Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo c. kr. kmetijske družbe za vojvodino kranjske Ureja Gustav Pire, družbeni ravnatelj. »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 4 K, za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — Udje c. kr. kmetijsk« družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na val strani 90 K, na »/» strani 60 K, na '/s strani 30 K, na '/«strani 15 K i* na ■/„ strani 8 K. Pri večjih naročilih rabat. Družabnikom 20 •/„ popusta. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir. kiOLjublj^^ Obseg: Vabilo k pristopu k c. kr. kmetijski družbi kranjski. — 30 let. — V obrambo našega ugleda. — Podsajanje trt v starejših vinogradih, zasajenih s cepljenimi trtami. — 0 sestavljanju in setvi travnih mešanic. — Vprašanja in odgovori. — Družbene vesti. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Inserati. «1 H nil f* k pristopu k c. kr. kmetijski družbi kranjski, II II D I Ia W oziroma k naročitvi na »Kmetovalca". Končano je leto! Z njim je dopolnila c. Ur. kmetijska družba kranjska 246. leto svojega obstoja in njeno uradno glasilo "Kmetovalec" je zvršilo svoj 30. letnik. Skoraj dveinpolstoletni obstoj kmetijske družbe je razmeroma silno dolga doba, s kakršno se maloktero društvo na svetu more ponašati, in že to dejstvo spričuje, daje bila družba vedno potrebna, da je gotovo vsekdar vršila svojo nalogo, in tudi danes nima na sebi znamenja starosti, temveč stopa zdrava in mladostno krepka v novo leto. Pa tudi »Kmetovalec", ki se je razvil iz skromnega lističa v prvi slovenski strokovni gospodarski list, se je pošteno trudil za bodrenje našega kmetijskega prebivalstva 30 let, je prenašal nauke umnega kmetijstva gor v samotne hribovske koče in je bil kos svoji nalogi, kar najlepše spričuje velikanski napredek kmetijstva ne le v naši deželi, temveč med Slovenci sploh. Ves lepi napredek kmetijstva na Kranjskem je zasnovala naša družba in njeno glasilo »Kmetovalec", in na tozadevnih današnjih razmeroma ugodnih razmerah si skoraj vse zasluge lehko pripisujeta kmetijska družba in ,,Kmetovalec". Če s ponosom zremo na preteklost, smemo še manj pozabiti na bodočnost, ki nam stavi velike in še težje naloge, in ker pomeni mirovati toliko kakor zaostajati, zato bo glavni odbor c. kr. kmetijske družbe tudi naprej vestno vršil svojo nalogo. „Kmetovalec" ima posebno konjerejsko in perutninarsko prilogo, ki prinašata tozadevne poučne spise in uradne vesti družbenega samostojnega konjerejskega in samostojnega perutninarskega odseka. Umno in dobičkonosno kmetijstvo je najtežja obrt na svetu; kmetijstvo se sme imenovati vednost ali umetnost na naravoslovni podlagi. Te podlage pa našim kmetovalcem še nedostaja, zato so upravičena očitanja, da naši kmetovalci še nikakor niso kos svoji nalogi. Kmetovalec danes nima mehko postlano; boriti se mora proti združenemu velekapitalu, ki silno draži gospodarske potrebščine, boriti se mora proti pomanjkanju delavcev itd., in če naj prebije te hude čase in če naj postane blagostojen, mora svoje še precej zaostalo gospodarjenje docela predrugačiti. V tem zmislu poučevati in delovati bodi tudi naprej naloga c. kr. kmetijske družbe kranjske in njenega glasila »Kmetovalca", in kdor ima voljo sodelovati pri tem nad vse potrebnem delu, ta ostani ali pristopi k družbi kot ud ali naročnik »Kmetovalca«. Udnino oziroma naročnino v znesku K 4-— je pošiljati pod naslovom: C. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani, 30 let. S to številko je končan 30. letnik „Kmetovalca", in sicer, kar je v takih slučajih zelo redko, skupaj s 30 letnico uredništva enegainistega urednika. Tridesetletnica „Kraetovalca" je torej tudi tridesetletnica mojega uredništva pri tem listu, ki sem ga večinoma sam spisoval, in to zlasti v prvih letih. V današnjem hitro drvečem življenju pomeni 30 let že dolgo dobo časa, saj drugi listi že konci 24., t. j. v pričetku 25. leta svečano praznujejo svoj jubilej, a jaz sem 25. letnico ,,Kmetovalca in svojega uredništva popolnoma prezrl; sedaj so pa posebni vzroki, da javnost opozorim na našo 30 letnico. Velike so bile ovire v pričetku pri izdajanju ,,Kmetovalca", ki so pa vse imele vir v osebnih sebičnostih, ki jih ni mogla udušiti briga za družbeni procvit. Skromna je bila prva številka našega lista in le težko je bilo premagati mogočno sebičnost, da je smel „Kmetovalec" sčasoma izhajati kot strokovno dostojen list in kot dostojno glasilo c. kr. kmetijske družbe kranjske. Po premaganih ovirah se je pa list polagoma razvil v najboljši in največji jugoslovanski kmetijski list. Zboljšan in razširjen „Kmetovalec" je postal silna opora za procvit družbe, ki 1. 1884. niti ni štela celih 600 plačujočih udov. To število je kmalu jelo rasti in smo število 10.000 plačujočih udov že zdavnaj prekoračili. Z listom in s stotinami kmetijskih predavanj sem našel pot do pravega kmetovalca, ki poprej pravzaprav niti ni sodeloval, dasi je bila družba zanj ustanovljena. Trnjeva je bila ta pot, a zasluženega priznanja nisem našel, ker meje moj značaj oviral, da bi ga iskal, česar mi pa danes prav nič ni žal, saj se ob koncu svojega delovanja lehko poslovim z sladko zaves jo, ki edina tvori pravo zaslugo, da sem svojo življensko nalogo vestno in s pridom vršil. Ob taki zevesti vse drugo popolnoma izgine. S 30letnico „Kmetovalca" je pa združen tudi preporod ne le c kr. kmetijske družbe kranjske, ampak kranjskega kmetijstva sploh, saj je v tej dobi zavel v njem drug duh in zavladal je splošnji napredek, ki je z velikimi težavami zgrajen temelj, ki na njem danes pač ni več težko naprej zidati. Ves tehniški napredek v kmetijstvu na Kranjskem je delo c. kr. kmetijske družbe kranjske. S to trditvijo pa ne odrekam tudi drugim zaslug, ki so že na oranih in pripravljenih tleh tudi resnično veliko storili; simpatičen mi pa nikakor ni tisti, ki se šopiri s tujim pavovim perjem in ki, enako na volovem komatu sedeči muhi, ošabno okoli sebe zre ter kliče v svet: Ali me vidite kako orjem. V „Kmetovalcu" sem po možnosti obdeloval vse panoge kmetijstsva, dasi se resnici na ljubo moram obtožiti greha, da sem vobče ali vsaj v kakem letniku kako panogo preveč zanemarjal. A kaj se hoče, človek ima svoje slabosti in rajši obdeluje snov, ki mu je simpatičnejša. Ta pristranost je naravna posledica, če mora urednik obenem tudi večino lista sam spisati, če nima dovolj sotrudnikov. Hvala Bogu, se je v tem pogledu zboljšalo, kajti list ima vedno več sotrudnikov in je sedaj zato vedno raznovrstnejši. Največja nehva-ležnost bi bila ob tej priliki pozabiti na zveste sotrudnike ki so mi delo znatno olajšali. Bodi torej prisrčna zahvala vsem sotrudnikom »Kmetovalca" v dolgi dobi 30 let in prav posebno imenoma gg. Rihardn Dolencu, rav- natelju kmetijske šole, Frančišku Štuparju, ravatelju c. kr. kmetijske družbe kranjske, Viljemu Rohr m a n u, ravnatelju kmetijske šole, FrančiškuGombaču, c. kr. kletarskemu nadzorniku, in Bohuslavu Skalickemu, c. kr. vinarskemu nadzorniku, ki so ali od vsega pii-četka ali vsaj kmalu po pričetku izhajanja »Kmetovalca" mi zastonj spisali nebroj strokovnih