Posamezna številka 12 vinarjev. SttV. 203. iT LMufl, f sredo, dne 5. sepiemhro 1917. L6I0 XLV. == Velja po pošti: 5 2» celo loio naprej .. K 30-— za tn mor.ec „ .. „ ii-50 za Nemčijo oaloleino . „ 34-— :/;za ostalo inozemstvo. ,„ 40-— V Ljubljani na dom: Za oolo leto naprej.. K 28*— za en moseo „ .. K 2-30 V upravi prejeman mcscCno „ 2'— s Sobotna izdaja: ia oe o leto.....K 7 >- za Nemčijo oeloleino. „ C-— zaostalo inozemstvo. „ 12 — Inserati: Enostolpna petitvrsta (72 mm široka m 3 mm visoka ali nje prostor) za enkrat . . . . po 30 v za dva- ln večkrat . „ 25,, pri večjih naročilih primeren popust po (lopovom. rT~rr~ Poslano: Enostolpna petitvrsta po 80 v Izhaja vsak dan izvzemši nedelje ln prazniko. ob j. uri pop. Bedna letna priloga vozni red. __ __ Uredništvo Jo v Kopitarjevi nllol štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nelrankirana oismn se ne = sprejemajo. — Orcdnišfeega te!efona žtev. 74. = list za slovenski narod. Upravnlštvo je v Kopitarjevi nllol št 0. — Račun poštne branilnloe avstrljsse št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-iiero. št. 7563.— Upravnlškega telelona št. 188. Nova vlada — stare težave. Ko se je po Clamovem odstopu začela vsled možatega in odločnega nastopa slovanske opozicije kriza za krizo, katere niso mogli ozdraviti niti najlepši koalicijski načrti niti najvabljivejše ponudbe mehkih ministrski^ sedežev, takrat so nas potolažili s tem, da so rekli: čas j.e vse. Počakaj-mo do jeseni; do takrat bomo imeli dovolj prilik, da se razgovarjamo in pogajamo in ustvarimo iz strank, ki vsaj naravnost ne negirajo države, močno in krepko parlamentarno večino; ta večina nam bo dala »veliko« ministrstvo, ki bo s sodelovanjem parlamenta lahko uredilo večni prepir doma, na zunaj pa lahko nastopalo kot resničen in pravi ljudski zastop kot zastop narodov in monarhije pred svetom. Lep načrt in lepa tolažba, ampak malo verjetna. Posebno za tistega, ki pozna naše avstrijske Nemce. Danes je jesen tu in nova vlada tudi. Toda kako silno se razločuje* od one nam obetane, od one, katero smo kot demo-kratje, kot Slovenci in kot Avstrijci od srca želeli in težko pričakovali! Brez večine v parlamentu, v svoji lastni sestavi neenotna in tako diferencirana po mišljenju svojih članov, da bo komaj mogoče te raznovrstne elemente spravljati od slučaja do slučaja v sklad in jih družiti vsaj v slaboten akord, taka vlada sploh ni vlada, ampak Čisto priprost upravniki konzorcij. Namesto trdnih in masivnih parlamentarnih skal in b^bov se je rodila za enkrat pohlevna, uradniško-upravniška miška. Parlamentarne vlade so v Avstriji redkost. Namreč parlamentarne v pravem pomenu besede, ne samo po svojih vnanjih oblikah, kjer stopajo in stoje na površju ona stranka, oziroma one stranke, ki imajo večino, in ta večina poverja vodstvo države onim rokam, katerim najbolj zaupa. Takega parlamentarnega življenja pri nas ne poznamo in da nam to škoduje, da je to velika hiba, to čutimo danes prav posebno, ko po celem svetu nastopajo velike demokracije ravno v svojih parlamentih. Ne bomo sicer trdili, da so »velike demokracije« v zapadni Evropi in v Ameriki, kakor se same rade imenujejo, vzor idealne države in da nimajo svojih hib in napak. Imajo jih, in še prav občutne. Ker se pa danes ne gre toliko za to, kakšni so parlamenti, ampak za tc, da so sploh tu, zato je škoda, da se nismo prerinili tudi mi do parlamentarne vlade, ki bi imela v zboru evropskih držav vse drugačen glas in pomen kakor imenovana uradniška vlada. Kakšnega pomena bi bilo to dejstvo za dosego miru, ki je danes glavna politična točka, tega nam pa ni treba razlagati. Tu se nam vriva vprašanje: Ali res ni bilo mogoče priti do parlamentarne vlade? V zadnjem zasedanju smo videli vsaj surove obrise večine, kakoršna v monarhiji v resnici obstoji, namreč slovanske. Človek bi mislil, da se bo iz te številne večine iz-cimila počasi tudi parlamentarna. Pa se le ni. Ali se ni mogla ali se ni hotela? Nam se zdi druga alternativa verjetnejša in smo mnenja, da slovanske stranke niso stvorile vladne večine, ker še vedno ni prišel pravi čas za nje in ker je tihi, zato pa ne manj močni odpor proti taki večini še mnogo preveč mogočen in vpliven. Ta odpor je najhujši v nemško-madjarskih krogih in pri onih, ki se naslanjajo na te kroge. Več ne moremo povedati. Dokler ne bo ta odpor zlomljen in strt, toliko časa ne upamo na udejstvitev tiste večine v parlamentu, ki že danes dejansko obstoja izven parlamenta v ljudskem številu in v ljudskem mišljenju. Da vlada sama dobro ve in čuti, da velikim nalogam, katere jo čakajo, ne bo mogla biti kos, to kaže njen program. Glavna točka tega programa se glasi: čakajmo in odlašajmo. Vsa pereča vprašanja ustavnega življenja^ ki danes rijejo na dan kakor studenec po dežju, niso našla več prostora v vladnem programu, kakor skromno opazko o narodni avtonomiji. Ne bomo rekli, da vprašanja preskrbe in prehrane niso važna. Gotovo so. Ampak tisti posebni poudarek, ki leži na njih, je značilen. Kadar je nemško časopisje v prošlem zasedanju parlamenta prišlo do kakšne kočljive točke ali pa je zašlo v zagato, da ni vedelo, kaj bi odgovarjalo opravičenim slovanskim zahtevam, takrat so načeli poglavje o — hrani! Tudi vlada je naredila sedaj tako, ker je — nemška in v ravno tqkem precepu kakor avstrijsko nemštvo sploh. Sedanja vlada je po svoji obliki in po svojem sestavu samo izraz političnih zadreg avstrijskega nemštva. Vsa naša nem-ško-madjarska politika se je vrgla na tq, da ohrani svoje staro bistvo v novih formah. Da išče novih oblik, je dokaz nevarnega kolebanja, v katerem živi; da pa hor če -v bistvu ostati to, kar je bila in je, je pa dokaz politične nezmožnosti naših nemških sodeželanov. Na eni strani hvalijp parlament, se vnemajo za ljudstvo in po-vdarjajo pravice narodov zato ker bi radi svetu pokazali, da pri nas ni »zatjranih« narodov, na drugi strani bi jih pa radi trli še dalje po svoji stari navadi, to je vse, S tem je dano seveda tudi naše stališče napram novi vladi in avstrijski Slovani še z mnogo večjo pravico kakor naša vlada pravijo: čakajmo, Tudi za nas Slovence velja to. Imenovanje še tako odličnega slovenskega rojaka ministrom nas ne spravlja v prav no- LISTE Tat Spisal Iv. Baloh. Slikarja Franceta so našli mrtvega pri kapelici Žalostne Matere Božje, Strela ga je ubila ponočj, — Ta glas se je raznesel po vasi zgodaj zjutraj in šel od ust do ust. Bila je izredno viharna noč. Veter je silovito trgal strehe slamnatih koč, lomil vrhove dreves in ruval težke smreke iz zemlje ter jih meial na tla. Strele so švigale na črnem nebu ter razsvitljevale temno noč skoro neprenehoma, semtertje pa udarile z neizmerno silo ob kamenite skale. Ljudje so preplašeni vstali, prižgali luč, molili — boječ se nesreče ter čuli do jutra. Bila je strašna noč, kakor je niso pomnili stari možje. Strela je udarila v cerkveni stolp in ga poškodovala, v grajskem gozdu je vrgel vihar polovico najlepših hoj — in enega jc tri kapelici ubilo — tako so govorile žen-e, ko so prišle iz cerkve. »Koga je ubilo?« so vpraševaji otroci. »Rubinovega Franceta, slikarja, tiste-ki je popravljal kapelico« — so hitro ovorile. je bilo tako grozno celo noč« — so dejale druge. In razšle so se. Na konci vasice je v mali bajti stanovala Francetova mati. Bila je priletna ženica, suha in slabotna. Sama je bila v hiši. Imela je trganje v nogah in vsako leto jo jc prijelo par dni. Njena pot je bila vsak dan v cerkev in potem takoj domu. Pri svojem šivalnem stroju je sedela cel dan in naz-un ropotanja šivalnega stroja in tiktakanja stenske ure ni bilo življenja v [lisici. Soba je bila majhna, a vse jc bilo čpdno in snažno. Stene so bile lepo poslikane; to je bilo delo njenega sina — Franceta,. Ni ga bilo doma; šel je v trg po barve, ker mu jih je zmanjkalo. Mati in sin sta se ljubila, kot v nobeni drugi hiši cele vasi.' Francc je imel po svoji materi mehko srce, po svojem rajnkem očetu pa svoje talente. Že v svojih otroških letah je kazal nadarjenost za slikarstvo ter nase obrnil pozornost svojih učiteljev. Dobil je dobrotno roko, da j/2 šel v mesto, da sc je nadalje izuril v svoji stroki. Njegovi uspehi so bili lepi. A njegova srčna želja, da bi šel na Dunaj na akademijo, se mu ni izpolnila. Manjkalo je sredste.v — in mati njegova je bila uboga šivilja. Po smrti svojega očeta sc jc moral vrniti domu, da jc s svojim zaslužkom mogel preživljati bolchno ma-ter. Ona jc ljubila Franccta, kot zamore ic :. ati sina; bil ie beno ekstazo, Zakaj? Kaj je to, če nam dajo enega ministra? Mi ne vidimo v tem dejstvu prav nobene milosti, kakor bi nam to radi natvezili Nemci, ampak mi vidimo v tem imenovanju le skromno mrvico one velike pravice, katero so nam kratili do danes in jo še krate, da en sam slovenski minister nikakor ne more izravnati ravnotežja med tem, kar imamo in kar nimamo, ker nam ne dajo. In narodna avtonomija! Kako lepo bi bila zvenela ta godba v naših ušesih n, pr, pred kakimi 50 ali 60 leti! A danes? Danes sicer ne rečemo, da je ne bi sprejeli; ampak če jo bomo, jo bojno smatrali samo za ponižno in skromno etapo do onega razvoja našega na-rodnopolitičnega življenja, o katerem smo prepričani, da bo prišel, ker mora priti; če ne danes pa jutri. Mi smo danes politično dorasel narod, čegar želodec potrebuje vse drugačne hrane, kakor je pa tak »Fopperl« kakšne mlečne narodne avtonomije, Za take gumaste cevke se mi ne bomo vlekli; tudi mi bomo rajše — čakali, če nc bo šlo drugače. Begunski odsek poslanske zbornice je imel sinoči sejo ob polni udeležbi. Navzoči so bili tudi trije Slovenci:Fon, dr. Gregorčič in Gostinčar, ki je namestnik dr. Kreka. — Pri seji je bil navzoč grof Toggenburg. Na dnevnem redu je bil begunski zakon, ki ,ga gosposka zbornica ni sprejela, a je notranje ministrstvo izdalo dve naredbi -23. julija in 8. avgusta, ki nalggata izvršitev vseh glavnih, določil rečenega zakona. Poslanec Gostinčar je predložil in obširno utemeljeval štiri resolucije. S prvo zahteva, naj vlada izda političnim oblastvom nova navodila, ki bodo soglašala z onim zakonom glede svobodne preselitve beguncev iz taborov na deželo ,kjer dobe delo in zaslužek. (Glavarstva še zdaj ne dovoljujejo preselitev beguncev v okraje, ker nimajo za nje nakazila na hrano.) — Druga resolucija zahteva cd vlade, naj izda begunskim zglaševalnicam po nemških krajih, da morajo osebna zglaševanja br.ez odloga sprejeti na zapisnik, morebitna pisana, ako pomanjkljiva, pa takoj uradoma' popraviti, in podpore brez odloga nakazovati, Učiteljstvu tiče enaka podpora, ker s plačo ne more shajati. (Na tisoče je begunccv, ki Se danes nimajo podpore. Pošiljajo jih od Poncija do Pilata. Pri glavarstvu v Št. Vidu na Koroškem so jih celo podili v begunske tabore, podpore pa jim nočejo nakazati!) Tretja resolucija zahteva za begunce vojaški vzdrževalni prispevek po merilu tistih krajev, v katerih begunci zdaj žive, ne pa v onem, ki je določeno za njihovo »redno bivališče« v domovini. Torej v Gradcu 1 K 80 vin,, na Dunaju 2 K, ne p4 po 1 K 60 vin., kakor bi dobivali — doma. Četrta zahteva dijakom beguncem po mest« nih srednjih šolah izredno podporo do dvoj« ne begunske podpore. (Šolanje je dragof mnogokje je treba do 2000 K, ki jih begunci ne morejo potrošiti.) , a --3 Preskrba s premogom. ! Dunaj, 4. septembra, (K. u.) Državni zakonik je že razglasil napovedano odred« bo o ureditvi uporabe premoga, koksa in briketov in varčevalne ukrepe glede na| uporabo plina, elektrike in kuriva. Glede na preskrbo s premogom sd uvaja kontingentiranje. Iz razpoložljivi!