa se teh bojev ni udeležila, pač pa je njena patrola, v kateri sem bil tudi Jaz, spremila 4. oktobra komandanta Toneta Vidmarja — Luko iz Brkinov na Mašun ter se naslednjo noč vrnila v Brkine. Izkušnje, pridobljene v bojih med nemško ofenzivo v Požgana Zupančičeva hiša v Materiji (14. septembra 1943). V ospredju mama Zupančičeva pred ruševinami lastnega doma prvih dneh oktobra v Brkinih in Istri, so pokazale, pozneje pa zaplenjeni in po vojni objavljeni sovražni vojaški dokumenti potrdili, da pripisuje nemška komanda temu območju zaredi goste prepletenosti s pomembnimi strateškimi komu-nr)ka«jami v svojih načrtih izreden strateški in vojno-taktdčni pomen. Zaradi neustreznih geografskih razmer pa niso bili ne Brkini ln ne Istra primerni za dolgotrajnejše zadrževanje in manevriranje večjih partizanskih enot, kot so bile brigade, divizije idr.. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo Podružnica Uprava TRST GORICA TRST Ul. Montecchl 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul. Montecchi 6/II Telefon 95 823 Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 37 338 Naročnina Mesečno 950 lir — vnaprej, četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posamezna številka v tednu in v nedeljo 70 par, mesečna 10 din, letna 100 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-2^1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon ^ Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: rrg°vskl 15®| finančno - upfavni 300, legalni 400, osmrtnice 150 lir. »Mali oglasi* a . beseda. Oglasi za tržaško in goriško pok ra ii no se nnar°^‘° ,fr'Tana,, Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicitš 4. decembra 1970 Izdaja in tiska ZTT-lt** SREČEN ZAKLJUČEK PO DVOMESEČNEM JETNIŠTVU Quebeški gverilci so osvobodili angleškega diplomata Jamesa Crossa Policija obkolila poslopje, kjer je bil diplomat priprt - Ugrabitelja bosta odpotovala na Kubo MONTREAL, 3. — Quebeški prvi minister Robert Bourassa je sporočal danes zvečer, da je bil angleški diplomat James Richard Cross po dveh mesecih osvobojen. Z avtom kanadske policije so ga prepeljali na otok S. Helene pri Montrealu. Okoli 1000 policijskih agentov in vojakov je obkolilo davi neko hišo v Montrealu, kjer so ugrabitelji skrivali angleškega diplomata. Zdi se, da so policijske sile zasedle področje okoli poslopja zaradi telefonskega sporočila neke neznane osebe. Da bi preprečila spopade, ki bi utegnili povzročiti žrtve med civilnim prebivalstvom, je policija izolirala celotno področje okoli hiše, kjer so domnevali, da se skrivajo ugrabitelji. V ta namen so prepovedali vsakršen promet vozil na tistem področju ter so napolnili vse bližnje ulice z gostim kordonom vojaških in policijskih avtomobilov. Pogajanja policijskih oblasti z Ugrabitelji so trajala več ur. Nenadoma se je iz zastraženega področja pripeljala kolona avtomobilov. Na enem od avtomobilov so bila okna zasilno zastrta s časopisnimi listi. Opazovalcem pa se je vseeno posrečilo, da so opazili v njem diplomata Crossa in dva ugrabitelja. Kolona avtomobilov se je odpeljala proti otoku S. Helene. Na tem otoku obstaja že več tednov diplomatska suverenost kubanskega veleposlanika v Kanadi. U-grabiteljd so po slovesni obvezi kanadske vlade dobili dovc Vanje da pod zaščito kubanskega diplomata lahko zapustilo Kanado za Kubo v zameno za življenje angleškega diplomata. Ugrabitelja, ki sta se pripeljala skupaj s Crossom na S. Helene, sta Jacques Lanctot in Marc Carboneau. Pozneije je James Cross telefoniral ženi v Švico ter se raztovarjal s kanadskim predsednikom Tru-deaujem. Ugrabitelja bosta odpotovala s helikopterjem na 30 km oddaljeno letališče, od koder ju bo kanadsko vojaško letalo prepeljalo na Kubo. Član «Mansonove družine» se je predal policiji LOS ANGELES, 3. — Medtem ko je proces proti »Satanu* Charlesu Mansonu zastal zaradi odsotnosti branilca Leslie Van Heutenove, ki je skrivnostno izginil, se je predal policiji neki drugi član «družine», ki so ga že precej časa iskali. 