108 Sprehod za vasjo. tdavno me ni tako mikalo pod milo nebo, kakor tisto nedeljo kresnika nieseca, o kateri vam bom Bedaj-Ie nekaj povedal. No, pa je bil tudi zares lep dan, da ga je bil vsak vesel! Rahel veter je pometel z, neba tudi najmanjse oblačke, kakor bi bil hotel po-snemati pridna vaška dekleta, ki so v soboto večer po-spravila vso nesnago okrog hiš; tako je bilo po vasi in nad njo na višnjevem nebu vae čedno in praznično. Trava in cvetke po vrtih so se omile brž zjutraj s či-stimi rosnimi kapljicami, da so bile zaljše in lepše, kakor marsikateri vaških šolarjev, ki se sem ter tam tako boje vode. In kakor je bila oerkev napolnjena z duhom lepo dišeficga kadila, tako se je razširjala od vrta do vrta vonjava pieanega cvetja. Prav res, lep dan je bila ta nedelja! Pet je odbiJa popoludne, jaz sem pa stopal po stezici za vasjo ter si globoko odclhaval v dobrem zraku. Kar me zmoti LonČarjeva koklja. ki je na ves glas kli-cala svojih sedemnajst piščet. Kaj neki je nasla? mielim si in gledam. kaj bode. Pa je bilo Že vredno ozreti se. Tam pod velikansko tepko v travi je spal Lončarjev Lojzek. I, kajpada, po noči se ni dovolj naepal. ker so ta letni čas noči tako kratke, da človek precej v dan dregne, da se le stegne, kakor pravi star pregovor. Poleg tega je bil Lojzek tudi izmed ttstih. ki so ne-delje in praznike porabljali ne samo za molitev, ampak tudi za pofiitek. Kmalu potem, ko je pri^el od krščan-skega nauka, ali Če hočete še bolj natanko, precej, ko so se vrnili mati iz cerkve ter mu otlrezali veliko ma-lico kruha, legel je v mebko travo pod tepko in zado-voljen otepal kruh. Pa ga je omagalo, da je zaspal s precejšnjim kosom v roki. Vidite, Uoklja, ki vse pre^ takne, staknila je tudi ta kruh in zato tako vabila evojc mladiče. To g~a je drobila in kavsala in razmeta-vala, da bi dobil vsakateri avoj delež! Toda sedemnajst piščet je že precej obilna družinica, zato niso mogla VBa naenkrat pobirati pred kokljo. čeprav so se pre-rivala drugo pred drugim. Pa saj je bilo mnogo drob-tinic na Lojzkovem telovniku: brž je bil mali drobiž 109 ^^ tudi na LojzUu, ter zobal, kar je oni stresel. In tudi posebno varno in boječe niso stopali piški po Lojzku, zakaj, pozobavši tlrobtinice na telovniku, začeli so iskati tudi po vratu in obrazu. Piski pa nieo muhe, to ste prej ko ne že slišali, zato se je sedaj Lojzek zbudil. Kar se je še zgodilo, pa že veste: Lojzek je spodil kokljo 6 pišdeti ter bil skoro slabe volje, koklja pa tudi ni bila vesela, ker je morala pustiti Loizku ostanek kruha, ki bi ga bila še tako rada podrobila piščetom. No, kmalu je bilo vse dobro. Lojzek se je hitro lotil kosa, koklja pa je šla pred vežo, in na Lončarjevem vrtu je bilo zopet praznično in mirno. zlaBti odkar je Lojzek v drugo zadremal. I, niS napačnega. kar sem videl. Da bi le nihčo slabeje ne rabil nedeljskega počitka! Ali zvedito, naletel sem takoj tudi na take tičke. Tam za Rakarjevim skednjem zaslišim vrišč. »Le daj ga, le daj ga! Goljufal je, jaz sem tudi videl!« »Kdo je goljufal, če sta vidva! Drugič pa bolje poglejta!« »Gumbe sem!« »Zakaj? Ne dam jih ne, rajše jih pomečem v travo.« Pospešim korake in iznenadim trop mladih igralcev. Poprej so se bili že sprijeli ter bi se bili najbrž še pre-tepali, da ni bilo mene mimo. »Ne boja, ne boja, petelinfiki!« mirim jih od daleč, zakaj zaradi igre mi jih ni bilo treba svariti. Prvič je že njih zadrega govorila, da sami ved6, da ni prav, ie kdo pri svoji in obleki drugih poreže vse gutnbe in jih zaigra, drugič so pa prišli Rakarjev oče s šibo na hrbtu ter nekoliko pomazali neposluSne otroke, 6ei: »Kolikokrat bom pa še ponavljal, da mi ne igrajte! Menite li. da je nedelja za igro in kregr Vsi v hišo, precej, katekizem berite! Vi drugi pa domov!« »Moder raož, oče Rakarjev«, dem sam sebi ter grem svojo pot. Pri tretjem skednju zopet otroci! 0, ti so se pa igrali vojake. »To pa že, to pa to !« pri-trjujem samemu sebi, ko spoznam vojsko. Bili so Ded-nikovi triie: Nacek, Jakec in Vidka. Jakec, največji je 110 hoclil v sredi, ter bil razun kapice popolnoma vojaški oblečen. Naoek je moral iti prvi, da ga je Jakec videl, dela li prav ali ne. No, za silo se je že nosil, samo da Še ni znal tako trdo prestopati, kakor brat. Nacek in Jakec — to je bila prava vojska. Zadaj pa je nesla Vidka jed \n pijačo za trudna vojaka, tudi »pazi« je bil obložen. Nacek me prvi zagleda ter pomigne Jakcu, deš, ali bi ne kazalo popihati jo. Toda ta zapoveduje kot pravi poveljnik: »Jedna — dve, jedna — dve------- stoj!« ter me pozdravi po vojaški šegi. Rad bi se bil kaj več pogovoril z njimi, pa se mi je zdelo, da bi jih aamo motil, zato aem samo Jakcu nekoliko ponagajal zaradi brk, potem pa odšel. In uganilsemjo, poveljnik namreč je koj veleJ: »Jedna —¦ dve«, vojaške vaje so se nadaljevale. Pa se je tudi mudilo, zakaj med tednorn so bili Dednikovi otroci vedno napreženi in so niso utegnili uriti v orožju. Ej, gorke poletenske dni je pa res vse polno otrok, kamor se obrneš! Tudi na takih krajih jih je dovolj, kjer bi jili prav nič ne bilo treba. Zakaj so neki zijala prodajali pred Sodovo gostilno? In še kaki sitneži so vam to bili! Na pracu, v veži, na klopici pred hišo — vse so zastavili in zaeodli ter radovedno vlekli besede na uho. Toda, kar slišijo otrooi v gostilnah, ni za otrodja usesa. Kaj se ne uče prav na takih krajih že srajčniki kleti in drugega slabega govorjenja ? Najbolj spodbudno m ™ tudi ni tisto trenutje, ko se pijanec komaj priguglje iz gostilne ter opotekaje kolovrati domov. Torej: pred go-stilnami otrokom ni mesta, če imajo še več časa, fietudi je nedelja! Prišedši blizu Sodovih pokašljam, otroci pa v dir, zakaj ne jedenkrat sem jim že prepovedal tod se potikati. Ali je že tako: kosmata ušesa so ie vedno na svetu! (Konec prih.)