spisov, ali pa so mi drugače pri urejevanju pomagali. Kadar človek 30 let nazaj v preteklost zre in premišljuje, takrat šele ve prav ceniti tako požrtvovalnost. Torej, tisočera hvala, gospodje! Pred seboj imam 30 letnikov „Kmetovalca", Ponižnost bi pomenila hinavščino, če bi ob pregledovanju teh letnikov ne trdil, koliko strokovnega pouka je v teh letnikih nagromadenega! Čez nezadostno raznovrstnost lista se sedaj sploh nihče menda ne more pritožiti, celo odkar sta za konjerejo in prerutni-narstvo posebni prilogi. Prav posebno pa skrbe za raznovrstnost poučnega čtiva odgovori na vprašanja, ki dohajajo od kmetovalcev samih in so povod, da list tisto prinaša, kar kmetovalci sami zahtevajo. Z neznatnimi izjemami sem v 3 0 letih v „Kmetovalcu" sam odgovoril na 6784 vprašanj in na najmanj trikrat toliko vpašanj sem odgovoril naravnost in pismeno, kajti vsa vprašanja ne pridejo v list. in sem potemtakem v teh 30 letih odgovoril na več kakor 20.000 vprašanj. Utrujen in v strokovnem oziru dizgustiran ne sodim več na svoje mesto: ne čutim, da sem še potreben, in tak občutek ne dela dela uspešnega in prijetnega, zato je čas, da se ognem. Svojemu nasledniku pa želim vsaj tistih uspehov, ki sem jih jaz imel, predvsem pa zasluženega priznanja, ki je najboljša opora, da se premagajo neprilike, ki vsakterega zadenejo. Gustav Pire. V obrambo našega ugleda. Kmetijstvo je obrt, kakor vsako drugo pridelovanje ali izdelovanje, je pa istočasno tudi znanost, ki sloni na praktični rabi naravoslovnih zakonov. Kot znanost se kmetijstvo prav lehko primerja z medicinsko znanostjo, saj veljajo zanjo skoraj vsi tisti kemijski in biologijski zakoni; in še več, kmetijstvo se poslužuje teh zakonov ne le pri živinoreji, ampak tudi pri gojitvi rastlin, ki je največkrat še važnejša. Zvrševanje kmetijske obrti je z ozirom na njeno kakovost lehko slabo ali dobro rokodelstvo, more biti umno, in če je kmetovalec praktično in teoretiško iz-vežban ter ima poseben talent za svoj poklic, potem postane kmetijstvo naravnost umetnost. Kmetijstvo samonasebi pravzaprav ni veda, ampak znanost, sloneča na raznih naravoslovnih vedah, ki se more pri zvrševanju povzpeti do umetnosti. Umetniki so pa seveda v vseh takih poklicih le redko sejani, kajti za umetnost ne zadostuje le znanje, ampak predvsem oseben talent. Kmetovalec, ki dela od mladih nog praktično v kmetijstvu in obrača sebi v prid izkušnje svojih prednikov in svojih, ne da bi vedel, zakaj tako ali tako kmetuje, torej ne da bi imel znanstveno podlago, ter deluje po preskušenem kopitu, je vsekako le rokodelec, in sicer dober ali slab. Šele talent ga naredi za dobrega ali slabega rokodelca. Naš kmet je kot kmetovalec večinoma (torej ne vselej) le rokodelec in kot tak ostane v svojem poklicu in okviru svojega znanja vendarle tudi veščak, ki navzlic vsemu veliko zna, ki smo se od njega neizmerno veliko naučili in se še vedno učimo. Z vso silo je pa zanikati splošno razširjeno mnenje, da je vsak tepec dober za kmeta, kajti za ta poklic so potrebne večje zmožnosti in večje znanje kakor za kterokoli drugo rokodelstvo. Tisti, ki se ne peča svojeročno s kmetijskimi deli, ampak vrši kmetijsko obrt le kot voditelj, ni kmet v pravem pomenu besede, ampak je kmetovalec in je kot tak ravnotako kakor kmet dober ali slab rokodelec, more pa biti tudi umen kmetovalec in končno celo umetnik. Le kmetijska strokovna izobrazba na znanstveni podlagi naredi kmeta in kmetovalca umnega ali celo umetnika v kmetijskem poklicu. Je pa še tretji kmetijski poklic, ki se strogo praktično ne peča s kmetijstvom, ampak ima nalogo na podlagi svojega praktičnega in teoretičnega izšolanja v kmetijstvu poučevati o umnem kmetijstvu in ga pospeševati. To so vsi kmetijski učitelji in strokovni uslužbenci uradov in zavodov, ki kmetijstvo pospešujejo. O naši potrebi se ne pričkamo z nikomur, pač pa prepričano trdim, da je zaostalost našega avstrijskega kmetijstva v primeri s kmetijstvom v deželah z višjo kulturo prav zelo staviti na rovaš temu, ker nas veliko premalo vpoštevajo in naše delovanje omalovažujejo. Veliko smo temu sami vzrok, ker si ne znamo priboriti veljave in se zato z nami pometa. Na eni strani zahteva od nas država drago izšolanje, najmanj dveletno kmetijsko prakso in končno še težki izpit za kmetijskega učitelja, na drugi strani nam pa država za te zahteve ne da tiste zaslombe, kakor v enakih razmerah pri drugih poklicih. Kmetijstvo je silno razsežna obrt z raznimi panogami. Danes ni kmetovalca, ki bi mogel o sebi trditi, da obvlada vse kmetijske panoge, bodisi praktično ali teoretično. So tudi možje, ki niso ne kmetje in ne kmetovalci, ki se sploh niso učili splošnjega kmetijstva ne praktično in ne teoretično, ki so se pa sami praktično in teoretično temeljito izučili v kaki posebni kmetijski panogi n. pr. v sadjarstvu, čebelarstvu, perutninarstvu itd., ki jih moramo po vsej pravici priznati za strokovnjake v dotičnih panogah. Čast tem možem; nihče mi ne more očitati, da sem jih kdaj preziral. Narobe! Pri nas kakor drugje so zvršili ogromno delo za kmetijski napredek, zato jih kmetovalci moramo šteti med svoje neobhodno potrebne sotrudnike. So pa ljudje, ki nimajo pravega pojma o kmetijstvu, ki mislijo, da je vsak butec lehko kmetovalec, ki se čutijo vzvišene nad kmeti in kmetovalci in tudi nad nami kmetijskimi veščaki (dasi ne živimo v domišljavi popolnosti), in ti šušmarijo v našo stroko z napačnim delom in napačnim poukom, zato jih brez ovinkov imenujem „kmetijske mazače". Nadaljujoč svoj spis v zadnji številki »Kmetovalca" „Alinaj rabimo gnojnico ali umetna gnojila?" zanikam očitanje, da je izraz „mazač" kaka psovka, ampak splošno običajen priimek za osebe, ki »e pečajo s kakim poklicem, ki ga ne razumejo. Taki ljudje so za kmete, kmetovalce, kmetijske veščake in kmetijske špecijaliste »kmetijski mazači", kakor so n. pr. zakotni pisači za juriste tudi mazači. V omenjenem mojem spisu v zadnji številki »Kmetovalca" ni prav nič skritega, ampak je označen odkrit boj proti kmetijskim mazačem, in to v korist meni ter mojim stanovskim tovarišem. Če se drugi ne podajo v ta boj, imajo tehtne vzroke, ki jih pa jaz nimam in zato lehko odkritosrčno govorim. Vsi stanovi so organizirani, le mi nismo v tem pogledu dovolj storili, zato se ne smemo pritoževati o našem poniževanju, ampak je na nas, da si v bodočnosti pridobimo ugled. Tudi pri nas se je jelo na bolje obračati. Absolventje kmetijske šole na Grmu so ustanovili svoje društvo, ki ima namen ščititi koristi svojih udov, in istotako se je osnovalo društvo slovenskih kmetijskih učiteljev. Ni pa dovolj, da so ta društva ustanovljena, ampak morajo tudi delati. Ne samujmo, ampak stojmo bok ob bok pri zasledovanju svojih koristi in uveljav-Ijenju svojega ugleda in pritegnimo na svojo stran tudi priznane kmetijske špecijaliste. Bati se nam ni nikogar, saj imamo mi iste pravice kakor drugi stanovi. Kakšen ugled imajo n. pr. gozdarski stiokovnjaki! Bog ne daj, da bi se kdo vteknil v tisto, kar je njih delokrog! Kaj so v zadnjem času dosegli živinozdravniki pod mogočno patronanco svojega izbornega šefa