27-letni Bruce Rkis se je bos in z dolgo brado predstavil na procesu. Objel in poljubil je ostale navzoče člane «družine» ter se mirno predal policistom. Mladeniča so iskrni zaradi umora glasbenika Garyja Hinmana, do katerega je prišlo julija 1969. Zaradi istega umora so že obsodili na smrt drugega člana ♦družine* Roberta Beausoleila. Zdi se, da sta pri umoru sodelovala tudi sam Manson in Susan Atkins. Nemščina v Poadlzju ni tuj jezik no v Italiji*. Pokrajinski zdravnik, meni namreč, da bi morali vsi izdelki, na katerih je listek z napisom v tujem jeziku, nositi tudi točno oznako, da so izdelani v Italiji. Na »spornih* steklenicah je bil listek z napisom: »Vino genuino — Natunvein — g. Ettmeir — Bolzano — Imbottigliato alTorigine — Original Abfullung*. Predsednik sodišča dr. Giorgio Pellegrini je utemeljil odločitev z izjavo, »da je uporaba nebškega jezika v pokrajini (Bočen) popolnoma enakovredna uporabi italijanskega in da ne more na noben način biti nemščina upoštevana kot tuj jezik*. PRAGA, 3. — Po 150 letih so v Pragi ugotovili, da je neki češki rokopis, ki so ga postavljali v rrednji vek, goljufija. Policijski strokovnjaki v Pragi so z laserje-vimi žarki ugotovili, da rokopis iz Ralova, ki so ga »odkriti* leta 1817, ni nič drugega kot umetno sestavljen tekst, ki ga je napisal ob začetku prejšnjega stoletja kustos nacionalnega muzeja v Pragi Vaclav Hanka. Zaradi te ugotovitve, je veliko število študij in knjig o tem rokopisu, na katerem naj bi temeljila lingvistika, literatura in zgodovina stare Češke, postalo nepomembno. Avtentičnost rokopisa so začeli proučevati že leta 1880, kajti tedaj so strokovnjaki opazili nekatere nepravilnosti; toda dokument, ki je napisan na originalnem srednjeveškem pergamentu, s ka- terega so prej odstranili originalen napis, je tehnično tako popoln, da strokovnjaki svojih dvomov do danes niso mogli dokazati. Zdi se, da je kustosa vodila pri falsificiranju želja, da bi dokazal, da je češka kultura starejša od nemške, ki so jo Čehom že od konca 17. stol. vsiljevali. KAKO SO EGIPČANI GRADILI PIRAMIDE Potem ko so strokovnjaki obširno razpravljali o tem, kako so stari Egipčani gradili svoje piramide, so sprejeli teorijo, ki jo je prikazal v svojem filmu »Deset zapovedi* »Cecil B. De Mille. Za gradnjo vsake piramide je 100 tisoč delavcev potrebovalo dvajset let — kamnite sklade so ročno porivali po nagnjeni ravnini brez kakršnega koli stroja. Toda sedaj je neki upokojeni ameriški inženir izdelal novo teorijo. Piramide je gradila posebna kasta 3000 izvedencev, na lažji način kot je prej opisani in sicer s pomočjo enostavnega lesenega stroja, kd je bil po svojem delovanju podoben gugalnici. Inženir iiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimnnitniiiiiiiHiiiiNiiiiiniiiiiiiminMiiiMiiimiiiMniimiiiiiia PRED OBISKOM V HONG KONGU Papež Pavel VI. prispel iz Sydneya v Džakarto Nujnost zmernega nastopa na meji z LR Kitajsko BOČEN, 3. — Boeensko sodišče je odločilo, «da nemščina ni tuj jezik v Poadižju*, in je na osnovi te odločitve zavrnilo zahtevo pokrajinskega zdravnika iz Belluna, ki je prijavil proizvajalca vina, ker na steklenicah ni bilo oznake »Prideia- DŽAKARTA, 8. — Danes je papež Pavel VI. prispel v Džakarto, največje indonezijsko mesto, ki šteje več kot 4 milijone prebivalcev, ki so po večini muslimani. Papeža je sprejel na letališču predsednik Indonezije Suharto, ki je poudaril, da indonezijski katoličani sodelujejo z drugimi verskimi skupnostmi za napredek države. V Indoneziji, ie poudaril predsednik Suharto, jo zajamčena popolna verska svoboda po oetih načelih »Pantiasila*. ki so osnova indonezijske ideologije. Ko je oapež stopil z letala, se je nekoliko opotekel, toda predsednik Suharto in neki drugi duhovnik, ki je bil blizu, sta ga pridržala. Pavel VI. je nato odšel do stolnice v Džakarti. Po poti so ga spremljali