} množin se izloči določena množina nav«4 denega kuriva prebivalstvu, gotovim za« vodom in obratom, posebno aprovizacija skim obratom, in nakaže političnim dežel^ nim oblastim, da jih razdele upravičenih skupinam. Nabava in nakazovanje se osre« dotoči, razdelba se decentralizira. Uvede« jo se nakaznice za premog, a z nakaznice! ni zagotovljena dobava določene množine« dan in gotova vrsta. Nakaznice za premog se bodo izdale le osebam, katerih zaloga ne presegajo mere, ki jo bodo določala po« liti čna deželna oblast. Gotove skupine, n< pr. verska poslopja, deželne, občinske, okrajne ali zasebne šole s pravico javnosti, bolnišnice in preskrbovalnice, aprovizacija ski obrati, perilnice in podobni obrti ia podjetja, dalje centralne kurjave dobe mesto nakaznic za premog dobavne nakaznl« ce. Da se v sili vzravnajo neenakosti, se podeli deželnim oblastim ce'a vrsta pooblastil: popisati bodo smele zaloge in jib zapleniti v zasebnih gospodarstvih, a le, če so bile zaloge neprimerno velike. Odredba izvzema državne oblasti, urade in zavode, državne bolnišnice in druge preskrbovalnice, visoke šole, državne učne zavode, plinarne, vodovode in elektrarne, železnice in paroplovnc obrate in tiste tvornice, ki jim je nakazalo premog naravnost delavsko ministrstvo. Odredba se takoj uveljavi. Dalje se je uveljavila s 1. septembrom odredba o varčevanju. Predvsem sc prepove splošno, da se z gotovimi izjemami ne sme kuriti do 15. oktobra; ne smejo se uvajati nove kurilne naprave za plin in elektriko; stare se ne smejo ojačevaii; kar velja tudi obrtnim obratom. Nove nanrave s plinom in elektriko se pa omejujejo zgolj na kurjavo, ne pa tudi na kuho in na razsvetljavo, Odredba dalje določa način zunanje in notranje razsvetljave. Kurjava vseh javnih in zasebnih prostorov se mora omejiti ne glede na uporabljeno množino kuriva na najnižjo mero, V zasebnih stanovanjih se njen ponos, njena s'reča in veselje. Bil je pa tudi vreden njene ljubezni. Mestni zrak ga ni pokvaril. Sicer slabotnega, šibkega telesa, a bil je nadarjen na svojem umu. Njegova mati mu je bila vse in domača hiša najljubši do.m. Njena edina pot je bila v cerkev slednji dan in semtertje po opravkih v trgovino. Če jo je pa bolezen prijela, je skuhala in pospravila soseda Neža. Fr-ance je slikal ocl jutra do večera in ko je delo zgotovil, je sliko prodal in zopet sta bila z materjo preskrbljena za par tednov. V dru-gjp hiše nista hodila — in cela vas skoro ni vedela zanje. Nekoč stopi v hišo domači župnik ter povpraša po Francetu. Mati se je v frenot-ku prestrašila tega nenavadnega obiska, a prijazna beseda jo je koj pomirila. >Ga ni doma, šel je v sosednjo vas k teti. da mi pripelje nekaj drv, ker sama nc morem. Je priden, mi rad pomaga, ga ni Evam delati.« »Vem, nisem še nič slabega slišal o njem,« pravi župnik. »Pravili so pii ljudje, da je nadarjen, da zna dobro slikati. Rad bi dal popraviti kapelico Žalostne Matere Božje. Qc bi si Francc upal, bi dal njemu, ker ic domačin.« >0 prav rad bo, se bo potrudil. Saj so tudi grajska gospa zoio zadovoljni, ker jim jc naslikal rajnkega gospoda,« »Pa naj se oglasi pri meni, do. sc /.govoriva.« Sc bo gotovo precej, ko pride domu,« je veselo odgovorila mali. Gospod je odšel. Komaj je čakala Franceta mati, da se je vrnil. In koj mu je povedala, da naj se zglasi pri gospodu, da bo delal za cerkev. Sin ie^ubogal, se opravil in šel vesel od doma. Zadovoljna, da — ponosna je zrla mati skozi okno za odhajajočim Francetom. Pogodba je bila gotova. Slikar je obljubil, da se bo kolikor mogoče potrudil in naročeno delo Tip svoji najboljši moči izvršil, rr.i se gre za domačo rojstno vas. Kapelica jc bila oddaljena kake četrt ure od vasi. Stala je sredi gozdička in bila ftara žc veliko let. Bila je sezidana tik glavne ccsle in priljubljena vsem ljudem. Vsi so imeli do nje neko posebno spoštovanje. Ko so gonili kmetje po cesti živino mimo kapelice, se jeskoraj slednji ustavil ier vrgel v železno škrobco kaj drobiža z namenom, da bi dobro prodal. Pravili so, da sc pri kapelici v škrabco precej nabere in da ljudje radi dajo. V kapelici je bila podoba žalostne Majke. Bila je stara, lesena in vsa irhljena. Ni čuda; saj je bila izpostavljena najbolj različnemu vremenu. Obleka. ki jc h> In nn njej, jc bila nekdaj morda lepa, d vsled snega, prahu in vročine, vsa razpadla in umazana. Župnik jc sklenil, da napravi: ali novo podobo, ali kip, ali sliko, ker so imeli ljudje do kapelice zaupanje, Odločil se jc za sliko, da bi dobil pro» smejo kuriti največ trije prostori in kuhi-aja.lzjeme so dopustne le, čc šteje gospodinjstvo nad 8 članov, a se posli nc smejo ušteti. Dosedanje kurilne naprave so dopustne lc z oblastvenim dovoljenjem. Uporaba peči na plin se omeji, a od časa do časa sc sme omejiti. Osrednje naprave, ki grejejo vodo, se smejo v hotelih, penzijo-natih in v zasebnih hišah uporabljati le v sobotah; v javnih kopališčih le trikrat na teden in v nedeljo dopoldne. Izvzete so dustrijski obrati, v katerih se morajo na-mdustrijski obrati, v katerih se morajo na-stavljenci kopati iz higijeničnih razlogov z ozirom na njih delo. Dalje se določa, da se morajo od 17. septembra do 31. marca zapirati vse trgovine ob 7. uri zvečer; izvzete so trgovine jestvin; gostilne se morajo zapreti ob 10., kavarne pa ob 11. uri zvečer. Izjeme se v posebno važnih slučajih dovoljujejo. Slaščičarne smejo biti odprte le do 10. ure dopoldne in od 4. do 7. ure popoldne. Vse te določbe veljajo od 17. septembra dalje, ko se prične zimski čas. S 15. septembrom sc morajo zapreti plavalnice; od 15. oktobra dalje morajo izostati šolske slavnosti, akademije in podobne prireditve, če jih ne prirede v rednih učnih prostorih. Dalje je prepovedano kuriti v kinematografih, klubih in v drugih družabnih protorih, v varietejih, gostilniških in drugih zabav'ščih. Od te prepovedi so izvzeta gledališča, koncertne dvorane, izobraževali-šča, društva in shodna zbirališča. Omeji, oziroma lahko sc popolnoma ustavi obrat malih železnic. Žele/.niško ministrstvo sporazumno z delavskim ministrstvom lahko omeji ali ustavi tudi obrat lokalnih železnic. 47. pešpolk. Zadnjič sem praznoval radosten dan. Praznoval sem svidenje s svojim lepim polkom, ki 4okazuje stalno našemu smrtnemu sovražniku, odkar se je ž njim vojska vnela, da jc avstrijska monarhija nepremagljiva. Zmeraj na Soči, nedaleč od Gorice od svoje predvojne garnizijc takorekoč tik pred njo, se bojuje vrli polk. Samo malo časa je bil naš polk na tirolskih tleh, takrat namreč ko jc cesarjevič, naš sedanji, ljubeznivi mladi cesar pod za.vestnim vodstvom nadvojvoda Evgena naše čete vodil s Tirolskega v izdajalsko Italijo. Najprej sc je bojeval polk na mnogih krajih v Galiciji v težki dobi 1. 1914—1915. Jaz sem se samo iz začetka sobojeval in dne 31. avgusta 1914 z vrlimi Štajerci kril umikanje Bru-derntannove armade nedaleč od Kurpvic pred jako močno rusko armado. V teh težkih'5 dneh, ko nismo imeli ne topov, ne stroj&ih pušk in smo bili navezani sami nase proti desetkrat močnejšemu sovražniku smo povelje: zdržati do poslednjega moža, neumorno izpolnjevali. Spoznal sem dušo in požrtvovalnost sinov naše zelene Štajerske. Pravzaprav se je lc ponovilo, kar ie v avstroogrski armadi že oddavna znano; saj je d'Asprc po bitki pri Novari zaklical tem hrabrim četam, da more odslej ie s klobukom v roki jahati mimo tega polka. Kot poveljnik onih oddelkov, ki so se prostovoljno za veliko reč žrtvovali sem i jaz prišel v ujetništvo, in ko sem se kakor pohabljenec vrni! iz Rusije, se mi je vzbudila srčna želja, še enkrat svoj polk na bojišču videti. Minili so meseci, ko rrji jc dana naloga nevtralne gospode spremiti na fronto, mojo željo izpolnila. Ogledali smo si Grmado, ki so jo Italijani v deseti soški bitki ravno tako ljuto štora tudi za najsvetejšo daritev,ker je bila kapelica majhna, ako bi prišlo dovoljenje, Francetu je bilo torej naročeno naslikati. za kapelico podobo Žalostne Majke. Lotil k c jc dela z največjim veseljem. Ker se zaradi vremena itak ni mudilo, je napravil doma najprej poskusno sliko — skico, Potrudil se je. Slikal je neumorno ter j.c nekega jutra pokazal svoji materi; »Glejte, majka, taka bo v kapelici, samo večja.;« Mati jc bila vesela tega njegovega dela bolj kot desetero drugih, na katera je bil on ponosen. Obesila je sliko na steno poleg svoje postelje ter nepretrgoma zrla vanjo. Zdelo sc ii je, da ima Žalostna Majka prav njene oči in mali Jezušček prav oči Francetove. Nekega jutra je župnik obiskal slikarja in gledal skico in pravo sliko. Prav do-padlo se mu jc delo. Slika za kapelico je bila skoro gotova, potrebno je bilo le še nekaj malenkosti in sedmi meč Marijin še ni bil izgotovljen. Slikarju jc zmanjkalo rdeče barve. Šel jc po barve v bližnji trg in se pozno zvečer vračal domov. Vlak jc imel zamudo. Bližala se je nevihta. — Mati je sedela pri šivalnem stroju in nekam čudno ji je bilo pri srcu. Ta dan ni šla v cerkev, ker so ji odpovedale noge. Celo noč ni skoro zatisnila uči in nekaj hudega je slutila. Franceta ni bilo še domu. Šel je v trg, a napadali kakor srčno zaželeli, pa smo dobili vtiske breznadejne kraške planote, ki zahteva od naše že tri leta vojskujoče se infanterije neverojetne dušne in telesne moči. Zastonj jc mogočna Cadornova artiljerija, podprta z angleškimi izposojenimi baterijami, skušala branilce tržaškega mesta omajati in v njih vrste vdreti, zakaj njih duh, njih domovinska ljubezen kljubuje slehernemu sredstvu italijanskega vojskovanja: pač jc tupatam stopila smrt v vrste branilcev, a ne Cadornova volja. Italijanski napadi v masah so naleteli vsepovsod na neustrašeno, v siva kraška tla zagrizeno pehoto, kateri je moral sovražnik za svoje poželjenje po tuji deželi visoke cene davka plačati. Ostanek dne smo preživeli pri 47. pešpolku. Kako se je tu izpremenila slika v 34 vojnih mesecih. Le majhno je število onih od takrat, ki so še danes tu, dosti jih je padlo, še več pa jih je vsled po-habljenja stopilo iz vojaške službe. Kljub temu pa je star duh, moder mir, globoko zaupanje, brez najmanjšega bahanja ostalo še pri pomlajenemu 47. pešpolku. Zadnje mesece je stal polk precej časa v daleč na zapad potisnjenemu kotu blizu Hudega loga in Lukatic. V sovražnem ognju so morali kopati v živo skalo strelske jarke, staviti stojala za strojne puške in razstreljevati kaverne. Enako opravilo so sleherno noč opravljale rezerve nedaleč Vojščice. Do 9. maja t. 1. je vladal cel čas še precejšen mir. Vsak dan je poslal Italijan 200 do 300 lahkih ter 50 do 80 težkih granat, množino šrapnelov, zračnih torpedov in min na vsak oddelek stotnije; vrli Štajerci so nastopali kot pešci le pri patruljah, pri čemer so svojo neustrašenost in prisotnost duha uveljavljali. Ali od tega dne je naraščala moč italijanske artiljerije bolj in bolj do orkanske sile jn je kazala voljo nezvestega zaveznika, da namerava v dosego svojega cilja že deseti pot žrtvovati svojo pehoto. Branitelji Krasa so bili pripravljeni! Ker sovražnik vporablja moderna vojna sredstva, smo morali i mi vse potrebno ukreniti, da varujemo naše vrle vojake. Kakor se sicer dobro obnašajo in prihranijo mnogo človeških žrtev, je vendar bivanje v ognjenem pasu samo še s peklom primerjati. Z izjemo posadk v strelskih jarkih, katerih moč se menja po možnosti italijanskih napadov, se vse čuva v krijočih ka-vernah. Ali gnječa ljudi, njih izpuhtevanje, slaba razsvetljava, zračni pritisk od bližnjih eksplozij, kakor tudi oster ekrazitov duh skoraj onemogočajo daljše bivanje. Dne 12. maja jc sovražna artiljerija dosegla svoj višek. Na celi fronti je grmelo, rjulo, puhalo, pokalo iz tisoč topov, V nekaterih urah ni minil trenutek, da ne bi bilo eksplozije. Množica topov je strelske jarke in rove kar izravnala; vse bojno polje je bilo pokrito z rumenim, zelenim, rujavim in črnim dimom, ki je okuževal zrak. Čez nekaj dni, ko so Italijani svoje glavno delovanje na goriško bojišče pre-meknili, se jc spet na Kraški planoti pričel peklenski koncert. Naslednjo noč se je polk zamenjal in na majhen odmor odposlal v Pliskavico in Krajnovas. Ali po preteku nekaj ur odmora je moral polk spet poseči v novo pehotno bitko. Pri Jamljah so imeli Italijani izprva srečo in malo ur pozneje se jim je posrečilo pri Medeji vdreti v naše postojanke. Res da je hrabri 11. pešpolk prodiranju pot zaprl, a treba je bilo Italijane nazaj vreči. Dne 26. maja ob 3. uri 30 minut zjutraj se je k napadu vzdignil 3. bataljon preko strmega zapadnega pobočja Grmade skozi italijanski zapiralni ogenj na vrhove zapadno Medeje. Sredi šrapnelov in groznih granat koraka roj nevzdržno proti sovražniku. Kogar zadene, obleži in vrli sanitejci pokopujejo in poma- cbljubil, da pride zvečer nazaj. Ni ga bilo. Ker je bila temna noč in silen vihar, je pač mislila, da je počakal jutra pri svoji teti in da se bo opoidne vrnil ter dokončal Žalostno Majko, Ni ga bilo, dasi se je bližala ura že poldnevu. Ženske so se po maši žc davno razšle in vsaka hiša jc že vedela, kaj se je ponoči zgodilo. Tedaj je vstala soseda Neža in šla pogledat k Rubinki. »Kaj delate? Ali ste kaj hudo žalostni?« je vprašala Neža, misleč, da že mati vse ve. »Zakaj bom žalostna? Saj bo moja bolezen kmalu minula, potem bom šla zopet v cerkev,« je odgovorila mirno Ru-binka. »Pa zaradi Franceta, ali ne veste?« »Zaradi Franceta? Kaj pravite?« — In mrzel strah je pretresel njeno telo. »Ja,« — in tedaj se je Neža sklonila k njej in jej povedala v obraz: »Ali še ne veste, da so ga pri kapelici mrtvega našli na tleh? Strela ga je ponoči ubila!« »Strela — ubila — Franceta —!« — Za hip sta umolknili obe. Le stroj jc zaropotal še nekaj časa naprej sam od sebe, »Strela — Franceta« — te besede je ponavljala mati neštetokrat. Neža je hitro odšla. Pred hišo so se zbrali litidie — in ženske, ki niso nikdar gajo ranjencem. Vkljub železni toči, dušlji- j vemu dimu plinovih granat se napad po- I sreči, sovražnik se je umaknil seveda samo za sto korakov. Že 24 dni in noči v neprestanem ognju, brez strelskih jarkov, le s kamenjem za silo kriti so prestali vrli sinovi zelene Štajerske v največjem pomanjkanju mnogo kritičnih ur. Najhujši je bil prvi dan, ko je zmanjkalo streliva, a vrli pionirji so naredili vse, da so dobili patro-ne, ne glede na tovariše, ki so mrtvi na mestu obležali. Ali uspeh je bil dosežen, Italijani so bili vrženi nazaj, brez števila ranjenih in mrtvih sovražnikov je pokrivalo bojno polje, mnogo sovražnih vojakov je bilo ujetih, od katerih ni bil eden ali drugi zaradi tega nič nejevoljen. Uplenili so mnogo muncije in drugega gradiva. — Nekaj majhnih zgledov naj označi bistvo 47. pešpolka. Poročnik Horn je prinesel dne 11. maja ranjenega inlanterista Wendlerja v rov, ko je v bližini mina padla in oba pokopala. Častnik je bil na glavi ranjen in nezavesten. Wendler, ki se je prej izkopal, je prinesel poročnika nazaj v kaverno. Vodnik Pail naskakuje s svojo stotnijo italijansko črto, za kar so prejeli pozdrav iz strojnih pušk. A Pail stopi bliže postreli stoje moža za možem. Častniškemu slugi Čapku je odtrgala granata desno nogo. Mirno je odvezal jermen pri hlačah, prevezal nogo ter javil svojemu častniku: Gospod poročnik, javljam, da sem ob nogo. Samo ti trije zgledi izmed brezštevilnih žrtev samo enega polka naše slavne armade pričajo, da je junaštvo sinov avstroogrske države v svetovni vojski prekosilo junaštvo stare klasične dobe, zakaj na Krasu, kakor tudi na drugih bojiščih je že mnogo Termopil. AH polk sam je imel tudi težke izgube. Padli so: Poročnik Bernreiter, Safoš-nik, kadet Zelenko in premnogo vrlih vojakov. Njih kri bo rodila polku svet sad za prihodnje čase: Zmeraj bo ostala varna obramba naše slavne dinastije in nepremagljiv nasip naše avstroogrske monarhije. Solnce se bliža morju, moramo se posloviti in odpeljali smo se s kraške planote proti Trstu. Na potu k biseru Adrije je rekel holandski zdravnik: Mnogo dni sem se mudil pri vas na fronti, današnji dan je najlepši; dobil sem vtiske v globoko in pravo edinost avstroogrske armade. Mar se ni ta naš duh pokazal kakor mogočen faktor naše monarhije? Bilka za Sigo se mia Ivi M. — Bosi izpraznili iMviosk. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 4. Uradno: Dva napada Rusov in Rumunov sta se zrušila severnozahodno od Focsani. Jugovzhodno od Črnovic so osvojile naše čete v žilavi borbi močno utrjeno postojanko. Nemški zbori so z zmagovitim navalom vzeli Rigo. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 4. {K. u.) Veliki glavni stan: Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. Po bitki, k: se je bila dva dni, je 8. armada, kateri poveljuje general pehote p!. Kutier, včeraj iz zahodne in iz jugovzhodne smeri vzela Rigo, ki na več točkah gori! Naše v boju preizkušene čete so zrušile povsod odpor Rusov, z nevzdržljivo silo, da napredujejo, so premagale vsako zapreko v gozdu in močvirju. Rus je z največjo naglico izpraznil svoje obsežno mostišče zahodno Dvine in Rige, Naše divizije stoje pred Ustom- poprej prišle k njej v hišo, so jo hodile vpraševat, če je res. Prišel je orožnik, napisal nekaj v zapisnik ter naznanil, da so mrliča že prenesli v mrtvašnico ... Gori iz stene doli je gledala Žalostna Majka tako milo na žalostno mater, kakor še nikoli. In stiskala je še bolj k Sebi svoje Dete. Šivalni stroj jc obstal in šivanke so bile vse mokre, ker so se v solzah namočile. Nastopilo je jasno jutro po viharni noči. Na drugem koncu vasi so se čuli udarci kovačevega kladva. Bila je to stara pesem, ki se je slišala vsako jutro preko vasi, a danes so bili ti glasovi počasnejši, kot drugekrati. Vsak otrok je vedel, da kuje stari kovač in ne mladi. Ko se je zdanilo, je vstal kovač in koval cel ljubi božji dan. A to jutro mladega ni bilo, Zato je stari vstal in šel klicat Martina: »No, kaj spiš, lenoba? Živina te čaka, ali ne boš šel kovat? Kje si hodil po noči, govedo, da se ti nc ljubi vstati?« Oče je poznal svojega sina, da ni len delavec, ampak ljubil ga ni. Razumela se nista. Ni se mu še zgodilo, da bi sina klical, a to jutro, ko čaka toliko blaga pred kovačijo in bo dober zaslužek, ga pusti samega! 1 Dvinskem (Diinamunda). Goste, neurejene I gruče brambovcev se gnetejo v nočnih in dnevnih pohodih na vseh potih, ki vodijo iz Rige proti severovzhodu. Južno od velike ceste v Wenden na obeh straneh potoka Gr. Jagel so se vrgle močne ruske sile z obupnimi, krvavimi napadi na naše čete, da krijejo umikanje premagane 12. armade. V besnem boju so podlegle našemu navalu. Naše divizije so na več točkah dosegle veliko cesto. Nekaj tisoč Rusov smo ujeli, zaplenili nad 150 topov in nešteto množino vojnega orodja. Bitka pri Rigi tvori nov, slaven list nemške armade! Bojna črta generalnega pol« kovnika nadvojvode Jožefa. Avstrijski polki so iztrgali jugovzhodno od Črnovic Rusom žilavo hranjeno višinsko postojanko. Med Seretom in Mol« davo se živahno bore dalje. Vojna skupina maršala pL _______ Mackensena. Z velikimi izgubami za sovražnika te je izjalovilo več rusko - rumunskih napadov. Ust Dvinsk Rusi izpraznili. — Rusi vrženi čez reko Aa. Berlin, 4. septembra zvečer. Veliki glavni stan: Na vzhodu smo vrgli Ruse Čez livonijsko Ao. Sovražnik je izpraznil Ust Dvinsk. XXX V morskem zalivu pri Rigi so že izpra> znili Rusi trdnjavo Ust Dvinsk: pomorsko pristanišče Rige. Ust Dvinsk leži v okrožju Rige, gubernija Livonija. Mesto se razteza za izlivom Bolder Ae in tvori zadnjo postajo železnice Riga-Ust Dvinsk. Posadka je štela pred vojsko en bataljon pehote in en bataljon topničarjev. Zapira izliv Dvine. V pristanišču prezimuje lahko 300 ladij. Nemška mornarica dobi v Ustu Dvinskem zelo ugodno pristanišče, a tudi strategično je trdnjava važna, ker če bi se Hindenburg odločil i a stoječi način vojske v postojankah, bi bilo njegovo levo krilo naslonjeno na morje in sovražnik nc more več obiti njegovega levega krila. Še večje vojaške važnosti, kakor su» nek do Usta Dvinskega je pa dejstvo, ket! je Hindenburg, ki zasleduje Ruse, že dosegel na več točkah cesto, ki vodi iz Rige V, \Venden in ker je vrgel Ruse tudi čez livonijsko Ao, Wenden llivonijsko Behsis in Ehs; estitto Veno Lic) je glavno mesto okrožja enakega imena v južnem delu Li-t vonijc. Mesto leži ob Ai; severno vzhodno' od Rige ob železmei, bi vodi v Petrograd. Mesto je štelo 1. 1912. 6400 prebivalcev ve* činoma nemški protestantski trgovci, Ru-i som je odprta ed;na umikalna črta proti Wendenu; beže v paniki. Število ujetnikov, ni sicer veliko, a položaj Rusov ni ugoden. Nemci so namreč najbrže znatne ruske sile vrgli v močvirja, ki se raztezajo ob obali severno in severnovzbedno od Rige, kjer, jih bodo ali uničili ah pa ujeli, Poslcdic luškega poraza v bitki pri Rigi še ni mogoče v celoti pregledati. Rusko uradno poročilo. 3. septembra. Naše čete so se zjutraj 2. t. m. umaknile na črti Bilderlingshof-Medem-Dahlen. Nemci so pri Uexkiillu na severnem bregu Dvine 1. in 2. septembra trdovratno napadali, posebno na Črto Stohl-Melmuger-Skripte-Lausin in pri iz-livu reke Eger, Zvečer 2, septembra se je posrečilo Nemcem, da so utisnili naše postojanke ob reki Jagel v prostoru Melmu-ger-Skripte. Več naših čet je samolastno popustilo svoje postojanke, Umikajo se »Ne bom šel oče, sem bolan, pa sami podkujte!« »Pa spi, mrcina grda, nobenega solda več ne dobiš od mene. Rajši vse prodam, ja — zažgem, kot bi tebi dal — temu lumpu in špilavcu.« In kletev je zadonela iz kovačnice. Martin ni bil bolan — ampak nekaj težkega je bilo v njegovi duši. Kar se je zgodilo v tej strašni noči, sam ni vedel, ali je resnica, ali ne. Martin je bil pri hiši mlajši sin, starejši je bil v Ameriki. Svojega očeta ni mogel videti; dasi mu je delal noč in dan, ni dobil od njega vinarja, niti za tobak, niti za igro. Martin je bil priden delavec, močan človek, Delo pri očetu je čutil kot silno breme, edino veselje mu je bila igra ob nedeljah s tovariši. V cerkev ni hodil; hodil je oče, ki je bil nadušljiv — in je vsaj tisto uro bil Martin doma brez starega očeta pri svojih tovariših. Sovraštvo med njima je bilo vedno večje: sin je očital očetu, da je skopuh, oče pa Martinu, da je postopač in igravec. Zdelo se je obema, da mora enkrat priti do razdora. Martin je imel zadnje nedelje pri igri nesrečo. Vedno je izgubil in sc zadolžil. Dal je besedo, da bo vse moško povrnil. Sreča ga je zadnjo noč popolnoma zapustila in zastavil je uro — svoje edino imetje. Šel je nemiren k pokoiu — zgodaj — kot še nikoli. proti severu. Poizkusi, da bi vzravnali s protinapadi položaj, so se izjalovili. Z ozirom na nevaren položaj pri Rigi se je zapovedalo, naj se ta pokrajina popusti. Nemci si odprli pot v Petrograd. Lugano, 4. septembra, »Secolo« javlja iz Londona: Tukajšnji vojaški krogi so zelo vznemirjeni, ker jc Riga padla. Spominjajo se Kornilovih besedi na moskovskem državnem svetu: »Če pade Riga, si odpro Nemci pot v Petrograd,« Pravijo, da gre Nemcem za zagotovitev dobrih strategič-nih točk, predno zavlada zima; spomladi pa bodo prodirali proti Petrogradu. Rotterdam, 4. septembra. »Morning Post« poroča: Iz vojaških razlogov so pre-> mestili iz gubernij Estonija in Livonija civilne urade in banke. Nemško napredovanje čez Dvino ogroža neposredno zveze 12. armade s Petrogradom, V Petrogradu jih zelo skrbi, ker se armada umika, ne da bi se bojevala. Praske na gališkem bojišču. Dunaj, 4. septembra, (Kor. ur.) Vojni tiskovni stan: Pri Muncelulu smo odbili sovražni sunek. V ognju topov in ročnih granat se je zrušil pri Varniti sovraženi sunek. Generali, ki so poveljevali pri Rigi, odstopajo. »Petit Parisien« poroča iz Petrograda: Kerenskij je odpotoval v glavni stan 12. armade. Več poveljnikov je prosilo začasno vlado, naj jih odslovi. Poveljnik XII. ruske armade se izgovarja na čete, češ da niso disciplinirane. Stockholm, 4, septembra. Poveljnik 12, armade, general Barfski, opravičuje poraz svojih čet pri Rigi, češ da niso bile disciplinirane. Naveličale so se vojske in niso mogle več kljubovati sovražnemu pritisku. Sodba berlinskih vojaških krogov o padcu Rige, Berlin, 4. septembra. Najvišje vojaške oblasti zelo ugodno presojajo vojaški položaj glede na padec Rige, s katero so izgubili Rusi svoje najugodnejše operacijsko opirališče ob Vzhodnem morju. Severno nemško armado bodo lahko zdaj preskrbovali z morja, kar bo železnice zelo razbremenilo. Čete dobe v Rigi dobra bivališča, medtem ko so do zdaj bivale deloma na barjih. Razpust vojaških društev. Berlin, 4, septembra. »Daily News« poročajo iz ruskega glavnega stana: Gene-ralisimus Kornilov je na bojišču razpustil vsa vojaška društva. Stockholm, 4. septembra. (Kor. ur.) »Svenska Dagbladpt« poroča iz Haparan-de: Nekaj ruskih oddelkov je zapustilo sa-molastno na rumunski bojni črti svoje postojanke. Kornilov jc na to brzojavil |Ce-renskemu, naj hitro izvede sklepe moskovskega posveta. Stiirmer umrl Petrograd, 3. septembra. (Kor. ur.) Bivši ministrski predsednik Stiirmer je umrl v starosti 77 let na uremiji. Profi ramnnskem kralju. Stockholm, 4, septembra. Ruske čete so nameravale ujeti rumunskega kralja in razglasiti republiko. Kralj je moral pobegniti, Vojaški svet v Hersonu namerava rumunskega kralja prisiliti, da sklene mir. Novo ukrajinsko ministrstvo. Kijev, 4. septembra. Novo ukrajinsko ministrstvo se je že sestavilo . Ministrski predsednik je Dorošenko, bivši generalni gubernator v Galiciji. Republikansko središče. Stockholm, 4. septembra. (Kor. urad.) Ustanovila se je, nova ruska stranka: središče. Središče zahteva močno vladno oblast, disciplino v armadi, nadaljevanje vojske do zmagovitega konca in sklicanje konstituante Iz 100 železniških voz ukradeni čevlji. Stockholm, 4. s.eptembra. Ruski listi poročajoč Nad 100 železniških voz, v katerih bi bili morali biti čevlji, se je pripeljalo praznih. Preiskava ni ničesar dognala. l morju. Avstrijski pomorski poročnik pl. Trapp potopil nad 30}000 ton. Od 1. februarja potopljenih nad 6 milijonov ton. Dunaj, 4. septembra. Uradno: Naš podmorski čoln, bi mu je poveljeval linijski iadjin poročnik vitez pl. Trapp, se je vrnil z večdnevnega podjetja na Sredozemskem morju. Potopi! je sovražnih trgovskih ladij v obsegu 30.000 ton. Francoski oboroženi parnik »Constance«, ki je obsegal 2460 ton, so iz skupine ladij, katero so spremljavah preganjalci torpedov, so sestrelili s torpedi, kakor tudi oboroženi angleški paruik »Kilwinning« (3071 ton) ki je vozil strelivo. Dalje so naši potopili s torpedi 8000 tonski parnik, ki je bil najbrže angleški in oboroženi 3700 tonski angleški parnik »Nairn«, ki sta se tudi nahajala v zavarovani skupini; varovali so jo ribiški parnikt, katere so s streli prepodili. Zadnji plen našega podmorskega čolna je bil neznani oboroženi parnik, ki je obsegal 10.000 do 12.000 ton; potopili so ga naši z dvema torpedoma in s streli s topov, dasi sta na naš podmorski čoln streljala dva spremljajoča parnika, ki sta ju varovali dve torpedovki vrste »Foxglove«. Berlin, 4. septembra. (K. u.) Uradno: Nemški podmorski čolni so v Kanalu, ob angleški zahodni obali in na Severnem morju zopet potopili pet parnikov in eno jadrnico, med njimi parnik »Palatine« (vozil je 3000 ipn premoga). Kapitana smo ujeli. Tri kroglic iz topov so poškodovale angleško pasi podmorski čolnom v obliki 2000 ton velikega parnika s skritimi štirimi topovi. Berlin, 4. septembra, Uradno: Novi uspehi podmorskih čolnov v Angleškem kanalu in na Atlantskem oceanu; štiri parniki in dve jadrnici s 17.0S0 tonami in sicer trije oboroženi, močno naloženi panmki; francoski jadrnici »Marija Alfred« in Rauline Luise« in neki parnik, ki je nosi! 5700 ton sladkorja v Francijo. Odkar traja poostrena podmorska vojska (od 1. lebruarja 1917 dalje. Op, u,), so potopili naši podmorsk?. čolni nad 6 milijonov ton sovražnih ladij. Načelnik admiralnega štaba, mornarice, Karlsfadt;, 3. septembra. (K. u.) Reuter: Linijski parnik »Citiy of Afbenes« se je pri Kapstadtu med vožnjo iz New Yorka potopil 10. avgusta. 17 potnikov je utonilo. lissr AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 4. Uradno: Včersj ni bilo večjih bojev. Ponoči smo odbili pri Kalu in pri Madomh italijanske sunke. Od danes zjutraj dalje se naše čete na severnem slemenu gore sv. Gabrijela zopst besno bijejo. Trst so sovražni letalci zopet napadli. Načelnik generalnega štaba. Hudi boji ca gori sv. Gabrijela. Dunaj, 4. septembra. Položaj ob Soči se včeraj ni bistveno izpremenil. Na Kra- su so na obeh straneh podnevi živahno streljali s topovi. Med Gerico in Tolminom borba šc traja. Kakor prejšnje dni, so se borili tudi na slemenih gore sv, Gabrijela; iniciativa se jc menjala. Dunaj, 4. septembra, (Kor, ur.) Vojni tiskovni stan. Hudo so se le na gori sv. Gabrijela bojevali. Včeraj so neprestano s težkimi topovi streljali na goro; streljanje se je izpremenilo danes zjutraj v bobneči ogenj. Končno je napadla ob 6. uri 30 minut zjutraj italijanska pehota. Boji se še niso zaključili. Dim in prah zagrinjata goro. V Vipavski dolini so se vrnile naše naskakovalne čete z ujetniki. Na koroškem pozorišču so s topovi živahnejše streljali; tu in tam tudi boji z ročnimi granatami. Letalci so ponoči metali v Trst bombe, Cadorna streljal s 3000 do 4000 topovi. Kirchlehner poroča mecl drugim: Iz pehotnih oddelkov so sestavili Italijani 20 polkov. Topov je Cadorna uporabljal 3000 do 4000, ne 6800, kakor so trdili rimski časopisi. Angleški častniki pred vsem nadzorujejo štab. Z letali so Italijanom zelo. pomagali Francozi; dobavili so jim tudi s plinom napolnjene granate. Do 28. avgusta so ujeli Avstrijci Italijane, ki so pripadali 78. brigadam; bilo se je torej 468 italijanskih pehotnih bataljonov, ki štejejo okroglo 468.000 mož; 100.000 pešcev se še ni z našimi četami spoprijelo. Sveto Goro so zasedle čete generalnega poročnika Ca-pello, ki je bil svojčas tudi vkorakal v Gorico in vzel v deseti bitki Kuk, Italijanski glavni stan se nahaja v Vidmu. Po imenu zapoveduje armadi italijanski kralj, dejansko pa Cadorna, ki podpisuje tudi vse dekrete. Cadornov namestnik je generalni poročnik Porro. Italijani svoje uspehe 26-krat povečavajo. Dunaj, 4. septembra. (Kor. ur.) Vojni tiskovni stan: Uradno italijansko poročanje. »Agenzia Štefani« je nedavno poročala, da so njih letalci na kolodvoru Sveta Lucija uničili 80 železniških voz. Pribije-mo: Na postaji Sv, Lucija-Tolmin od meseca novembra 1. 1. ni nikdar stalo istočasno nad 10 do 18 železniških voz. Dozdaj so bili povodom zadnjih letalnih napadov močno poškodovani le trije železniški vozovi. Navedeni malenkostni zgled zopet kaže, kako porabijo Italijani najmanjšo in najrnalgnkostnejšo priliko, da lažejo in ba-hajo pred svetom, Francozi nezadovoljni s Cadornom. Genf, 4, septembra. Pariški kritiki so nezadovoljni s Cadornom. Pripovedujejo, da zbira italijanski vrhovni poveljnik svoje sile na zadnji, odločilni udarec. V Parizu se govori, da bo Cadorna odstopil, če izgubi enajsto soško bitko. Mumcijsko sladišče pri Vidmu razstre-Ijeno. Lugano, 4. septembra. »Agenzia Štefani« poroča: Pri Vidmu je zletelo v zrak malo municijsko skladišče. Življenje jc izgubilo več vojakov in civilistov. Italijanska ministrska kriza. Lugano, 4. septembra. Vsi interven-cionistični listi zahtevajo, naj notranji minister Orlando odstopi. l jugu. Boji v Macedoniji, Dunaj, 4. septembra. (K. u.) Vojni tiskovni stan: Med Bitoljem in planoto Nid-že so napadli francoski bataljoni in stotni-je. Povsod smo jih odbili. Na obeh straneh Vardarja in Dojranskcga jezera so od časa do časa streljali s topovi. Neposlušni Rusi v solunski armadi. Berlin, 4. septembra. Wolff: Drugo in četrto besarabeko brigado (druga besarab-ska divizija) so svojčas radi nezanesljivosti umaknili iz bojne črte solunske armade. Ker so poslali večje francoske čete proč, so Ruse v bojni črti zopet potrebovali. General Sarrail je zapovedal koncem julija brigadama, naj se na bojno črto vrneta. Rusi so pa izjavili, da na korist Rumunije ne grejo več v bojno črto, Rusom so naznanili, da če se bodo up.lrali, jih bodo obkolili in postrelili črni Francozi. Rusi so se morali nato podati v bojno črto. Za njimi stoje strojne puške in francoski topovi. Ruse pri Solunu slabše prehranjujejo, kakor Francoze. Francosko poročilo. V večernih urah 1. t. m. so vdrle naše čete zahodno od Čer-ne po močni topniški pripravi v sovražne strelske jarke ter privedle nekaj ujetnikov nazaj. Topniški boj med Dojranskim jeze-\rom in Vardarjem ter v okolici Bitolja je nadalje vedno živahen. M zsii zopei močnejši fjeji NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 4. septembra. Veliki glavni stan: Bojna skupina kraljeviča R u p o r t a Bavarskega. Zelo besno so streljali s topovi na Flanderskem popoldne na obali in med Langhen-rekom in Warnetonom, V ovinku Yperm so se na predpolju naših postojank razvili mali boji, nekaj Angležev smo ujeli. Ponoči je napadel sovražnik se,-vernozahodno od Lensa. Začasno je vdrl t naše črte, iz katerih smo ga takoj $ proti' sunkom pregnali. Bojna črta nemškega česat« j e v i č a. Francozi so po bobnečem ognju izpa* dli v Champagni ob cesti Somme Py-Son-ain. Naš protinapad jih je vrgel iz jarka, kj smo ga izpraznili. Pri Verdunu so zvečei zopet zelo močno streljali; tudi ponoči so obstreljevali baterije pa vzhodnem bregu Moze. Bojna skupina vojvode Al* brehta V i r t e m b e r š k e g a: Maši letalci so metali ponoči od 2.. na 3. sept. bombe na Calais in Diinkircheiu Požari, ki so jih povzročili, so se še (podnevi opazovali. Naši letalci so napadli Dover včeraj, Chatham, Shernes in Rams-gate pa danes ponoči z bombami. Voera) smo sestrelili 19 sovražnih letal in 2 pri« trjena zrakoplova. Riimojster baron. pL Richthofen je priboril 61, zmago v zraku. Poročnik Miiller, ki je bil pred kratkim zaradi svojih bojnih uspehov povišan >od narednika za častnika, je premagal svoje-, ga 27. sovražnika. Prvi generalni kvartirni mojster: , p 1. L u d e n d o r f f. 0j NEMŠKO VEČERNO POROČILO.' Berlin, 4. septembra zvečer. Veliki glavni stan: Na zahodu so se pričeli zopet bojevati. Francosko uradno poročilo. 3. septembra ob 3. uri popoldne. Na fronti, ob Aisni med krajema Cerny in Hur-tebise. Naš ogenj jih- je povsod ustavil. Istotako se je ponesrečil nek drug poizkus na visoki planoti Ailieša. Na desnem bregu Moze veliko topniško delovanje na fronti Samognieux-Beaumont. V \Voeuri ni imel sovražni napad na naše male postojanke severovzhodno od Lineya nobenega uspeha. Nekaj smo jih ujeli. Nemški letalci so metali bombe na Diinkirchen in Belfort, V Diinkirchnu je bilo več civilnih oseb ubitih ozir. ranjenih. Premetaval se je po senu semtertje in čudni, nenavadni načrti so šli mimo njega .., »Ko bi — ko bi — š?l v kapelico ter pobral, kar je v škrabci? Nobeden ne bi vedel! Nobeden?« In zopet jc pomislil. »Pa, cerkven denar — to vendar ne gre! Kaj, denar je denar, saj so ga ljudje dali! Pa plačal bi vse — in fantovska beseda mora nekaj veljati, da plačam, kar sem izgubil.« In kuhalo se je v njem in bojevalo na obe strani. Bil jc ves premočen. Denar je zmagal. Pioti polnoči je vstal, vzel iz kovač-ni;e močno dleto in šel po cesti proti ka- Eelici. Nobenega človeka ni bilo slišati — ija je temna, črna noč in iz daljave se je dišalo grmenje. Ravno prav, kakor nalašč! Čez pol ure bo že doma in rešen bo vseh skibi. Prišel jc do kapelice. Zabučalo je v vrhovih. »Ali bi? Zakaj ne? Hitro, mudi se!« Jn zahreščalo je dleto v škrabci. Poznal jo je; bila je njegovo delo. Močno jo jc napravil pred tatovi; zdaj jo je prvi on poskusil, »Tresk« — in odskočil je pokrov. Zagrabil je z roko v škrabco in djal v žep. Srce mu jc močno bilo. Po cesti gori so se zaslišali lahki kora- ki. Počakal je. Nič ni bilo. Le šum drevesnih vrhqv. Čudil se je, da je tako malo notri. Zagrabil je v di'ugič, nekaj stresel po tleh, drugo dal zopet v žep. Zmotil se je, da bo vse dobil, kar so darovali sejmarji. Župnik je šel po opravku zjutraj mimo ter pobral, kar je bilo v škrabci. Ostalo je le to, kar so darovali kmetje nazaj grede, ko so dobro prodali. Martin se je okrenil ter zagledal na cesti podobo človeka. »Tatovi« — se jc začul nežen glas. Tedaj je zletel nekdo proti njemu. »Ali te ni sram, da kradeš Materi Božji?« — zavpil je nad njim nekdo ter ga hotel prijeti, Martin se je za hip prestrašil in vrgel dleto na tla. Zapustila ga je za trenotek silna telesna moč in zdel se je sam sebi kot otrok. A zopet se mu je povrnila nazaj z vso neznansko močjo in pridružila se mu jc divja, krčevita strast, da sc je vrgel na tujca, ga zagrabil z orjaškimi rokami, ga udaril po glavi, kar je mogel, ter ga vrgel silovito na tla. Votlo je zabobnelo po gozdu in veter jc tulil naprej. »Na, tu imaš.« — Martin sc je ozrl na vse strani. Nikogar ni bilo. Blisk je razsvetlil obraz tujca in Martin je videl, da je bil blei »Pustite jne, če nc zaradi mene, pa zaradi matere ... O, Marija Žalostna ...« Še to je slišal Martin, več ni mogel. Bežal je. Vihar je zatulil, veter ga je podil, da jc tekel proti domu, kot še nikdar v življenju. Ploha se je ulila. Pribežal je domov in se vrgel na seno. Čim bolj je tulili vihar, ljubše mu je bilo. Le miru ne in solnca in svitlobe ,.. Ležal je celo jutro. Zdelo se mu je, da so bile sanje! Li res? Kdo je bil tisti tujec? Prijel se je za suknjo in posegel v žep, Za-žvenketalo je. Tedaj je spoznal, da je resnica. Pa kdo je bil? Glas se mu je zdel znan, a vendar ni bil gotov. Če ga jc hudo udaril in če je v tej strašni noči tam obležal? — Martin je vstal šele opoldne, ko je od-zvonilo. Zvonilo je tudi mrliču. Sapa mu je zastala. »Pa, najbrže je umrla sosedova stara Mica, ki je bila pred tednom previ-dena« — in šel je potolažen iz hiše. Stari dekli Mani je naročil, da ne Bo nič jedel, da je bolan in da nanj ni treba čakati. Sosedova mati je stala na pragu in zagledala Martina. »Kam greš?« ga vpraša. »Malo na zrak, mi danes ni dobro. Kai je novega? Kako je materi?« * »Nič hudega. Danes so boljši.