dvornega svetnika dr. Binderja v kmetijskem ministrstvu! Ali se mari advokatom in notarjem ter sploh juristom v primeri z nami slabo godi? In vendar se pripravlja nov zakon, ki bo vsako zakotno pisarjenje, t. j. juridiško mazaštvo temeljito preprečil, ki bi utegnilo odjesti kak groš kteremu teh velemožnih gospodov. Ravnokar se pripravlja preosnova naše avstrijske uprave in v dotični predlogi je nameravano, da bo po novem uradni zdravnik, živinozdravnik, inženir itd. strokovne komisije in strokovne uradne razprave sam vodil, ne da bi bil pod kakim nadzorstvom, kakor je sedaj običajno in za omenjene strokovnjake skrajno sramotilno, da morajo v svoji službi osiveli možje javno in uradno nastopati pod vodstvom kakega praktikanta. V vseh nemških večjih kmetijskih listih v Avstriji se ravnokar bije oster boj, da ostanejo službe živinorejskih nadzornikov prihranjene kmetijskim veščakom, ne pa možem drugih poklicev, in le čudno je, da se tak boj sploh mora še biti. Tudi mi slovenski stanovski tovariši se moramo toliko v prid kmetijstva, kolikor v svoj lastni prid in v prid svojega ogleda udeležiti tega boja. Če sem spisal v zadnji številki »Kmetovalca" tisti spis, ve sedaj vsakdo, zakaj sem to storil, povod ni bila nervoznost, ampak ogorčenje nad napačnim nasvetom, kakršne moramo vsak dan čuti. Tako sem n. pr. ravnokar bral v slovenskem strokovnem (?) listu, ki ga pa ne urejuje strokovnjak, da je ribja moka predrago krmilo, ki se zadnji čas ponuja kmetovalcem na vseh koncih in krajih. To je torej tudi očitanje proti »Kmetovalcu", kjer sem v zadnjem času prav močno propagiral to močno krmilo za prašiče in sem obširno utemeljil, zakaj. Nadalje sem te dni bral tehniško poročilo (seveda zopet od nestrokovnjaka) o zboljšanju nekega pašnika, kjer je zaradi podnebnih razmer moderno pašništvo izključeno, da je postaviti enonadstropen hlev, ki bi stal 50.000 K, dasi bi vrednost vse paše na popolnoma zboljšanem tem pašniku niti ne obrestovala glavnice, zazidane v tak hlev! Čul sem o mazaču, ki je kmete poučeval, da štrigljane krave dajejo mleko, ki ima 7 % tolščobe. Takih in enakih neumnosti človek doživi vsak teden, in kaj bi se potem ne jezil? Naš kmet je presneto pameten, in ni čuda, če sliši take reči, da nas ima za „škrice", ki nismo poklicani, da bi ga poučevali, dasi nas ne zadeva nikaka krivda, če se že preprost kmet upravičeno spotika nad enakimi bu-dalostmi. Cele knjige bi lehko iz svoje izkušnje spisal o tem početju. Končno še nekaj posebno značilnega. Od leta 1908. j e padla letna vrednost izvoza avstrijskega presnega masla od 9 milijonov na 4 milijone kron in vrednost uvoza tujega presnega masla se je pa dvignila od letnega pol milijona na 14 milijonov kron! Mi prodajamo svoje presno maslo z velikimi težkočami, a na Dunaju se holandsko in dansko presno maslo z lehkoto prodaja po 1 K kilogram draže kakor avstrijsko. V Ljubljani sami se pa prodaja pasterizirana šviška smetana! Ali ni to gorostasna sramota, ki je edinole posledica tega, ker mi kmetijski veščaki nimamo odločilne besede, ampak kmetijski mazači, ki mislijo, da vse vedo in znajo, kar hočejo, ker so mimogrede brali kake kmetijske spise in mislijo, da se da kmetijstvo naučiti v par tednih, dasi jih njih abstraktno znanje prav nič ne usposoblja za poklice, ki slone na naravoslovnih vedah, in jih zato tako radi prezirajo. Stari časi so minuli; danes, žal, živimo v času boja za svetle krone, in tukaj odločujeta edino le cvetoča trgovina in tehniško znanje, ki dajeta ljudem kruh in države bogatita. Gustav Pire. Podsajanje trt v starejših vinogradih, zasajenih s cepljenimi trtami. Spisal B. Skalicky, c. kr. vinarski nadzornik za Kranjsko. Izkušnja nas uči, da v vinogradih, zasajenih z ameriškimi cepljenimi trtami, leto za letom iz raznih vzrokov nekaj trt pogine. Če je nasad še mlad, to je ne čez tri leta star, potem usahle trte lehko nadomestimo z novimi, krepkimi cepljenkami. Kakorhitro je pa vinograd starejši, je tako podsajanje težavnejše. Podsajene trte se ne primejo tako rade, oziroma ne rasejo tako, kakor bi bilo želeti, ker jih v razvoju ovirajo sosedne že močno okoreninjene in obrasle trte. V naslednjem slede navodila, kako naj vinogradnik ravna, da izpolni v svojem vinogradu nastala prazna mesta. Predvsem je treba,vedeti, zakaj trte v vinogradu poginevajo, in vpoštevati število odmrlih trt. Včasih usihajo trte kar trumoma vsled napačne podloge, ki smo jo izbrali za nasaditev vinograda. Take vinograde nahajamo pri nas zlasti tam, kjer je zemlja apnena ali puhličasta, ki v njej podloga riparija ne uspeva (n. pr. v apneni zemlji v okolici Bele cerkve, Št. Jerneja, Rake, Senuš itd. na Dolenjskem). Da bo v takem slučaju podsajanje drugih trt le malo zaleglo, je umevno, zato bo bolje, da vse take trte izkopljemo, zemljo pustimo, da se nekoliko spočije, jo nanovo prerigolamo in zasadimo s prikladnimi trtami — križankami. Ko zemlja počiva, jo obsejemo z deteljo (najbolje z nemško), ki izpreminja zračni dušik v svojih koreninah v organskega in stem dovaja zemlji za razvoj trt zelo potrebno redilno snov. Ko smo deteljo dve do tri leta kosili in stem tudi prazni prostor bolje porabili, zrigolamo zemljo jeseni, pri čemer pa korenin detelje ne zavržemo, temveč jih plitvo zakopljemo, da čez zimo v zemlji segnijejo. Skrbno pa odbiramo morebitne zastale ostanke korenin izkopanih trt, ki bi se z njimi lehko zaredila v vinogradu koreninska plesnoba. Spomladi nato zasadimo prostor s cepljenkami na prikladni podlogi. Na Nemškem, zlasti ob reki Renu, kjer so vina zelo draga in zaraditega tudi vinogradna zemlja, je škoda, da bi se zemlja pustila tri leta prazna. Zato tam odstranijo utrujenost vinogradn« zemlje stem, da vanjo vbrizgujejo žvepleni ogljik. Žvepleni ogljik je bencinu podobna, neprijetno dišeča, hitro hlapna in naglo gorljiva (pozor pri rabi!) tekočina, ki se v zemlji izpreminja v strupen plin, ki uniči razne škodljive glivice in živalce. Zaradi te lastnosti jo, kakor znano, rabijo v nekterih deželah (na Nižjem Avstrijskem, Ogrskem, Nemškem itd.) proti trtni uši, proti ogrcem (črvom) in drugim škodljivcem. Na Nemškem rabijo žvepleni ogljik kakor rečeno proti utrujenosti vinogradne zemlje. V to svrho pri opešalih, starih vinogradih jeseni po trgatvi stare trte izkopljejo in zemljo prengolajo. Žgodaj spomladi drugega leta naredijo na vsakem kvadratnem metru s kolom dve do štiri 40 do 50 cm globoke luknje, kamor vlijejo (vbrizgnejo) 200 do 300 g žveplenega ogljika, ki ga v vse luknje enakomerno razdelijo in nato luknje dobro zamašijo. Po preteku šestih do osmih tednov se prostor zasadi z novimi trtami. Žvepleni ogljik uniči v zemlji razne rastlinske živalske škodljivce, razkroji v njej redilne snovi in vpliva tudi dražljivo na korenine posajenih trt, ki se vsledtega nenavadno hitro in lepo razvijajo, kar se vidi zlasti v drugem letu po saditvi. Tako postopanje je pa drago in bi se pri nas ne izplačalo; lehko ga pa rabimo pri podsajanju poginulih posameznih trt v vinogradu, kakor bom pozneje opisal. Kakor vsled napačne, za našo zemljo neprikladne podloge, pogine mnogo trt zaradi