policijski agenti, toda na pločnikih je bilo zelo malo ljudi. Pred stolnico, ki je zgrajena v gotskem slogu, se je zbralo okoli 400 ljudi, v notranjosti pa .je bilo kakih 1.200 duhovnikov in nun. indonezijskih in tujih. V svojem po zdravu prisotnim katoličanom je papež Pavel dejal, da .je prišel od zelo daleč, da bi dokazal svojo skrb za vse cerkve. Na obisku v Džakarti je papež Pavel VI. poudaril odprtje katoliške cerkve do vseh vprašanj, ki tarejo današnji svet ter še posebej tersko strpnost do indonezijskih VAL ZASEDB IN STAVK V ITALIJANSKIH ŠOLAH Dijaki zahtevajo reorganizacijo šole Zahteve visokošolskih študentov - Atentati pred milanskim znanstvenim licejem mnogih italijanskih mestih se I svojih ciljev*. I ju je jo zasedbe in stavke sred-1 Bari — Samo v štirih šolah se V nadaljujejo nješolskih dijakov, ki zahtevajo reorganizacijo italijanske šole, primerne programe in prostore. Marsikatera šola stavka iz solidarnosti. Bologna — Znanstveni licej »Fer-mi» so danes simbolično zasedli tudi starši, da bi na ta način protestirali zaradi zamud pri šolskem programu. Parma — Dijaki znanstvenega liceja «Guglielmo Marconi* so danes zasedli šolo, da bi izrazili svojo solidarnost z dijaki učiteljišča in tehničnih zavodov. V tehničnem zavodu za geometre v Fidenzi so dijaki uvedli samoupravljavni sistem: dijaki višjih razredov imajo skoraj redne lekcije v nižjih razredih. Prepovedan pa je seveda vstop vsem profesorjem. Cagliari — Tri sto dijakov tehničnega zavoda za knjigovodje je danes spet zasedlo šolo. Pred nekaj dnevi jih je namreč izgnala policija. Spet so zasedli poslopje tudi dijaki tehničnega zavoda za knjigovodje iz Sassarija, ki so med jutranjo skupščino sklenili, da «se bodo poslužili vseh sredstev za dosego je pouk redno odvijal, desetim zasedenim šolam se je danes priključil še umetniški licej, tako da je skupno zasedenih v mestu 11 šoJ. Forli — V Forliju so dijaki danes v sprevodu ŠH po vsem mestu in skandirali gesla. Zahtevajo reformo šol in programov. Milan — Spet je prišlo preteklo noč do atentata pred milanskim znanstvenim licejem v Ulici Cagno-la. »Neznanci* so pred šolo polili bencin in ga nato vžgali. Na srečo ni bilo velike škode. Pred nekaj dnevi so v šolsko vežo zagnali mo lotovko, ki je zbila nekaj šip, ne da bi povzročila večje škode. Tudi na univerzitetni ravni pote ka precej zasedb. V Piši zahtevajo študentje novo menzo in ureditev stare, do katere naj bi imeli revni in tuji študentje pravico zastonj. Rimski univerzitetni študentje pa se borijo za novo obliko izpraševanja in izpitov. Študentje so danes zju traj zasedli pedagoško fakulteto. Ko so se okoli univerze začeli zbirati policisti, so »prostovoljno* zapustili poslopje. muslimanov. Pomembna je bila nje gova izjava, ki jo je sicer ponovil ie večkrat na tem svojem po tovanju, da se morajo vse veroizpovedi bojevati za skupni blagor človeštva. ' Papež je davi odpotoval za Džakarto iz Synedya v Avstraliji, še pred odhodom je v Synedyu posvetil za škofa nekega domačina iz Nove Gvineje, oziroma s Papuazij skih otokov. V Džakarti se je papež zadržal 16 ur. Prihodnji cilj njegovega potovanja je Hong Kong, ki je, kot je znano, zadnji ostanek angleške kolonizacije na Daljnjem vzhodu. Prav Hong Kong pa predstavlja za Pavla VI. skoraj nekakšen kamen spoditke. Že pred dnevi so časopisne agencije sporočile, da so angleške ».oblasti prepovedale ka toliškim škofom s Formoze, da bi prišli v Hong Kong Londonska vlada se namreč boji, da bi prišlo ob papeževem obisku v tem mestu, ki je tako blizu Ljudske republike Kitajske, do protestnih nastopov proti današnjim voditeljem na Kitajskem. Zdi se, da je nevarnost takih na stopov katoliških krogov, ki imajo svoje središče na Formoei in ki so brez dvoma povezani v Čankaj skovim režimom, ne samo možna, temveč celo zelo verjetna. Iz najnovejših agencijskih poročil se je zvedelo namreč, da je kitajski kar dinal Paul Yu Pin, ki se je vrnil z nedavne škofovske konference v Manili, izjavil, da bo papež menda obiskal v bližnji bodočnosti nacionalistično Kitajsko, Japonsko In Korejo, da bi tam blagoslovil katoliško prebivalstvo vseh treh dežel. Pavel VI. pa menda ni omenil, kdaj bi lahko prišlo do tega njegovega obiska v omenjenih deželah. Iz vsega tega se lahko sklepa, da gre ver jetno le za generično obljubo, ki pa upošteva le želje kitajskih nacionalističnih krogov Formoze, toda ne r/'edstavlja nobene obveze uradnih vatikanskih krogov za obisk v državi, ki se danes nahaja v izredno težkem po liričnem in diplomatskem položaju zaradi porasta števila držav, ki priznavajo Ljudsko republiko Kitajsko. Spričo vsega tega se lahko domneva, da bo papežev obisk v Hong Kongu potegal v zelo zmernih o-blikah verske manifestacije, ki ji ne bodo dali nobenega protikitaj-skega političnega pomena. Pomen tega svojega potovanja v Hong Kong je papež Pavel VI. poudaril tudi izrecno s tem, da je govoril v zelo pomirjevalnem duhu. Rimska cerkev je zelo zainteresiram za stanje katoliške cerkve na Ki tajskem, kjer živijo baje 3 mili joni katoličanov, ki so se svoj čas baje nekako osamosvojili od rim ske cerkve. Pozneje, s papežem Janezom 23. se je odnos rimskih krogov do njih sicer nekoliko zboljšal, toda še vedno obstaja dvom, če gre za verske skupnosti, ki bi bile še povezane s sv. sedežem v Rimu. Zelo verjetno je, da bo Pavel VI preslišal pozive katoliških bojevnikov s Formoze ter bo raje prisluh nil glasovom, ki prihajajo z on stran meje pri Hong Kongu. Olaf Tellefsen, ki je star 70 let, razlaga svojo teorijo v novembrski številki revije ameriškega prirodoslovnega muzeja Natural Hi-story. Teleffsen je norveškega izvora in se le amatersko ukvarja z egiptologijo. V svoji teoriji o gradnji piramid trdi, da so egipčanski gradbeniki pred 5 tisoč leti uporabljali za dviganje kamnitih skladov, ki so bili težki od 2,5 do 7 ton, ogromne lesene vzvode. Vzvodi so bili zelo enostavni — dolg tram je bil položen ria podstavek. Po Teleffsenovem mnenju je bil tram dolg do 6 metrov, podstavek pa visok kaka dva metra, tako da je bil en dal vzvoda dolg pet metrov drugi pa en meter. Teleffsen je do svoje teorije prišel že pred nekaj leti med potovanjem ob reki Nil. Odločujoč dokaz je dobil, ko je najel tri modeme prebivalce Egipta, da bi mu premaknili velik kamnit sklad. Trojica je namestila podstavek z vzvodom ob kamnitem skladu. Prevezali so sklad z debelimi vrvmi in ga pritrdili na krajši del vzvoda. Nato so * na ploskev, ki so jo pritrdili na daljši del vzvoda, naložili veliko število manjših kamnov. Ko je bila teža kamnov le nekoliko manjša od teže sklada, sta se dva delavca oprijela daljšega dela vzvoda in nekoliko dvignila kamniti sklad, toliko, da je mogel tretji delavec postaviti nekaj lesenih valjev pod sklad. Teleffsen ne dvcmi, da so Egipčani lahko uporabljali za prenos skladov tudi nagnjeno ravnino, toda taka ravnina nd za praktično uporabo po petnajstih metrih višine. Največja piramida je visoka toliko kot stolpnica z 48 nadstropji in zato, da bi se lahko povzpeli do take višine pri 10-odst. nakloou, bi bil potreben lesen o-der, ki bi bil dolg več kot poldrugi kilometer, kar je zelo težko verjeti, da so ga zgradili. Bolj stvarno je misliti, da so se Egipčani poslužili nekaj sto velikih vzvodov. Najprej so s takim vzvodom dvignili sklad iz čokia, ki je priplul po reki, nato so ga po valjih porinili do vaiož-ja piramide. Tu so ponovno z vzvodom dvignili sklad na neke vrste sani, ki so jih vlekli po previsu na ploščad, znova so sklad dvignili z vzvodom na lesene valje, ga porinili do naslednjega previsa itd . Ta teorija je takoj dobila od mev pri strokovnjakih, sicer pa je sam Teleffsen potrdil, da je želel vzbuditi pri njih novo razpravo. TRŽAŠKI DNEVNIK ikb.. POKRAJINSKI SVET NADALJUJE RAZPRAVO O PRORAČUNU Slavko Štoka (RPI) o problemih kmetijstva in nujnosti sprememb regulacijskega načrta Brzojavka v prid obtožencem pred posebnim sodiščem v Burgosu Odobrena je bila sprememba pravilnika umobolnice pri Sv. Ivanu V Franciji policija aretirala 9 ekstremistov PARIZ, 3. — Policija je v Anger-su aretirala devet mladeničev za radi incidentov, do katerih je pri šlo 25. novembra, ko je skupina ekstremistov vdrla v dvorano, kjer je Jean Jacques Servan Schreiber predaval. Skrajneži so motili navzoče in govornika. j Aretiranci so pripadniki monarhističnega gibanja »La restauration natkmale*. Policija je izvedla aretacije na podlagi zakona »proticas surs*. Pokrajinski svet je na svoji včerajšnji seji nadaljeval razpravo o občinskem proračunu za prihodnje leto, pred tem pa je soglasno odobril sklep o spremembi pravilnika umobolnice pri Sv. Ivanu in zahtevi za državno pomoč v znesku 950 milijonov lir. Ta sprememba pravilnika, kakor je poudaril predsednik Zametti, je pogoj, da bo lahko pokrajina dobivala prispevke v okviru državnega zakona in predpisov o zdravstveni reformi. Predsednik Zanetti je še poudaril, da bo pokrajinska uprava nadaljevala s svojo akcijo za reformo psihiatrične bolnišnice ne glede na potek izvajanja reforme v vsedržavnem okviru. Na predlog svetovalske skupine KPI je pokrajinski svet (razen mi-sovcev) pooblastil predsednika pokrajine, da v imenu pokrajinskega sveta takoj odpošlje brzojavko zunanjemu ministru, da bi posredoval pri predstavnikih španske vlade v prid političnih obtožencev, ki jim te dni sodijo v Burgosu in ki jim preti tudi smrtna kazen. O pokrajinskem proračunu in raznih vprašanjih, ki so v zvezi s proračunom in z gospodarsko ter socialno politiko pokrajine, so govorili svetovalci Colombo (KD), Slavko Štoka in Fontanot (KPI) ter Ber-tolini (KD). Pokrajinski svetovalec Slavko Štoka je predvsem pripomnil, da v predloženem proračunu, ki je zgolj tehničnega značaja, sploh ni označen program dejavnosti pokrajine v prihodnji dobi, nato pa je navedel vrsto problemov in nalog pokrajine. Ko je govoril o vprašanju nadaljnjega razvoja kmetijstva in njegovih značilnostih je citiral daljši odlomek iz poročila in predlogov, ki jih je Kmečka zveza leta 1968 sestavila in predložila deželi ter vsem krajevnim ustanovam. Iz podatkov je razvidno, da ima kmetijstvo na našem področju precejšnjo- gospodarsko in socialno važnost in da bi se, zlasti na nekaterih območjih, še znatno razvile žlahtne kulture, če bi bile zgrajene infrastrukture in zagotovljena zadostna sredstva. Glede regulacijskega načrta tržaške občine je Štoka omenil tako imenovana kmetijska področja, zlasti med Barkovljami in Križem, kjer je o-mejena vsaka gradnja. Prav tako vsebuje regulacijski načrt hude o-mejitve na kraškem področju, obenem pa omogoča špekulacije zaradi razvrednotenja zemljišč. Spričo tega bi morala pokrajina posredovati pri tržaški občini, da čimprej pripravi spremembo k regulacijskemu načrtu, da se omogočijo gradnje kmetom in odpravi določilo o 100 tisoč kv. m površine. Omenil je razvoj žlahtnih kultur (cvetličarstvo in vrtnarstvo) ter poudaril nujnost večjih posegov dežele in izdelavo področnega načrta za valorizacijo kmetijstva. V ta okvir spada tudi preureditev ustanove ERSA, ki mora dobiti večja sredstva in pristojnost. Obsodil je primer kmečke bolniške blagajne v Trstu, ki ima že od svoje ustanovitve komisarsko u-pravo. da je to vprašanje tesno povezano I pic napadel, ga z udarci pobil na z vprašanjem ohranitve kmetijstva j tla in ga hotel udariti s stekle-in zaščite kraškega človeka. Pokrajina je do sedaj preveč zanemarjala kmetijstvo, zato komunistična skupina zahteva, naj se sedanja pokrajinska uprava bolj zavzame za reševanje vprašanj kmetijstva in naj koordinira svoje pobude z občinami in prizadetim prebivalstvom. Omenil je še vprašanje turizma in v zvezi s tem nujnost ukinitve vojaških služnosti pri Lazaretu, pri Zgoniku in Repnu. Ob koncu je še poudaril nujnost tesnejšega sodelovanja pokrajine z okoliškimi občinami zlasti glede sestave medobčinskega regulacijskega načrta, javnih prevozov, cest itd. Vprašal je predsednika pokrajine, ali bodo ob ustanovitvi otroških jasli v devinsko-nabrežinski občini in na industrijskem področju ustanovili tudi slovenske sekcije, kakor tudi, kako je z namestitvijo osebja, ki obvlada slovenščino. Grozil s škarjami: končal je v umobolnici V četrtek kmalu po polnoči je morala policijska patrulja na Lo-njensko oesto, kjer je 57-letni Bruno Topič iz iste ulice št. 32 malo prej napadel 50-letnega Maria Ko-baua z Lonjerske ceste 32 in mu grozil s škarjami. Ko je patrulja prišla na kraj je Kobau bežal bo cesti, Topič pa je odvrgel škarje. Kobau je {»jasnil, da ga je ob povratiku z dela v umobolnici To- nico. Na srečo se je udarcu izognil in zbežal, Topič pa je s škarjami v rokah tekel za njim. Policijska patrulja je oba odpeljala v bolnišnico, kjer so Kobauu nudili pomoč in ga nato odslovili, medtem ko so Topiča premestili v umobolnico. Podpisi za življenje Angele Davis Tržaška zveza demokratičnih ^ na - UDI, je dala pobudo M £ tičijo s pozivom, naj se resi 1 nje ameriški mladi vseučilišč , stentki, revolucionarki Angeli V*' ki ji po nedolžnem grom snc UDI je pozvala vse demok^J naj pridružijo svoj glas vsem, svetu zahtevajo, naj se Angeli vis, ki je črne polti-, izpusti a pora in naj se preneha njeno F ganjanje. „ Poziv je podpisalo že več . tržaških delavcev in dijakov-drugim obsoja UDI zlikovstvo . pinice mladih fašistov, lo 80 neko zasedeno tržaško solor^j, li dijakom iz rok nekaj že nih listov. Zbiranje podpisov se sedaj D8*-ljuje na sedežu UDI PO DOPOLDANSKI SKUPŠČINI V UL. P0NDARES Zastopstvo upokojencev pri ravnateljstvu INPS Zaradi nezadovoljivih odgovorov na upravičene pritožbe uPf kojencev so zastopniki najavili ostrejši nastop kateg°rl’ Številna delegacija upokojencev, ki je bila izvoljena na včerajšnji popoldanski skupščini na sedežu v Ul. Pondares 8, se je pod vodstvom glavnega tajnika pokrajinskega sindikata upokojencev CGIL podala po mestnih ulicah, pri čemer je razdeljevala letake, na sedež INPS, da bi pokrajinskemu ravnateljstvu zavoda predložila hude in upravičene pritožbe starih delavcev, ki so naslednje: 1. Pomanjkanje uveljavitve premične lestvice, kot jo predvideva zakon št. 153 od 30. aprila 1969. 2. Dolgi birokratski postopki pri iiiiiiiiiiimmitiHiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiinimmmiiiiMiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii ZASAČILI SO GA PIJANEGA V BARU CARDUCCIJEVE ULICE Glede Krasa je Štoka pripomnil, Bo zloglasnemu Jonnyju tokrat res odklenkalo? Po prepevanju fašističnih pesmi je s pajdaši vlomil v stanovanje in surovo napadel tri pleskarje Včeraj četrt ure po polnoči je 33-letrai pleskar Fausio Toffoti dz Ul. Capodistria ves upehan pritekel na kvesturo ln zaprosil za pomoč. Povedal, Je, da je z dvema tovarišema, 3f-letntm Fulviom Varcounigem iz UL Domus Civica ln 324etndm Ser-giom Hlipichem iz Ul. Capodistrla, pleskal sobe stanovanja v prvem nadstropju stavbe št. 13 v Ul. Machiavelli, ko je s silo vdrla v sobane skupina razgrajačev, ki jih je vodil zloglasni Glavarini Glanini iz Ul P. Severo. Policijska patrulja je nemudoma šla na kraj, toda o razgrajaču ln pretepaču Jannyju ter njegovih pajdaših ni bilo nobenega sledu več. Kot po navadi, je tudi tokrat pravočasno odnesel pete. Pleskarji so pojasnili, da so delali v sobah, ko so sOdSali na ulici kričanje in petje fašističnih pesmi. Nekateri stanovalci so z oken skregali skupino šestih ald sedmih razgrajačev in nekdo jih Je tudd oblil z vodo. Prav to Je bdi verjetno povod, da se je v Jomnyju pojavila škvadristična žilica in je hotel «žaldtev» oprati s pretepam. S silo so odprli vrata, vdrli v stanovanje, pretepli In obrcali pleskarje, prevračali lestve in posode z barvami ter nato seveda zbežali. Po opisu sodeč nad bi bili še v družbi Jannyja neki Mimas, znan tudi kot «ženska«, Alfredo Ficcolo in Gendo Matto, ki so že vsi imeli opravka s sodno oblastjo. Toffolo, M je bdi precej potolčen, se je proti Jutru odpravil v bolnišnico, kjer so mu izstaviti zdravniško spričevalo in ga odslovili s prognozo okrevanja v 10 dneh. Medtem pa je policijska patrulja izsledila pijanega Jonnyja v baru Moderno v Carduccijevi ulici. Gianinija so spravili v celico ln ga izročili v nadaljnji postopek a-gentom letečega oddelka kvesture Morda bo vrsta prekrškov le zadostovala, da bodo fašističnega razgrajača spraviti za dalj časa na varno žari' reševanju vlog upokojencev, ^ Časar je treba čakati te tri leta na izplačilo. . . 3. Zahteva po okrepitvi s rijskega urada v VI. nadstropja še er.im uradnikom ter da se ^ upokojencem stvarni odg0'^^, njihove problemi in ne iznnK»Jv^ kot se pogosto dogaja. C nad Delegaciji je pot vvišja ^ ^ stropja preprečila policija, ki ^to medtem zbrala v vhodni veOt ožje pa je odšlo k ravnatelju njeno , zastopstvo, ki so ga sestavljali ni pokrajinski tajnik Antonio V* nar, tajnik sindikata mitske ya Giovanni Bertocchi in član v0^:eij Miro Robba. Zastopstvo__so sP1^,. pokrajinski ravnatelj INPS dr- ^ sati, namestnik ravnatelja dr-xani, načelnik oddelka za s* . — d«-. Geotile in šef računovodji^ urada dr. Tomasi, ki «« «•-da so pritožbe povsem upravi ^ da pa ima ravnateljstvo vezano^ ke zaradi rimske birokracije- .. zadeva premično lestvico, Pris - ministrstva še niso izdala ustrez*|rf dekrete. Zamud pri reševanju ^ ni mogoče zadovoljivo odp"a'^L v se je osebje tržaškega sede*? 48 »■ kratkem času zmanjšalo za ^ seb, ravnateljstvo v Rimu P8 v še ni odločilo, da bi spreje*0^ - ------------- ~ - -Prej?„ službo nova moči, čeprav se /L ^ seg dela medtem povečal-^ ” ^ informacijskega urada v 6. kaj jv nili pred sedež z množično testno akcijo, če njihovim vam ns bo ugodeno v najkraJ času. TRŽAŠKI UMETNIK Klavdij Palčic deiA RAZSTAVLJA SVOJA V TRŽAŠKI KNJIGARNI. ogled- Vljudno vabljeni na ■......iimiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiii....................................................................................................................... muin,........................................................................................................iiiiimiiiiiii"1"""" PO OBJAVI USTREZNEGA DEKRETA V URADNEM VESTNIKU Osem posvetovalnih odborov za socialno-gospodarsko načrtovanje Deželno ozemlje razdeljeno na osem homogenih področij ■ Odbornike bodo imenovale občine V zadnji številki uradnega vestnika dežele Furlani je-JuBJsfce krajine je objavljen dekret predsednika deželnga odbora Berzentlja, s katerim se deželno ozemlje porazdeli na 8 soclalno-gospodarsk-ih področij. Novo ustanovljena področja bodo sodelovala z deželno upravo pri soclalno-gospodarskem načrtovanju, -ln sdoer prek posebnih posvetovalnih odborov. Dežela je namreč z zakonom štev. 35, let ga je izdala avgusta letos, postavila temelje za Stroko posvetovalno osnovo kar zadeva načrtovanje, predelovanje ln izpopolnjevanje razvojnih načrtov. Na vsakem soclalno-gospodarskem področju bo kakor rečeno ustanovljen poseben odbor, ki bo posredoval načrtovalcem želje, mišljenja ln potrebe posameznih oon v FurlanijiJutijski krajini. Deželni odbor Je pri postavljanju meja med osmimi področji upošteval več dejavnikov, tako njihovo demografsko, njihovo proizvodno zmogljivosti in gravitiranje posameznih krajev na večja sreddSča, mesta, Industrijske obrate ald turistična središča. Pri vsem tem so načrtovalci parili na to, da ne bi nobeno socialno-gospodarsko področje štelo manj kot 50.000 prebivalcev. Končno so pri svojem delu upoštevali razvoj Industrijske proizvodnje ln obseg zaposlitve v posameznih krajih. V nedeljski številki bomo obja- vili zemljevid dežele z vri-sanlmd mejami med posameznimi socialno-gospodarskimi področji. Trst, Gorica ln okoliške občine spadajo na primer v okvir osmega področja, ki šteje 29 občin ln 437.626 prebivalcev. Glavnina Beneške Slovenije pa spada v okvir tretjega oziroma 6. področja, medtem ko spada Kanalska dolina v okvir prvega področja. V vsak odbor bodo sedaj občinske uprave imenovale svoje zastopnike. Kakor hitro bodo posvetovalni odbori nared, jih bo deželna u-prava uradno umestila, nakar bodo lahko začeti delovati. Posvetovalni odbori bodo enkrat na leto pregledati gospodarski ln socialni položaj prizadetih področij in možnosti za nadaljnji razvoj tor sestavljali predloge v zveri s pripravami za gospodarske, socialne ln urbanistične načrte v Purlanljt-Julljsld krajini. Na osnovi ustreznega pravilnika in demografske komponente področij bodo posamezni posvetovalni odbori šteli naslednje število Članov: prvo področje 50, drugo 31, tretje 48, četrto 54, peto 36, šesto 85, sedmo 55 dn osmo 69 članov. NAROČITE SE NA Primorski dnevnik! VČERAJ PRED TRŽAŠKIM PRIZIVNIM SODIŠČEM Tolpa pobalinov kradla po Krasu avte ter jih resno poškodovala Golobrademu vodji tolpe so kazenski sodniki prisodili kazen skoraj 4 let zapora, v prizivu pa so mu v celoti potrdili prvostopno kazen z dveletnim odpustom Bred tržaškim prizivnim sodiščem (preds. Franz, tož. Mayer, zapis. Mosca) sta se včeraj morala zagovarjati 19-letni Giovanni Pa-rovel z Opčin, Vlila Carsia št. 1075 ter 21-letnl Adriano Carmeli lz Ul. S. Zenone 10, kd sta bila obtožena številnih tatvin avtov, poškodovanja slednjih ter vožnje brez vozniškega dovoljenja ter v vinjenem stanju. Oba sta sedela z 20-letnim Rudolfom Kogovškom z Reške ceste St. 417 in s 17-Jetnlm R.T. pred tržaškim kazenskim sodiščem dne 2. aprila letos, ko so sodniki obsodili Parovela na 3 leta In 6 mesecev zapora ter 130 tisoč tir denarne kazni, 1 mesec pripora ter 30 tisoč lir globe, Carmelija na 1 leto ln 1 mesec zapora ter 40 tisoč tir denarne kazni, Kogovška pogojno na 9 mesecev zapora ln 30 tisoč tir denarne kazni, za R.T. pa so skleniti prekiniti sadni postopek zaradi mladoletnostt. Četverica pobalinov se Je izkazala od 5. do 7. januarja letos s številnimi tatvinami avtomobilov (menda jdh Je bilo nad deset) ter razdejanjem slednjih. Precej škode so tako utrpeli 404etnl Olaudio Pl ras • s Kontoveda št. 11, 22-letni Fablo Vlach s Proseka št. 2, 34-letnl Ml-tlan Vremec s Proseka št. 233, 33-| letni Stanislav Škabar iz Doberdo- ba št. 8 ter 23-letnt Drago Gregor! iz Padrič st. 30. Kot je razvidno že iz bivališč posameznih okradenoev, so tatiči -kradli avte po Krasu In sicer v pasu od Proseka, Konto vel a in Opčin pa do Padrič. Kako so prišli agenti na sled štirim nepridipravom? V večernih u-rah 7. januarja letos se je dr. Pe-troslno peljai po mestu, ko je po čisto golem slučaju izvedel, da so enemu od skupine okraden cev, Pl-rasu, neznanci premakniti vozilo, ki ga Je imel parkiranega na Proseku, za nekaj metrov ter poškodovali e-lektrične žice v vozilu. Policistom je bilo sedaj jasno, da je nekdo hotel vžgati vozilo s spojitvijo lic, kar pa mu ni uspelo. Istočasno Je dr. Petrosdno izvedel, da je ob premaknjenem Pirasovem avtu bil neki drugi avto z razbitimi šipami. Vodja agentov letečega oddelka kvesture in njegovi sodelavci so takoj zavozili na Prosek in seveda stopili v stik s proseškiml karabd-njerji, ti pa z openskimi. Pričelo se Je dolgo iskanje kršilcev. Po nekaterih informacijah, ki so Jih a-gemtom posredovali policijski zaupniki, so agenti izvedeli, da Je vodja te pobalinske tolpe Parovel. Možem postave Je bila zdaj pot do izsleditve pobalinov mnogo lažja, saj so celoti potrditi prvostopno R 4kon 9a ^Pra- na Wpoi fclofi »ikov Mnj fl * H S: ti Janj- »«ik* *l d 'Por; litin fot Ka & ( S telo Sl N k. Pob, i <*v S, stropju pa bodo skušali ^ niti. Končno se je ravnat^jst'i®-|.jh vezalo, da bo s pritožbami upokojencev seznanilo prislojn8 v. nistrstva, kakor tudi glavno natel.istvo INPS. , sp Zastopnikov upokojencev ti : vori niso zadovoljili, čeprav zna vajo tažak položaj tržaškega^ deža zaradi ovir rimske birojtr3 in so dali razumeti, da se _bo^°oro- nili rvrvvH coHž>5 7 mrtG7.iCIlO nJ