« In Martin je šel naprej in prišel v gostilno. Začudili so se njeg^v^ga pr(iho in voditeljico enorazredne ljudske šole v Zdihovem. — C. kr. okrani šolski svet v Radovljici je imenoval suplcntinjo Emo Ja-nežič za provizprno učiteljico na ljudski šoli na Bledu, — C, kr. okrajni šolski svet v Logatcu je imenoval abs. učit. kandidatinjo Marijo Lachainer za provizorično učiteljico na ljudski šoli v Blokah. —• C. kr. okrajni šolski svet v Kamniku jc imenoval namesto UDokoienega hadučitelja Josipa Reich učiteljsko suplentinjo Marto Reich za provizorično učiteljico na dvorazredni ljudski šoli v Dolu in ji poveril začasno vodstvo te šole. M Pojasnilo. Po uradnem listu smo posneli notico, da Ljubljanska kreditna banka toži g. A Gabrščeka in A. Cigoja iz Gorice za menico 102.000 K. K tej vesti smo prejeli naslednje pojasnilo: Po polomu Mizarske zadruge v Solkanu je prišla goriška T. o. z. v denarne zadrege zastran runa na hranilne vloge. Kako so ji skušale »pomagati« razne banke, bo baje še govora v javnosti. Priskočila pa je »na pomoč« Lj, k, b, s posojilom (kontokorentnim) v znesku 250.000 K, — toda na vknjižbo Trgovskega Doma, hotela Sudbahn, hotela Jelen in še ene hoče po čisti bilančni vrednosti — 700.000 K, Poleg tega je zahtevala še kritno menico članov načel-stva in nadzorstva za slučaj, ako bi banka ne bila krita iz — teh poslopij. Člani se niso niti za trenutek pomišljali izdati tako meijico — »i n b i a n c o«, ker so bili prepričani, d a 700.000 najlepšega goriškega imetja r. e sme propasti za um a z a n i h 250.000 kron ene b a n k e ! ! — Njihovo menično jamstvo je bilo torej jako varno v tem imetju! — To se je zgodilo leta 1910. — Italijani so Gorico zasedli, vsa ona poslopja so več ali manj poškodovana, toda Lj. k. b. bi mogla realizovati izročene ji menice le tedaj, ako in kedar iz svoje hipoteke ne bo krita. — Kako je to, da jc zdaj začela tožbo le za menico 702.000 in le proti dvema članoma, nam seveda ni znano, a je -r- jako značilno. Taka tožba proti beguncem, ki so v vojni vse izgubili, jc unicum, na kateri jc Lj. k. b. lahko ponosna! Mrliča oropali. O priliki, ko so sovražne ladje zadnjič bombardirale Trst, je bila med drugimi ubita 36letna vdova Emilija Loy. Varih pokojničinih otrok, Josip Lipprand, je koj naslednji dan naznanil policiji, da je vdova Loy vedno nosila s seboj vse svoje hranilne knjižice, in sicer v malhi, ki jo je imela pod spodnjo obleko pripeto okrog, pasu in ji je visela skoro do tal, dalje vso svojo gotovino, ki je znašala usodni dan približno 7000 K v bankovcih in v denarnici posebej 50 K, razen tega več prstanov in druge zlatnine. Nekaj tega je imela spravljenega v ročni torbici, ki jo .je nosila s seboj. To torbico je našla neka ženska blizu tam, kjer je vdovo zadela s™rt' in še tisti večer izročila na policiji. Torbica je bila poškodovana po granatnih drobcih in v njej ni bilo druzega nego nekaj osmojenih izkaznic za živila. Malhe z bančnimi knjižicami in 7000 kronami pa sploh niso našli ne na mrtvem truplu ne drgje. Slučaj je tembolj zagoneten, ker so takoj bo bombardiranju prihiteli na mesto nesreče redarji in se niso več odstranili. LjiiUUansfce novice. lj Na I, državni gimnaziji v Ljubljani se prične šolsko leto 1917/18 dne 19, sept. s službo božjo in 20. sept, z rednim poukom. Učenci za I. razred se bodo vpisovali v nedeljo dne 16. sept. dopoldne od 9. do 11, ure; vzprejemne izkušnje se vrše dne 17, sept, od 9. ure naprej. Učenci z drugih gimnazij se bodo vpisovali 17., dosedanji pa 18. sept. dopoldne. Več na deski v veži. lj Društvo za nabavo zvonov za novo cerkev sv, Jožefa v Ljubljani ima svoj občni zbor dne 10. t. m. popoldne ob 3. uri pri oo, jezuitih. O tem se člani društva v smislu pravil obveščajo. lj Poskusen vlom. Minuli teden so hoteli neznani tatovi ponoči posetiti trgovino urarja in optika g, Frana Zajca na Starem trgu št. 9. Štrli so pri na dvorišče drže-čem oknu šipe in hoteli priti tam v trgovino, kar se jim pa ni posrečilo, ker je okno zaprto poleg s steklenimi tudi z močnimi železnimi zaporami. lj Kavina mešanica (olicijelna) je sicer avizirana, ni pa še došla. Trgovci pa si lahko nabavijo tudi druge vrste kavine mešanice in surogate. Tozadevni zaznamek tvrdk in blaga je na vpogled v mestni posvetovalnici. Opozarja pa se, da je treba tudi za neoficijelno kavino mešanico prejemnice mestnega magistrata, dočim se surogate lahko naroči brez vsake prejemnice. lj Oddaja krompirja. Mestna aprovizacija bo oddajala v četrtek dne 6. t. m, dopoldne in popoldne v svojem skladišču na Dunajski cesti pri Muhleisnu krompir. Na vrsto pridejo od 8. do 10. stranke, ki dobivajo kruh pri Bedenu na Tržaški cesti, od 10. do 11. odjemalci kruha pri Godcu na Dunajski cesti, od 2. do 4, odjemalci kruha pri Pircu na Sv. Petra cesti, od 4, do 5. odjemalci kruha v vojni prodajalni v Prešernovi ulici, od 5, do 6. oni, ki prejemajo kruh v vojni prodajalni na Marije Terezije cesti. Vsaka oseba dobi 3 kg. Kilogram stane 34 vin. Prinesite s seboj rodbinske izkaznice za 122. in 123, teden in pripravite drobiž. lj Sadje za uradniške skupine. Stranke, ki imajo uradniške izkaznice, dobe sadje v četrtek, dne 6. septembra, popoldne v cerkvi sv, Jožefa. Določen jc ta-le red: od 2. do pol 4. prva skupina, od pol 4. do 4. druga skupina, od 4. do 5. tretja skupina, od 5. do pol 6. četrta skupina. Vsaka oseba dobi pol kilograma. Za kilogram plača prva skupina 60 vin., druga skupina 70 vin,, tretja in četrta skupina po 80 vin. Vhod pri glavnih vratih. lj Špeh na rumene izkaznice B št. 300 do 1200. Mestna aprovizacija bo delila v četrtek popoldne, dne 6, septembra, v cerkvi sv. Jožefa špeh med stranke, ki imajo rumene izkaznice s črko B. Na vrsto pridejo štev. od 300 do 1200, in sicer: od 2. do 3. štev. 301 do 600, od 3, do 4. štev. 601 do 900, od 4. do 5. štev. 901 do 1200. Vsaka oseba dobi en četrt kilograma, Špeh je prekajen in stane kilogram 4 K. lj Sadje na namene izkaznice D. Stranke z rumenimi izkaznicami D prejmejo sadje v petek, dne 7. septembra, dopoldne v cerkvi sv. Jožefa. Vsaka oseba dobi pol kilograma. Kilogram stane 80 vin. Na vrsto pridejo vse stranke od 8. do 10. lj Prodaja moke za stranke. Strankam se bo prodajala moka petka 7, septembra do vštetega prihodnjega petka 14. septembra 1917. Na vsako močno izkaznico se dobi pol kilograma pšenične moke za pecivo (št. 0), kilogram po 1 K 18 vin. in četrt kilograma pšeničnega zdroba kilogram po 92 vin. — Osfinek moke je napovedati zanesljivo v soboto 15. sept. Kdor ne pride naznanit ostankr. moke, ne dobi novega nakazila. Sporočiti jc tudi, če moka ni ostala. Za lovce. Da se zamoreja porazdeliti lovske šibrc v sorazmerju z doseženimi lovskimi vspehi, je nujno potrebno, da se prizadeti lovski interesentje ljubljanski nemudoma zglase v mestnem gospodarskem uradu na magistratu, kjer jim bo navesti, koliko divjačine so postrelili lansko leto. Po svelo. Proti tujcem v Budimpešti. Ogrska vlada je sklenila, da izžene iz Budimpešte vse Avstrijce, Nemce in Turke, ki žive ondi brez stalnega posla samo zato, ker morejo ondi boljše jesti in piti nego doma. Takih ljudi je v Budimpe.šti vse polno, tako da domače prebivalstvo vsled tega trpi na pomanjkanju stanovanj in živil. Najprej dobe ti nadležni tujci stanovanjski certifikat za 20 dni, nato jih pozovejo, naj izlepa zapuste mesto; kdor ne bo ubogal, ga bodo s silo izgnali. Policija je poooblaščena, dovoliti izjeme. Tako je izjavil voditelj ogrske državne policije, ministerialni svetnik Madiakovvski. Veliko volilo Češki akademiji ved. Kakor se poroča »Nar. L,« iz Turnova, je dne 24, avgusta umrl Vaclav Beutel, ravnatelj sladkornice v pokoju. Rajni je bil mož plemenitega srca in navdušen za češko svojo domovino. Ko so odprli oporoko, se je pokazalo, da je volil 20,000 K Češki akademiji ved in znanosti, — Speča policija, V budimpeštansko policijsko poslopje je prišel te dni ob 3. uri zjutraj državni tajnik Palugyai, da bi poizvedel po uspehih neke preiskave gotovih hotelov, Došlo je do zelo mučnega prizora, ko je državni tajnik našel vse službujoče uradnike speče. — To je pač anekdota iz Ogrske. , Moka in kruh na Ogrskem. Ogrski vlada je izdala naredbo o izdelavi pšenične in ržene moke ter o prometu z njima. Iz 76 kg težke pšenice se mora izmleti po odbitku otrobi in odpadkov 80 odstotkov moke, in sicer tri vrste: 20% nularce, 20%' moke za kuho in 40 % krušne moke. — Iz Velikega Varadina poročajo, da smejo tamkajšnji peki poslej peči le kruh iz čiste pšenične moke in ga prodajati po 52 vinarjev, kilogram, preprodajalci pa po 54 vinarjev, — 70 milijonov meterskih stotov krompirja letošnjega pridelka imamo v Avstriji na razpolago. Pridelek razdele takole: 30 odstotkov za seme, 10 milijonov meterskih stotov dobi ubožnejše prebivalstvo, 10 milijonov armada. Za ostalih 29 milijonov zahtevajo agrarci popolno trgovsko svobodo. Minister Hofer se temu upira. Moka je sicer, kruha pa Ic ne bo. Krakovski »Czas« piše: Mokajc, ali kruha nemara ne bo, ker ni premoga. Peki zahtevajo od magistrata zasiguranjc premogove dobave, sicer bodo primorani opustiti obratovanje. Zbirajte kosti! V mirnih časih smo dobivali iz tujine dovolj surovin za pridobivanje mila, olja za mazanje itd. Naša industrija pridobiva sedaj .kostno tolščo, kostno olje in klej in bi mogla zahtevam po milu, olju za mazanje, kleju i, dr. zadostiti le, ako ji oddamo vse kosti, ki jih doslej še vedno v tisočih gospodinjstvih neporabljene mečejo stran. V Avstriji se tako vrže proč najmanj 4000 vagonov kosti. Naša industrija pa danes pridobi že iz 3000 vago- nov kosti poleg znatnih množin tolšče in kleja še 1800 vagonov kostne moke, ki zadostuje kot izvrstno fosfornato gnojilo za dovoljtio pognojitev 100.000 oralov njiv. Tega gnojila pri nas sedaj silno primanjkuje, Z omenjenim gnojenjem bi si pomnožili pridelke na žitu za več kot 47.0OO vagonov ali 470,000.000 kilogramov. Pomagajte vsi, da pridobimo več tolšče, več umetnega gnojila in več kleja! Kosti ponudite nabiralnicam za kosti ali pa na »Kno-chen-Zentrale, Dunaj I, Fischhof 3. P o -magajte hraniti in varčevati! Danes drdra morda več vlakov po progah, se suče -več strojev po raznih obratih kot pred izbruhom vojske. Za mazanje teh se potrebujejo velikanske množine olja. Ker je dovoz surovin za pridobivanje tega iz tujine nemogoč, se mora v to porabljati razno drugo dobro olje, ki zato ne pride v korist prehrani. Zato zbirajte kosti, ki jih je itak prepovedano metati proč ali jih se-žigati. Iz 1 kg kosti se danes pridobiva 8 do 10 dkg tolšče in 60 dkg kostne moke, ki je izvrstno umetno gnojilo, katerega našim kmetovalcem tako silno primanjkuje. Ponudite tedaj kosti v nakup domači na-kupovalnici za kosti, ki jih odda centrali za kosti na Dunaju I., Fischhof 3. Z oddajo kosti pomagate državi tudi dobavljati glicerin, ki je potreben za napravo razstrelil, pomagate pa obenem varčevati z užitno mastjo in oljem ter pomagate tudi, da kmet žanje boljše in več žita. — Zbirajte cunjc, kostiin črepine! Iz kosti pridobiva industrija dandanašnji znatne množine tolšče, glicerina in umetnih gnojil. Dobljena toišča služi kot olje za mazanje, kot suiovina za izdelavanje sveč, pomaga varčevati z