raznih vremenskih in drugih poškodeb, to je vsled mraza, strele, toče, vsled poškodbe po voluharju (miši), po, ogreih (črvih) itd. Prav pogostoma poginjajo trte v vinogradu vsledtega, ker nismo v prvih osmih letih po sajenju obrezovali (odstranjevali) rosnih in ostalih plitvo rastočih korenin. Vsled večje gorkote, vpliva zraka, obilnih redilnih snovi delajo trte pri zadostni vlagi vedno rajše korenine pri vrhu kakor v globočini. Če tega ne preprečimo, se te korenine (rosne in zgornje stranske korenine) v par letih tako močno razvijejo, da globoko ležeče stranske in vznožne korenine popolnoma oslabe, da, celo odmrjejo. Če se to zgodi, imamo komaj za ped dolge trte v vinogradu, ki so jim zelo plitvo rastoče korenine izpostavljene poškodbi po mrazu, suši ali pa udarcu z motiko, vsled česar vsako leto v takem vinogradu veliko trt pogine. Pameten vinogradnik bo torej vsako pomlad, zlasti v prvih osmih letih po saditvi trte v vinogradu vsaj za ped globoko odkopal in tam izrasle korenine porezal ter stem trto prisilil, da razvija svoje vznožne, oziroma druge, zadosti globoko rastoče korenine, ki niso tako izpostavljene raznim poškodbam kakor plitvo rastoče. Pogostoma uniči trte tudi mraz, to je zimska ali še bolj pogostoma spomladna pozeba. Najčešče to opazimo na Dolenjskem v nižjih legah z močno, bolj težko, ilovnato, vlažno zemljo in posebno še pri podlogi m o n t i k o 1 i. Če je trta že sočna in nastopi hud mraz, zmrzne sok (mezga) v podlubadnih plasteh, ki vsledtega raz-pokajo. To se posebno rado zgodi na cepljenem mestu, to je tam, kjer je bila trta cepljena. Ko trta potem zopet ozeleni in začne rasti, bi rada take nastale rane zacelila (zalila), in na ta način se napravijo na tem mestu gobasti, čimdalje bolj debeli izrastki, in trta postane r a pasta. V teh mestih se ne more mezga (sok) pravilno pretakati iz korenin v nadzemeljski del trte, zlasti pa ne narobe, kar povzroča motenje v rasti, vsled česar rapasta trta navadno kmalu pogine. Če hočemo tako trto rešiti pred poginom, je treba, da jo spomladi, kakorhitro zapazimo, da je rapasta, pod bolnim mestom odrežemo (odžagamo). Če je bilo treba trto odžagati pod cepljenim mestom, potem jo odkrijemo do prvega kolenčka podloge, ker iz tega potem rada odžene. V istem ali še bolje šele v drugem letu bomo trto cepili na suho ali na zeleno blizu nad zemljo. Če je ni bilo mogoče cepiti nizko pri tleh, cepimo trto bolj visoko in jo jeseni nato pogrubamo, da pride cepljeno mesto v bližino tal, seveda ne v zemljo. Enako postopamo tudi v vseh takih slučajih, kjer je bil le nadzemeljski del trte poškodovan ali uničen (odlomljen itd.) Drugo je, če pogine trta v vinogradu s koreninskim deblom in s koreninami vred. Tu nam ne preostane nič drugega, kakor da jo nadomestimo z drugo trto. V starih vinogradih je bila navada, da smo v takem slučaju pogru-bali najbližjo sosednjo trto tako, da je ena njena mladika segla do praznega mesta, druga pa na mesto, kjer je stala pogrubana trta. Tega pa pri trtah, cepljenih na ameriški podlogi, na noben način ne smemo storiti. Kakorhitro bi pogrubali cepljeno trto tako, da pride njen domač (žlahtni) les v zemljo, bi se zgodilo tole. Domač les bi pognal korenine, in ker sploh rajši dela korenine kakor ameriški, bi te korenine kmalu prerasle ameriške korenine podloge, ki bi v rasti zastale, ali bi celo odmrle. Komaj bi se to zgodilo, bi se zaplodila na koreninah iz domačega lesa trtna uš in bi jih uničila, trta pa bi ne imela ne domačih ne ameriških korenin, vsled česar bi morala poginiti. Take grobanice navadno v prvih letih dobro rasejo, ker jih rede stare (ameriške) in nove (domače) korenine, pozneje pa oslabijo in končno usahnejo. Tako ravnanje bi torej ne bilo pametno, ker bi z njim zlo še bolj povečali. Pri novem vinogradništvu ne smemo nikdar misliti, da smo stem, če smo posadili na ameriški podlogi cepljene trte, trtno uš pregnali. Trtna uš je in ostane tudi v novih vinogradih, samo da trtam toliko časa ne škoduje, dokler rasejo na ameriških koreninah, ker uš ne more teh korenin uničiti. Domač les pa ne sme nikdar in nikjer priti v zemljo, kajti v tem trenutku, ko se to zgodi je storjen prvi korak, da smo ob trte. Kdor tako ravna, ta naj pripiše posledice tega samsebi. Podoba 130. Košna trta. Iz podobe, ki ni za ta spis napravljena, se vidi, kako se trta v košu okorenini. Trta mora imeti le eno 35 cm nad košem cepljeno mladiko. Če torej v vinogradu kaka trta pogine, jo moramo nadomestiti z drugo, ravnotako na ameriški podlogi rastočo trto. Kakor je bilo že začetkoma rečeno, je to pri starejših nasadih težavno, ker ovirajo rast novoposa-jene trte močno rastoče sosednje trte. Zato moramo porabiti vsa sredstva, da rast sosednjih trt vsaj za nekaj časa oslabimo, razvoj podsajenih trt pa pospešimo. To storimo v prvi vrsti stem, da na mestu, kjer trte manjka, izkopljemo že jeseni veliko, to je 60 do 80 cm široko in 60 cm globoko jamo, da se zemlja čez zimo razzebe in razkroji. Pri tem vse korenine poginule Podoba 131. Visoko zeleno cepljenje ameriških trt. (Podoba ni za ta spis risana) trte skrbno poberemo, da v zemlji ne plesnijo, ker bi se stem prenesla koreninska plesnoba na novo trto in bi jo uničila. Spomladi vsadimo na ta prostor krepko, dobro okoreninjeno cepljenko in jo dobro pognojimo, zalijemo, sosednje trte pa močno obrežemo, da ne delajo novi trti preveč sence. Še bolje pa bo, če se poslužimo pred saditvijo že omenjenega žveplenega ogljika. To se zgodi takole. Jeseni izkopano jamo v zgodnji pomladi najprej zasujemo. Ko se je zemlja nekoliko polegla, napravimo na tem mestu, kamor ima trta priti, na vsak kvadratni meter štiri 40 cm globoke in 40 cm drugo od druge oddaljene luknje ED v vsako luknjo vlijemo (50 cm*j -= 1/20 litra) žveplenega ogljika in luknje takoj dobro zamašimo (zabijemo) s podpetnikom črevlja ali pa s kolom. Po preteku šestih tednov izkopljemo novo jamo, kamor vsadimo močno, cepljeno trto in jo dobro pognojimo. Žvepleni ogljik odpravi utrujenost zemlje, novo trto pa vzbudi k čvrstemu razvoju, dočim sosednje, že rastoče trte — ki jih itak že nekoliko močneje obre-žemo — močna injekcija žveplenega ogljika nekoliko omoti in v rasti zadrži, tako da se more podsajena trta že v prvem letu toliko razviti, da je njen obstanek zasiguran. Najbolje pa bo, če bomo posadili novo trto z zemljo in z vsemi koreninami vred, ker jo tako presa-jenje prav nič ne moti v rasti. Posebno priporočljivo bo to tedaj, če podsajamo trte. ne da bi rabili žvepleni ogljik. Sadike za tako podsajanje si moramo vzgojiti sami v bližini vinograda, bodisi potom suhega cepljenja na bilfe in stratificiranja (siljenja), bodisi potom zelenega cepljenja. V prvem slučaju vložimo (posadimo) stratiticirane cepljene bilfe v trtnico bolj naredko (30 cm narazen), in sicer navpično, po Richterjevem načinu. Zemlja ne sme biti prerahla, torej rajša bolj težka (zvezna). Spomladi drugega leta odrežemo z dolgo, ravno lopato (z ričem) zemljo 12 do 15 cm od trte v čvetero-kotu do podkorenin in vtaknemo v tako napravljene špranje dva v pravem kotu vpognjena kosa kositra (pleha) k' morata