-----   339   -----
*) Iz Hitzingerjevega ^Koledarja" za pokušnjo.
Ozir po domačih
Bleško jezero, prelepi kraj.*)
Krajnsko nima kraja lepšega, kakor je Bled, in lahko se ta stran meri z marsiktero slovečo v družin deželah. Mirno tiho jezero z bistrimi vodami, krog tistega prijazne trate, sem ter tje olepšane z belimi hišicami, na sredi ob-rašen otok s cerkvijo Marije Device, pri kraji na stermi pečini stari blejski grad s svojimi sivimi zidovi, pod gradom pa zopet cerkev farna in premožna vas, na drugi strani tik jezera zdravilne toplice, in zadaj v okolici nižji griči, in v daljavi beli snežniki z veličanskim Triglavom: tacega pogleda, in tolicih lepotij skupaj zbranih ni lahko najti.
Prelepi kraj je zgodaj vabil ljudi na-se, in pravljica govori, da je še v paganskih časih na otoku stal tempelj nekega božanstva; to pa je gotovo, da je bil mični otok zelo zgodaj posvečen Božji Materj. Iz pisem se ve, da nekoliko potem, kar je cesar Henrik II. blejski grad v dar dal Briksenski škofii leta 1004, je bila po korarjih in ljudstvu na jezeru kapelica postavljena v čast Marije Device, in da je ondi stanoval mašnik, ki se je prost imenoval; tak prost, Henrik po imenu, se nahaja že leta 1238. Iz te okolišine izvira tudi ime proštija, ki še zdaj ni pozabljeno. Cerkvica je bila pozneje prezidana v gotiški šegi, in ljubljanski škof Sigismund Lamberg jo je posvetil leta 1465; sedanja cerkev pa je bila sozidana leta 1699, bolj v novi podobi, in zvonik stoji posebej. V altarjih so dobro izobražene podobe, in v zakladnicah bogate masne oblačila; tudi je cerkev sploh dobro previdena s premoženjem. Razun cerkve je na otoku še stanovališe duhovnovo in hišica nekdanjega puščavnika. Spomina vredno je, kako je leta 1813 blejsko ženstvo ubranilo, da francozki davkar ni oropal cerkve in podobe Marije Device na jezeru. Vsi čolni
------    340    ------
80 bili pobrani, in k otoku odpeljani, in ko se je davkar na malem čolniču približal, mu je šlo ženstvo nepre-strašeno s čolni naproti, in ga je odvernilo.
Grad na visoki pečini je že stal, ko je gospodstvo bilo dano Briksenskemu škofu Albuinu leta 1004; bil je poten^ sedež grajšakov ali oskerbnikov vsega gospodstva; leta 1511 se je razsul v potresu, in je bil po tem v novo sozidan. Zdaj je grajšina v posestvu svetnega gospoda. Cerkev sv. Martina, ki stoji pod gradom, je bila farna že leta 1514.
Kar je pa razun lepega kraja v stanu ljudi blizo vabiti, so toplice, dolgo premalo čislane, zdaj pa bolje oskerbovane. Zdravilna voda je bila sicer znana že pred dve ali tri sto leti, pa kopališča ni bilo pripravnega, in stanovališča ne pristojnega za mnogo gostov; zdaj je oboje oskerbljeno tako, da ptujcu ni dosti si vošiti boljšega. Studenec je sicer le mlačen, in ni kaj bogato obdarovan s posebnimi gazi ali terdinami; pa ravno zategavoljo je bolj zmožen za nektere bolezni, ki ne potrebujejo premočne vode. Posebno zdravilna je ta toplica za terde, osušene ude, za stare rane, otekline v kostnih sklepih, ozebline, terdobe v drobu. Zdaj se je pri jezeru še pohištvo napravilo za ozdravljanje z mer zlo vodo. Vse to obeta blejskemu kraju večje poslavljenje in obilniše obiskovanje v prihodnje.