jedilnimi olji in mastjo, V vsakem kraju naj bi se zato zbirale kosti, ki jih potem porazdeli centrala za kosti na Dunaju I., Fischhof na tozadevne tovarne, Nabiranje kosti nudi dober zaslužek, Z vsakim kilogramom pridobljene kostne tolšče rešimo prehrani 1 kg jedilne tolšče (masla, masti, koruznega olja, makovega olja, rapsovega olja itd.). Preskrbife se s krmo! Skoraj povsod po naših krajih je bila letos košnja slaba oziroma zelo slaba. Za vojaštvo je treba oddajati velikih množin krme in tako si lahko vsak slab računar izračuna, da bo šla letos s krmo precej trda. Zato naj vsakdo, ki mu grozi pomanjkanje sena na zimo, že sedaj skuša žival prekrmiti in preživeti z drugimi krmili in pašo, da si seno in deteljo prihrani za zimo in lačno pomlad. Nihče naj se ne pomišlja in naj se nikar ne zan.aša na kaka močna krmila, kajti teh je že sedaj silno malo in jih je kaj težko dobiti, v najhujšem času pa tudi teh krmil ne bo. S steljo je isto. Suša je vzela vse! Pripravite si tedaj stelje od drugih gozdnih rastlin, od vejevja iglatega drevja, nagrabite listja, porabljajte žaganje, šolo, kjer jo imate, v nekaterih krajih pa bo stelje tako primanjkovalo, da bo treba si pač pomagati z zemljo, Zaradi varčevanja s senom si naj vinogradniki že sedaj pripravijo rezja, ki si ga morejo napravljati že takoj sedaj, kajti grozdje je že dokaj zrelo in mehko. Povsod pa naj si kmetovalci pripravljajo tudi listja za krmo, četudi je že precej pozno. Najboljše, najnežnejše je pač ono listje, ki se ga pripravi za krmo že v juniju in juliju in je tudi najizdatnejše, vendar bo v sili tudi pozneje napravljeno listje istotako prav prišlo. V ta namen je rezati drobnejše vejice, kakor svinčnik debele, in jih povezati v takozvane vejnike. Dobro so se obnesli od topola (jagnjedi), lipe, jesena, vrbe in jelše napravljeni vej-nikij v nekaterih krajih si jih napravljajo tudi od leske in od hrasta. Po Gorenjskem, zlasti v škofjeloškem okraju delajo kmetje vejnike navadno med Šmarnimi mašami in trdijo, da tedaj napravljene vejnike, oziroma listje žival prav posebno rada je. Dobro posušeno listje od topole je vsaj toliko vredno kot srednje vrste seno, četudi ga zbiramo šele v septembru in oktobru. Kdor more, naj si napravi vsaj toliko listja za krmo, kolikor je moral oddati sena za vojaštvo, in naj računa na možnost, da se bodo morda zahtevale že pozimi ali na pomlad zopet nove dajatve. Nabiranje listja za krmo tedaj ni važno samo za onega, ki ve, da mu bo krme primanjkovalo, ampak tudi za onega, ki misli, da bo morda izhajal. Končno je tudi treba vedeti, da živini ni pokladati toliko sena v jasli, da šari z njim in ga raztresa, ampak je porcijo odmeriti za vsako žival posebej, s čemur bomo potrato zelo omejili. Tudi šole naj navajajo otroke, da nabirajo lipovo listje, dalje kostanj, žir, akacijevo in lipovo cvetje in podobne stvari, ki jih je sedaj kaj lahko dobro prodati. Dandanašnji v veliki naravi ni skoraj nobena stvar tako majhna in brezpomembna, da sc je ne bi dalo v splošno korist izrabiti. Poraba krompirjevice ter repnih in pesinih listov za krmo. Repno in pesino listje moremo dajati živalim sveže, le pazili je, da se ga ne drži preveč prsti. Te vrste krme pa jim ne smemo naenkrat preveč nametati, ker preobilo zauživanje repnih in pesinih listov rado povzroča drisko. 7- ozirom na dejstvo, da bo letos skoraj po ' seh slovenskih pokrajinah prav živo pri- manjkovalo krme priporočamo pokladanje repnih in pesinih listov kar najbolj tudi v tistih krajih kjer doslej teh morda niso po-kladali živini. Od zgoraj se n;js naproša, da priporočamo tudi sušenje teh lislov oziroma vlaganje istih v jame v svrho pridobivanja kisle krme (esilažo) in to zato, da se omenjeni listi ne bi pokvarili, ako bi sedaj vseh ne mogli pokrmiti zelenih. Pri nas tega vlaganja ne bi priporočali in to celo ne ker večina naših kmetovalcev tega načina konserviranja krme ne pozna dobro, pa tudi nimajo bogsigavedi kako velikih množin za vlaganje. Kdor teh listov ne more porabiti že sedaj kot svežo krmo bo pač dobro vedel kaj in kako ima storiti, saj se to godi pri nas že menda od pamti-veka. Listje bo dal sušit v kozolec in ga bo pokrmil pozimi. V kozolcih imamo to prednost, da si listje lahko posušimo, medtem ko naši tovariši veliki posestniki, ki so se svoječasno zaletavali v naše kozolce kot nepotrebne stavbe tega ne morejo storiti ker jim manjka premoga. Zahvalimo zato same sebe in naše očete, kajti danes v tej neznosni draginji pa imaino vendarle takorekoč nekaj skoraj zastonj! Posebno pu opozarjamo, da je prosta prodaja repnih ali pesinih listov v smislu naredbe z dne 6. februarja t. 1, drž. zak, št. 51 splošno prepovedana in je eventualne preostanke ponuditi v nakup le »Deželnemu mestu za krmila v Ljubljani.« Pokladanje zelene krompirjevice pa se ne priporoča prvič že za to ne, ker bi prezgodnje pore-zavanje zelenih stebel škodovalo pridelku na gomoljih, kajti dokler so krompirjevi listi še kaj zeleni se s pomočjo njih debele krompirjevi gomolji v zemlji, kakor hitro pa krompirjevico porežemo, se gomolji ne morejo več debeliti .Drugi vzrok, ki govori proti pokrmljenju zelene krompirjevice pa je dejstvo, da je v njej veliko solanina, ki bi utegnil živalim škodovati, ako bi te sploh krompirjevico uživale. Zategadelj je v naših razmerah priporočljivo ovenelo krompirjevico takoj ob kopanju krompirja spraviti v kozolce, kjer naj se dobro posuši, ensilaža pa tudi v tem slučaju v naših razmerah ne pride v poštev. Tako posušena krompirjevica se da pozneje dobro porabljati med drugim za rezanico kakor tudi fižolovica in koruzna slama. Pri spravljanju in porabljanju suhih listov in cele krompirjevice kakor tudi fižolovice in koruzne slame je predvsem paziti, da se ne porazgubi in ne zmelje listov kajti ti imajo največjo krmilno vrednost, Ako je bila krompirjevica napadena po kaki rastlinski bolezni kakor gnitju in podobnem tedaj dotičnih stebel ni spravljati razven, če so bila le samo prav malo napadena. O tem kaj več pisati si skoraj lahko prihranimo, ker naš kmet je bil vedno varčen in je to kar se mu danes nasvetuje že od nekdaj delal ter upamo, cla bo v lastno korsit letos še posebno vse porabil kar se s pridom porabiti da, Polresi bo DeieoMem. Iz okolice Cerklje pri Krškem, dne 1, septembra: Meseca avgusta je bil pri nas ob naslednjih dneh potres: 1, je bilo ob treh popoldne močnejše vznemirjenje tal, — 2, je bil ob 9, uri 12 minut dopoldne precej močan sunek, trajajoč pol sekunde, spremljan z rahlim bobnenjem. Okna so nalahno zazvenela, lahki predmeti so se za spoznanje premaknili. Ob 7. uri 45 minut zvečer pa je bilo le hipno trepetanje, tla so se lahno vznemirila, — Dne 4, jc bil ob 10. uri 25 minut dopoldne močan sunek, spremljan z močnim bobnenjem. Poslopja so se močno stresla, premaknilo pohištvo, okna so zazvenela, viseči predmeti so sc majali. Občutili so ga skoraj po vsej okolici in je ljudi močno vznemirilo, — 19, je bil ob 9. uri 55 minut dopoldne močnejši sunek od spodaj, trajajoč pol sekunde, spremljan z dokaj glasnim bobnenjem. Za-gugalo se je zidovje in pohištvo za spoznanje, sicer brez vseh posebnosti. Nekateri so baje čutili dva stresljaja. — 20. so ob 11, uri 54 minut dopoldne posamezni ljudje občutili močnejše vznemirjenje tal. Ob 2. uri 35 minut popoldne so pri mirnejšem delu zaposleni ljudje občutili sunek z rahlim bobnenjem. Lahkejši predmeti so se za spoznanje premaknili. — V noči od 21, na 22. je bil ob 12. uri 10 minut po polnoči silen udar od spodaj, da je vzdramil ljudi iz spanja. Sunek je trajal nad eno sekundo med tresenjem je še dvakrat prav občutno buknilo, močno je završalo, nato zabobnelo, zamolklo rohnenje se je še dokaj časa slišalo. Topot se je močno streslo, škripalo je zidovje in tramovje, zazvenela okna, svinje so se zbudile, kokoši so jele kokodaj-sati, ljudi je zelo prestrašilo. Na zidovju so tu pa tam nastale večje in manjše razpoke, tudi nekaj beleža je baje padio ponekod. — 22. je bil ob 10. uri 5 minut dopoldne hipni močnejši sunek z rahlejšim bobnenjem. Ob 4. uri 35 minut popoldne pa je bil rahel sunek od strani. — 23. je bilo ob 4. uri 25 minut zjutraj rahlo zibanje v dveh presledkih, trajajoče nad pol sekunde, čulo sc je rahlo brnenje. Iz spanja me r.i vzdramil, bil sem pred četrt ure .še vzbujen. Ob 8. uri 50 minut dopoldne pa ie bilo zopet rahlo vznemirjenje tal. — 27. je bilo ob 8. uri 55 minut dopoldne močnejše vznemirjenje tal. VeisšKi pozdrav!. Najlepše pozdrave vsem svojim dragim v odmačiji in vsem Slovencem pošiljajo: Enol. prostov. četov. Simon Milač, Leše; podlovec Ignacij Miklič, Čatež; lovec Anton Dankel, Ponikve; strelec Igna-r cij Lampret, Stoperce; topničar Jožef Ka-pun, Vrhpolje v Istri; pešca Jožef Fomer iz Ricke in Jožef Zajko iz Bukanoede (ogrski Slovenec). — Koroški Slovenci: Desetnik Ivan Stocklinger, Ivan Hrovat, Fric Godina, Martin Povalej, Simon Jus. — Če-tovodja Gornik, Ribnica; nadlovec Poto-čar, Trška gora; podlovec A. Stibel, Selca; patrolovodja Rusjan, Brda; podlovec Berlič, Tuhinj; patrolovodja Andlovic, Ljubljana; patrolov. R, Štembov, Tomače-vo; četov, R. Kumer, Žel. Kaplja; četov, M. Korenčan, Horjul; četov. R. Vodušek, Ljubljana. — Poddesetnik ,osip Udovč, Št, Janž; Vincenc Orešek, Tržišče; četov, Jožef Musar, Gabrice; Ivan Lopatič, Krška vas; Andrej Jamšek, Kladje; Fran De-benc, Št, Janž; Arit. Štimec, Besljiva loka; Ivan Rahne, Kamnik; Stanislav Grčar, Litija; Fran Modic, Loški potok; Ant. Kla-mič, Ozeljan; Anton Hribar, Kamnik; Jož, Erjavec, Višnja gora; Jakob Šest, Studor; Ant, Zadnik, Krškavas; Janez Flajs, Št, Janž; Fran Debevc in Ant, Starina, Št, Janž, — Četov. Aloj. Urdih iz Kostanjevice; četov. Jož, Komac iz Soče pri Bovcu; četov, Juk, Hropot; poddes, Ivo Stergar, poddes, Poldi Likar, deset, Ivan Funa, Stjak, Henr. Colja, Markič. — Iskren pozdrav goriškim rojakom z željo na skorajšnje svidenje pošiljajo: Četovodja Andrej Horvat, Log-Čezsoča; saper Karel Zigon, Ajdovščina; Ivan Kracina, Stanovišče pri Breginju, — Z domače zemlje pošilja pozdrave vsem Biljencem in Biljenkam Elvir, — Srčne pozdrave vsem Slovencem in Slovenkam pošiljajo: Desetnik Maks Osredkar; Fran Naglič, Karel Havliček, podd. Pavel Šlosar, Andrej Murnik, četovodja Fr, Rodman. — Desetnik Al. Juvan, Ljubljana; Žagar Maks, Celje; poddesetnik Kert Lovrenc; poddes. Ribič Rudolf, Ptuj; Iv. Martinuč, Miren p. Gorici; Kacafura Ant, Dolje p, Tolminu; Rožanc Iv., Lokev p. Sežani; Battigelli Rajm,, Tolmin; Pra-šelj Al., Kontovelj p. Trstu; Frankovič Fr., Gorica; Rabzelj Al,, Ruga p. Krškem; Plut Vincenc, Semič; Ferkulj Rud., Dobropolje; Debelak Al., Lož; Gajeta Iv., Mokronog; Kocjan Fr., Škocijan; Rupret Iv., Velesovoj Vončina Iv,, Idrija; Rode Iv,, Kamnik; Go-stiša Iv,, Vrhnika; Malneršič Iv., Vipava in Kopavnik Al., Rateče. — Marčan A. — Poddesetnika Anton Mihevc in Lovrenc Berk; Janko Sluga; četov. Alojzij Bučar; desetnik Fran Stefelin in moštvo I. voda, 5, stot, — Tavčar Ivan od Komna; Kobe Peter od Vinice; Vlah Iv. od Reke; Žgavc Jožef iz Vipavskega trga; Pogačar Franc iz Ljubljane; Velepič Miha iz Ljubljane; Rupret Vid s Spodnjega Štajerskega; Rubeža Andrej; Mladenič Ivan; Lukšek Anton; Babič Andrej, vsi iz Istre; Anton Lu-ban s Primorskega. — A. Mikše, Celje; I. Kaluža, F. Zupančič, Trebnje; F, Štrumgl, Žužemberk; 1. Kores, Celje; V, Cone, Slatina; M. Podobnik, Ajdovšna; F. Tekstar; Fran Avbar, Ljubljana; Fr. Jordan, Ma-lence; A. Klemenčič, Kostanjevica; Ignacij Črtalic, Št. Jernej. — Ivan Mislej, Pod-breg, Št. Vid; Matevž Košir, Črni vrh; Iv, Bratkovič, Mihovo; Štefan Škulj, Gornje Kališče; Jurij Božnar, Zakobiljek; Iv, Strniša, Tržič; Jožef Hrovat, Dvor; Franc Prhne, orožni mojster. — Arko Josip, Dane; Franc Urbane, Stara Fužina; Jakob \Valant, Žetale; Peter Skipar, Ljubljana; Huber Karel, Skalice; Tomaž Šrnid, Železniki; Andrej Žigon, Renče; Franc Lubaj iz Celja; Ivan Godnič, Kostanjevica, — Niko Korošec, Bizovik. Naročajte nabitke iz usnja, s tem prihranite podplate. Cena z žebljički za en par za gospode K 1'80, za dame K 1"50, za otroke K 1'20. Zaradi drage poštnine priporoča se naročiti za več parov skupa'. Dobo sc pri Peter Kozina & Ko. v Ljubljani. Na zasebnem učillšču Legat v Mariboru se prično dne 2. oktobra 1.1. novi tečaji za stenografijo, slrojepisje, pravopisje, poslovna pisma, računstvo in lepopisje. Doba 6 mcsecev. Prospekti zastonj. Govoriti je mogoče vsak dan od 11.—12. ure. Alaribor, Viktririghofgasse 17, I. nadstr. 1916 Bzgu&Si se Jo Peter Dolinšek, star pribl. 15 let, veliko rasti, dolgoličen. Pri odhodu od gospodarja je bil oblečen v platnene liluče, pokrit s slamnikom, v splošnem slabo oblečen. Njegovi starši sa nahajajo pri Tržiču. Kdor kaj izve o njem, naj to sporoči Janezu Krt, posestniku v SUužnvem pri Kranju, kateri povrne vse stroške obvestila in nckai nagrade. Nečista koža po obrazu in na hrbtu, ki je posledica telesnega zaprtja, večinoma prav v kratkem izgine z uporabo naravne „Franz-Josef"-grenčice, ker urejuje delovanje želodca in črevesa, poživi menjavo snovi in zanesljivo in na mil način osveži kri. Marija Lipičer iz Sv. Lucije sedaj v Hudajužni naznanja pretužno vest vsem J3. sorodnikom, prijateljem in •aic. znancemj da j0 njena nad vse IjubeCa mati iz Loma Kanalskega St. 14 v starosti 715 let. težko zadeta od sovražne granate v glavo ter previdena s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspala dne 2. 9. ob 3. uri popoldne v Cerknem št. 34. Pogreb nepozabno matere bo jutri zjutraj ob 7. uri na pokopališče sv. Jerneja. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v raznih cerkvah. Bodi ji tuja zemlja lahka. CERKNO, 3. 9. 1917. prodajo 39 4 plemenski prasci srednje velikosti. Poizve se Kladezna ulica 13, Krakovsko predmestje. dobro ohranjeno so proda. Naslov pri upr( »Slovenca" pod št. 2225. Mirno, čisto Ponudbe na upr. lista pod šifro: ,Mirna soba". išče samostojna gospa se sprejmejo proti proviziji. Zaslužek 40—50 K na dan. Rcflektira so samo na dobre mod. VoC so poizvo pri 2215 A. Lupšina, Spod. šiška 249. z 2 oziroma 3 sobami s pritiklino išče jako mirna stranka za takoj ali pozneje. — Naslov pove upravništvo „Slovenca<< pod št. 22,4. (3) »m 30 do 50 letno deMo, 2210 13 do 1-3 letnega SaraSa; pri posestvu so stroji, vodovod in samonapa« jalnik v hlevu, ivanštibar, Mišače 3, p. Podnart. Išče se dobra za zasebno hišo. Pismene ponudbo naj \se pošljejo na upravništvo tega lista pod »Dobra kuharica« št. 2216 ||jjjf<||j mn daje pomožne ure in mm poučuje francoščino Ana Fuchs, Marije Terezije c. 14. m V "J*" ■ a Rledn- tmt> \ v® -n* 0 s rt in oziroma gostilniške postrežnicc Išče, najraje v kakem mestu, dekle, ki je vešča slovenskega ln nemškega jezika. Naslov pove uprava,Slovenca' pod št. 2218. ostanTsi% hrastov in jelšsv za ekslrakcijo, debel od 8 cm naprej, močne veje in debltt, od 1 do 2'/2 metra dolga, tudi polena sveža ali suha, kupuje po vagonih po najvišjih cenah za takojšnje pošiljatve ali pa do konca leta in proti takojšnji plači : 5s pletenih z železno rinko (Pferde-halftern gefloch.) a K 28"80 per tuc. Manj kot tucat se po pošti ne pošilja. IVAN ADAMIČ vrvarna, Ljubljana Cenjenim hišnim posestnikom si uso-jam vljudno javiti, da prevzamem vsa K K K K X K K K K K.ja sja s? .s BJi sw *y= RJ« ounui c 2219 za mesto in deželo. Najnovejši vzorci na razpolago. - Delo solidno. - Cene zmerne. - Cenjena naročila prosim na naslov: Adolf Perko, slikarski mojster Ljubljana, S'ari trg 9/HI. V V V n ki bi bila vešča vsega hišnega dela, posebno pa v kuhinji. Plača po dogovoru. Nastop takoj. — Naslov pove unrava .,Slovenca" pod 2217. Za sept posebno za piipravo drva za knrjavo izurjeni, vajeni uslavci z dnevno plačo K 12- — brez hrane, s hrano pa li fr— — Delalo se bo v gozdovih v bližini Postojne. — Naslov: Albezto Faber, Trst. 2209 (2) suhe gobe, kumno, med, vosek, sveže in suho sadje, smrekove storže, sploh vse deželne in gozdne pridelke, kakor tudi vinske sode in vse vrste praznih vreč kupi vsako množino po najvišjih cenah veletrgovina Anton Eoienc, Celje. 1854 (l) ti Proda se v središču Bleda i ^ — * * U ----- SV zraven jc tudi 2.916 m2 vrta. Naslov pove uprava tega lista pod št. 2165. 09 Izurjeni R« c v '9 8-9 m t in pomožni dflavci dobe trajno dobro plačano delo. Kranjska tovarna želesnine, Kamnik. Dobro ohranjene, lepe, vezane, slovenske in nemške, polit, in poučne so ceno naprodaj. Dalje se proda lopa morgiar- uniforma bi;ezjiibua salonska obleka in moški zimski plašš iz sukna. Naslov za vse to pove uprava lista pod št. 2187, ako znamka za odgovor. nove in stare vsako množino tvrdka JELAG1N & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija probkovih zamaškov. c. kr. uradnik T2 let, ki gre v pokoj. Zmožen je slovenskegi nemškega koncepta. Natančneje na upravništvo tega li.-ta pod »Slavko 200 f>C nagrade -^BH dob; oni. kdor preskrbi nvrni stranki brez otrok obstoječo iz 2 do 4 sob za novembrov termin. Ponudbe na upravo lista j^od Stanovanj"'; 2207 DsfanIeo9 hnstm 1978 za ekstrakci'0, debel od 8 cm naprej, močne veje in debla, od 1 do ;»i/2 metra clolga, tudi polena sveža ali suha. kupuje po vagonih po najvišjih cenah za. takojšnje pošiliatve ali pa do konca leta in proti takojšnji plači Konjice. | TB t ii in m liAiiilliii ■'§ te i UDlIUIIllliu k župniku in posestniku na Dolenjskem Pojasnila da e Posredovalo ca za gor ske oegunco v iijobijanv, Duna sta cesta 38 i. nadstropje. 2185 C V V te Kupi se večja « w £35' le prvovrsten prostor ob železnici: promet v miru K 60.000 in več, s primernim posestvom vred. Ponudbe na upravo „Slovenca-1 pod 2136 Sšc@ feoSišs Vs$op iakoi. Deželno mesto za vnovmis živine v Ijiibifeiii. Proda se večje kmeisko posestvo v ravnini, 5 minut od železniške postaje, okrog 75 oralov zemlje, velika lepa enonadstropnahiša, v hiši se nahaja že daljo časa stara gosti.na, poleg hiše so tudi vsa pripravna gospodarska poslopja. Cena je nizka in prodajni pogoji zelo ugodni. Naslov pri upravi „Slovenca" pod: „Vcejo kinetsko posestvo" št. 2115. n. a, deželne življenjske is?, rentne, nezgodno in jamstvene zavarovalnice r.^©.*' w MubSjani, Maršjj« Terezije cesta 12/18 spreien'" zavarovanje na iloživetje in smrt, otroških fio», rentna • ljudska nezgodna in Jamstvena zavarovala. ' Jgvgn zavod, fifeso uina varaos:. Hiz ;e grcmiie. i o inodnojši uonol; za vojno zavarovani1!. •Slanjc zavaro vanega liapi nia & 175 09 .000 — Slanic garancijskih .or.rtev .1 55,000.000 Zavod temelji na vzajemnosti — Prospekti zastonj iti poštnino prosto liki sc sprejemajo pod nn.::'~^dnGj5imi pogoji. 1831 ali | nedlplomirani asistent | ^ sc išče za takojšnji nastop za lekarno v Stubici. Obširne ponudbe ^ Y nn« fl V PoIIot 7anreilt .TnvUirclro nllna 01 A ^ ♦ llpcboko užaloščeni naznanjamo, di je blagi soprog, oče, ded, stric, Ip gospod lwan More r^fsrviča-j načelni*! sodavičarska zadruge na Kratrskera ln hišni posestni 's. dne 4. septembra ob 1. uri popoldne, po dclgi in mučni bolezni, previden s sv. zakrament', preminul. Pogreb bo dne 6. septembri 1917 cb 4. uri popoldne iz hiše ža!o-'i Kladezna ulica št. 19 na pokopališč? k Sv. Križu. Sv., maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi sv. janeža Krstnika v Ljubljani. V Ljubljani, dne 4. septembri 1917. Em~i Morfe, soproga in globoko žalujoči otroci in vnuki. De*e'na zalruga izdelovalcev sodavode na Kranjskem naznanja tužno vest, da je njen večletni in zaslužni načelnik, gospod po dolgi in mučni bolezni dne 4. septembra 1917 preminul. Pogreb ranjkega bo v četrtek dne 6. septembra 1917 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Kiadezna ulica 19, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 4. septembra 1917. Ustanovljeno 1834. Prišel®!« šo&e 13. c-kfiobra. Prijave za 28U&©« ila^S potrebne do 15. septembra: vpisavanje zn zunanje gojcnce se prične 25. septembra. Za potrebne zunanje gojcnce je izpraznjenih 7 ustanov in sicer: 2 za Kranjce od Kranjske hranilnico; 5 za Nemce od kranjskega deželnega odbora, 2221 Prošnje opremlenc z rojstnim in domovinskim listom, ubožnim in zadnjim šolskim izpričoviilom naj se vlozo do 25. septembru pri ravnateljstvu zavoda. MaSnr, ravnatelj. CTTr.TT^-TT*-:* r '?rr-7-'. r • t- rv.:^-.;: SSSbarvxii(aiM.i i tBhv' USSSuttiicmKtuirSn v i