k^i vsa.i dolga kakor lopata (rič). Potem zvežemo oba kositra z žico, beko ali špago skupaj, in vzdignemo s pomočjo globokega in poševnega vbodca z lopato trto z vso v kositrovih stenah zaprto zemljo vred. Nato podstavimo tudi spodaj kositrasto ploščo, da ne more zemlja vun pasti, in prenesemo trto z vsemi koreninami in z zemljo vred v vinograd, kjer jo v že pripravljeno jamico previdno vsadimo, dobro pognojimo in zalijemo ter jamo zasujemo. Ker zahteva tako sajenje precej spretnosti, se mnogi poslužujejo trt, vzgojenih v posebnih koških iz protja ali žice, takozvanih košnih trt. Po pridejani podobi 130. si potrebne koške lehko vsakdo sam napravi iz protja ali pa iz 20 mm žične mreže. Košek mora imeti vsaj 25 do 30 cm v premeru in mora biti tudi toliko globok. V takih koških si vzgojimo trte na že popisani način potom suhega cepljenja in stratificiranja ali pa s pomočjo suhega, oziroma zelenega cepljenja v vinogradu. Na pripravnem kraju v vinogradu gojimo v to svrho nekaj maternih trt, ki pa morajo po vsaki rabi za vzgojo sadik počivati dve leti. Namesto da bi take materne trte obrezali na glavo, kakor je v matičnjakih v navadi, jim pustimo tri močne 1 m do 1 m 20 cm dolge mladike. Nato vsako mladiko vtaknemo skoz v dnu koša narejeno luknjo v koš in jo potegnemo toliko daleč skozi, da gleda vsaj v dolžini navadnega ključa (35—40 cm) iz koša vun. Koš se sedaj zakoplje v zemljo, tako da je ves obdan z zemljo, samo znotraj je še prazen. Trtno mladiko (ključ) obročkamo pod kakim ko-lenčkom 10—15 cm nad dnom koša, to se pravi prerežemo lubad ključa na dveh l cm drug od drugfga oddaljenih krajih okroginokrog in jo olupimo v obliki obročka. To se zgodi zato, da se na tem mestu ustavlja sok, vsled česar trta napravi tam močne korenine. Nato napolnimo koš z dobro, rahlo, s pregnilim mešancem pomešano zemljo, jo zalijemo in nasujemo še toliko zemlje, da je ves koš 10—15 cm pod zemljo. Če je puščena mladika predolga, jo sedaj 35—40 cm nad obročkanim mestom odrežemo in jo s pomočjo angleške kopulacije cepimo ter obvežemo z žico in zamaškom. Kdor rajši cepi v zeleno (glej podobo 131.), ta naj pusti samo zgornji dve očesi in naj ostala oslepi. Ko pa puščeni očesi odženeta, naj iz njih nastale zelene mladike cepi zače kom junija tik ameriškega lesa. Če se oba cepiča primeta se pozneje eden odreže. Če je vreme ugodno, napravi ključ nad obročkom v košu še isto leto obilo čvrstih korenin. Jeseni ali pa v prihodnji pomladi se zemlja okoli koša previdno odkoplje. Če se je trta zadosti okoreninila, gledajo lasne korenince iz koša vun (glej podobo 130.). Če tega ni, pustimo rajši sajenko, da še eno leto rase. Zadosti okoreninjeno sajenko odrežemo pod dnom koša, jo prenesemo s košem in z zemljo vred v vinograd in jo pravilno vsadimo na mestu, kjer trte manjka in kjer smo bili že prej zemljo primerno pripravili, jo dobro pognojimo in zalijemo. Če so okoli stoječe trte še tako stare in močne, ne bodo mogle, posebno če jih bolj močno obrežemo. izlahka uničiti tako čvrsto sajenko, ki smo jo presadili z vsemi nepoškodovanimi koreninami, in bo podsajena trta v par letih dosegla visokost in moč sosednjih trt. 0 sestavljanju in setvi travnih mešanic. (Po dr. T.vitenu Weinzierlu preložil in priredil inženir Jak. Turki. (Konec.) (Glej stran 289.) Vprašanja m odgovori. Na vsa gospodarska vprašanja, ki.dohajajo nac. kr. kmetijsko družbo kranjsko ali na uredništvo „Kmetovalca", se načelno odgovarja le v .Kmetovalcu". Odgovori, ki so splošno poučni, se uvrste med .Vprašanja in odgovore", ostali pa v .Listnico uredništva". Odgovarja se le na vprašanja, ki so podpisana s celim imenom, v »Kmetovalcu" se pri vprašanju pristavijo pričetne črke iinena in kraja. Če vprašalec ne želi drugače. Redno se v vsaki številki odgovori le na tista vprašanja, ki so prišla vsaj štiri dni pred izdajo lista; na prepozno došla vprašanja se odgovori v prihodnji številki. Kdor takoj želi odgovora na kako gospodarsko vprašanje, mora priložiti znamko za odgovor Na vprašanja, ki niso gospodarska in odgovori nanja niso splošno poučni in zanimivi, se ne odgovarja v »Kmetovalcu«, ampak le pismeno, če je pismu priloženih 50 h v znamkah kot prispevek k družbenemu pokojninskemu zakladu. Vprašanje 262. Imam krasno triinpol leta staro kobilo, ki jo poleti muhe silno mučijo, da kar naravnost divja in se pri tem silno segreje. Drugače je kobila jako pripravna in krotka. Kobila je poleti po vratu in prsih od muh tako opikana, da se narede cele lise na koži. Pri nas take konje imenujemo „muharje". Ali je kako sredstvo, ki bi preprečilo, da konja muhe tako ne zdelajo, in kako se ozdravijo na koži nastale lise od pikanja po muhah? (F. T. v S.) Odgovor: Konji mnharji imajo kožno bolezen, ki ni z muhami v prav nobeni zvezi. Ker slučajno ta bolezen nastopa poleti, ko so muhe, ki se posebno rade vsedajo na živino na odprte rane, pa so ljudje, ki niso vedeli pravega vzroka, začeli krivično dolžiti muhe. in zato take konje imenujejo muharje ali mušnike. Ta bolezen kože je pa v resnici posledica vnetja lojnih žlez in dlačnih čebulic. Vsled tega vnetja se narede mozolji, ki imajo debelost prosenega do grahovega zrna. Ti mozolji koDja zelo srbe, zato se rad drgne. Mozolji se tudi gnojijo. Vsledtega nastanejo cele gole in mokre lise, kamor se muhe vsedajo in konja še bolj mučijo. So kocji, ki to bol zen vsako poletje do^e, so torej podvrženi tej bolezni, ki so vzrok gotove snovi v krvi, ali kakor ljudstvo govori „konji imajo slabo kri'1. Nagnjenost o a. "tU o. o o. M O C A « u CO _e O £ a C ■SJ 5 u LOcooo — toototooo — — CM Tf — co Tf r— Tj« Tf CM lO v£>TfTfCMCM©OOCMCM .OOO— t> — CM Tj« LO CM t- — N f) B) >- r. Ol _______. __IM o^ co — ^cmcmcocmcm CMOLnr^TfOcoco 00 ITi t*, i— CM O iO lO O LO ČO O — Tf CM CM CM Tj« CO O! oooot— oot^^-ioo ~tB^ o o t-- CT) CMr-*-^-^. CNCNCO©^-CM co - — C! LO LO iO O 00 C«) O CM Tf CO IO Tf CO GO1 t— O lO o co tM co a> cm co CM t- Tf co oo -f cm m m O G«« T— 00 t m n (i) n LT\ Tf o \D m v- co - O CO lO 31 — fflOOOhhiDOJjnci)® CM CM — CT> iO co 00 Tf io 01 t^ o — CO C7> LO Tf — co co co r^. c«, o^ CO "A CN CM ~S 00 o cr~ Tf Ol IO L.O CM o co co CM Tf .—- — r- ITi C* O O T« T- ■oo to co '00 LO IO C Tj- co CM C0 CO o CO CM O LO C CM Tf tO 00 X CM CM CO CO co r— co C^^-cococo^-CMCSCMOOO t— ^-f^^-^-CMCMCMOOf-*-« 00 Tf T—I . co r» CO IA CM CM » O «- vO <— i— CM 1/1 O OOCMtOOOCOlOOlO CO~ IO — Cj) tO t— LO lO CM 00 CO 00 O tO CO 00 Tf IO CM Tf CO C. h- M — CO CO CO CM O O O «— O LO IO — 00 CM CM CM Tf O OC O Tf Tf tO CO 01 (M CO T- — CO Tf oo co co tj- co to o o co CO Tf X t— lO CM CO OCMCMCMO—' > O T- N r- (N LA -O LO O — 00' o o Tf Tf ai co to lo Tf 00 tO 'tO co 00 LO — tO CM lO co CM Ol 00 co o to oo — tO tO 10 o CT: C0 CO CM O 00 O ir\ T- 1- ^ T- r- CN W ir\ — © r- CM T- OtOOOOiOTfTf CO tO — OD O t^ — LO COtOCOiOCOCMCOCTO 1984 £ Šr co 1200 1200 1218 1800 3024 o co tO Tf o O) t- Tf Tf CM CT5 Tf CM CO CO o «t Tf CM Tf CM cr- CM o m CM Tf CO u-, r- 00 00 oo Tf r-. »A Tf O t^ O) t— — o co o io to 00 OO CO CM C0 CM CM — CO CO co LO O _ 'O 00 LO _ CM O ON O O O r-^-rOLncMTj-cMCMCM-srrOT— Tf 00 t^ Tf ro O o ooo-ocoTfro- aicr, — ococTft^LOTfco OOlOtOCMCMOOTfotO — — CT> LOTfCOCOTf OOCOTfOOOO" — CO O tO CM CO Tf io io lO t^—'UOOCT. COLOtOOOOO — —'CMCMCM — CO — — — "00 CM Tf O) CO Tf O - ' t— tO Tf LO LO LO CO CO tO 00 © O O o r— CM t-- CM" t* r- CM CO i— CM Ji -M O O) CM (M Tf IO t— LO IO O »O O LO l>-LO C. O CM lO O O O C75 tn oo oo -o oo o CO — -o O LO CM O oo co oc 35 CM o m Tf CO CM CM O CM "co i- in f) CM (N CM TJ. CM co co CM CM O > C« © ^ Tf T- LO i O to Tf t- cM to to to to T- CM Tf CO CO co co on av gn "f m © m f" CM CM CM CM t^. 