fo 27. štev. V Kranju, 14. malega srpana 4900. L leto. Gorenjce. Političen in gospodarski list. • •p* _ . -1--—■—■-—— - Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 ktoni, za četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom stiine za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravni štvo se nahaja v g. Floriana hiši nasproti mestne hranilnice. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredniš' .u pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Nepričakovano mnogo občinstva je izstopilo. Ko so se društva razvrstila pred kolodvorom, pozdravi starosta • Gorenjskega Sokola* brat Ciril Pire došle goste s prisrčnimi besedami v imenu vseh kranjskih narodnih društev in narodnega občinstva. V imenu «Gorenjskega Sokola* izreka najiskrenejšo zahvalo za mnogobrojno udeležbo, zlasti onim, ki so donesli pozdrave od bralov Hrvatov ter obmejnih Slovencev in vsem, ki so dospeli k slavnosti razvitja nove zastave -»Gorenjskega Sokola* od vseh strani slovenske domovine. Nato nadaljuje nekako tako-le: «Zbog Vaše mnogobrojne udeležbe, gospoda, bo današnja slavnost res pravi narodni praznik, ki bo ojačil med nami idejo slovanskega sokolstva, praznik, ki nas bo spodbujal in navduševal k novemu delu za sveto stvar domovine. To navdušenost bo pa še pospeševal spomin na može, kojih imena so tesno zvezana z imenom mesta Kranja. Saj sta v našem mestu živela in izdihnila svoji blagi duši dva izmed najboljših sinov slovenskega naroda, pesnik-prvak dr. France Preširen, in pevec boljše bodočnosti našega naroda, dr. Simon Jenko. Saj se je v Kranju porodil oče slovenskega naroda, dični dr. Janez Blei\veiss. V nadi, da bo današnja slavnost razvitja nove zastave « Gorenjskega Sokola* vplivala na nas vse v navedenem smislu, sprejmite še enkrat naše najprisrčnejše bratske pozdrave. Na zdar!» — Odgovarja mu brat dr. Ivan Tavčar, starosta ljubljanskega Sokola, ki pravi v imenu gostov, da so vsi radi prihiteli v Kranj, katerega zavedno narodno prebivalstvo je vedno visoko držalo narodni prapor in stalo verno in nevstrašeno za narodne pravice, ter zakliče meščanstvu kranjskega mesta: • Živeli!* in «Na zdar!» Vsa društva so se nato vsporedila v slavnostni sprevod v mesto v nastopnem redu: Na čelu kranjska godba, potem gasilna načelnika na konjih in gasilna društva iz Kranja, Šenčurja, Vogljan in Gerkljan; nato sokolska društva v velikanska številu, nad 200 členov, in sicer ljubljanski, zagrebški, celjski, dolenjski, goriški, idrijski, tržaški, zagorski, in gorenjski jbicikliška kluba •Ljubljana* in«Ilirija*;Zidarsko Vabilo na naročbo. SOTKMZ za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list laliko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati na upravništvo. Slavnost razvitja zastave ,,Gorenjskega Sokola". Izvanredna slavnost se je vršila minulo nedeljo v starodavnem Kranju, slavnost, na katero smemo biti po vsej pravici ponosni. Čili in lepo napredujoči «Gorenjski Sokol* je razvil svojo novo krasno zastavo. Mesto si je ob tej priliki nadelo praznično lice, narodne in cesarske zastave so plapolale malone raz vsako hišo. Občinstvo iz mesta in dežele ter razna društva so privrela trum orna vkup, da so bila svedok temu lepemu narodnemu prazniku. Deputacija «Gorenjskega Sokola* je pozdravila ob polenajstih dopoldne na kolodvoru blejsko in radovljiško bralno društvo in druge, z gorenjskim vlakom došle izletnike, ki so nato odkorakali na vrt Mavrjeve gostilne, kjer so se med tem zbirali člani tržiškega bralnega društva (okoli 80), gasilna društva iz Šenčurja in Vogljan (oba načelnika na konjih), vsa domača društva in mnogo, mnogo drugih gostov. Vse zbrano občinstvo je pozdravil s krepkimi besedami podstarosta «Gorenjskega Sokola* brat Ivan Rakove. Kmalu po dvanajsti uri so odšla društva in nebrojna množica ljudstva v dolgem sprevodu, z godbo kranjskega gasilnega društva na čelu, k sprejemu na kolodvor, kjer so se razvrstili na peronu in obeh straneh postaje v slikovito shupino. Ko se približa ljubljanski vlak, zagrme topiči, godba zaigra «Hej Slovani*, ob progi zunaj kolodvora pozdravlja dolga vrsta mladine z vihrajočimi zastavicami došli vlak, društveni prapori se priklanjajo v pozdrav, in iz tisoč in tisoč grl zaorijo navdušeni «Na zdar* in «Živio»-klici. Bil je to v istini krasen, nepozabljiv prizor, trenotek pravega narodnega navdušenja! Zahtevajte »Gorenjca" v gostilnah in kavarnah I in tesarsko društvo i/. Ljubljane, čegar čvrsti možaki v ličnih zurkah in modrih srajcah so vzbujali živahno pozornost: moško pevsko društvo »Kranj*; dalje pevska društva «Ljubljana* in t Slavec* iz Ljubljane, »Lira* iz Kamnika in pevsko društvo iz Litije; akadcmičua društva • Slovenija«, »Triglav* in »Sava*; potem čitalnic«;: kranjska, ljubljanska, kamniška in škofjeloška in bralna društva z Bleda, Radovljice, Tržiča, Selc in Kranja. Ril je to veličasten, slikovit prizor, krasen sprevod, kakor ga še ni videl Kranj. Godba je svirala v mestu, ko so zadnje čete korakale čez savski most. Občinstva, ki je burno aklamo-valo goste, se je kar trlo po ulicah, nežne roke so pa obsipal«; prišlece z duhtečimi šopki. Pri vsej tej ogromni udeležbi smo vendar opažali uzoren red v sprevodu, za kar gre zahvala roditeljskemu odboru na čelu s podstarosto bratom Ivanom Kakovcem. Sprevod se je ustavil na glavnem trgu pred mestno hišo, kjer je gostov pričakoval mestni župan, ccs. svetnik gospod Karol Savnik z zastopniki občinskega odbora. Zastavonoše z zastavami ter načelniki vseh društev stopijo v ospredje, in gospod župan jih pozdiavi v izrazovitih besedah v imenu mesta Kranja. Pravi, da si šteje mesto v Čast, sprejeti v svoji sredi toliko milih in od odličnih gostov. «Na stežaj so bila danes odprta vrata našega mesta Vam vsem, ki ste prišli v tako mnogobrojnem številu, da ste izkazali s tem čast čilemu »Gorenjskemu Sokolu* na dan, ki je /a tako pomemben.* - (hlgovarja mu starosta ljubljanskega Sokola brat dr. Ivan Tavčar in se zahvaljuje meščanom, ki so okrasili hiše z zastavami, in nežnemu spolu, ki je obsipalo društva s šopki in z žarom svojih oči. Zadnje, pravi, nam je sicer ljubše; od prvega, prvič zategadelj, ker smo prepričani, da je ono čuvar najdražjih nam pesnikov, drugič pa, da nam tudi v Gorenjski kmalu zašije luč. Nato povzame besedo starosta »Gorenjskega Sokola*, ki se spominja skromnega početka «Gorenjskega Sokola* in težkoč, s katerimi se jo bilo treba boriti mlademu društvu. Pojasni, kako je "Gorenjski Sokol* napredoval in si pridobil vedno več simpatij, tako da je ponosneje žarel dvigati svoja krila in se slednjič tako povzpel, da si je mogel omisliti svoj društveni prapor. Nova zastava je krasno delo domačega zavoda, strokovnih obrtnih šol v Ljubljani. Potem nadaljuje približno: »Napočil je slovesni trenutek, da razvijemo novi prapor. Radosti se nam širijo prša, ako primerjamo skromno ustanovno slavnost • Gorenjskega Sokola* z današnjim dnem, ko se oziramo na te nepregledno vrste bratskih narodnih društev in odličnih rodoljubov, ki so prihiteli od vseh strani mile slovenske domovine, da izkažejo s svojo navzočnostjo simpatijo «Gorenjskemu Sokolu*, da so priče našemu napredku, priče najslovesnejšemu trenutku v zgodovini »Gorenjskega Sokola*.-- Razvijmo tedaj novo zastavo, dvigne naj se prapor, plapola naj ponosno nad nami v prospeh in proevitanje «Gorenjskemu Sokolu*, na čast in slavo domovini! Na zdar!» Ob pokanju topičev ter sviranju godbe se razvije nova zastava, in navdušeni »Na zdar»- kliei se razlegajo po kranjskem trgu v pozdrav novi zastavi. Starosta izroči prapor bratu rastavonoši, rekši: »Sprejmi zastavo! Ponosito stopaj ž njo pred krdelom sokol-skim, čuvaj ta dragoceni znak 'Gorenjskega Sokola* kakor punčico v svojem očesu, čast zastave naj bo Tvoja čast! Vas pa, tovariši, rotim v tem svečanem trenotku: spoš-j tujte svojo zastavo, ostanite ji zvesti, vedno jo imejte pred očmi. To vidno znamenje slovanskega sokolstva naj vas pa tudi vsikdar spominja sokolskih dolžnosti. Sokol s telovadnim znakom, naj nas opominja, da so sokolska društva pred vsem telovadna društva. Sokolsko društvo, ki ne goji telovadbe, je suha veja na deblu slovanskega sokolstva. Negujte tedaj telovadbo, ki telo krepi in duh bistri. Urite se, da ostane slovenski narod čil, čvrst in , krepak. Jugoslovanski grb in začetne besede naše slovenske himne naj Vam pa kličejo vedno v spomin, da ste slovenski sokoli, da ste sinovi majke Slave. ljubite tedaj slovensko domovino, zveste ji služite, navdušujte narod In širite med narodom zavest, držeč se gesla: Vse za narod, za napredek, za zlato svobodo! — Naprej ledij zastava Slave! Stopi v krog svojih sester, vas pa, draga bratska društva, prosim, da pobratite svoje zastave »Gorenjskemu Sokolu*. Na zdar!» Med splošnim navdušenjem se zastave pobratijo, in čitalniški pevski zbor pod vodstvom gospoda učitelja Vilka Rusa zapoje vznosom mogočno pesem »Naš prapor*. — ! Za tem izroči imenom kranjskih dam gospica Zofija j Pučnikova novi zastavi krasen trak z naslednjim nagovorom: »Dični Sokol! Danes na ta prepomemben dan, ko razvijaš svoj nov društveni prapor, ki bo odslej zbiral krog sebe krepko sokolsko četo v čast in obrambo milp domovine, izročam Ti v spomin in znak simpatij dam kranjskega mesta ta trak, ki naj jasno in povsod, kamor j poletiš s praporom, priča, da nisi nikdar osamljen, temveč ! da s Teboj vedno sočuvstvuje narodno ženstvo mesta kranjskega.* — Zahvali se ji v imenu «Gorenjskcga Sokola* starosta brat Pire, češ, da si šteje »Gorenjski Sokol* v posebno čast, da so ravno kranjske dame prve nakitile novi prapor z vencem in slovensko trobojnico. [sreka prepričanje, da se bo odslej »Gorenjski Sokol* razvijal le še lepše, ker so mu zagotovljene s tem korakom kranjskih dam tudi simpatije narodnega ženstva. Zakliče narodnim damam krepak »Na zdar», na kar le-te okrase vse druge zastave z lipovimi venci. Dotlej je z oblaki prepreženo nebo milostno zrlo na krasni prizor. A začele so padati prve kaplje, tako da je moral odpasti nadaljni sprevod. Vsa društva, katerih je bilo 32 s lf> zastavami, so odkorakala na vrt Mavrjeve gostilne, kjer se vršil banket. Tu se je vsula prava ploha. Vsa družba, kar je ni dobilo zavetja pod krito verando na vrtu, se je razkropila na vse strani. Konec pride. V Kranju, dne 14. malega srpana. K položaju. Ministrski predsednik pl. Korber je opustil vsako akcijo v rešitev parlamentarne krize. On namreč misli, da se bodo razburjeni duhovi že sami toliko oblažili, da bo mogoče v jeseni sklicati državni zbor, ne da bi se sedanji razpustil. Izganjanje avstrijskih Slovanov iz Nemčije se vedno nadaljuje. V drugem četrtletju je bilo iz Prusije izgnanih 422 Avstrijcev. Na Nizozomskem je bil te dni vsprejet s 88 proti 16 glasom zakon, po katerem more vlada siliti otroke v šolo. Na Grškem se v zadnjem času mnogo pečajo z vprašanjem, kako preosnovati in pomnožiti mornarico. Vojna na Kitajskem. Kitajska armada šteje 1,752.000 mož, dočim imajo vse evropske velesile skupaj samo 20.000 mož na bojišču. V Pekinu so se zatekli vsi tujci in domači kristjani na angleško poslaništvo, ki je bilo utrjeno, toda Kitajcem se je vendar posrečilo, se polastiti tudi te postojanke in zajeti tisoč tujcev, štiristo vojakov, sto uradnikov ter mnogo žen in otrok. Poslopje so zažgali in pomorili vse tujce; njih glave pa so nasadili na mestno obzidje. — Tudi avstrijski kapitan pl. Thomann, poveljnik ladije «Zente», je izginil s 2;"> vojaki. Našli so najbrže vsi smrt. Poroča se, da sta umorjena tudi ruski in belgijski poslanik. Dopisi. Iz Škofje Loke. (Birma.) Nikakor ne mislite, gospod urednik, da Vam bom poročal o birmi kot taki, saj vendar to ni nekaj tako nenavadnega. Tudi ne bom dokazoval, ali je umestno, da je okolica škofjeloška kakih deset dni proslavljala svojega škofa ter mu na-pravljala toliko slavolokov, jeli prav, da se v današnjih časili deli zakrament sv. birme že skoro v vsaki gorski vasici, dočim so prej botrice in botrčki peljali svoje birmance v mesta k birmi, saj troški (En petdesetak vendar ni veliko! Opomba uredništva.), katere kmet menda že lahko plačuje za škofa in birmo, itak niso veliki, pač pa sem se namenil Vam nekaj drugega sporočiti o naši zadnji birmi. Predno je namreč ljubljanski škof binnal otroke, katerih je bilo okrog 150, je imel jako •umestno* pridigo, v kateri je zlasti povdarjal, da mu je Loka že mnogo pripomogla k njegovim zavodom. Zategadelj se še nadalje priporoča, da bi ga Ločani tudi v prihodnje podpirali v prav obilni meri. Zahvaljeval se je za mnogo-brojno vdeležbo pri procesiji, katero je on upeljal; seveda pozabil ni omeniti tudi kresov, zažganih na čast Srcu Jezusovemu, akoravno smo pri nas videli le dva, med tem ko se ni zmenil za naša blagovestnika sv. Cirila in Metoda, prav kakor bi več ne bila svetnika, saj bi jih naj-rajše, kakor je videti, izbacnili iz pratike, ker ju že prestavljajo. O pomenu birme zbranim otročičem ni povedal ničesar. Res, vera peša! —Y— Iz Kamnika. (Razstava.) Od dne 29. rožnika do 1. malega srpana smo imeli tukaj razstavo risarskih izdelkov, ki so jih izdelali učenci tukajšnje obrtne nadaljevalne šole. Vsak obiskovalec se je moral čuditi, ko je ogledoval posamezne izdelke rokodelskih učencev. Prvi tečaj, v katerem je poučeval gospod učitelj Gorjup, je obiskovalo povprečno dvajset učencev, v drugem je poučeval gospod učitelj Štefančič 8 učencev. To število je sicer jako majhno, a razstavljenih je bilo vendar približno okrog 200 listov, ki so kazali risarske izdelke iz prostoročnega in strokovnega risanja raznih strok. Posebno lepo so bile izdelane risbe kolarjev, zidarjev in lončarjev iz drugega letnika. Smelo trdimo in priznati moramo, da je razstava napravila na vse mnogoštevilne obiskovalce prav ugoden utis. Gospoda učitelja Stefančič in Uorjup zaslužita pač, da povemo, da sta storila več kakor svojo dolžnost. Tudi vodstvu obrtne nadaljevalne šole je le čestitati k tako dobremu uspehu zadnje razstave. Naj bi se odslej priredila vsako leto taka razstava, kajti že nekaj let smo jo pogrešali, saj s tem se daje učencem večje veselje do take šole, učiteljem zadoščenje in priznanje za njih trud, I Šolskemu odboru in podpornikom šole pa izpodbujo, da pouk rokodelskemu učencu ni brez koristi. Iz Srednje vasi v Bohinju. Odkar so tukaj ustanovili »katoliško štacuno*, zgodi se v Bohinju marsikatera novica na katoliški podlagi, in nekateri Bohinjci so imeli že mnogo sitnosti, troškov in potov v Radovljico k sod-niji in okrajnemu glavarstvu zaradi svoje zadruge. Pa naši ljudje so že od nekdaj kaj pobožni in vse voljno in udano potrpe, ker jih je kapelan prepričal, da delajo za nebeško kraljestvo, ki silo trpi! Posebno dosti neprijetnosti so že imeli zavoljo telet, ki so jih začeli klati in odpošiljati na povelje kapelanovo. Da bi delali hujšo konkurenco trgovcem, ki morajo plačevati visoki obrtni davek, plačevali so teleta precej dražje, kakor trgovci. Ker pa nimajo nikake pravice za izvrševanje mesarskega obrta in ker so kupovali teleta tudi od nezadružnikov, naznanilo jih je orožništvo okrajnemu glavarstvu v Radovljici, in to je zadrugo kaznovalo z globo 100 kron. Proti tej kazni so se konzumniki pritožili. Obenem se je začelo tudi pri sodniji v Radovljici kazensko postopanje proti j zadrugi, in povabljenih je bilo k tej mnogo prič iz Bo-. hinja. Ravno v tistem času je priredil dr. Krek v Srednji vasi znani shod, na katerem je med drugim tudi hvalil konsumna društva ter očital radovljiškemu okrajnemu glavarstvu, da meče tako koristnemu »kmetijskemu društvu« v Srednji vasi »polena pod noge*. Rekel je tudi, da je bilo društvo od lega glavarstva kaznovano zaradi kraje telet. Navzoči vladni zastopnik ni zinil nobene besede, in razsodnejšhn poslušalcem se je čudno zdelo, zakaj ni zavrnil govornika, ko je stvar tako zavijal, in zakaj ga ni poučil, kaj je vzrok, da je bila zadruga kaznovana. Ali morda sam ni bil o tem dovolj poučen?! Dr. Krek pa je šel v svoji drznosti in mogočnosti še dalje. Pisal je naravnost na ministrstvo na Dunaj ter sodnijo tožil, kako nepostavno postopa proti zadrugi v Srednji vasi; povabljenim pričam pa rekel, da jim ni treba hoditi v Radovljico k zaslišanju. Na vprašanje, kaj naj store s sodnijskimi povabili, je baje odgovoril: »Po domače rečeno, obrišite si ....!» Krekova pritožba je priromala z Dunaja v Ljubljano in odtod v Radovljico k sodniji. Nato je bil poslan iz Radovljice zopet v Ljubljano cel akt z dolgo spremnico radovljiškega sodišča, v kateri se protestira in dokazuje, kako neopravičen in drzen je bil napad Krekov na to sodišče. V Bohinju pa se je kmalu potem raznesla novica, da so morali pri sodniji v Radovljici vsi pisarji položiti peresa iz rok, ko se je bil oglasil dr. Krek. Radovedni smo zdaj, kako dolgo bodo v tej zadevi peresa počivala pri radovljiškem sodišču in kaj bodo ukrenile oblastnije proti takim svojim zasmehovalcem in hujskačem našega dobrega ljudstva! Podobnih kričečih slučajev je tukaj še več znanih. Dolgo smo čakali, da bi jih zopet kdo temeljito popisal v kakem listu, a ker se to le ni hotelo zgoditi, moralo se je lotiti tega dela manj sposobno pero. _ Novlčar. Na Gorenjskem. Cenjene naročnike »Gorenjca*, ki so z naročnino še za drugo polletje na dolgu, uljudno prosimo, da nam jo dopošljejo v kratkem, ker sicer jim bomo ustavili list. Nedeljska slavnost je bila v istini pravi narodni praznik za vso Gorenjsko. Da ni bilo vreme zadnje dni prejšnjega tedna ugodneje, bi se bilo udeležilo gotovo še več zunanjih gostov. Udeležba na slavnosti je bila uprav velikanska; nn glavnem trguje bila prava gnječa, glava pri glavi. Skoro z vseh hiš so vihrale zastave, le nekdo se je čutil tudi ob tej priliki poklicanega, pokazati došlim gostom svoje otročje malenkostno mišljenje, katero mi uže zdavnaj poznamo, da mu namreč nikdar ni za stvar, ampak da ga vodijo vedno le osebni oziri. - - Slovenski listi, zlasti »Slovenski Narod », »Soča*, • Edinost » in »Domovina* so prinesli kaj laskava poročila. Da tudi ob-rekovalea ni manjkalo, se ob sebi razume. To je bil znani ljubljanski »Slovenec*, kije prinesel par skrajno podlih vrstic o slavnosti. Menda je pisca onih vrstic bolela krasno uspela slavnost, ali pa je bil nevoščljiv splošni navdušenosti in ovacijam. ki so se prirejale na kolodvoru, zlasti dr. Tavčarju, in katerim je bil priča v predzadnjem vagonu vozeči se knezoškof, ki je bil vidno vzrado.ščen, kajti okoli njegovih usten smo videli prav zadovoljen nasmeh. Kdo bo pač zameril »Slovencu*, kije navdušen samo za svetinje! »Slovenec* od četrtka je počastil naš list z daljšo notico, s katero nas je jako razveselil. Moleduje namreč, da se za »Gorenjčka* prav kramarsko agituje in da se zlasti po kranjskih štacunah usiljuje ljudem, da se pri-devlje h kavi in sladkorju, soli in žveplenkam, milu in »biksu*. Dosedaj še nismo nikdar o tem kaj culi, če je pa res, smo za to podporo gg. somišljenikom prav hvaležni. Dasiravno »Slovenec* obsoja tako agitacijo, jo v isti sapi priporoča brumnim dušam, češ, « učimo se tudi mi take agitacije!* No, tudi »biks* je slednjič prav poštena in potrebna tvarina, še celo «gospodom», dokler ne nosijo rumenih črovljev. Odsvetujemo pa gospodom trgovcem, da bi »biks* zavijali v »Gorenjca*, ker bi se na ta način list le umazal. Vsekako je boljše, ako uporabljajo v ta namen »Slovenca* in »Domoljuba*. Tacega starega popirja je dobiti dosti in ceno, vrhutega bodo pa še ustregli odjemalcem, kajti prepričani smo, da bo od teh dveh listov postal «biks» še bolj ■— črn. Visoko-častiti ljubljanski kolega (naj nam oprosti to našo predrznost!) ne more prikriti jeze, ker se naš list vedno bolj razširja, zlasti pa zavida »Gorenjca*, »ker ima vse polno inseratov*. Milostno nam sicer prisodi samo 200 naročnikov (med temi je tudi slavno uredništvo »Slo-venčevo*), dasiravno je pač njega samega že poučila zanj britka izkušnja, da imajo veliko naznanil le listi, ki so razširjeni in se mnogo bero! Takoj prvi teden so hoteli »gospodje* peti našemu listu »bile* (v tem slučaju bi bili morda to storili iz posebne ljubezni zastonj), a so se zelo varali! Zadira se »Slovenec* v svoji krščanski ljubezni tudi v osebo, ki je povsem nedolžna na »Go-renjčevi* pisavi, to pa le zato, da bi dotičnika očrnil in pomagal s tem klerikalnemu konkurentu. Za božjo voljo, ne bodite vendar tako nevoščljivi ! Saj ni nikjer zapisano, da bi moral vse svinjine pokupiti Vaš ljubljanski »pobožni Korl*. Poštna zadeva. Dne 10. t. m. je napravil poštni izpit gosp. Josip Verdir, posestnik v Kokri. Pojasnilo. Več mojstrov vprašuje, kaj da je z mojstrsko zadrugo. Tem se sicer naznanja, da so se pravila predložila pred kakimi tremi meseci c. kr. okrajnemu glavarstvu v Kranju, katero jih je predložilo kompetentni višji instanci, toda do danes še ni rešitve. Ker je stvar zelo nujna, je želeti, da se tudi dotični gospod referent nekoliko požuri. Odbor učiteljskega društva za okraj Kranj se je sestavil takole: predsednik Franc Luznar, podpredsednik A. Kmet, tajnik Fr. Gartner, blagajničarca Janja Miklavčič, pevovodja V. Rus. âolski sklep je bil danes na tukajšnji c. kr. cesar Franc Jožefovi gimnaziji in na deški ljudski šoli. Prešernovo slavnost priredi dne 15. in 1<>. kimavca 1.1. v Kranju slovensko akademično ferialno društvo »Sava*. Trgovina in obrt. V političnem okraju kranjskem so pričeli v minulem mesecu izvrševati obrt naslednji: Jera Jeraj v Stari Loki, trgovino z mešanim blagom; Marija Renedik v Stražišču in Janez Tušek v Poljanah, gostilniški obrt; Janez Alič v Gorenji vasi, opekarno ; Valentin Li-kozar v Drulovku, trgovino z žganjem; Andrej Zebre na Hujah, zidarstvo; Matej Petek v Stari Loki, strojarstvo; Franc Peternel v Javorjah in Urban Podobnik v Hotavljah, narejo žganja ; Franc Selan v Preddvoru, prenočišče tujcev; i Aleksander Rergant v Šenčurju, vago; Marija Kilar v Tu-paličah, peko domačega kruha; Jera Lužovec v Cerkljah, Anton Mladič v Strahinju in Marija Potočnik v Leskovici, krošnjarstvo; Gregor Eržen v Britofu, tesarstvo. V Radovljici je umrl v sredo mesar, gospod Ivan Ješe v 84. letu svoje starosti. Naj v miru počiva! Glasovi o radovljiški godbi. Pišejo nam: Kako: je pisal nek dopisnik v zadnji številki »Gorenjca* o radovljiški godbi, ravnotako bi se dalo pisati kaj slabega o vsaki drugi, komur se ravno ljubi nagajati. Povsod so pomanjkljivosti, križi in težave. Kaj malo plemenito pa je rušiti iz golih 1 osebnih nasprotstev do 'godbenih članov, kar ti dograde s trudom in požrtvovalnostjo. Ako ga bole prispevki za godbo, nad 00 podpornih članov, naj stopi k njim in naj jim pove, naj jih obrnejo drugam. Toda to bi se reklo delati; ! kričati in zabavljati, pa je mnogo lažje. — Sicer pa, oj dragi rojaki, opasujmo uma svetle meče, čas beži in narodova ledina je še široka, kdor je zmožen za boljše delo, naj ne potrati časa pri malenkostih, kakor n. pr. ali naj odstoji kaka godba ali ne. Kjer jo vzdržujejo naj jo imajo, kjer je ne marajo, je ne bodo vzdrževali, in prava t reč tudi, če je ne bo. Nikdar pa naj ne škodi, kdor ne koristi. (Zadnji dopis smo sprejeli, ker je bil jako mirno in nikakor ne razžaljivo pisan. Da pa se pojmi zbistrijo, ponatisnili smo radi tudi te vrstice v odgovor. Včeraj smo prejeli še drug dopis o tej zadevi, ki pride prihodnjič na vrsto. Opomba uredništva.) Glavna skupščina družbe sv. Cirila in Metoda vršila si; bo letos tekom prihodnjega meseca v Radovljici. Umrl je - - kakor se nain piše — minulo nedeljo ponoči g. Pavel Romanu, trgovec na Bledu, v 82. letu svoje starosti. Bil je naprednjak in ljubezniv človek. K zadnjemu počitku ga je spremila deputacija gasilnega društva z Bleda, radovljiška godba in precej odličnega občinstva. Osem pevcev j zapelo mu je tri ždostinke. Naj v miru počiva! V občini Gorje v radovljiškem okraju je v zadnjem času začel razsajati oslovski kašelj. Obolelo je okoli 200 otrok, od teh jih je že ozdravelo 90, umrlo pa osem. Ljudska šola se je morala vsled te razširjajoče se bolezni zapreti. V Škof j i Loki je gospod notar Niko Lenček zopet izvoljen županom; svetovalcem pa so izvoljeni gospodje: Avgust Sušnik, Ivan Carman, dr. A nton Arko in Julij Flis. — Namesto umrlega mestnega župnika Tomažiča je voljen predsednikom krajnega šolskega sveta gospod administrator Fr. S. Finžgar. Znamenje časa! Osebna vest. Gosp. cand. phil. Franc Jesenko iz Škofje Loke, enoletni prostovoljec pri 27. pešpolku v Ljubljani, je bil tedni na dunajskem vseučilišču promoviran doktorjem prava. V Škofji Loki je minuli ponedeljek nagloma umrl ondotni sodni kancelist, gospod Ivan Deisinger, ki je bil vobče priljubljen. Naj v miru počiva! V Davči, občini Sorica, je dne 5. t. m. strela udarila v hlev kajžarja Antona Torkarja. Na hlevu je bilo shranjeno seno. Ogenj je vse uničil. Pri požaru je poginilo osem domačih živali, kakor tudi vse gospodarsko orodje in v gotovini 210 kron ter več obleke. Skupna škoda se ceni na 1700 kron; zavarovan paje bil posestnik le za 600 kron. V Preski so pričeli z razširjanjem dvorazrodnico. Sneg je padel zadnje dni po kamniških planinah. Kamniška «Lira» je pela pri seionadi na čast odhajajočem ii voditelju voditelju okrajnega glavarstva, gosp. Viktorju Parmi. Nn Kranjskem sploh. »Učiteljski Tovariš« piše v zadnji številki, da so trije listi, ki podpirajo učiteljstvo, da pa pogreša lista, bi prišel med maso naroda. - Bili smo vedno na razpolago zaslužnemu učiteljstvu in rade volje smo sprejeli od učiteljev došle dopise. Obžatjujemo pa, da sta bila le dva gosp. učitelja, ki sta nam poslala daljših spisov. Prav veselilo nas bode, ako dobimo za vsak list kaj gradiva od našega učiteljstva, četudi se kdo potem zaletava v nas, kakor se je to zgodilo radi prve štovilke, v kateri smo izjavili, da se hočemo potezati za učiteljstvo. Toraj le na delo! Na Sta jem kc m. Slomšekova slavnost se priredi dne f>. velikega srpana t. 1. v njegovem rojstnem kraju na Ponikvi ob južni železnici. Pri slavno^ti sodelujejo narodna drušlva: celjsko in ptujsko pevsko društvo,izdružen učiteljski pevski zbor, telévádno društvo »Celjski Sokol*, narodna godba v Celju in druga društva. Slavna društva, ki se nameravajo udeležiti slavnosti, se prosijo, da javijo sVojo udoltái te v najpozneje do dne 1. velikega srpana pripravljalnemu odboru. Križem sveta. NaKitajsko misli Avstrija na vsak način poslati oddelek svojih vojakov, ker baje Ogri delujejo na to. Po njih mnenju mora Avstrija to storiti, da se s tem izkaže pred svetom kot velesila. Zdaj nekateri listi poročajo, da bode na Kitajsko morda odrinil bataljon dalmatinskega pešpolka št. 22. T*o je lahko verjetno, ker je tudi dalmatinski pešpolk slovanski. Kaj ko hi Avstrija poslala na Kitajsko Ogre, da bi tudi v dejanju pomagali rešiti čast Avstrije, a ne se šopiriti le s tujini perjem! Najnovejše vesti. Ljubljana 14. malega srpana. Gospod dr. Karol O z w al d, nadomestujoči gimnazijski učitelj v Kranju, je imenovan deželnim gimnazijskim učiteljem na cesar Franc Jožefovi gimnaziji v Ptuju. — C. kr. okrajni živinozdravnik gospod Rudolf Sallokor je prestavljen iz Radovljice v Ljubljano, na njegovo mesto pa pride c. kr. okrajni živinozdravnik gospod Hugon Turk iz Ljubljane. Dunaj 14. malega srpana. Poletne počitnice so se že začele. Sedaj je z Dunaja odsotnih 5 ministrov. — Dr. Pacak je dobil od vodstva prezidialne pisarne poslanske zbornice račun za škodo, katero so napravili Cehi v znani obštrukcijski noči in katera znaša 667 K. — Dr. Stranskv, sedanji načelnik Češkega kluba, je imel včeraj neposredno pred Korberjevim odhodom v Ischl, daljšo važno konfeienco z ministrskim predsednikom. — Dva protestantska pastorja sta bila iztiraua iz Duchcova, katera sta prišla s Saksonskega ter sta govorila na nekem shodif o gibanju »Proč' od Rima*. Ob eni ponoči so ju orožniki vzbudili in peljali iz gostilne na glavarstvo, kjer se jima je naznanilo, da sta iztiraua. Dunaj 14. malega srpana. Listi levičarske stranke napadajo Ebenhocha ter ga imenujejo izdajalca nemškega naroda in mu predstavljajo dunajske krščanske socijalce kot vzgled, ki so bolj nemškega mišljenja kakor Ebenhooh. Draždane 14. julija. Voditelji nacionalno-liberalne stranke hočejo v nemškem državnem zboru interpeliruti radi iztiranja protestantskih pastorjev iz Avstrije. Ischl 14. julija. Cesar je sprejel danes ob 2. uri po-poludne v posebni avdijenci minist. predsednika dr. Kftr-berja, kateri jo bil povabljen na diñé, .lutri bode zopet imel avdijeneo. Istotako bode sprejet v avdijenci uaučni minister Hartel, kateri je prišel danes sem. Praga 11. julija. Poročilo, da so se Češki veleposestniki na podlagi posebnega elaborata ministra Režeka posvetovali o vladnem novem načrtu jezikovnega zakona se pfoglaša kot izmišljeno. London 14. malega srpana. «Daiiy Express» poroča iz Tienlsina, da so Kitajci potisnili inozemsko armado na raznih mestih iz njenih pozicij in sami zavzeli nekatere \ jako važna n\rsta. Samo,oddelku lipi) Rusov z.;8 topi se je zahvaliti, da niso dosegli šo večjega uspehu. Angleži in Američani nimajo niti enega topa in se vsled tega ne morejo dosti zoperstavlj ti kitajskemu pritisku. — Kitajci so zavzeli v Tietitsinu dirkališče in nastaviti tam 6 topov, s katerimi streljajo neprenehoma na inozemsko armado. Po reki je postala vožnja nemogoča, ker so Kitajci napravili nad Tientsinoui stransko strugo, po kateri se večji del vode odtaka. Tudi večji del železniške proge je v kitajskih rokah. Vašington 14. julija. Vlada je dobila uradno poročilo, tla Lihungčang vzlle pozivu cesarice, ueče iti v Peking. Gospodarske stranke. i. Občni razvoj evropejskega gospodarstva. Zahvalimo se usodi, da imamo Slovenci danes stran-karstvo, bodisi tako ali tako. V strankarskih bojih se vežbajo narodove duševne moči, ki se prikažejo v takih bojih na dan; ti boji povzdignejo narodovo gospodarstvo j in duševne pridobitve. Prava zgodovina narodov je beleženje in raziskavanje teh bojev, in najsvetlejše so strani te zgodovine tam, kjér so napori borečih se strank največji. Slovenci imamo v preteklosti navesti samo eno, žal le eno tako svetlo stran, t. j. šestnajsto stoletje, dobo turških bojev in luteranizma na Slovenskem. Potem smo spali dolga stoletja. Na podlagi pridobitev do 17. stoletja temelji povečjeni sedanje gospodarstvo in sedanja kultura Angležev in Nemcev v rajhu ter tudi nekaterih Romanov. Površje našega gospodarskega in duševnega življenja je v tol> stoletjih po reformaciji podobno močvirju. Kmet je stokal pod bremeni, parkrat je zgrabil za bat, ali prišel je iz boja s krvavo glavo; meščan ga m podpiral. Meščan ni imel tedaj širjega obzorja. Veleposestnik je v tujini potratno zapravljal svoje premoženje. Le kar si je kak narod? ali njegove gospodarske rase v napornem bojevanju pridobil, vzdiguje ves narod, ga šola, ga krepi. V času po. reformaciji do novejše dobe smo Slovenci kakor prej la domena posvetnega in cerkvenega fevdalstva, ki samo., nič ne producirá, pač pa se dá od mase dobro rediti. A dandanes se hvala Bogu pri nas že nekaj giblje. Pride še. Gospodarske stvari. 1 Zakupni razglas. Zaradi zagotovljenja potrebščin, kakor: sena, slame, in drv, za leto 1900/1901 za c. in kr. vojaško oskrbovališče Zader (Zara) se bodo vršile zakupne obravnave na oskrbovalnih postajah Spljet dne 16., Zader 23., Kastelnovo 21., Risan 25. in Budva 28. malega srpana 1900. Ponudbe morajo dospeti ob gori določenih dnevih dotičnun oskrbovalnim skladiščem najkasneje do desetih dopoldne. Natančneji pogoji se lahko vsak dan vpogledajo pri navedenih oskrbovalnih skladiščih Zakupni razglas, obsegajoč podatke glede množine predmetov, katere je dobaviti, splošni in speeijalui pogoji in ponudbeni formulari se lahko vpogledajo v pisarni trgovinske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Tedenski sejem v Kranju dne t. m. Prignalo seje 260 glav goveje živine, H telet, 80 prašičev, 00OV8C. 50kg stane, in sicer: pšenice K 7*7f». prosa K 7"2o, ovsa K 6*50, rži K 7'- , ajdi; K 9*—, ječmena K 7" , fižola K P5- , krompirja K .'}f>0. Brandtov sladoled toplo priporočen od tukajšnjih gospodov doktorjev, se dobiva v Kranju v kavarnah Jflger in Kreuzberger, v Skofji Loki v kavarni Splihal in v Tržiču.— Pošilja se po železnici, po pošli in na dom ob vsaki uri in na vsako daljavo. l.r>2 1 151 1 je naprodaj pri Puču, posestniku v Oradu nad Cerkljami. Sedlar J. BAN v Ljubljani He priporoča častilemii občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, katera izvršuje natančno po naročilih. Zunanja naročila točno. Cene nizke. Naprodaj iiiiaiu dva napol pokrita, jako elegantna dunajska I)rek-voza, »Iva hrom in dve odprti kočiji. 105-11 napraviti si doma sam brez vsake priprave in težave najlinejc likerje po francoskem /.istemu s pomočjo ekstraktov, ki stanejo za napravo po 6 1 i t r o v likerjev: Tropinovec, absint, pelinovec, ruski pelinovec, češki liker, kimel po 80 kr.; slivovec, rum, češnjevec, alaš, alpski liker po 85 kr. in konjak, benediktinec, Chartreuse, plzenski liker po 95 kr. K;-/.pošiljam proti predplačilu v znamkah ali po poštni nakaznici ; po poštnem povzetju 10 k r. več. Vsaki pošiljatvi pridenoiu navodilo, kako se napravi liker. Haz-prodajalcem, če naročijo več blaga, mnogo ceneje. Anton Rukavina 150 l TRST, Via Helvedere št. 2H. Zahvala. Podpisani odbor telovadnega društva < Gorenjski Sokol« izpolnjuje prijetno um nalogo in dolžnost, da se zahvaljuje najiskieneje vsem narodnim društvom, katera so pripomogla s svojo navzočnostjo, da je njega slavnost poVOdCCT razvitja novega prapora v nedeljo dne H. t. m. tako izborilo uspela in postala pravcati narodni praznik. Osohito zahvaljuje vsa bratska sokolska društva, kateri so s telovadba pokazala, kaj Dfflmore slovensko sokolsko. Izreka zalivalo časlitim damam kranjskega mesta na prekrasni, novemu praporu podarjeni trohojniei, mestnemu županu, res. svetniku prchliigorodnemu gospodu Karolit Šavniku, ter občinskemu zastopu na prisrčnem sprejemu in blagohotni prepustitvi mestnega trga v telovaden namen. Istotuko se zahvaljuje p. n. kranjskemu meščanstvu, ki je tekmovalo, da kar naj-prijazneje sprejme goste in gospodom hišnim posestnikom, ki so skoro vsi okrasili poslopja z zastavami, ter sploh vsemu p. n. občinstvu, ki je posetilo slavnost. Za odbor telovadnega društva -Uorenjskega Sokola* : Oirll Pire starosta. Janko Sajovic tajnik. V Kranju, dne 14. malega srpana lfMM). Slavnemu občinstvu se priporoča za obilen obisk gostilna 137—5 „pri kror>i". Lepo stanovanje z lepim razgledom, so istotam po dogovoru odda. Tudi se vzame v najem prostor za prodajalno. Krepak deček 15 let star, se sprejme takoj kot milarski vajenec. Natančneji pogoji pri gospodu Ignaciju Focku, rudarju v Kranju. 145 2 Naprodaj je več voz kamenja za zidanje in mlad, lep pes, dober čuvaj po primerno nizki ceni. Kje? pove upravništvo *|;• > na drobno in n« debelo jedilnih in kuhinjskih potrebščin iz alpake in al|>ake-srebra, in veljajo predmeti iz alpnke (trpežne bele kovine); 1 tin-iit Ilir, navadnih (¡1(1. t-4*>, težkih gld. .V50 I , . /a kavo . 1'tO, , . i-W 1 , nožev ali vilic „ ti- — . Jed na velika »lira za mleko gld. —•HO, M juho gld. 2 — Noii in vilire z rojenim, koMenim ali trdo-le»enim ročajem : li parov navadnih od gld. 1*80 do gld. 8- — lt » boljAib „ . »»60 . , 7-60 Svečniki iz alpake visoki 21 24 26«/, cm 84—16 gld. 2— 230 260 Domača trgovina. Cešnik & Milavec Ljubljana, Špitalske (Lingarjevc) ulice se priporočata pri nakupovanju pomladanskega in letnega blaga za obleke za ženske in moške po najnižji ceni. 86—16 Vzorci po pošti na razpolago. R. LANG, Ljubljana (Kolizej) tovarna za modroce r.a peresa in posteljno opravo, zaloga pohiotva, priporofa vsako vrsto modrecev, posteljne ulooe, zrcal, podob, otročjih vozičkov, naslonjačev, počivalnikov (sofa, kanape, divan) in so&no opravo 7(>—17 po najnižjih cenah. Cenike t aoo podobami poffll zastonj m poštnine presto. Prodaja tudi na obroke. Razpošiljanje točno. G.Tonnies, Ljubljana tovarna za stroje, železo in kovinolivnica priporoča kot posebnost vse vrste stroje za slamoreznice in žage. 81 17 Prevzame in izvršuje stav-binska in tesarska dela. Stanja fflUzZot if?^s -ptipotOcfa svojo vtd-bo 82—17 *a(oao ptičet'\i\ in \x>dctaw\ix točnih det in vsa o to »trefto >po3cijoca Ot (a. PCtitlHCUn vsa(tovrstna 4>e>(at &tata in ovifnata točna d&ta (monogiamž). ^Dso, 3cfa sc ttvtoujejo točno m po v.ta&ifv cenafv. — Sititanja na točila točno. 7±—17 izdelovalec vsakovrstnih prešanih peči iz glinastih snovi. Velika zaloga peči za notranjo ali zunanjo kurjavo najmočnejših vsakovrstnih barv: rujave, modre, sive, rumene, bele, zelene i. t. d., belo in modro posodo za štedilna ognjišča. Lastna izdelovalnica: LJubljana, Opekarska cesta št. 9 (veliki stradon). 5 Adolf Hauptmann tovarna 70-17 1 I o tj na\i4v Gete v, f i z ric&ev, tokov | Ji in k t c \ a ^ llustrovani cenik brezplačno in poštnino prosto. vozne y>ia$vte, v taktični wfifio>ti in aascvovti ima po «i*fit an\ vtdnc v safoai o: ar o: oi oi 01 oi oi 01 01 o: o Pri novi tovarni J.Schumi &Comp., Ljubljana. Največja zaloga 102-12 modnega, manufakturnega, platnenega, vol-natega blaga in perila. Vedno novosti v suknji in modnem blagu za dame. !! Cene brez konkurence!! §^T~ Najrazličnejši ostanki za polovico cene. Radi prevelike izpremembe v blagu se zbirke vzorcev ne tzdajejo, temveč na zahtevanje samo odrezki. Glavna trgovino: LJUBLJANA, Dunajska cesta 6 Filijalke: Ljubljana, Petrovo nabrežje 2 in v KRANJU. O 1© IO IO IO IO >( Važno za kmetijstvo! Doktor Trnk6czy-a redilna In hranilna štupa za * prašiče. # Kedilni in krmilni prašek. Varstveno in dietetično sredstvo za prašiče. Za notranjo rabo, služi tvorbi mesa in tolšče. Jako blagodejno vpliva na prebavne organe. Varstvena znamk«. Zahvalna in priporočilna pisma i. t. d. od mnogib poljedelcev potrjujejo dobroto tega sredstva, katero bi ne smelo manjkati pri nobeni kmetiji. Zavojček 50 vin., pet zavojčkov samo 2 K. Spričevala. Gospod pl. Trnkoczv v I jubljani! Najlepša hvala za redilni prašek, tisti je dobro služil. Vaš hvaležni JOS,p 2nidahšič> Grad iš ku tu (Prhuorje), dne 12. junija 18!M>. Lekarna Trnk6ezy v Ljubljani! Hvala Vam, da ste mi tako brzo poslali prašek za prašiče, ki je imel dober uspeh. Pošljite mi še 6 zarnotkov redilnega praška in steklenico tinkturo za kurja očesa. Teršič-Vransko (Štajersko), dne 10.januvarija 1897. S spoštovanjem „_Z IVAN PIKL. Pozor, kmetovalci 1 Kakor izhaja iz razpisa visoke deželne vlade z dne 18. julija 180!», št. 10.50!», sme so ta prašek v vseh prodajalnah prodajati, toraj ga tudi zahtevajte na deželi pri Vaših trgovcih i. t. d. Če ga pri Vas ne dobite, potem pišite pod naslovom: 83—15 z dopisnico za 5 vinarjev in ga dobite takoj po pošti. Dobro znana, že čez 30 let obstoječa stara gostilna „pri Tišlerju" Kolodvorske ulice št. 26 gredoč od kolodvora proti mestu na levo, na kar se glavno potujoče občinstvo, da se izogne pomoti, posebno opozarja. Dobra postrežba, vedno sveža okusna jedila, pristna vina, izbor no, ob vsakem času sveže pivo. Dalje je v tej stnro-znani gostilnici vsikdar na razpolago mnogo sob s snažnimi posteljami, vse po jako nizki ceni. Zahvaljuje se slavnemu občinstvu za mnogobrojni dosedanji obisk, priporoča se naklonjenosti mestnega in kmetskega občinstva tudi za nadalje 113—10 Leopold Bltimauer, posestnik in gostilničar. LJUBLJANA ~ na Starem trgu štev. 1. Prva in najstarejša 73—17 zaloga šivalnih strojev. Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne s 1 a m o r c z n i c e in m I a t i 1 n i c c, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. - Ceniki zastonj in poštnine prosti. na dunajski cesti v £yu&(jani ■ *m» »j« m —i pvipotoi« »favn«mu oCtJiM^tau »vojo ptvo in «t«jv*Jjo »of»n «*ot n\i$io\\>hcaa in. vitnantba &(aaa tez iazač r na ?«6*fo in 3to6no. Smuonja naM^Ua točno. — Srn« niaAt 72—17 KAROL FLORIAN trgovina s knjigami, galanterijskim blagom, muzikalijami in godbenim orodjem v Kranju, glavni trg priporoča svojo veliko zalogo pisalnega orodja, šolskih in drugih knjig, vsakovrstnega papirja, kuvert, posetnic (vizltnic) In galanterijskega blaga. Tudi sem preskrbe! veliko zalogo godbenega orodja in strun in prodajam vse po najnižji ceni. 14—27 Gospodom učiteljem in prckupovakem pri šolskih knjigah deset odstotkov popusta. prej SPRACHER urar v Kranju, zraven lekarne priporoča svojo največjo 129 7 zalogo ur, zlatnine, srebrn, ne, klna-srebra In optičnega blaga Blago najboljše, cene nižje kakor povsod. Srebrna cilinder - renmntoir za moške od gld. 4-80 naprej, ista za ženske od gld. 400 naprej. — Srebrna verižiea od gld. 1*— naprej. Havnokar izdani najnovejši cenik brezplačno in poštnine prosto. jftnct Sandf v Xranju trgovina z delikatcsami, priporoča veliko zalogo vsakovrstnega piva, kukor plzenskega, schwechatskega in m kozlovega (bock-) piva. "V^ 1\. r.cEi inj 1J. Obenem tudi naznanja, da v kratkem dojde pivo za zdravje B • • ■ »i 1 (Gesundheits-Bier), katero priporočajo zdravniki. — Tudi ima veliko ODreStUje hranilne VlOge «Uogo raznovrstnih delikates. Hi po 4 odstotke brez odbitka rentnega davka katerega plačuje iz lastnega. ■ ■ , , .■ , , .. ,. , , . ' j ki je dovršil eno ali dve srednji soli, se sprejme takoj v Stanje vlog: 2,098.552 kron 98 vinarjev. Stanje hipotečnih i prodajalni s špecerijskim in norimberskim blagom v Kranju. posojil 1,492.003 kron 34 vinarjev. 86—28 Kje? pove upravr.ištvo « Gorenjca) 139—4 rail "priporočilo in zahvala. Dne 14. junija t. 1. smo spodaj podpisani pogoreli, in gospod Franc Ksaver Sajovic (,,pri Muh i ju") v Kranju kot glavni zastopnik j)unajs/(e zavarovalne družbe se je potrudil, da nam je družba popolnoma izplačala vso svoto, zategadelj se tukaj javno zahvaljujemo in to družbo vsakemu prav toplo priporočamo. V Drulovku, dne 1. julija 1000. J/eža Ješe. Jernej JCalan. Jvfarija Sukanc. Jurij JCcšir. Franc Drinovc in Janez Ješe, priči. 163-1 L. S. 1 i m i i i I I I I I I M I I 1 I I I I i __I Resničnost zgoranjega so potrjuje: JOSIP NOVAE, župan. Izdaja in zalaga konsorcij .Gorenjca.. Odgovorni urednik Gašper Eržen. Tiska tiskarna v Kranju.