Gospodarske stvari. Kolje za vinograde. M. Vinogiadar naj zasaja nove vinograde ali obdeluje stare, potrebuje v vsakem slu6aji mnogo kolja, kterega cena precej globoko vinogradarju v žep sega. Zato kaže tukaj nekoliko o tej imenitnej vinogradarskej potrebi spregovoriti. Ako se kolje nacepa iz manj trdega ali celo mehkega leaovja, tedaj kolje menje stane in potroški so na videž za prvi 6as menjši. Ali tako kolje kratko 6asa trpi in vinogradar s tem ni nič na boljem. Ako pa na drugi strani vinogradar v vinogradu s koljem skopnje in ako prekratko, nagnjito ali pol zgnjito kolje rabi, mu nekoliko silnejši veter vse na tla pome6e in trsje z grozdjem težko obloženo nima na takih kolih potiebne podpore in škoda je se hujša in večja. Za veliko, rekel bi, za pol časa si pa moremo kolje vinograjsko trpežnejše napraviti, to pa brez posebnih potroskov, ako jib s kako primerno stvarjo pomažemo. Ako se za to navadni premogovi katranovec porabi, tedaj je mogoče to tudi po zimi opravljati, ko drugega silnega dela ravuo ni. Katranovec se zavreje, da je piav vroč in ošpičeno kolje se v vreli katranovec pomaka in s čopkom do polovice gori maže. Kol tako visoko s katranovcem pomazati je zaradi tega potrebno in dobro, ker posebno tam, kjer iz zemlje pride, najprej les gnjiti začne. Pozneje se kol zopet ošpiči in tako vedno globočeje v zemljo leze. Tako pokatranjeno kolje celo v prav vlažni in mokrotni prsti za polovico dalje trpi od uepokatranjenega. Katranovec na kolji ima pa še tudi drugo vrednost. Na takem kolji se razno mrčesje ne vgnjezduje rado, kar v razpokah nepokatranjenega rado stori. Kolje se mora že po zirni katranovati, da se kolje do porabe lebko popoluoma posuši. Ako se kolje ae le v poslednjem trenutku pted potikanjern in postavljanjem v vinogradu katrani, je potem takem koljem silno nesnažno. Delavec ima vse roke polne crnega katrana, ki se ob vsaki reči poprijema in pozna. Pa se nekaj druga je, kar pioti kesnemu katraHjenju kaže, namreč od pozno pokatranjenih kolov grozdje rado neprijeten dub na se potegne, ki se pozneje še v viuu pozna. Ta katranovi dub pa ne pride skozi prst in po koreniuab trsovih v grozdje, ampak jedino le po tem, da se je grozd še nesubega katiana na kolji dotikal. Ce se kolje prej do dobrega posuši, se kaj takega nikdar ne zgodi. Tudi z drugimi tvarinami se more vinograjsko kolje bolj trpežno narediti. K temu spada posebno kreoset. Toda tudi po ti tvarini se grozdje rado posebnega duba navzame, ako se ne ravna prav. Kolje se mora v tekočino, v ktero se je kreosot v primerni množini primešal, vlagati tako, da ga tekočina do dobra prešine, ali, da se kolje te teko6ine popolnoma napije. Potem ae mora prav dobro posušiti in zdaj še le v vinograde potakniti. Na tak način se trpežnost vinograjskega kolja za polovico 6asa poveča. (Koneč prih.) Zaradi pokončavauja gosenic se nam piše iz Ljutomera: V naai okolici, posebno na polji se je že lanskega leta prikazalo veliko gosenic in tudi letos jih imamo prlčakovati. Zatega del naj gospodarji in viničarji pridno pobirajo gosenična gnjezda in odrezujejo mladike, kjer je nalepljenih goseničnih jajčic, dečkom, ki ne hodijo več v šolo, naj branijo loviti ptice; pastirjem pa naj strogo prepovejo, da ne pobirajo pticam jajc in mladi6ev iz gnjezd. Tako se ognemo velike škode. Grdi pokončevalei ptičev so Italijani, ki imajo neumno navado, najdrobnejae pticice loviti in pojesti. Na sto tisoče ptičic, katere od nas črez Italijo potujejo v južne kraje, pololovijo požrešni Italijani. Nedavno je takov požeruh ua železnico v Geuovo djal vreco 45 kil težko samih ubitib ščinkovcev, zebic, aenic, strnadekov, slavi6ev. Mi varujemo ptičice, a Italijani nam jih lovijo in ubijajo. Kupčija z zrnjem slabo kaže; v tuje dežele gre malo pridelkov, domači trgovci pa kupujejo le za skrajne potrebe. Jajc so na dunajski trg predzadnji teden poslali 1,280.000. V Maribor je dabajalo letos veliko kupcev za špeb.