00 Tf 00 00 Tf o — Tf CO 00 lO tO Tf Tf iO CM O tO O N N W O N ci o to co co io o CO LO Tf Tf o O) LO o> CO — Oi C0 Tf CM "o " co 0-. CM Tf o c«- c« co CM CO T- T- CM "00 00 o o CM CO o co O O lO lO CO Ol tO CM CM r^. Tf \r\ c- f- T— CO Tf CM CM O CM 00 t—■ «—1 CM O CO O LO C0 LO 00 C0 Tf — CM CMr^aoooooco-foo-f© O oo co co CM CO CM CO — lo Tf _ oo o 00 t^ 00 IO to PiSSte-r^fSCMCOOOCOtOTftOOOCMtOeMt^CMcMOCOt^ — SOOlOOOlOlOCDNSNhLOlflNlOlOtnSTTifllO^lOlljE C3 iS -g cu > co o "o ts ■5 tO > C3 z C3 S CJ m _ C n U CCC X K -J o. C/) w H 2 Cv 'Ti C3 3 — rep C/3 C3 Angleška Pasji 3 O "S > C/) J« > o o > o ti- G. ■a a a H H to C o T3 0J p o > s — — a N o cu S 02 --'CNcoTfuotor-ocaio CM C0 Tf LO tO 00010 — CMCOTfiOcot-00050—'Ol -""■t-cmcmcmcmcmcmcmcmcmcmcococo do te bolezni je podelljiva, zato žrebeev in kobil s to boleznijo najbolje ni rabiti za pleme. Vnanje se rabijo za bolno kožo razna zdravila pi navodila vtšč?ga živinozdravnika, a še važnejše je zdravljenje z notranjimi zdravili, ki imajo namen kri zboljšati. Takih notranjih zdravil je več in med njimi zavzema prvo mesto arzenik (mišica), ki se pa sme rabiti le pod nadzorstvom živinozdravnika. Trdovratna mnšnost se neki zanesljivo ozdravi, če se v žile dovodnice vbrizga neko novo arzenikovo zdravilo, ki S3 imennje sal-varzan. To zdravljenje je pa razmeroma silno drago. Če se vzrok mušnosti s primernimi sredstvi odprau, se potem koža samaodsebe hitro ozdravi, oziroma se ozdravljenje s primernimi vnanjimi sredstvi lehko pospeši. - Mušnost je bolezen, ki daje dober zgled, da živinozdravništvo ni znanost, ki se da v par mesecih naučiti, in vendar ga morda ni „mazača", ki se še ni bavil z zdravljenjem te bolezni, dasi njene narave niti ni poznal, in če se je konj morda vendar ozdravil, ni bila to mazačeva zasluga, ampak bolezen je samaodsebe prenehala iz razloga, ki si ga veščak lehko tolmači. Vprašanje 263. Imam skoraj dve leti staro telico, ki je videti popolnoma zdrava. Pripustil sem jo že šestkrat, a telica se vendar noče ubrejiti. Prvi dan po opleme-nitvi pride od nje nekaj trebila, podobnega gnoju, potem nekaj krvi, kar traja kaka dva dni, in potem to poneha do druge plemenitve. Eazentega se telica plemenjaka tudi zelo brani, dasiravno se poja. Odkod prihaja to in ali bi bilo bolje telico dati mesarju? (F. K. v M.) Odgovor : Vaša telica je vsekako bolna na spolovilih, zato Vam priporočamo poklicati živinozdravnika, ki določi bolezen in Vam pove, če se sploh kaj uspešnega da ukreniti. Telica ima bržkone kužno vnetje spolovil. Ta bolezen se danes pozna in imamo sredstva, da jo moremo v večini slučajev ozdraviti. Da se telica navzlic pojanju brani plemenjaka, prihija od bolečin, kiji jih plemenjenje povzroča, in se zato žival iz instinkta brani plemenjaka. Vprašanje 264. Les za nov čebelnjak nameravam prepleskati s karbolinejem, zato prosim nasveta, kakšnega naj kupim, ali tistega naravne barve, ali takoimeno-vani Avenarijev karbolinej ? Ali naj rabim za pleskanje mrzel ali vroč karbolinej? Se li karbolinej rad vname? Ali je potrebno s karbolinejem pleskan les, zlasti tistega, ki je izpostavljen dežju, še z oljnato barvo prepleskati? (F. S. v T.) Odgovor: Karbolinej je izdelek iz premogovega katrana, ki ga je prvi delal Avenarius, ki si je tudi to ime za svoj izdelek izmislil. Pozneje so tudi drugi pričeli izdelovati to snov, so ime „karbolinej" krivično rabili, in ker so mogli tekmovati le z nižjimi cenami, so izdelovali manj vredne karbolineje. Pravi karbolinej je edino od tvrdke Avenarius. Z njim prepleskan les je zelo temne rjave barve. Karboli-neji, ki ne izpremene naravne barve lesa, niso pristni in tudi niso dobri. Mi Vam na vsak način priporočamo le pristni Avenarijev karbilinej, ki je res nekoliko dražji Karbolinej varuje les pred gnilobo in trhlenjem, ne zapre luknjic in se zato ne zaduši kakor pod oljnato barvo. Čim bolj globoko je les s karbolinejem prepojen, tem boljši je učinek. Kdor hoče imeti posebno dober učinek, prepleska les s karbolinejem, dokler ga pije. Vroč karbolinej se globokeje v les zaj<5. Karbolinej je pr, cej vnetljiv, zato ga je previdno pri ogniu segrevati, in sicer najbolje zu«aj na prostem kjer ni nevarnosti za kak požar. S karbolinejem prepleskan les ni treba še s kako oljnato barvo prepleskati, kajti učinek karbolineja je samnasebi boljši od učinka oljnate barve in vrhutega karbolinej vselej skoz oljnato barvo udari kar ie grdo. ' Vprašanje 265. Naše županst o si je nabavilo zdravilo „Bisulin" proti kužnemu vnetju spolovil pri govedi ter ga d^je brezplačno kmetovalcem. Tvornica bisu-lina je izdala navodilo za rabo tega zdravila, popisuje imtnovano bolezen in priporoča zdravljenje goved pod nadzorstvom živinozdravnika. Naši kmetovalci se poslužujejo tega zdravila, imajo pa precejine težkoče, kajti krave niso rade mirne. Povedano je tudi v dotičnem navodilu, da biki prenašajo bolezen, kar pa naši kmetovalci nikakor nočejo verjeti ter vlačijo svoje kiave od bika do bika, in sicer tudi do desetkrat, vsled česar se seveda bolezen širi in mora biti slednjič vsaka krava okužena. V navodilu pa ni natančno povedano, kje pravzaprav bolezen tiči in je govorjeno o kužnem zvrgovanju, ki ga povzroča druga bolezen. 01 druge strani se priporoča kot zdravilo „Verkalbin". Ali je to zdravilo boljše? Ali bi ne kazalo, da bi se zavzela za to zadevo politična oblast, ki bi zapovedala, kako se je ravnati ? Okuženi biki naj bi se ne smeli rabiti in neozdravljive krave bi se morale dati mesarju, da se kuga ne razširja. Tudi prepeljevanje krav iz okuženih krajev bi moralo biti prepovedano. To so za nas pereča vprašanja, kajti škoda je vsak dan večja in menda ni pričakovati, da bi bolezen samaodsebe prenehala. Sporočite svoje mnenje v „Kmetovalcu". Vsi Vam bomo hvaležni za to, kajti sedaj tavamo v temi ter pravzaprav skrbimo le za hitro razširjanje te kuge. (J. K. v G.) Odgovor: Vidi se, da je Vaše vprašanje prišlo izpod peresa razumnega kmeta. Vi kličete politično oblast na pomoč, čemur moremo iz vsega srca pritrditi. Politična oblast ima pravico pri tej silno škodljivi kugi vmes poseči, in okrajna glavarstva imajo od deželne vl.da tozadevna stroga naročila, torej se obrnite na okrajno glavarstvo ali pa naravnost na c. kr. deželno vlado. Sicer pa Vi kot razumen mož to zahtevate, a bodite prepričani, če bodo to bolezen uradno zatirali, bo velika večina ogorčeno nasprotovala, kajti večina nič ne razume, je sebična in se noče ukljanjati naredbam, ki so namenjene za splošno korist. Dokler ne gori njih hiša, ne dajo niti ficka za gasilno društvo, kadar imajo pa ogenj v svoji hiši, naj pa vendarle gasilci njim na korist čudeže delajo ! Omenjena bolezen je res dvojna, in sicer je ena na sluznici vhoda spolovil, druga pa na jajčišču. Zadnja pravzaprav povzoča kužno zvrgovanje. Obe bolezni povzročata kužni glivi. Bolezen v jajčišču more v pravem času ozdraviti le živinozdravnik. Kužno vnetje spolovil se pa v pravem času uspešno zdravi z bisulinom in tudi z dragimi zdravili, kakor n. pr. s verkalbinom. Na vsak način je zdravljenje s kterimkoli sredstvom vršiti pod nadzorstvom živinozdravnika. Poglavitno je, da ee bolezen pravočasno prične zdraviti. V Nemčiji, kjer imajo to kugo silno razširjeno, redno zdravijo krave, če se bolezen pozna ali ne, in sicer z namenom, da bi jo že naprej preprečili. Biki so najhujši razširjevalci te kuge. Oni sicer malokdaj znatno obole, vendar pa prenašajo pri plemenjenju škodljive glive. Iz tega vzroka je poglavitni predpogoj zatiranja tega kužnega vnetja razkuženje bika takoj po vsakem zvršenem skoku. Dokler lastniki plemenskih bikov v okuženih pokrajinah tega ne delajo, toliko časa se bolezen ne bo zatrla, četudi se krave pravilno in pravočasno zdravijo. Če pa ljudje tega ne verjamejo, pa mi ne moremo pomagati in moramo potrpežljivo čakati, da jih spametuje bridka Izkušnja. Vprašanje 266. Zaklal sem prašiča, ki je bil zdrav in je rad jedel, toda na jetrih zaklanega prašiča je polno belih mehurjev, ki ne vem odkod so. Poslal sem Vam kos takih mehurjastih jeter ter vprašam, odkod prihaja ta bolezen, ali je nalezljiva iti ali je ostalo meso od takega prašiča užitno? Pripomnim naj, da je bil prašič po večkrat na dan izpuščen na tekališče. (1. Ž. v V.) od male pasje trakulje (taenia. echinococcus), ki more več let živeti v prašičjih jetrih, ne da bi živali povzročila kako znatno nadlego. V gotovih slučajih pa izjemno tak okužen prašič vendar lehko oboli. Jetra seveda niso užitna, pač je pa užitno vse drugo meso. Taka jetra je kam spravi;i, da psi ne morejo do njih, drugače se trakulja v p;u razvije in izleže jajca, ki gredo od psa z blatom, in z njim se morejo okužiti drugi prašiči. Proti bolezni se ne da nič storiti, ker ni zdravila zoper njo in ker fe bolezen navadno niti ne spozna, dokler se žival ne z*kolje. Pač je pa bolezen mogoče na ta način preprečiti, da prašiči ne pridejo v dotiko s pasjim blatom, ki so v njem jajčeca te trakulje. Vprašanje 267. V „Kmetovalcu" je bilo svoj čas med „vprašanji in odgovori" povedaco, da mora občina plačati stroške za konjače pri odpravi kake mrhovine, in sicer tudi tedaj, če dotična žival ni poginila na kužni bolezni. Tukajšnji konjač pa o tem nočd ničesar vedeti, in jaz sem mu moral plačati za pospravo krave, ki mi je nenadno poginila. Kako torej pravzaprav stoji s plačilom za konjača? (I. K. v P.) Odgovor: Po zakonu, oziroma naredbi kranjske deželne vlade glede konjaške obrti iz 1. 1860., oziroma zakona za zatiranje kužnih bolezni iz 1. 1880., je morala stroške kon-jača za pospravo padlih živali za kužnimi boleznimi poplačati občina, dočim so morali lastniki poginulih živali stroške sami plačati, če so živali poginile na navadnih, nekužnih boleznih. V zmislu § 61. zakona z dne 1. januarja 1910, ki se tiče zatiranja in odvračanja živinskih kug, pa mora vse stroške za pospravo poginulih živali poplačati občina, in sicer brez razlike, ali so živali poginile za kužnimi ali za navadnimi boleznim'. Če ste torej Vi krivično plačali konjaču stroške za pospravo Vaše mrhovine, terjajte te stroške od konjača nazaj, in če Vam jih iz lepa ne da, ga pa tožite. Konjač naj pa pokritje svojih stroškov išče pri občini. Vprašanje 268. Ali je za impregniranje hmeljevih drogov zelena galica ravnotako dobra kakor modra galica? (F. G. v L.) Odgovor: Zelena galica je žveplenokislo železo, modra galica je pa žveplenokisli baker. Baker je tista snov, ki razkužuje in dela les trpežen, zato je za impregniraaje lesa proti trhlenenju sposobna le bakrena, t. j. modra galica, in nikdar železna, t. j. zelena galica. Družbene vesti. Vsled spora med delodajalci in delojemalci v tiskarnah je moral „Kmetovalec" začasno prenehati izhajati in ker je sedaj ta spor končno poravnan, c. kr. kmetijska družba kranjska šele sedaj more izdati to zadnjo številko „Kmetovalca" za leto 1913. Tiskano kazalo za „Kmetovalca" leta 1913, ki ima vrednost samo za tiste, ki list hranijo, se pošlje le tistim družbenim udom, oziroma naročnikom lista, ki ga želijo dobiti. Kazalo za letošnji letnik »Kmetovalca" je sestavljeno in tiskano. Ker pa ogromna večina prejemnikov „Kmetovalca" ne hrani in jim je torej kazalo nepotrebno ter bi si družba naredila le nepepotrebne ogromne stroške, če bi kazalo poslala vsem prejemnikom, zato dobe to kazalo naknadno brezplačno doposlano le tisti, ki ga izrecno zahtevajo. Današnja številka je zadnja v tem letu. Se enkrat prosimo vse tiste, ki ostanejo Še dalje družbeni udje, oziroma naročniki »Kmetovalca«, Iti pa niso še plačali letnine, oziroma naročnine, naj jo izvolijo precej plačati. Vsakega p. n. dosedanjega gosp. uda, oziroma naročnika, prosimo, da naj nam ostane zvest tudi v novem letu ter naj nam vsak pridobi vsaj enega novega uda. To gotovo ni težko v očigled mali letnini 4 kron. Te prošnje pa ne stavimo zaradi dobičkarije, saj vsak ud, dobro ve, da družba nima od udov nič. Z ozirom na ugled je pa važno, da je družba močna. Glede na vsebino lista pa obetamo, da jo bomo, kakor doslej vsako leto, tudi v prihodnjem letu zboljšali, bodisi glede kolikosti kakor glede kakovosti. * Častita načelništva podružnic in gg. družbene ude prosimo, da naj nam kolikor mogoče kmalu pošljejo svojo udnino, drugače se zadržuje razpošiljanje „Kmetovalca" za leto 1914. * Oddaja družbenega drevja udom spomladi 1. 1914. se bo vršila po določilih, ki so razg'ašeni v dauaŠDji številki „Kmetovalca" med uradnimi vestmi. Pri onem sadnem drevju, ki ga posamezne podružnice dobe za svoje ude, in pri tistem sadnem drevju, ki ponj pridejo posamezni udje osebno v L ubljano, ostane vso pri starem, dočim je družba prisiljena zaradi dragih delovnih sil in drage ovojne slame odslej zaračuniti za vse druge pošiljatve sadnega drevja stroške za ovoj in za vozni list. * Sadno drevje za 1. 1914. Za štiri brezplačna sadna drevesa se vsako leto zglasi toliko pcdružnic in posameznih udov, da bo c. kr. kmetijski družbi prav težko ustreči vsem zahtevam iz svoje drevesnice, zato odločno izjavlja, da se bo oddajalo spomladi brezplačno drevje edinole tistim podružnicam, oziroma udom, ki bodo do 2 5. febraarja naročili sadna drevesa in do 2 5. februarja plačali tudi svojo udnino. Nikakor se pa ne more nobenemu udu dati večje število drevja proti plačila. * Plačevanje blaga. Gg. družbenim udom naznanjamo, da se družba strogo drži načela, vse gospodarske potrebščine oddajati le proti takojšnjemu plačilu, oziroma proti povzetju. Družba mora sama vse potrebščine sproti plačevati in nima sredstev, da bi mogla na upanje dajati, zato tudi opozarjamo za plačilo odgovorne podrnžnične načelnike, da se istotako drže tega načela in da naj skrbe za poravnavo vsakega družbenega računa tekom določenih 14 dni. * Umetna gnojila ima c. kr. kmetijska družba naslednja v zalogi: Tomasovo žlindro. Cena za nadrobno oddajo 18 odstotne žlindre v Ljubljani je 7.— 19% K 7.25 100 kg. Naročbe načele vagone po 10.000 kg se bodo zvrševale po nai-lednjih cenah. K 544-— K 578-— K 612'— K 646 — K 680 — K 714 — ~~16% 17% 18% 19% 20% 21% za cel vagon z 10.000 kg, popust znaša z ozirom na prihranitev stroškov za prevažanje K 25.— pri celem vagonu. Te cene je razumeti bazis Trst, t. j. naročnik bo plačal le toliko voznine, kolikor bi znašala iz Trsta do zadnje postaje, čeravno dobi žlindro naravnost iz tvornic. Vozni list naj se vselej družbi vrne. Rudninski superfosfat s 14% v vodi raztopne fosforove kisline po K 7-— 100 kg z vrečo vred. Kalijevo sol po K 12'60 100 kg. To gnojilo se oddaja tudi v vrečah po 50 kg za 6 K 50 h, ker tvornica za množine po 50 kg zaračuna 20 h za vrečo. Kdor gnoji travnike s Tomasovovo žlindro ali z rudninskim superfosfatom, ta mora gnojiti tudi s kalijem, bodiii s kalijevo soljo ali s kajnitcm. Mi odločno priporočamo kalijevo sol, ki ima v sebi 42 °/0 kalija in stane 12 K 60 h, dočim ima kajnit le 12 —14 °/0 kalija ter stana 5 K 50 h. Namesto 300 kg k"jnita se vzame le 100 kg kalijeve soli, a ima še več kalija in se vrhutega še prihrani 3 K 90 h. Kajnit po 5 K 50 h 100 kg. Kostno moko po 10 K 100 z vrečo vred. Kostni superfosfat po 11 K 100 Amonijev sulfat po 36'—K 100 kg iz Ljubljani. To dušičnato gnojilo je važno za gnojenje na njivah žitu, krompirju, ozimini itd., in sicer v zvezi s superfosfatom in s kalijevo soljo. Raba amonijevega sulfata v vinogradih je zlasti važna in zato posebno priporočena. Opozarjamo na spise: „Gnojenje vinogradov" v peti in šesti številki in „Gnojenje travnikov spomladi s posebnim ozirom na umetna dušičnata gnojila" v šesti številki letošnjega „Kmetovalca". Mešano umetno gnojilo (vinogradniško gnojilo), ki ima 10°/0 v vodi raztopne fosfcrove kisline, 10°/0 žve-plenokislega kalija in 4°/0 amonijevega dušika, oddaja družba po 17 K 50 h 100 kg z vrečo vred. (Glej spis „Mešana umetna gnojila" v 3. štev. lanskega „Kmetovalca".) * Za Živinorejce ima družba v zalogi požira 1-nikove cevi za odraslo goved po 12 K komad in za teleta, ovce in koze po 7 K komad. Trokarji so po 5 K komad. Požiralnikove cevi in trokarji služijo v to, da se napenjanje govedi hitro in zanesljivo odstrani. — V zalogi ima drnžba tudi mlečne cevi komad po 80 h. Mlečne eevi se rabijo za odtok mleka, kadar kravo vime tako boli, da je ni mogoče molsti. — Napajalnike za teleta iz pocinjene ploščevine oddaja družba po 10 K. Tropine podzemeljskega oreha. Te tropine imajo zajamčeno 56 do 57 odstotkov beljakovin in maščobe v sebi. Družba je ugodno kupila večjo množino in jih oddaja po 20 K 100 kg iz Ljubljane. Prof. dr. Pott pravi v svoji knjigi o krmilih : „Orehove tropine se morajo prištevati najmočnejšim dušičnatim in najlaže prebavnim rastlinskim močnim krmilom; odlikujejo se posebno po večji vsebini beljakovin." Tudi mi jih priporočamo našim udom, ki imajo živino navajeno na krmljenje z močnimi krmili ; dobivajo se v vrečah po 75 kg. Vsled ugodnega sklepa more družba dati večje množine teh tropin sedaj celo po ugodnejših pogojih, kakor oljarne same. Lanene tropine, ki so zelo priljubljene, ima drnžba vedno v zalogi. Stanejo K 20.— 100 kg v Ljubljani, v vrečah po 50 kg. Sezam o ve tropine. Družba je ugodno kupila večje množine najfineje zmletih sezamovih tropin in jih oddaja po znižani ceni. K 19-— 100 kg iz Ljubljane. Te tropine družba jako priporoča. Vsebujejo j a m-čeno 50 odsotkov beljakovin in maščobe in se dobivajo v vrečah po 75 kg. — Priporočati je umnim gospodarjem, da si čimprej priskrbe zadostno množino teh tropin, ker utegnejo oljarne pozneje ceno vsled večje porabe znatno povišati. Sladkornata močna krmila kot izborao okrep-čujočo primes k drugim krmilom ima c. kr. kmetijska družba v zalogi ter jih oddaja le v celih vrečah po 50 kg,in sicer me- šanice za pitanje govedi, prašičev ter za molzne krave po 19 K 100 kg z vrečami vred iz družbenega skladišča ali postavljene na ljubljanski kolodvor. Opozarjamo na spis „Sladkornata močna krmila" v 2. št. lanskega „K m e t o v a 1 ca", ki pojasnjuje naravo, učinek in način pokladanja sladkornatih močnih krmil. Klajno apno, 38—42°/0, oddaja družba v izvirnih vrečah, težkih 50 kg po 22 h. V manjših množinah, nad 20 kg, po 24 h, v množinah pod 20 kg pa po 26 h kg. Za manjše pošiljata na zunaj se še posebej zaračuni za vsako pošiljatev 30 h za zavoj, vozni list itd. Ribja moka. Odslej bo imela c. kr. kmetijska družba v zalogi ribjo moko, ki je izborno močno krmilo za prašiče. Družba jamči za njeno sestavo in zlasti za okoliščino, da zanesljivo nima v sebi preveč tolščobe. Opozarjamo prasičerejce na spis „Močno krmilo »ribja moka« kot pospeševalno sredstvo za rast in pitanje prašičev", ki je izšel v devetnajsti številki letošnjega „Kmetovalca" in ki ga kot „Gospodarsko navodilo" prasičerejcem in tudi perutninarjem na zahtevanje brezplačno pošljemo. Ribja moka vsebuje najmanj 50°/0 beljakovin, 13°/0 fosforovokislega apna in največ o°/0 tolščobe ter stane pri manjših množinah 35 vinarjev kg, • izvirnih vrečah po 75 kg pa 34 vinarjev kg z vrečo vred. — Majhne platnene vrečice, ki vsebujejo po 5 kg, stanejo 2 kroni z vrečico in voznim listom vred, a brez poštnine. Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. Naredbe glede oddaje družbenega sadnega drevja spomladi 1. 1914. Gg. ude prosimo, naj svoje naročitve na sadno drevje pri-glase pri svojih podružnicah, oni pa, ki niso uvrščeni v podružnice, v družbeni pisarni v Ljubljani ustno ali pismeno, zlasti udje zunaj Kranjske. V vsaki pismeni naročitvi je povedati, na ktero železniško postajo naj se drevje pošlje. Oddajalo se bo visoko in pritlično drevje. Ker je zaloga posameznih skupin in različnih vrst omejena, si družba pridržuje pravico, da namesto naročenih vrst, ki so že pošle ali jih sploh nima, da drevesa drugih primernih vrst, če jih bo še imela. Naročitev na sadno drevje proti plačilu družba ne bo zvr- ševala. Pri naročanju veljajo tele določbe: 1. Podružnica sklene, ali vzame za svoje ude brezplačna drevesca ali ne. Ce jih vzame, potem mora poslati vso udnino glavnemu odboru v Ljubljano, če jih pa ne vzame, ji ostane polovica udnine za podružnične namene; le udnino gg. učiteljev mora vso poslati glavnemu odboru. 2. Če podružnica obdrži polovico udnine, morejo njeni udje dobiti po štiri drevesca za znižano ceno 2 kron. 3. Pri pošiljatvah na posamezne ude se zaračunijo stroški za zavoj in za vozni list. 4. V družbeni drevesnici se nahajajo samo visoke in nizke jablene in hruške, potem hruške moštnice in tepke ter češplje. Zato prosimo, da se druge vrste ne naročajo (n. pr. črešnje, orehi, kostanji, trte ali smreke itd., teh kmetijska družba nima). 5. Vsa naročila je treba do 25. februarja 1914 sporočiti družbi. Kdor do tega časa ne naroči brezplačnega drevja ter tudi udnine ni plačal, potem ne bo imel več pravice do njega. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske