' ž!. 37438: MONTECCHI K. 6, II. nad. — TELEFON 93-808 IN 94-631 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 2» — NAROČNINA: mesečna 480 Ur — vnaprej; Četrtletna 1300 Ur, polletna 250-3 Ur celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir■ - ■Lasov; z- Podružnica GORICA: Ulica S. Pelllco l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE FLRJ: v tednii 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din - Poštni tekoči račun. taioziiisLv« ^ mm višine v širini enega stolna: trgovski 80, finan€no~upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani - / Krišna Menon bo načeloval indijski delegaciji v OZN TRST, petek T septembra 1959 Leto XV. . št. 210 (4361) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.s Trst 94-638. 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Uradno poročilo o razgovorih Eisenhoiver - de Gaulle crpno posvetovanje o Severni Afriki red javno izjavo de Gaulla o Alžiriji Važnost obnovitve pogajanj o razorožitvi - Ponovitev ameriške teze glede konference najvišjih - Govor ameriškega predsednika v NATO ’ARIZ 3 __ a 'irnamtovadyema biv- aioif/dvne vrb? lsema dru‘ Ei?enhSke odnose-? Gam?0Wer ie ob- “'»čilo >iOst1)rtds<:dnikaatem’ da sta ioVr, p°gaJjan?ripisu;ieta °b" DnVani razi °.splošni in P>6i nczari°'?Vi’ kak°r olu „'0cietn. razvi- s'rinT;;J.a 'n Prav tako * . Poudarila m uc3em razvi- se «?ra^nia i? berlin- Ste Tki1"3’ se ne ubata» «Oba predsednika sta proučila sredstva za organiziranje boljšega sodelovanja med obema državama v svetu, posebno z razvojem posvetovanj o vseh bistvenih vprašanjih, bodisi političnih kakor vojaških. Oba predsednika sta si izmenjala poglede o metodah, ki naj zagotovijo učinkovitejše delovanje atlantskega zavezništva, in sta izrekla privrženost temu zavezništvu.« Ameriški predstavnik Hager-ly je na tiskovni konferenci v odgovoru na vprašanje glede Alžirije izjavil: «More se iomnevati, da bo de Gaulle podal javno izjavo o tem in bilo bi neumestno z naše strani, če bi zadevo kakor koli komentirali, dokler ne bo podana ta izjava.» Dodal je, da ne ve, kdaj bo general de Gaulle podal to izjavo. Ko so ga vprašali, ali je bil dosežen sporazum o stališču, ki ga bodo ZJDA zavzele v primeru glasovanja v skupščini OZN o morebitni resoluciji glede Alžirije, je Hagerty odgovoril: «Ne mo- rem dodati nič k prejšnjemu komentarju.» Hagerty je dal razumeti, da bo ameriška vlada po objavi de Gaullove izjave, podala svojo izjavo o Alžiriji. Berding pa je povedal, da HuiiiiiiiiimiiinifiniiiiuiiiiiiitiiiiiiniiiiiiiintiiiiiiiiDiiiiii . ’0v spor v Argentini JSlvIado in vojsko Šalov i I® Hjjjj . aretiranih . Vse enote vojske zahte- ,2pustitev vrh0 in preklic sklepa o odstavitvi tjjj. “"oviiega poveljnika vojske bijL žvo,! aPrli i 'v^i sT' H gene-- !ah. ri- n*° v obo- ^^>valnnerale bo drži 1 sodnik st-' Elbi0VT_ .tajnik Justo Vilar sedaj prisostvuje pomorskim manevrom ob argentinski obali. za-sodnik, To on8aa nekai ]VS»gaaMon°teiadstavb'e' fc Ang^f^nika VOJ- teti}* S?.aretirin' tUdi po' u. iu_ mani generali C ,k°njenice, in « B^M°ntera''‘“r?JeneraU ' Hect0ria °dstavili oar- V°JskeV*dar°ela, nad- P.- ‘šaš A°ciedad predsednik ne družbe za “hšitiv v,Ati j krogih m ’ da u Pa se ču-* . J Vod, !tbodo številni M. jenimenot solidar- t- , £ p n c i___ 6d teJeneraljm drul? enotami divlt!?’ r*jo, če- in gorske dve dHOV)' višjo *s»«,c"'S..vs;- 0^el,ktoPnišic°ri21^ane od-H a.v doseo ° Sile “l ^mins^o Polovi- 'S« jffiSS, in h vi ča,.Sporočil a0raCl° B^ŠESi p,- K. Popovič odpotoval v New York BEOGRAD, 3. —• Državni tajniik za zunanje zadeve Jugoslavije Koča Popovič je včeraj odpotoval iz Beograda v New York, kjer bo vodil jugoslovansko delegacijo na 14. zasedanju generalne skupščine Združenih narodov. Med njegovo odsotnostjo ga bo nado-mestoval državni podtajnik Veljko Mičunovič. BEOGRAD, 3. — V Beo- gradu so danes odprli Mednarodni univerzitetni center za družbene znanosti. Na prvem seminarju centra sodeluje 40 znanstvenih delavcev iz Velike Britanije, Francije, Italije, Poljske, Tunizije, Avstrije in drugih držav. Osnovna tema seminarja »Problemi sodobnega družabnega razvoja« bo obdelana v več predavanjih, ki so jih pripravili ugledni jugoslovanski znanstveniki in druž. beni delavci. re"a tud? ?a Monte- ort ’ da ‘ Potri,ffePine ge- svoje 2aradi"tegaPraV ta zaprli. ^fe-^zahtV-^Cordobi . * Srv lga tshdwaio ostav‘ »0la Ana ,,za voj ?e»ciila izročiliV) sporo' zPuA- "h zai,* krajev-m tev' \aht«vaj0 čast- 2ah‘evraTo,rapih "erah lmi štiri- in’ ie°5adka v . *' * A?80 ,heuahia Bla"- 'a veli^,al'ni p, p0 važ-šes??aanos Ai- H j a -Polo. M, V\ VOlc IJ* Petaj'ne, tenatiz°ru.i M s6itu a divivh drug; “*lk Ca.v oSa«. «0 pSd: Ju. - l?c se j®n' .Aon-°ru nif:,.da so St* ....«?? .SiS"v'« ,’čai'Sim generala bo Herter govoril jutri na zasedanju sveta NATO o položaju pred obiskom Hruščeva v ZDA. Kar se tiče tesnejšega sodelovanja Francije na atomskem področju, je Hagerty izjavil, da dejstvo, da to ni bilo omenjeno v uradnem poročilu, ne pomeni, da se o tem ni govorilo. Kar se tiče širših posvetovanj med ameriško in francosko vlado, je Hagerty izjavil, da sta oba predsednika na splošno govorila kako naj Francija in ZDa ostaneta v stiku «kot državi«, in je na zadevno vprašanje odgovoril, da gre pravzaprav za neuradna posvetovanja. Predstavnik je dalje izjavil, da je Eisenhovver med obiskom v Bonnu, Londonu in Parizu dosegel «prav tiste rezultate, ki jih je predvideval, ko je odpotoval«. Poudaril je, da v Londonu niso objavili uradnega sporočita o razgovorih, ker sta oba predsednika. ki govorita isti jezik. lahko govorila po televiziji, kar v Franciji in Nemčiji ne bi bilo mogoče. Francoski predstavnik pa je-izjavil glede atlantskega zavezništva, da se bodo razgovori med obema vladama nadaljevali v NATO, da se pripravijo metode, ki naj zagotovijo učinkovitejše delovanje tega zavezništva. Dodal je, da se lahko izboljša to, kar sedaj že obstaja, ali pa se iščejo nove metode, ki naj povečajo sodelovanje med državami članicami. Pri tem je poudaril, da je treba jasno razlikovati med posvetovanji v okviru zavezništva m posvetovanji, ki jih omenja poročilo glede boljšega sodelovanja med Francijo in ZDA v svetu. Gre za ideje, ki iih omenja de Gaullova spomenica od septembra lanskega leta. Oba predsednika sta proučila sredstva za izboljšanje tega sodelovanja in z"delo se jim je, da bi ena teh metod lahko bila posvetovanje bodisi o političnih vprašanjih kakor o vojaških. O pomoči nezadostno razvitim državam bi se lahko govorilo na konferenci na najvišji stopnji, kakor je predlagal de Gaulie na svoji tiskovni konferenci preteklo sredo. Kar se tiče Alžirije, ni hotel francoski predstavnik nič izjaviti in je dodal, da je predstavnik Bele hiše poudaril neumestnost slehernega komentarja s tem v zvezi, ker se pričakuje de Gaullova izjava. Eisenhower je danes zgodaj zjutraj prišel v rezidenco a-meriškega poslanika, kjer je sprejel holandskega zunanjega ministra Lunsa in tajnika NATO Spaaka. Ob 11 pa je sprejel predsednika italijanske vlade Segnija in zunanjega ministra Pello. Okoli 10. ure je predsednik obiskal palačo Chaillot, kjer je prisostvoval seji sveta NATO. Tu je imel tudi kratek govor, v katerem je izrekel zaupanje v atlantsko zavezništvo, o katerem je dejal, da ima za smoter preprečiti vojno. Izjavil je, da ni prišel zato, da bi postavil kak nov predlog, pač pa da je njegov obisk le dokaz važnosti, ki jo on pripisuje tej organizaciji kot predsednik ZDA. Zatrjeval je, da ZDA nočejo v tej organizaciji nobene prednosti in da so pripravljene enakopravno sodelovati z vse- mi drugimi članicami ne glede na njih važnost. «Hotel bi tudi poudariti, je pripomnil predsednik, da, čeprav ima neka država večja materialna in finančna bogastva ali pa večjo gospodarsko ali industrijsko moč od drugih, ne sme nobena država zaradi svojega duha m svoje moralne sile, ki jo lahko izvaja v svetu, veljati za nižjo od drugih.« Politični opazovalci menijo, da je hotel Eisenhoiver s tem posredno odgovoriti de Gaul-lu, ki vztraja pri ustanovitvi direktorija v NATO. Tajnik Spaak se je Eisen-. hovverju zahvalil in je po predsednikovem odhodu poročal o svojem jutranjem razgovoru z njim. Opoldne je Eisenhovver priredil v ameriškem poslaništvu kosilo na čast de Gaullu, popoldne pa sta oba predsednika nadaljevala svoje razgovore v gradu Rambouillet, ki sta jih zaključila zvečer. Med potjo v grad Rambouil-' let se je Eisenhovver ustavil v prostorih glavnega štaba NATO, kjer ga je sprejel gen. Norstad. Odstopil minister za Belgijski Kongo BRUSELJ, 3. — Uradno javljajo, da je minister za Kongo in za Ruanda Urundi, Marcel Van Hemelrijck včeraj odstopil. Predsednik vlade Ey-sekens se je danes dolgo raz-govarjal z odstopivšim ministrom. Ta je nato izjavil, da ni mogoč noben kompromis glede politike v Kongu. »Nočem voditi politike, ki je ne odobravam, ker očitno ni u-činkovita«, je izjavil minister. »Obstaja izbira med aktivno politiko največjih koncesij ali politiko, dati si iztrgati koncesije drugo za drugo. Druga izbira je lahko dobra danes, toda videti je treba, če bo dobra čez nekaj let.« Odstopivši minister je že več časa v sporu z ostalimi ministri v vladi glede politike v belgijskih afriških kolonijah. Hemelrijok je namreč zagovarjal čim hitrejšo osamosvoji, tčv črncev, ki naj bi se dosegla s tem, da bi ustanovili parlament za Kongo in začasno vlado. Zdi se, da so ga pri tem nekateri ministri krščansko socialne stranke podprli, toda na včerajšnji seji vlade se je pokazalo, da ga ti mi- Nehru o Laosu - Dvanajst mrtvih pri včerajšnjih spopadih med policijo in demonstranti v Kalkuti ie NOVI DELHI, 3. — Predsednik indijske vlade Nehru v poslanski zbornici izjavni, da bo minister za obrambo Krišna Menon vodil indijsko delegacijo v OZN, kakor je bilo določeno. Nehru je to izjavil, ko ea je voditelj socialistične stranke Kripalana vprašal, iz kakšnega razloga bi morali Krišno Menona poslati v tujino «v trenutku, ko je obramba države, zlasti na severu izredne važnosti«. Nehru je v svojem odgo- voru poudaril, da je državna obramba «v dobrih rokah«, ter je potrdil, da bo Menon odšel v New York, in je dodal, da bi ga lahko vedno poklicali v domovino, če bi bilo to potrebno. Krišna Menon pa je danes govoril na nekem zborovanju v Bangaloru, kjer je bil navzoč tudi načelnik glavnega štaba vojske general Timaja. nistri ne mislijo podpirati do j Menon je izjavil, da se bo kraja. I Indija lahko branila pred na- o n milili n ............................................ im.......m.. Uradno poročilo o sestanku Segnija in Pelle z Eisenhovver jem Segni in Pelin sta pozvala Eisenhovver ja naj vztraja pri nepriznavanju Pekinga Uradno poročilo govori o «popolnem soglasju», kar je razumljivo spričo podrejanja italijanske politike ameriški - Kaj bosta Segni in Pella rekla de Gaullu o atomski bombi? PARIZ, 3. — Predsednik Eisenhovver je danes sprejel predsednika italijanske vlade Segnija in zunanjega ministra Pello kmalu potem, ko se je vrnil z obiska na sedežu NATO. Navzoč je bil tudi državni tajnik Herter. Uradno poročilo, ki so ga o teh razgovorih objavili, pravi: «Predsednik Eisenhovver se je sestal danes s predsednikom Segnijem v privatni rezidenci ameriškega poslanika v Parizu. Razgovoru, ki je trajal približno dve uri, sta prisostvovala državni tajnik Herter m zunanji minister Pella. Temeljito se ie proučil mednarodni položaj v zvezi s sliki, ki jih je Eisenhovver :mel pretekle dni v Evropi, in v zvezi z izmenjavo obiskov med niim in predsednikom sovjetske vlade. Pregledala so se glavna vprašanja med Vzhodom in Zahodom, glede katerih se je pokazalo popolno soglasje.« «Posebna pozornost se je posvetila razorožitvi in soglasno je bilo poudarjeno mnenje, da je nadzorovana in uravnovešena omejitev razorožitve najučinkovitejše sredstvo za zagotovitev milnega sožitja med Vzhodom in Zahodom. Predsednik Eisenhovver in predsednik Segni sta spet poudarila, da namerava Zahod storiti vse za okrepitev miru s pravičnostjo. Pou darila sta odločenost, da se z enotno politiko v atlantskem okviru in z razvojem evropskega sodelovanja brani svoboda in varnost Zahoda. Spričo italijanskega interesa za vprašanja med Vzhodom in Zahodom in prispevka, ki ga Italija lahko da za njihovo rešitev, bosta predsednik Eisenhovver in predsednik Segni nadaljevala svoja posvetovanja takoj po obisku sovjetskega ministrskega predsednika v ZDA ob priložnosti uradnega obiska predsed-nka Segnija v Washingtonu». govori italijansko - ameriško i vor vlade na torkovo sporoči-poročilo mogoče doseči s tem, | lo tajnika Arabske zveze Ha- MiimuiiiiiiiiiitiiiiiiiHiiiiiiiiMiiaiiiiiamaiiiitiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiaiiiiimiiiiimiiimiiiiiiiiimiimuiiiiitimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiM Val zločinske med mladino v dejavnosti New Yorku Guverner Rockefeller se posvetuje s svojimi najožjimi sodelavci o nujnih ukrepih - V Neu/ Yorku deluje 150 izredno nevarnih mladinskih tolp - Tudi v Franciji so odkrili tolpo mladoletnih zločincev ViN 1 DrevVl*,lster ob» ob iX*£° i" ■ni J? bilo nunister NEW YORK, 3. — Guverner države Nevv York Nelson Rockefeller je sklical sestanek svojih uglednejših sodelavcev, s katerimi je razpravljal o valu mladinske kriminalitete v tej državi. V Nevv Yorku je namreč po ocenah policije preko 150 «izredno nevarnih« mladinskih tolp, ki imajo skupno okoli 7.500 članov Guverner je izjavil, da dogodki zadnjih dni predstavljajo pravo trapedijo za mesto in za vso državo, in da so potrebni odločni ukrepi. To je že drugi sestanek, posvečen temu vprašanju, saj je pred nekaj dnevi sklical podoben sestanek župan Nevv Yorka Robert Wagner. Zupan ie tudi okrepil policijo z novimi 1.400 oboroženimi možmi, ki so včeraj zvečer pričel: obširno akcijo in so zaprli veliko število mladeničev. Istočasno poročajo, da je bil včeraj z nožem hudo ranjen 18 let star fant, poleg tega je tolpa »Ten - Agers« s palicami pretepla njegove tovariše. Do tega novega zločina je 1 prišlo prav v času, ko se je guverner razgovarjal s svojimi sodelavci. Ta razgovor je osnova za širše zasedanje, ki b0 v torek in na katerem bodo sodelovali vsi sta mladino odgovorni organi. Včeraj so pripeljali pred sodišče 16-letnega Salvatora A-grona, ki se je nazival »Dra-kula«, in 17-letnega Luisa Her-nandesa. Oba sta obdolžena, da sta ubila dva fanta. Mladeniča sta se pred sodiščem obnašala grobo in Agron je na vprašanje nekega novinarja, kako se počuti, odgovoril: «U-bil bi te rad: tako se počutim.« Sodnik je izjavil, da je val mladinskega terorizma med drugim tudi posledica preveč popustljivega ravnanja. Na sodnikovo vprašanje, kdo je potegnil nož, je «Drakula» po. kazal s prstom nase in dejal: »Agron.» Oba zločinca sn zaprli do procesa, ker sodnik ni privolil v plačilo kavcije za začasno svobodo. Ko so fanta odpeljali iz sodne dvorane, sta postala bolj ponižna: «Bila je napaka,« je izjavil Agron, «kdo še ni na- redil napake;« in dodal: »Nisem hotel nobenega ubiti; potegnil sem nož, ker so mi nekega dne grozili, da me bodo ubili.« Ni pa povedal niti kdo, niti kdaj naj bi ga hotel ubiti. Iz Francije pa poročajo, da so odkrili tolpo mladoletnih zločincev. Do odkritja je prišlo slučajno, ker sta se devetnajstletna Andre La Migne in Ra.vmond Desquenes nekam zaletela z ukradenim avtomobilom znamke «Jaguar». Orožniki so odkrili v avtomobilu samokres, obleke, zlatnino in 400.000 frankov — vse roparski plen. V bližini nesreče pa so pod lončkom za rože našli še 1.250.000 frankov. Mladeniča sta priznala, da sta vdrla v lokal, last Thieba-tua v Queve les Yvelines in i#a sta ukradeni denar delno zadržala, ostanek pa razdelila s tolpo. Zlatnino sta prodala »specializiranim osebam«. Med zaslišanjem je prišlo na dan, da obstajajo posebni »organizatorji« takih zločinov, in policija sumi, da gre za starej še osebe, ki na tak način izkoriščajo mladino. Segni je po razgovorih izjavil, da ni mogel biti ton poročila drugačen «spričo vprašanj, ki so jih obravnavali«. Segni je dodal, da se je z Eisenhovverjevimi razgovori NATO okrepil, ter je nato omenil tudi pomoč nezadostno razvitim državam, glede katere se je skliceval na Pellov načrt in pripomnil, da se upa, da bo sedaj mogoče preiti h konkretni fazi. Predstavnik ameriškega državnega departmaja Berding je izjavil, da sta Eisenhovver in Pella obravnavala naslednja vprašanja: 1, Položaj v Berlinu in združitev Nemčije. 2. Konferenca na najvišji stopnji. 3. Politika do Kitajske. 4. Gospodarska politika, zlasti kar se tiče pomoči nezadostno razvitim državam. 5. Medzavezniška posvetovanja o zunanji politiki. V odgovoru na neko vprašanje, je Berding izjavil, da je vprašanje politike do *Ki-tajske sprožil Segni. Predsednik je dal zagotovilo, da ni nobene spremembe v ameriški politiki do LR Kitajske. ZDA bodo ^e dalje nasprotovale priznanju pekinške vlade in njenemu sprejemu v OZN. Eisenhower je poročal Se-gniju o razgovorih, ki jih je imel z Adenauerjem, H. Mac Millanom in de Gaullom. Berding je poudaril, da se je med Italijani in Američani pokazalo »popolno soglasje v vseh vprašanjih, ki so jih obravnavali, kar tudi izhaja iz poročila«. Predsednik Segni ni sprožil vprašanja sestava morebitne konference na najvišji stopnji. Na vprašanje, ali je bilo govora o Srednjem vzhodu, je Berding odgovoril, da se je to področje omenilo na kratko, ko je bilo govora o pomoči nezadostno razvitim državam. Zunanja ministra C. Herter in Pella sta v razgovore posegla samo enkrat a-li dvakrat. Pozno popoldne sta se Segni in Pella udeležila sprejema, ki ga je njima na čast priredila francoska trgovinska zbornica. Zvečer pa je Segni sprejel v italijanskem poslaništvu generala Norstada in se z njim razgovarjal skoraj eno uro ob navzočnosti Pelle. Zatem sta se Segni in Pella udeležila večerje, ki jo je priredil voditelj italijanske delegacije v NATO Alessandrini. *»— Mučen vtis v Rimu (Od našega dopisnika) RIM, 3. — Uradno poročilo 0 razgovorih Segnija in Pelle z Eisenhovverjem, katerega vsebina je bila objavljena v Rimu popoldne, potrjuje, kar se je že prej domnevalo, da sta Segni in Pella govorila z Eisenhovverjem samo na splošno o posameznih vprašanjih. Kakor vsa podobna poročila, vsebuje tudi to že običajno frazo o «popolnem soglasju«. Nekoliko bolj konkretno se vsaj zdi poudarjanje potrebe omejene, nadzorovane in u-ravnovešene razorožitve, ker se prav glede tega nakazuje možnost načelnega sporazuma med Vzhodom in Zahodom. Ce bosta hotela Segni in Pella biti dosledna, bosta morala torej pri jutrišnjem sestanku z de Gaullom poudariti, da nasprotujeta francoskim načrtom za preizkušanje atomske bombe, ki resno škodi prizadevanjem za omeiitev oborožitve. Zato je «enotno 1 atlantsko politiko«, o kateri da se Francija odpove svoji politiki «veličine», ki jo kaže s tem, da hoče za vsako ceno imeti atomsko orožje in s tem da nadaljuje vojno proti Alžiriji. Vprašanje je, ali bo Italija sodelovala pri prizadevanjih, da se od de Gaulla doseže sprememba politike, kakor si prizadeva London in tudi Washington. Ni znano, ali je bilo o tem govora na sestanku z Eisenhovverjem. 'Toda izjave Segnija in ameriškega predstavnika kažejo, da se to niti zdaleč ni omenilo. Kar se tiče trditev Segni-ja, da je atlantsko zavezništvo okrepljeno po razgovorih z Eisenhovverjem. pripominjajo politični opazovalci, da gre le za željo in za vsakodnevno običajno frazo. Toda kar je napravilo precej mučen vtis, je dejstvo, da sta Segni in Pelia pozvala Ei-senhovverja, naj potrdi, da ZDA ne mislijo priznati pekinške vlade. Iz tega se vidi, da hočeta italijanska odgovorna državnika poudarjati v sedanjem procesu pomirjeva-nja negativne elemente, zato da podkrepita svojo tezo o «nezaupanju». Zdi se. da nista pozabila nasveta Tognija, naj gresta v Pariz, zato da svetujeta Eisenhovverju ((nezaupanje« do sovjetske politike. Prav tako je brezpomembno sklicevanje na Pellov načrt o pomoči nezadostno razvitim državam. Sam Eisenhovver je italijanskima državnikoma o-menil, da obstaja glede tega že ameriški načrt, kar pomeni, da je zavrnil Pellovega. Neki časnikar je iz hudomušnosti, da bi Segnija spravil v zadrego, vprašal, ali bo v okviru načrta za nezadostno razvita področja Italija ((ponudila ali zahtevala pomoč«. «Nismo posegli v podrobnosti«, je bil odgovor Segnija. A. P. Eisenhowerjev pozdrav zagrebškemu velesejmu ZAGREB, 3. — Predsednik Združenih ameriških držav Ei. senhovver je poslal obiskovalcem jubilarnega zagrebškega velesejma pozdravno pismo, v katerem ugotavlja, da Zagrebški velesejem že leta razvija trgovino med državami in stike med narodi. Nocoj je prispel v Zagreb državni podtajnik ministrstva za trgovino ZDA Henrik Kearns. Med 5-dnevnim bivanjem v Jugoslaviji bo Kearns obiskal Zagrebški velesejem in nekatere turistične kraje Jugoslavije. Odgovor Burgibe Arabski ligi CASABLANCA, 3. — Go- spodarska komisija Arabske zveze je včeraj proučevala po. ročilo strokovnjakov o okrepitvi bojkota Izraela. Politična komisija pa je zaključila razpravo o političnih vprašanjih arabskega sveta in pričela proučevanje palestinskega vprašanja. Zasedanje se je danes nadaljevalo na tajni seji. Predstavniki so izjavili, da so na predlog fronte za neodvisnost Alžirije sklenili, da bodo razpravo o tem vprašanju odložili, da vidijo rezultate razgovorov Eisenhovverja z de Gaullom. V Tunisu so objavili odgo- suna predsedniku Bourgibi, da so razveljavili protestno resolucijo proti Tuniziji. V odgovoru se vlada zahvaljuje za ta sklep, ki predstavlja prvi korak za normalizacijo odnosov med Arabsko zvezo in Tunizijo. Vendar pa uradni krogi dodajajo, da je treba urediti se druga vpia.šanja, o katerih so že razpravljali med obiskom Hasune v Tunisu, in ki so predstavljali razlog za razdor med Tunizijo in Arabsko zvezo. če bodo ta vprašanja rešili, je Tunizija takoj pripravljena ponovno sodelovati na sestankih zveze. Gospodarski odnosi Anglija - FLRJ LONDON, 3. — Državni tajnik za posle blagovnega prometa Marjan Brecelj, ki je na privatnem obisku v Londonu, je obiskal danes ministra za trgovino Velike Britanije Davida Ecclesa, s katerim se jc dalj časa razgovarjal o gospodarskih odnosih med Jugoslavijo in Veliko Britanijo in o perspektivah njihovega razvoja. Razgovoru je prisostvoval jugoslovanski veleposlanik v Londonu Ivo Vejvoda. padom, samo če bo ljudstvo združeno in če bo vladala enotnost med vojsko in civilno upravo. Inform. agencija »Press Trust of India» javlja, da je dobila informacije o novih vdorih Kitajcev na treh krajih področja Ladak. Baje so Kitajci zasedli indijski «žep» Minsar. 160 kilometrov v notranjosti Tibeta. Ladak je puščavsko področje v višini 5500 metrov v severnem ivašmiru. Agencija dodaja, da so Kitajci baje zgradili na področju Cang Tang, ki deloma pripada Indiji, letališče. Prav tako se zatrjuje, da so Kitajci zgradili cestno mrežo med tibet-skim mestom Rudok in ozemljem blizu meje Ladaka. Na področju Aksajčin so Kitajci, zgradili avtomobilsko cesto Sikjang-Tibet in so v posesti velikih slanih jezer, ki so svoj čas dajala sol ne samo področju Ladak, pač pa tudi Kaš-miru. Nehru je danes v poslanski zbornici odgovarjal tudi na vprašanja v zvezi z Laosom. »Večina težav, ki se danes pojavljajo v svetu, je dejal Nehru, nastaja zaradi tega, ker se razne države brigajo za notranje zadeve drugih narodov.« Omenil je dalje, da se oba nasprotnika v Laosu obtožujeta, da dobivata pomoč od tujine. Dodal je, da Indija za sedaj ne more ugotovili, ali so te obtožbe točne, in je pripomnil, cla je sleherno vmešavanje v nasprotju z duhom ženevskega sporazuma. Dalje je izjavil, da so v teku razgovori, da se ugotovi, ali je nadomestitev francoskih čet v Laosu z ameriškimi četami v skladu z ženevskimi sporazumi. Končno je izjavil, da se oba predsednika ženevske konference sedaj trudita, da najdeta rešitev sedanjega spora. Nehru se je danes razgovar-jel tudi z dalaj lamo. Predvidevajo se novi razgovori, preden se bo dalaj lama vrnil v Musorije. Dalaj lama se je sestal tudi z indijskim podpredsednikom, jutri pa bo govoril z notranjim minislrom. Tudi danes so se v Kalkuti ponovili incidenti, med katerimi je bilo ubitih šest demonstrantov. Policija je streljala v raznih krajih mesta proti demonstrantom Poklicali so na pomoč vojsko, da pomaga policiji. Današnji neredi so najhujši v tem tednu. Najhujši neredi so bili v bližini pristanišča na cesti ki veže Kalkuto z letališčem Dumdum, kjer so demonstranti, preden je prišla policija, zažgali vse, kar jim je prišlo pod roke, in so postavili barikade na cestah. S kamenjem in preprostimi bombami so napadali policijske patrulje. Policija je večkrat streljala nanje. Popoldne je v bolnišnici u-mrlo pet ranjenih oseb in poleg tega je bil med neredi ubit en policijski agent, S tem je število mrtvih pri današnjih neredih narastlo na dvanajst. Tudi zvečer je policija večkrat streljala na demonstrante. Danes so pripeljali v bolnišnico 120 ranjenih demonstrantov, ki so bili ranjeni od strelnegji orožja. Kalkuta je popolnoma paralizirana zaradi I2-urne splošne stavke, ki jo je proglasil «odbor za odpor proti pomanjkanju in proti višaniu cen«. Trgovine so zaprte in po mestu kroži malo avtomobilov. Ukinjen je bil krajevni železniški promet. Vlaki, ki prihajajo iz drugih krajev Indije, pa se ustavljajo več kilometrov pred Kalkuto Indijska letalska družba ie u-kinila odhode številnih letal. Nova ofenziva upornikov v Laosu LONDON, 3. — Predstavnik Foreign Officea je izjavil, da je veleposlanik Malik ustno odgovoril v imenu sovjetske vlade na britanski predlog glede Laosa. Niso znane podrobnosti tega predloga in ve se le, da so Britanci predlagali pošiljatev opazovalcev v Laos. Predstavnik je dejal, da ne gre niti za pritrdilni niti za zanikalni odgovor, temveč za nadaljnje stike. Do sedaj se niso sporazumeli o datumu posvetovanj med SZ in Veliko Britanijo. Predstavnik je nato izjavil, da vlada z zaskrbljenostjo spremlja razvoj dogodkov v Laosu, da pa je prezgodaj, da bi ocenili zadnje boje v pokrajini Sam Neua. Dodal je, da angleška vlada ne potrjuje vesti o sodelovanju oboroženih sil Severnega Vietnama o bojih v Laosu. Kakor poročajo iz Vietnama, je vojaški položaj v Laosu zapleten in ga je težko točneje opredeliti. Po zadnjih vesteh korakajo uporniki Patet Laosa proti jugu in proji njim so do-stali dva bataljona kraljeve vojske, ki sta bila prvotno namenjena za protinapad v pokrajini Sam Neua. Iz dobro obveščenih vojaških krogov pa so sporočili, da niso povsem točne včerajšnje izjave poveljnika kraljeve vojske generala Rotikona, ki je *rdil, da sodelujejo pri napadih upornikov enote redne vojske Severnega Vietnama. Po teh vesteh podpirajo upornike plemena, ki žive na goratem področju na meji med obema državama. Današnje uradno poročilo vlade pravi, da so uporniške sile pričele ofenzivo v širšem obsegu, da bi zasedle mesto Sam Neua. ki ie glavno mesto istoimenske pokrajine. — #»------ FRANKFURT, 3.' — V Zahodni Nemčiji so danes zvišali obrestno mero od 2.75 na 3 odstotke. «# — KAIRO, 3. — V poučenih krogih izjavljajo, da se Velika Britanija in ZAR pogajata za obnovitev diplomatskih od. nosov. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiTitiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii um iiiiii iiiii n milili iiiiiiiiiiiiiiif S festivala v Benelkah Ne razočaral, film «Anatomija nmora» Premingerjev film analizira povode in razloge, ki so častnika dovedli, da je ubil posiljevalca svoje lepe žene . Odlična igra ameriških igralcev (Od našega posebnega dopisnika) BENETKE. 3. — Preminper s svojim filmom sAnatomija umora« ni ruzočaral, pa tudi ne posebno navdušil. Ta režiser, ki živi po nemški okupaciji Avstrije v ZDA, se je ie od spodnje mladosti ukvarjal z gledališčem. Delal je z Maxom Rheinhurdtom in pozneje je osnoval tudi svoje gledališče. In tudi ko se je preselil v Ameriko, je ostal gledališču zvest. Toda 1. 1D44 se je v Hollywoodu preizkusil v filmu m od tedaj je napravil povprečno vsako leto po en film. Zlasti v zadnjih letih je poslal v svet nekaj filmov, ki so dosegli velik uspeh. V teh filmih so nastopili mnogi veliki igralci kot William Holden, David Ni-ven, Robert Mitchum, Marilgn Monroe; v filmu Carmen Jones je pa on lansiral lepo črnko Dorothg Dandridge. Snop za svoj zadnji film je Preminper vzel iz «best sellerjau Roberta Traperja (pruvzaprav je to psevdonim nekega sodnika visokega sodišča v Michiganu). Preminper analizira vse povode in vzroke, ki so mladega častnika dovedli do tega, da je umoril nekega človeica, ki je napravil nasilje nad njegovo lepo ženo. Obenem slika težave, v katerih se nahaja podeželski odvetnik, često brez denarja, ki se mora z legalnimi sredstvi ' boriti za svojega klienta proti imenitnim pravnikom iz velikega mesta. Odvetnik Paul Biegler se pravkar odpravlja na počitnice, ko prejme po telefonu prošnjo Laure Manion, da bi sprejel obrambo njenega mo-ža, ki je že priznal umor. Najprej hoče odkloniti, toda ko se sestane z lepo Lauro Manion, obrambo sprejme. Večkrat naleti na težave pri izbiranju obrambnega materialu rn gotovo bi obrumbo ie opustil, če ga ne bi spodbujal k vztrajnosti njegov stari prijatelj, sicer brihtni, toda nekoliko zapiti Parnell. Dokazi, ki so jih zbrali takoj na večer zločina, govore vsi proti morilcu Man ionu, češ da je premišljeno umoril Burnega Quilla, lastnika nekega bura. Policijski zdravnik je mnenja, da si je Laura zgodbo o posilstvu izmislila, da bi tako prikrila nedovoljeno razmerje z umorjenim. Prične se zelo zanimiva sodna razprava, ki jo vodi neki sodnik, ki je nadomestil krajevnega obolelega sodnika. Nastopajo razne priče, ki jih privaja predvsem obtožba. Pri tem pa napravi tudi napako, da privede pričo, katere neverodostojnost je očitna in Manionu ni težko zanikati trditve te priče. Končno priča neka ženska, sicer poznana, ki pa šele na razpravi pove, da je bil u-morjenj njen oče. Potem ko sta Biegler in Parnell odkrila neki star, podoben primer, kjer je. bil obtoženec oproščen, ter po važnih izpovedih psihiatra in nekega zdravnika, izrečejo porotniki mnenje, da obtoženec iti kriv. Premmger je za svoj film našel skupino odličnih igralcev. James Steuiurt je krasno upodobil nekoliko nerodnega podeželskega odvetnika, ki zn a biti v določanih trenutkih tud i odločen. Njegov zapili prijatelj Parnell Arthur 0'Connell, prebrisani pravnik, ki sodeluje s tožilcem, pa je George Scott, mladega častnika, ki zna ohraniti primerno mirnost in skipi samo ob izpovedi priče, katere besede so bile očitna laž, je igral Ben Gazzara. Mlada Lee Remi k, ki je že nastopila v več filmih, ima v tem filmu zopet veliko in lepo vlogo. Igralka je dokazala, da spada v višji razred ameriških igralk, in gotovO jo bomo videli še v mnogih filmih. Premingerjev film je treba vsekakor vključiti med boljše, kar smo jih doslej na festivalu videli. «Koniu pojo škrjančktu je maržurski film režiserja La-Szla Ranodiga, s katerim bi se lahko pač Madžari vse drugače postavili kot z »Leti brez snaii, ki je bil film v konkurenci. Toda film, ki je bil danes na sporedu v informativni sekciji, so Madžari že z uspehom pokazali na festivalu v San Sebastjanu. H. H. PRIMORSKI DNEVNIK _ 2 — 4. sepl Vrem* včeraj: Najvišja tempe-ratura 20,7, najnižja 16,7, ob 17. ura 19,2, zračni tla K 1016,8 raste, veter vzhodnik severovzhodnik 26 km, vlaga 55 odst., nebo 9 desetin pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18.1. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, *■ *** Sonce vzide ob 5.28 Ir - J 18.40. Dolžina dneva vzide ob 6.55 in zaton Jutri, SOBOTA, 5. seP“*p Lovrenc J Skupščina aktii/istoi/ FIOM Za čimprejšnjo sklenitev delovne pogodbe kovinarjev Solidarnost z dolai/ni tržiških lad j ud e In ii; in Felszegjf ja Sindikalni aktivisti FIOM so se 2. septembra zbrali na skupščini ter razpravljali o pogajanjih za sklenitev nove vsedržavne delovne pogodbe in o krajevnem položaju. Po izčrpnem razpravljanju so sprejeli resolucijo, v kateri odobravajo oceno, ki jo je dalo osrednje vodstvo FIOM o vsedržavnih pogajanjih, in o menjajo doseženi uspeh v vprašanju akordov, kar je sad skupne enotne borbe delavcev. Zaradi tega pa je nujno, da se hitro rešijo tudi ostala sporna vprašanja, katerih rešitev so odložili, ter da delodajalci u-godijo upravičenim mezdnim zahtevam delavcev. Potrebno pa je tudi, da vse tri zveze kovinarjev združijo in poenotijo svoje zahteve, da ne bodo mogli industrijci izigrati sedanjih razlik. Ce pa ne bodo hoteli industrijci popustiti, naj stopijo vsi delavci v enotno in odločno borbo. Zaradi tega pa bodo sindikalni aktivisti tudi pri nas povečali svojo dejavnost med delavstvom. Sindikalni aktivisti tržaške FIOM so izrazili tudi svojo solidarnost tržiškim kovinarjem, ki so napovedali enotno stavko v obrambo ladjedelni-ške industrije CRDA ter poudarjajo, da preživlja podobno krizo tudi industrija IRI v Trstu. Zato morajo tudi tržaški kovinarji ponovno začeti odločno akcijo v obrambo industrijskih podjetij IRI ter s tem pokazati svojo solidarnost z delovnimi tovariši na Goriškem. Skupščina aktivistov FIOM je končno poslala solidarnostno izjavo tudi delavcem Fel-szegy, v kateri poudarja, da so nameravani odpusti popolnoma neupravičeni. Medtem pa je bil sestanek na uradu za delo v zvezi s temi odpusti preložen na soboto dopoldne. Delo komisije zelenjadnega trga Komisija zelenjadnega trga na debelo je včeraj pod predsedstvom podžupana nadaljevala na županstvu razpravljanje o pravilniku trga in odobrila pet členov osnutka. Razpravljanje pa se je zataknilo pri členu 19. Predstavniki občine zahtevajo namreč, da se prepove preprodajanje sadja in zelenjave ljudem, ki pridejo na trg, kupijo zelenjavo od trgovcev na debelo nato pa jo prodajajo po višji ceni dalje potrošnikom. Grosisti pa so temu nasprotovali in bodo zato o tem členu še razpravljali na prihodnji seji. za PRIREDI V NEDELJO 6. T. M. OB 16. URI spominsko ob spomeniku na bazoviškem strelišču Na sporedu sta govora v počastitev spomina bazoviških junakov, nastop pevskega zbora «Lipa» iz Bazovice ter polaganje vencev Prebivalstvo je vabljeno, da se svečanosti udeleži! Zbor Srečen uvod v novo glasbeno sezono « Lisinski» iz nas je navdušil Zagreba in ogrel Originalen program in izvedba - Pozdravne besede prof. dr. Budala in dirigenta Emila Cossetta Na povratku v domovino iz Arezza, kjer je uspešno sodeloval kot edini jugoslovanski zbor na tradicionalnem mednarodnem tekmovanju, se je ustavil v našem mestu mešam pevski zbor «Lisinski» kulturno - umetniškega društva eJoža Vlahovič» iz Zagreba in sinoči priredil koncert v dvorani na stadionu «Prvi maj». Slone* zbora in dolg poletni premor v našem kulturnem življenju, sta privabila na stadion res lepo število ljubiteljev zborovskega petja (razveseljivo dejstvo, da je bilo med njimi mnogo mladine), ki so doživeli prelep večer, kakršnega prav gotovo niso pričakovali. Zboru «Lisinski» je treba namreč priznati, preden sploh spregovorimo o njegovem petju kot takem, da je prinesel v Trst nov in svež program, sestavljen po Priprave za izvolitev upravnega odbora Seznam upravičencev za vpis v kmečko bolniško blagajno zgoniške občine Na zgoniškem županstvu je kmetovalcem na vpogled seznam družinskih poglavarjev, ki imajo pogoje za vpis v kmečko bolniško blagajno. Dejansko gre za dva seznama, prvega, ki vsebuje imena kmetovalcev, ki so se sami prijavili in drugega, ki vsebuje spremembe in predloge za vpis v seznam Rok za priziv — bodisi za vpis, črtanje ali spremembe — poteče 10. septembra. Kdor bi hotel vložiti priziv ali doseči spremembe, naj se takoj javi v uradih Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov, kjer mu bodo uredili vse potrebno. Prvi seznam vsebuje imena llitltmiiiiMiMiiiilitiiiliHliiniiiniiiimiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiHltiliiiiiiiiiiiiiiiiiiMiititiiiiiiiMi Slovesna otvoritev ^zdravniških dni» Širjenje srčnih bolezni znanstven in socialen problem Predavanje štirih profesorjev in predvajanje filma o operaciji srca Včeraj ob 9. uri je bila v veliki dvorani tržaške univerze slovesna otvoritev 12. zasedanja «tržaških zdravniških dni», ki so se ga udeležili predstavniki oblasti in številni domači in tuji zdravniki. Zasedanje bo trajalo do nedelje in je posvečeno srčnim bo'eznim. Prvi je spregovoril predsednik pripravljalnega odbora prof Lovisato, pozdravil kon-gresiste in oblasti ter se zahvalil farmacevtskim podjetjem, ki so priredila na univerzi razstavo raznih zdravil. Prof. Lovisato je poudaril važnost predmeta zasedanja z znanstvenega in socialnega stališča. Poudaril je veliki porast srčnih obolenj v vsej Evropi in v ZDA, zlasti pa infarkta srčne mišice in koronarne disfunkcije (venčnih žil na srcu). Ta obolenja pa se ne morejo pripisati samo hlastnemu in napetemu načinu življenja moderne dobe, marveč tudi zauživanju premastne hrane zlasti v drža- vah z visoko življenjsko ravnijo. Srčne bolezni niso le znanstven marveč tudi socialen problem, ki ga morajo pomagati reševati tudi država in zavarovalni zavodi. Za dr. Lovisatom je pozdravil udeležence zasedanja rektor Origone, v imenu občine je spregovoril dr. Ve-nier, dr. Molinari pa je v imenu dr. Palamare otvoril zasedanje. Slediti bi morala podelitev nagrade 1 milijona lir zdravniško bolniške šole. do česar pa ni prišlo, ker je razsodišče, ki je proučilo poslana dela, menilo, da ni nobeno zaslužilo nagrade. Po otvoritvi razstave zdravil se je zasedanje nadaljevalo v manjši dvorani Dopoldne sta prebrala svoji poročili prof. Condorelli iz Rima in Lequine iz Bruslja, popoldne pa prof. Giancalvo iz Piše in prof. Cognolini iz Rima. Prav tako so popoldne predvajali tudi znanstveni film o operaciji srca, ki jo je Daslednjih družinskih poglavarjev: Alberi Anton, Samotorca 18 — Antoni Anton, Gabrovec 31 — Auber Josipina vd. Skrk, Salež 18 — Blasina Marija roj. Štolfa, Gabrovec 6 — Blasina Karlo, Gabrovec 12 — Blasina Frančiška vd. Merkuža Gabrovec 21 — Blasina Marija vd. V erginella, Gabrovec 35 — Buda Alojzija vd. Perčič, Brišče 3 — Budin Angel, Samotorca 4 — Budin Josip. Salež 32 — Bukavec Josip, De-vmščina 11 — Cante Alojzija vd. Skupek, Koludrovica 3 — Kante Zofija vd. Dolliani, Samotorca 19 — Cerniava Karel, Gabrovec 16 — Cerniaua Franc, Gabrovec 52 — Cerniava Josip, Gabrovec 41 — Colja Stanislav, Samotorca 20 — Cuperla Frančiška vd. Resinovič, Samotorca t0 — Do-Ijak Amalija vd. Milič, Mali Repen 39 — Doljak Ema vd. Carli, Samotorca 5. Doglia Ivan, Samotorca 14 — Umili Marija vd. Milič, Mali Repen 37 •— Emili Virginia vd: Breseiani; Briščiki 27 — Furlan Josip, Gabrovec 27 — Gabrovec Josipina vd, Cibic, Devinščina 8 — Gherlani Frančiška vd. Rodizza, Samotorca 3 — Godini Martin, Brišče 1 — Grilanc Ivan, Salež 15 — Grilanc Marija roj. Milič, Zgonik 22 — Grilanc Marija vd. Milič, Salež 27 — Gruden Marija roj. Carli, Samotorca 17 — Gruden Franc, Samotorca 7 — Gruden Josip, Koludrovica 9 — Gruden Josip. Zgonik 15 — Gruden Alojz, Mali Repen 13 — Gruden Alojz. Samotorca 15 — Gruden Marija vd. Živec, Koludrovica 1 — Guštin Emilija vd. Budin, Koludrovica 5 — Guštin Josip, Gabrovec 30. Guštin Alojzija vd. Milič, Zagradec 2 — Guštin Matija, Mali Repen 19 — Guštin I- 'Zgonik 1 — Milič Ivan, Mali \— Ostrouška Olga vd. Milič. P TO OZ1 J d Šd i 1 , f I/\nl— O — 1 7 š 1 A 1 - Dm* Repen 14 — Milič Josip, Salež 37 — Milič Josip, Zgonik 14 — Milič Josip, Mali Repen št. 24. Milič Josipina vd. Kralj, Gabrovec 24 — Milič Justina, Zgonik 1 — Milič Stanislav, Zgonik 34 — Mokole Josipina vd. Carli, Gabrovec 40 — Obad Frančiška vd. Rebula, Salež 30 — Obad Alojzija vd. Rebula, Salež 31 — Obad Marija vd. Gruden, Salež 25 — Obad Marija vd. Kralj, Gabrovec 10 — Orel Ivan, Zgonik 17 — Orsi Amalija vd. Skrk, Salež 33 — Ostrouška Katarina vd. Cos-mani, Salež 17 — Ostrouška Ivan, Salež 12 — Pavlina A-na vd. Doglia, Samotorca 16 — Peric Karlo, Salež 2 — Pipan Karlina vd. Doljak, Samotorca 12 — Pirc Štefanija roj, Grilanc, Salež 48 — Praše! Josip, Devinščina 9 — Ščuka Alojzija vd. Doljak, Samotorca 13 — Sedmak Marija vd. Riolino, Gabrovec 44 — Simone ta Karlina vd. Perčič, Salež 43. Simoneta Josip, Zgonik 30 — Škabar Avguština vd. Milič, Mali Repen 32 — Skrk Josipina vd. Trobec, Salež 42 — Skrk Albina por. Emili, Koludrovica 7 — Skrk Marija por. Kocman, Zgonik 11 — Skrk Roza vd. Luin, Salež 56 — Skrij Franc, Salež 35 — Stocchi Bernarda vd. Batti, Mali Repen 3 — Stocca Anton, Devinščina 2 — Strekelj Roza vd. Gruden, Samotorca 26 — Grilanc Angel, Zgonik 32 — Tersi Josip, Briščiki 13 — Vodopivec Just, Koludrovica 4 — Vrabec Antonija vd. Emili, Zgonik 31 — Za-vadlal Marija vd. Doljak, Samotorca 1 — Zavadlal Rafaela vd. Gherlani, Salež 23 — Zeni Anton, Mali Repen 17 Z eni Štefanija, Briščiki 4 rana vd. Carli, Gabrovec 9 ~ Zeni MarU“ Hu*el — Kante Anton, Mali Repen 9 — Kocman Amalija vd. Milič, Salež 38 — Kocman Josip, Samotorca 25 — Kralj Ivan. Gabrovec 51 — Lorenzi Karlina vd. Milič, Zgonik 4 — Mazi Helena vd. Furlan, Zgonik 16 — Milič Anton, Zgonik 1 — Milič Anton, Briščiki 10 — Milič Anton, Briščiki 13 — Milič Anton, Salež 16 — Milič Edvard, Mali Repen 21—Milič Frančiška vd. Gruden, Zgonik 39 — Milič Franc, opravil prof. Dogliotti. •HiiiniHUiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimniiiuiiiiiiiiiiiiiiiHilMHifiiiiiiiHniiiiiiiiiiiuMiimiiiiiiuiiHiuiiiiiiiiiiiiinimiiiiiuiiiiiiiHiimii Povratek sen. Spagnollija iz Beograda Podtajnik Spagnolli s elani delegacije in z jugoslovanskimi obmejnimi organi na bloku pri Frnetičih. Včeraj se je vrnil čez blok na Frnetičih podtajnik za zunanjo trgovino senator Spagnolli, ki je na čelu italijanske delegacije obiskal sejem tehnike v Beogradu. Na bloku so ga sprejeli vladni generalni komisar dr. palamara, pred. sednik pokrajine prof, Grego-retti ter drugi predstavniki oblasti in gospodarskih krogov. Kasneje so mu ti predstavniki priredili kosilo v neki restavraciji v gornji tržaški okolici. Ob 12.35 je senator Spagnolli odpotoval z vlakom v Rim. Pred svojim odhodom iz Trsta je podtajnik Spagnolli izjavil: »Zdaj sem se vrnil v Trst po dvodnevnem obisku v Jugoslaviji na čelu italijanske gospodarske delegacije, ki je tja odšla ob priliki italijanskega dneva na velesejmu v Beogradu. Obisk se je vršil v posebno ugodnem trenutku po zadnjih dogovorih trgovinskega značaja in za pomoč eko- nomskega značaja. Srečanje je bilo torej zelo prisrčno s perspektivami nadaljnjega zboljšanja ekonomsko-trgovinskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo.« Na vprašanje, če bo v kratkem spet obiskal Jugoslavijo, je podtajnik Spagnolli odgovoril; «Ne. V kratkem bo odšel v Jugoslavijo moj minister Del Bo, in sicer ob priliki italijanskega dneva na zagrebškem velesejmu,« Mali Repen 26 — Živec Alojzija vd. Cante, Mali Repen 34 — Zoli Franc, Samotorca št. 21. PREDLOGI ZA VPIS NA SEZNAM Guštin Josip, Zgonik 3 — Milič Štefanija vd. Petelin, Zgonik 6 — Milič Franc, Zgonik 12 — Skrk Angela vd. Kodram, Zgonik 13 - Milič Marija vd. Doljak, Zgonik 18 — Ravbar Štefanija vd. Živec, Zgonik 21 — Gruden Angela vd. Milič, Zgonik 28 —• Trampuš Anton, Zgonik 35 — Skrk Josipina vd. Žigon, Zgonik 36 — Škabar Josipina vd. Ca-harija, Zgonik 37 — Gherlani Alojzija vd. Fabiani, Koludrovica 10 — Berce Angel, Koludrovica 11 — Budin Franc, Salež 1 — Grilanc Karlo, Salež 4 — Budin Franc, Salež 5 — Pegan Just, Salež 6 -— Pegan Josip, Salež 7-a — Cos-mani Ivana vd. Zaccaria. Salež 9. Obad Ivan, Salež 14 — Kocman Josip, Salež 19 — Ščuka Marija vd. Perčič, Salež 22 — Grilanc Dušan, Salež 24 — Skrk Josip, Salež 26 — Sardo Josip, Salež 29 — Pirc Mario, Salež 36 — Vodopivec Svetozara vd. Skrij, Salež 44 — Štolfa Marija, Salež 45 — Štolfa Karlo, Salež 46 — O-strouška Karlo, Salež 47 — Furlan Franc, Salež 50 — Skrk Ivan, Salež 51 — Skrk Alojz, Salež 54 — Skrij Alojz, Salež 55 — Skrk Franc, Salež 57 — Auber Alojz. Salež 58 — Skrk Josip, Salež 61. Obad Teodor, Salež 64 — Svetlič Albert, Salež 53 — Gruden Josip, Samotorca 6 — Kante Milan, Sgmotorca 9 — Knez Ivan, Samotorca 11 — Kante Zofija vd. Dplliaui, Samotorca 19 — Auber Josip, Samotorca št. 24 — Gruden Franc, Samotorca 27 — Doljak Ivan, Samotorca 28 — Furlan Karlo, Gabrovec 3 — Rastja Ivan, Gabrovec 4 — Blazina Angel, Gabrovec 9 — Vergi-nela Florjan, Gabrovec 14 — Trobec Milan, Gabrovec 19 — Furlan Anton, Gabrovec 26 — Carli Josip, Gabrovec 36 — Blažina Anton, Gabrovec 37 Briščiki 17 — Succi Alojz, Brv ščiki 18 — Briščik Franc, Bri-ičiki 19 — Ostrouška Teodor, Briščiki 23 — Blažina Josip, Briščiki 26 — Prinčič Anton, Briščiki 28 — Doljak Maksimilijan, Zagradec 1 — Rebula Vladimir, Mali Repen 2 — Milič Mario, Mali Repen 4 — Milič Andrej, Mali Repen 5 — Milič Mario, Mali Repen 8 — Ravbar Pavla vd. Ravbar, Mali Repen 10 — Štubelj Martin, Mali Repen 11 — Milič Viktor, Mali Repen 12 — Miljani Ivan, Mali Repen 15 — Emili Josipina, vd. Petelin, Mali Repen 20 — Gomizelj Gizela vd. Guzzi, Mali Repen 22 — Gomizelj Cvetko, Mali Repen 27 — Blažina Mario, Mali Repen 29 — Colle Josipina vd. Puri, Mali Repen 33 — Milič Ivan, Mali Repen 38 — Daneu Emil, Devtnšči-na 3. Seznam na koncu navaja še nekatere spremembe. Nekaj upravičencev je namreč medtem umrlo in se je upravičenost do vpisa na seznam prenesla na druge družinske člane kriteriju, ki si ga upamo o-značiti za idealnega s stališča naših poslušalcev in prav tako s stališča zbora, ki hoče biti in ki je v polnem pomenu besede gojitelj umetnega petja in obenem čuvar in tolmač pristne ljudske pesmi. Nova je bila za nas tudi interpretacija pesmi, ki ohranja vse elemente folklore in ki se poslužuje stilizacij le v toliko, da ugladi najbolj ru-stične ostrine ali pa v toliko, da da tem ostrinam njihov pravi, zdaj komični in še-gavi, zdaj otožni in sentimentalni značaj. Skratka, iz zbora je zadihala duša jugoslovanskega človeka, pa najsi bo Hrvata, Srba, Makedonca ali Slovenca, zadihalo je to, kar osvaja, priteguje, navdušuje in krepi ljubezen do petja in vrednoti lastno zakladnico neizčrpnega narodnega blaga. V prvem delu programa je zbor zapel tri polifonske skladbe Monteverdija, Palestrine in Ivana Lukačiča (1572), v katerih je prišla do izraza brezhibna glasovna tehnika in velik občutek za interpretacijo. Sledita so dela iz sodobne jugoslovanske zborovske glasbe, med katerimi smo slišali aTri pesmi iz Medjimurjan v obdelavi Vinka Žganca, nato «Petem orača» Zlatka Grgo-ševiča in še dva stavka iz njegovega večjega ciklusa z naslovom «Znački venaes, v katerem obdeluje motive proslave dneva žetve v svoji rodni vasi. Na isto temo je bila tudi pesem hrvaškega skladatelja Franja Dugana mlajšega. Moški zbor je nato zapel dve pesmi: Jakova Gotovca aSere-nado» in Zlatka Spoljara ((Malo ja, mala ti», nakar je mešani zbor odpel še ePušči men — fragment iz znane ((Deseti rukovetii> velikega jugoslovanskega klasika zborovske glasbe Stevana Mokranjca, medji-mursko narodno eVoda zvira» obdelavi Josipa Slavena, Zaradi udarcev po prsnem košu in številnih zlomov reber, se bo moral 44-letni Ben-venuto Suzzi iz Ul. Piccardi verjetno zadržati cel mesec pod nadzorstvom zdravnikov I. kirurškega oddelka, kamor so ga včeraj zgodaj popoldne sprejeli. pesmi iz Vranja Vlastimira Pe-ričiča ter za zaključek drugega dela še znano Gotovčevo aJadovanko za teletom». Spored od šepavega Medji-murja, preko melodične Slavonije in temperamentne balkansko - orientalske Srbije do bosensko razpoloženih Mostarčanov, s katerimi se je ponorčevala pesem, je bil zares prijeten in osvežujoč. Tretji del programa je zbor ((Lisinski« prihranil za folklorne skladbe, ki so v do skrajnosti pristni izvedbi pričarale pred nami svobodne livade, planine in morje širne jugoslovanske domovine. V stilizaciji dirigenta Emila Cossetta smo slišali makedonsko «Brala Jana Kopini«, sevemohrva-ško «Oj temina, temina», dalmatinski z otoka Krka «Luz-marine moj» in nMala moja», slovensko «Sfoji, stoji Ljub- HIIMIIIIIMHIIIHtllHIItltltlllllllllllllllllllllfllltlilllllllllllllalllllllllllltlMIllIltnilllllllllllllllllli Izpred sodišča Obsojen na 125 dni zapora ker je žalil policiste — Kralj Angel, Gabrovec 39 — Križi " ' man Ferdinand, Gabrovec 42 — Blažina Marija, Gabrovec 45. Furlan Karlo, Gabrovec 53 — Emili Josip, Proseška postaja 3 — Terčoni Ivan, Proseška postaja 2 — Ravbar E-milijo od. Bresciani, Briščiki 7 — Hrovatin Albin, Briščiki 9 — Emili Rudolf, Briščiki 12 Prihod vojnih ladij v pristanišče vzbudi pri mladini in tudi pri turistih precej zanimanja. Ce je med t«*mi kaka podmornica, na atomski pogon ali ne, pa se zanimanje še poveča. Najalabše pa je, ko poveljstvo edinice dovoli ljudem ogled ladje. Nekaj podobnega se je zgodilo v soboto 29. avgusta letos, kc je bil dovoljen ogled podmornice »E. Toti«, ki je bila zasidrana ob obali nasprot. Trga Unita Toliko ljudi se je nagnetlo pred ozki, brvjo, ki je vezala kopno s pod-mornico, da so agenti javne varnosti kom ij zdrževali red. Zgodilo se je tudi, da so morali nekatere ljudi odriniti in to je razburilo 77-letnega Delij-t Bosicha, r< je-nega v Piranu m sedaj sta nujočega v Ul. dei Porta 113, da je agente užalil, češ da niso civilizirane osebe. Fant je moral zaradi tega z njimi na policijsko postajo in tu se je začel izgovarjati, da ni hotel nobenega užaliti, temveč da je hotel samo o-pozoriti agente, da ljudje, ki so čakali v vrsti niso divjaki, temveč civilizirane osebe. Pomagalo mu seveda ni nič in ker so fantu med telesno preiskavo našli v žepu polico zastavljalnice, so menili, da i-majo opravka tudi s tatom. Sicer je bil fant že obsojen za tatvino, a kaj kmalu so spoznali, da so se zmotili. Polica je bila izdana zaradi zastavitve zlate zapestnice. Fant je povedal, da je to kupil v neki tržaški zlatarni in jo je nato podaril zaročenki Mariji Nadi Gvačič. Toda ta se je ob neki priliki razjezila in mu zapestnico vrnila. Drugega mu torej ni ostalo kot zlatnino zastaviti. Fant je sedaj prišel pod obtožbo žalitve javnih funkcionarjev pred sodnika, ki mu je prisodil 4 mesece in 5 dni zapora ter mu istočasno preklical pogojnost kazni na 11 mesecev zapora in 9.000 lir, na katero ga je tržaško sodišče obsodilo zaradi tatvine a-prila 1957. leta. -- «»------ Preusmeritev filobusa na progi šlev. 11 porni zid proti Ul. Gatteri. zaradi česar se je začela udirati zemlja in je počila vodovodna cev ter je voda zalila ulico. Zaradi tega ne more voziti po njej filobus ter morajo preusmeriti progo. Delavci podjetja Acegat so zato že ponoči nameščali novo žično napeljavo in bodo morali postaviti tudi dva nova semafora. Županstvo trdi, da je krivo grad. beno podjetje, ki bi bilo moralo podirati oporni zid postopno in ne vsega hkrati. (O) Ijancas, posavsko «Drmež» tri plesno zbadljivko sCula je-sams, dva fragmenta eLadar- ke», ki opeva čestitke k dobri letini, ter slavonsko sMoja di-ridikas. Vse pesmi so bile izvedene ob instrumentalni spremljavi tipičnih inštrumentov, kar jim je dalo še bolj ne.potvorjen pečat pristnosti. « Zbor je vodil z velikim in-teipretacijskim smislom dirigent Emil Cossetto, ki je naš tržaški rojak, ki pa že od predvojnih let, odkar je zapustil Trst, kjer je obiskoval slovensko šolo sv. Cirila in Metoda pri Sv. Jakobu, živi in deluje v Jugoslaviji. O glas. beni kulturi zbora samega bi moral spregovoriti strokovnjak, vendar pa nam že sami njegovi uspehi v domovini in izven nje pričajo o njeni visoki ravni. Drage goste je v imenu Slovenske prosvetne zveze pozdravil prof. dr. Andrej Budal, njemu in poslušalcem zji topel sprejem pa se je zahvalil dirigent sam, ki je poudaril zadovoljstvo, da je zbor lahko nastopil pri nas. Slovo od zagrebških pevcev je bilo bratsko in iskreno, kot je bila bratska in iskrena njihova pesem, ki predstavlja tako srečen in obenem kvaliteten uvod v našo novo kultur-no-prosvetno sezono, ki naj bi bila čimbolj pestra in bogata. J. K. Izlet v Grgar Zveze partizanov »a področja Zveza partizanov tržaškega področja vabi svoje člane na izlet v Grgar in okolico dne 13. septembra, kjer bodo odkrili spomenik padlim v osvobodilni borbi. Pojasnila in vpisovanje na sedežu zveze v Ulici Montecchi 6-II. od 18. do 20. ure, v nedeljo pa od 10. do 12. ure. Do zaključka vpisovanja, ki bo v nedeljo 6. t. m. se zainteresirani lah-ho prijavijo tudi na sedežu Neodvisne socialistične zveze v Ul. sv. Frančiška 20, vsak dan od 9. do 13. ure. Supercinema 16.00 ((Indijska grobnica«, D. Paget, P. Hubschmid Filodrammatico 16.00 «Joe Butter. fly», A Murphy, G. Nader in K. Shima. Technicolor. Grattacielo 16.00 «Uomini e no-biliiomini«, V. De Sica, M. Ca-rotemito, S. Pinal. Cristallo 16.30 »Gola sredi uraga na», H Keel. A. Heywood. Capltol 16.30 «Tujec v Cambridgeu«, H. Kruger, S. Syms. R Levvis. Astra Roiano 16.30 »Frankenstei novo maščevanje«, P. Cushing Alabarda 16.00 «Nurnber5ki proces«. Važen zgodovinski doku. ment. Zadnji dan. Aldebaran 16.00 ((Bližnjica v pekel«, R. Ivers Ariston. Glej letni kino. Aurora 17.00 »Tajno orožje Reicha«. Samo še danes. Garibaldi 16.30 »Mednarodno vohunstvo«. Robert Mitchum, G Page. Ideale 16.00 «Tap roots«, Van Heflin, Susan Hayward Impero 16.00 »Saga Fursytov», E FIynn, G. Garson. Italija 16.30 »Prepovedane sanje« D Kaye, V. Mayo. Moderno 16.00 ((Strast pod bresti«, S. Loren, A. Perkins, B Yves. Prep mladini. S. Marco 16.00 «Miss spogliarel. lo», Brigitte Bardot, G. Gelin. Savona 16.00 «lzziv», R. Schiaf-fi.no. J. Suarez Viale 16.00 ((Besnost v Rio Apa-che», Hovvard Duff, Gloria Mc Ghee. Vittorio Veneto 17.00 «Sally in neumni sorodniki«, A. Blyth, E, Gvvenn, J, Mc Intire. Massimo 16.00 »Violetera«, Montiel, R. Valione. Novo cine 16.00 »Sierra«, Audie Murphy, Wanda Hendrix. Odeon 16.00 «Ven iz tistega zidovja«, S. Laurel, O. Hardv Radio 16.00 »Zgodba generala Cu-sterja«, E. Flynn in O. De Ha vi 11 and. LETNI: Arena dei Fiori (Ul. Ghirlandalo) 19.30 in 22.00 «Tat on, tatica ona«, Sordi in Koscina. Arena Diana (Ulica Kevoltella) 20.00 in 22.00 ((Karavana proti Zahodu«, Frier Parker. Ariston 20 15 «To je življenje«: Toto, Fabrizi. Garibaldi 20.00 in 22.00 »Mednarodno vohunstvo«. Paradiso 20.00 in 22.00 »Princesa iz Mendoze«, O. De Havilland Marconi 20.00 »Pristaniški zlo. glasni kraj«. R. Egan in Jan SterUng Ponziaca 20 00 »Suženj strahu« A. Perkins. Secolo (Sv. Ivan) 20.00 «Sedm greh«, C. Parker, Bill Travers Stadio 19.45 «Mačka». Vohunski film. Valmaura 19.45 «Cirkuški princ« Danny Kaje. KINO Excetsior 16.00 «Kvadrat nasilja«, J. Smith, F. Spain. Fenice 16.00 «Kasim, indijska fu-rija«, V. Mature, A. Aubrey. Arcobaleno 16.00 »Moralist«, A. Sordi, De Sica, Franca Valeri. MILJE: Evropa »Izkušnjave g. Smitha«, D. Reynolds in C. Jurgens. Roma ((Tajnica za vsako uporabo«. Verdi «Tiger», S. Granger, B Rush. RADIO PETEK, 4. septembra 1959 RADIO TRST A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez-obvezno, drobiž od vsepovsod; i2.10 Za vsakogar nekaj; 12 45 V svetu kulture; 12.55 Parada lahkih orkestrov: 13.30 Glasba po željah; 17.30 Plešite z nami; 18.00 .Vhisorgski: Slike z razstave- 18 35 Znani vokalni ansambli; 19.00 Iz planinskega dnevnika Rafka Dolharja; 19.15 Pestra glasba; 20.00 Spon; 20.30 Orkester Frank Pour-cel; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 21.20 Ivan Matetič-Ronj- liiriiuiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiuiiiiiiiiiiiiii,mi,mn,,,iiiniiiiiiii,,,,,),,,!,,„MIM,,tmil Šolska obvestila Prometna nesreča Ko je ČU-leina Cecilija El-leri por. Sodnik iz Zaveli št. 20 hoteia včeraj malo pred 9. . uro zjutraj prečkati cesto nasproti glavnega vhoda čistilnice olj «Aquila», se je iznenada znašla pred avtom TS 35753, ki je vozil proti Tr$tu. Sodnikova ja hotela odskočiti. in tudi ženska, ki je bila za volanom avtomobila, katero je identificirala prometna policija, je napravila vse, da prepreči nezgodo, a se jima ni posrečilo. Sodnikova je padla na tla in ker se je potolkla po kolenih in tudi po prsnem košu, se je z rešilnim avtomobilom odpravila v bolnišnico, kjer je morala ostati s prognozo okrevanja v 8 ali 10 dneh na opazovalnem oddelku. Poskus samomora Podjetje, ki gradi v splošni bolnišnici poslopje za bolni-1 leti odrezali nogo čarsko šolo, je podrlb ves o-1 je spravilo v obup, Nekaj minut po 10. uri so morali nujno sprejeti na I. notranjem oddelku, kjer so si zdravniki zaradi resnega stanja pridržali prognozo. 65-letnega mesarja Marija Fer-lugo stanujočega na Trgu tra i Rivi. Možu so ugotovili hude znake zastrupljenja z gorilnim plinom Ferlugo je spremila v bolnišnico, kamor so ga odpeljali z rešilnim avtomobilom, njegova 60-letna žena Karla Fajt. ki je izjavila, da se je malo pred 10. uro vrnila domov in je našla moža nezavestnega na tleh, medtem ko je plin, ki je uhajal iz štedilnika, že napolnil celo kuhinjo. Pripomnila je, da je mož hotel na-praviti samomor iz obupa zaradi dejstva, ker je brez leve noge. Kot se je izvedelo, so možu zaradi gangrene pred kar ga Ravnateljstvo Državne trgovske akademije s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se bodo vpisovanja za šolsko leto 1959-60 vršila po naslednjem razporedu: od 1. do 25. septembra vsak dan od 9 do 12. ure. Potrebna obvestila se dajo v tajništvu zavoda, Piazzale V. Gioberti 4 * # # Tajništvo Državne nižje strokovne trgovske šole v Trstu (pri Sv. Ivanu) sprejema vpise v vse tri razrede vsak ponedeljek, sredo in petek od 10. do 12. ure. Za vpis v I. (prvi) razred so potrebne še naslednje listine: 1. Rojstni list, 2. Izpričevalo o preceplje-nju, 3. Izpričevalo o zdravih o-čeh, 4 Zadnje šolsko izpričevalo. Državna nižjo strokovna trgovska iola pri Sv. Ivanu javlja, da začnejo Dopravni izpiti 7. septembra 1959. Točen razpored je na oglasni deski zavoda. Vpisi v vse tri razrede se vršijo vsak delavnik od 10. do 12. ure. » * * Ravnateljstvo Državne nižje industrijske strokovne šole v Trstu, Rojan' - Ul. Montorsino št. 8 obvešča vse prizadete, da se vrši vpisovanje za vse tri razrede za novo šolsko leto 1959-1960, po sledečem razporedu: od 1. do 25. septembra vsak dan od 9. do 12. ure Opozarja nadalje, da se prično vsi popravni izpiti (razredni in nižji tečajni), v ponedeljek dne 7. septembra ob 8.30 zjutraj, po razporedu in urniku objavljenima na o-glasni deski šole. Posebno opozsrja, da za vpis v 1. (prvi) razred so potrebne sledeče list ne: 1. rojstni list izdan od ana-grafskega urada; 2. izpričevalo o precepljenju in 3. zadnje šolsko izpričevalo. Vsa ostala potrebna obvestila daje tajništvo šole m m 9 Na Državni višji realni gimnaziji s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom (realnim) tudi popolne razredne's klasičnim učnim načrtom se vrši vpisovanje za šolsko leto 1959-1960 od L avgusta do vključno 10. septembra vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Laz-zaretto vecchio 9-II. Navodila giede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski. V jesenskem roku šolskega leta 1958-1959 se prično popravni izpiti 2. septembra s pismenim izpitom iz slovenščine. Pričetek izpitov bo vsak dan ob 8.30. Ravnateljstvo dalje obvešča da se prično zrelostni iz- piti v jesenskem roku šolskega leta 1958-1959 dne 15. septembra s pismenim izpitom iz italijanščine. * * • Ravnateljstvo Državnega industrijskega strokovnega tečaja v Dolini obvešča, da se vrši vpisovanje za vse tr) razrede za novo šolsko ieto 1959-1960 po sledečem razporedu; od 1. do 25. septembra vsak dan od 9. do 12. ure. Ostala potrebna obvestila daje tajništvo šole. Ravnateljstvo nadalje obvešča vse učence, da se bodo vsi popravni izpiti začeli v ponedeljek dne 7. septembra ob 8.30_ s pismeno nalogo iz slovenščine. Razpored izpitov je izobešen na šolski razglasni deski. * # # Na Slovenskem učiteljišču v Trstu se bodo začeli popravni in vstopni izpiti 2. septembra ob 8.30 uri. Vpisovanje se je začelo in bo trajalo do 25. septembra. Potrebna navodila so na razpolago v tajništvu zavoda. U-radne ure vsak dan od 9. do 12. ure. • * # Ravnateljstvo dvoletnega strokovno industrijskega tečaja v Nabrežini z oddeljenimi razreJi v Sv. Križu obvešča starše in učence, da se vrši vpisovanje za novo šolsko leto 1959-60 vsak torek, sredo in petek od 10. do 12. ure in to do 25. septembra t. 1. Vsa pojasnila o potrebnih dokumentih dobite na oglasni deski v I. nadstropju šole v Nabrežini, Trg sv. Roka. * # # Ravnateljstvo slovenske nižje srednje šole v Trstu pri Sv Jakobu obvešča učence in u-čenke, da se bodo vsi popravni izpiti pričeli 7. septembra s pismeno nalogo iz slovenščine. Obenem sporoča, da se je vpisovanje v vse razrede že pričelo. Vpišete se lahko dnevno od 9. do 12. ure. Učenci,, ki imate popravne izpite, se vpišete takoj po opravljenem ustnem izpitu, • * # Ravnateljstvo državne industrijske strokovne šole na Opčinah obvešča starše, da se vr ši vpisovanje za šolsko leto 1959-60 vsak dan od 9. do 12. ure do vključno 25, septembra. Isto ravnateljstvo obvešča, da se začnejo popravni izpiti v ponedeljek 7. septembra ob 8.30. Razpored izpitov je objavljen na oglasni deski zavoda. * * * Dvoletni trgovsko-strokovni tečaj na Katinari obvešča, da se vrši vpisovanje za šolsko leto 1959 60 vsak ponedeljek in četrtek od 10. do 12. ure. Popravni izpiti se pričnejo 7. t. m. po razporedu na oglasni deski. gov: 21.40 Roženice; Giamrvi SMred, 21.^ j tehnika; 22)5 sta Konrada Orozmj rirju Gojmir /ajski motivi; mi v vajski mouv., m 23.30 Glasba za^™" prakt. ^ 11.00 Monica ne obveščevalne ska igra; 11-301 K |JJ(o fi( 12 10 Tretja stran: t . album; 17.45 v| R 18.15 Študentske iF t| 18.45 Snort in z®«i !iie: 19.30-22.15 > dije; 19.30-^.13 Igrajo ma-li arsa Chopin: Scherzo. sloveN1% 8 05 Anton LajoviL 4 8.20 Mladinski ra nadaljevanjih h«! albuma zabavnih ‘ ^ Umetne in narod'ne^j, Violinske skladbe' gerova in Karla. vari« —gjaa«-. 6.45 Poje Frank » Blagoje Bersa: pol j a n e; 10.43 0“^ v. popevke; U.OO B rgaS \ opere Faust; n Varšava v P!arn®i‘,viii * Igrajo veliki 12.00 Otroci pozbr^ (j. Kmetijski nasveti Spanring: Kaki„njce:J^ gat pridelek Pfv, prfj V'r V r^3.:i51Vfe fcavna’ glasba; 'Vjj francoskih oper,1, narodov; .... 3:5'(S tet in Zadovoljni , j5 Frireditve dneva. do calypsa; 154» ^ <3 mospevi; 16:00 ^jojit-j '6.20 V ritmu dana.. ,y. z voio^ijiit Razgovori z ’'"DopcT|8 kovo gl asb€no J*7^ j5 £ K,uit ur n a kronik^- jg.30 « -Ul Ud tv‘ „1r' 1 - p« P°d'era KS ktivov; 20.00 18 Ted*f žeta Kampiča; ^jed; cev kolektivov; au-””-,5 ra Kampiča: (lanjepolitični foni je Franza. -m*" Oddaja o morju 22.15 Opera tega 1 D’Albert: Nižava, D' cejanj;.. — mači zabavni a«5* sollsti' V1Z'J\S< TELE*—-, ff 14.30 Šolska nos VI. svetovne« ^ , vodnem Smučam ' jw. rke igre v za otroke: 18.30 y pffj Necklasična doD»niig(j,;:i 19.30 Ljudje ii,„5)C točila; 21.00 sbC'^ptr Iromedija v OD VČERAJ S ROJSTVA. SMRT' |?j! :mbra ■ Dne 3. septemfoiA v Trstu rodilo ‘ pa k je 7 oseb, pnrf£a h J* POROČILA => givlba Virgilio Perina m J ^UM-RLI SO: nič, 65-letni Ot*a fin, jf letni Rinaldo pot Fernanda Burij« »k ■ 8*5 45-1 etn a Sofia letna Caterina Le «0« craiaz, 87-letna vd. Bertogna. UI IPilL' * Izvršni cdbor TrS«U f sveme zveze sejo danes A. — uri na sedežu v Prosvetno drU^VV or j 13. ff Opčin P[|ffdna vr - enodnevni izlet n" dol'«' v m.; hinjskem sedlu, kj,aja{|' J bližnje vrhove^,. IlCt^jr: proti Crn' na/% Učko; 27. t. lS'iItlšk' > Prijave v ^e,niK' Izleti so za i«1' stov VS ^ DAROVI Marija in A« ] ščin-a 2, daruje-a ;ško Matico /j -'-'TVV kaživa «‘xyi Tržaški vrenc Koiir*. S nedeljo, 8- kluba, Ul. RO«1« n 12. ure, nastop j^O f) ffi nejavnost v letu n, j člane in nečia«« naJ£ "ar zonski sestanek’ liodc delile 'Ifgvilktf. ir vse zadnje s cj)d va filatelija. NOČNA ur<*J Biasoletto, ,*'nljii< 05'jf ni, Ul. SeUefotJJ; TO C-innastica U1- toldoni 8; dr. bi 19, MAM podi iz kv. m — se Gambiril N - O - v ' “ Hugo Glas6® nosti človek j, lesa M#, Glazarova: J TRŽAŠKA Kfl/ I rmi - Ul. »*• Tele««* * i jjjjMSP DNEVNIK — 3 — 4. septembra 1959 von 1 »eraškem g0vorite z Nemci nta. vPrašanju, dobite iskre*io trudjj^nHgl u°d njih pted njimi J”,1 „3 bl ^fahu ne se- i so se spcemenili? '»iVeT’?1 radi 0SV(>bodili ^ VoLamPak tudi sam' Kem« ” m bremenila samo tas je ’jam^a^ tudi Nemce, ■fiaile ’ r Jp so že Povsem iz-»iUerjeva ‘ne> ki jlh ie Ntčiji voina povzročila " vend-n n]eni sledovi so •^"v Neek.ZSreZaU V duš° »ušiio n J v n;|lh se ie II {asa HitwrSiČeSa’. kar je neto in ip Ja veljalo za ’kj srca navduševalo nem- 'hladni jn’ današnji Nemci pr, skn avnodušni- Tako je '■sto hlan-.° povsem izginilo ”'isve in ° oboževanje ie bilo »u avne oblasti< kar t! 'u
  • oe jih ona F Co ’ da Se Pregrešijo ESP-1' vestjo. Sef nem- generalštaba, general . Ifehrn ’ J" v razglasu Bun-111 na W;,?a . obletnico aten-iricirje I a Prikazal tiste ■'"* svojeCa ,S? dvignili roko t;Pta j- g vrnovnega koman-ft" so nI 3 države, katere--boslušnost lSe£li brezPogo.ino 5r"»er nf. ,m zvestobo, kot V6Stn0Sti in n «0 naroda. Hltler. ampak tudi ' * obmrn Friderik Vel'ki Sli ju?'!? v grobu, če bi n'mike d--1’ kai bivši šef S sen.23« in šef nem-anes ,\p ralstaba govorita ert>cem... Mil °čeh v «» zbled"iaSn'’1 Nemcev je 5* 0 herotttUdl nibelunški Nev ■ °Jskl smrti kot od-I*’ kar jbrnzaičnega življe-Neeauja3e_zbadlj' ‘'berjevegg Jivega Cle- i,--'jeveea k" je gledal i » Paričv■ “Tannheuser-' 1,J. d* ; .°peri- navedlo tikajo , ,deial. da Nemci | Toda u Uziv3njem». 1; ki Drl dan?s gledate Nem- h« . "'0 Mrt,,.. rekli, da oni lju- ^dv^p • — ' oPazib tbn° življenje. tn Požrt, sfanatizi- ( Jo, j, v°valnosti za na- lN°v in f..Varitev njenih 1‘V^le ^ ldeJ' Vsa- hi’ ■ 8 bi čirn ln 'e tru- >«i več n !eč zaslužil, da h.S1° idili* no užival; na-CuN** r"a Walballe, ger-, ' m ga , la na onem svetijo, z junaško ŽPpin, *Merced‘e' Je dan. es ideal pro- issi res 300», ki ga Uženirn"emškimi markami, i fant "a tem svetu. VQ"°S*m Nemn prosperiteta j< I di^lnfcl^em zmešaia gla-J Podiett; industrij- Jetij se neverjetno Pol1*1 s,napb0rzi- Minister Er-kS» in je,Z*islil “ljudske H^r.emeni, Ve!>- nemški na- r^iii tudiM delničarje. V ni. °rzi. T luzkinje igrajo nekega-anija bogatenj navedi Jega komen-”* •« - ta 2lJo j2 na to, kaj mislijo o Adenauerju, je zelo drago, da imajo Francozi tako dobro mnenje o njihovem kanclerju. Dva druga nedavna primera morda še bolje ilustrirata nemško reakcijo na tuje mnenje o njih. V Izraelu je prišlo do vladne krize zaradi pogodbe, ki jo je Ben Gurion sklenil z bonnsko vlado, da Izrael cskrbuje nemško vojsko s strelivom in orožjem izraelske proizvodnje. Zapadnonem-ški tisk je dal jemu široko publiciteto in — kakor je risal neki list — Hitlerja bi «zadela kap», če bi mogel vedeti, da po nepolnih petnajstih letih po tem, ko je ugasnila zadnja peč v njegovih plinskih celicah, v katerih je r.ašlo mučeniško smrt nekaj milijonov Zidov, država Zidov oborožuje vojsko države Nemcev! Veliki govor Ben Guriona (pravi umotvor retorike), s katerim je on v izraelskem parlamentu branil svojo politiko, dokazujoč, da so se Nemci spremenili, da pa bi mogli postati spet to, kar so bili, če jim ničesar ne priznamo, so nemški listi objavili dobesedno, česar ne delajo sicer niti z Adenauerje-vimi govori. Ce Ben Gurion smatra, da so Nemci danes dobri, tedaj morajo biti dejansko boljši kot se sami drznejo verovati. Drugi primer je v neki meri nasproten prvemu. Nemci se ne hvalijo, da so takšni, kakršni so sedaj, ampak se nasprotno grajajo, da so taki in pozivajo, da bi spet bili taki, kakršni so bili, namreč strah in trepet drugih. Pri tem mislimo na knjigo ameriškega publicista nemškega porekla Wilhelma Schlamma »Meja čudeža«, v kateri se daje analiza nemškega vprašanja, in ki je povzročila nenavadno živahno zanimanje v Nemčiji. Schlamm svetuje Nemcem, da se odrečejo svoji sedanji malodušnosti, samo-adovoljstvu, sebičnemu bogatenju in popustljivosti pred tujim svetom in da zopet postanejo požrtvovalni, fanati-zirani, ofenzivni in napadalni, ker je to bilo in ostane »nemško poslanstvo«. Po njegovem mnenju so Nemci edini narod, ki v Zapadni Evropi še nekaj velja in da bi s pomočjo Amerike mogli rešiti Zapad pred ((vzhodnjaškim omunizmom«. V tem naj bi bilo nemško poslanstvo danes. To je Hitlerjev jezik, a okoliščina da je Schlamm tudi sam Zid, da je do Hitlerja bil Nemec in da se je zaradi Hitlerja odrekel Nemčiji, daje njegovi knjigi še posebno privlačnost za Nemce. Malo kakšna knjiga je tako sugestivna kot ta. Kakor da bi neki novi Mefistofel ponovno zapeljeval nemškega Fausta, ki ga je ohromilo dobro življenje in prosperiteta, da proda dušo hudiču, za novo hrabrost in mladost. to. da je . ,, zafrknil, češ, ide«,ZSJ0dovine» in tikap?stala ’ da bi «Nem- Vu 'n šibk °8fta k°t Arne-N« V a, °‘ Monaco«. 2 IK1 S° Nemci «k>, Ustvarjanjem zgo-V 80 ustvarili blago- »ačelada 'J Ma po bo-k8teri neke vrli- %^II tik r*ke rnrlu. neke slovite Minister vojske Strauss in drugi Nemci istega kova so odkrito pozdravili Schlammo-ve sugestije. Toda naj le-te še tako laskajo nemški nečimrnosti — morda pa tudi vprav zaradi tega — jih ve-čjra treznih Nemcev odklanja. Po mnenju teh je pot, ki jo Nemcem kaže novi mesija, »pot samochora«, nekdo pa je Schlammove sugestije označil za ((svetopisemsko maščevanje Zida nad narodom bivših hitlerjevcevi). Imamo sicer mnogo znakov, da so se Nemci spremenili, toda naj bodo ti znaki še tako vidni, vendarle nikakor ne morejo povsem odstraniti suma, ki se pojavlja pri vsakršnem obravnavanju nemškega vprašanja; — Kaj pa če se niso spremenili? PO LETOŠNJEM ULMSKEM FESTIVAL« V MOSKVI Prihodnjič ne bo odvisno od organizatorjev samo Silvane Pampanini že dolgo nismo videli na filmskem platnu. Bivala je dolgo v Mehiki, kjer je nastopila tudi v filmu «zeja po ljubezni«, ki ga bodo prikazali na festivalu v Benetkah. Na sliki prizor iz tega filma MOSKVA, v začetku septembra — Čeprav je moskovski filmski festival že vel za nami, je vredno, da se ga spomnimo z nekakšnim obračunskim poročilom. Tu v Moskvi, je spet 'vse normalno. V hotelu «Moskva» ni več gneče. Z oglasnih desk so izginili pisani lepaki. Pred hotelom in pred vrati kremeljke trdnjave ni več množice, oboževalcev s prospekti in notesi za avtograme v rokah. ffi. tu niti onih, ki so se zbirali, da bi občudovali bogate toalete filmskih zvezd. Zastor je torej padel. Žirija je dala svoje mnenje, festival je končan. Na tem festivalu je bilo prikazanih več filmov kot na katerem koli drugem: 281, od KAJ JE VIDEL NOVINAR MED MASSUJEVIMI PADALCI De Gaullov «zadnji četrt ure» ki traja že polnih Francoski častnik: «Če bi hoteli zadušiti upor v kratkem, bi potrebovali tri milijone vojakovi - «Nobena francoska vlada nima poguma...» V zvezi z Eisenhowerje-vim obiskom v Parizu prevladuje mnenje, da bo v pripravah eenotnega zahodnega stališča» za srečanje s Hruščevom največja težava v tem, kako uskladiti francoske težnje ali bolje težave v Severni Afriki s splošno težnjo bolj pomirljive politike Zahoda do vzhodnih gledišč. V ilustracijah francoskih etežav« v Alžiru objavljamo članek, ki ga je Bernardo Valit napisal za milanski «11 Giorno«. Alžirska vstaja dopolnjuje v teh dneh svoje peto leto. General de Gaulle pa je na elizejskem tronu že šestnajsti mesec. In kaj je od tedaj v Alžiru novega? To vprašanje sem postavil rezervnemu podporočniku, ki sedi ob meni na tovornem avtomobilu, ki drvi proti gorskemu naselju v Mali Kabiliji, proti naselju Bordj-Bou Are-ndju. . Bolj na gosto kot so telefonski drogovi drema ob robu ceste na stotine vojakov. Na vsakih petdeset metrov je ena brzostrelka, na vsak kilometer po ena strojnica. Oklepna vozila se tod neprestano srečujejo in njihove strojnične cevi kalibra 12 mm so uperjene proti golim goram. Po nebu pa neprestano brne le- HCde,k e ln® in načel-.e Zn materialno ti 'i" tla “Uhdesvvehra, t-0du3e Pre;PZaporno kazen, oj131 usluge in b»V]; ,'b Dri i_avtomobilskih 3e na' v,^a^^rdv. Si!tI“d katerib deželne za vojsko, »a v Muenchenu 'o kat ke , je b .'tiij? strank‘e?' drugi Pa Vstt k0n P)..v zvezi z da-'iiej/1 Nemčiji1 ,gralnicam. Hči bbnister mogli biti Nu nar na Potrje-k»r da, Nemci niso sPI° bih, Nemci Nr )a)0. Nei b’->k' zav:davpu z in poje neki Mt, tVneKa'II Za Proučeva--«te r*°eozi JN33 Poredil N. v rla''nike !t0.°, tem’ ce- »*• '”k'“ T; C hV. n;'jbolj ’^f|lpaPaZiljj v' Zapadni j) 1 državJ-^ J cenjeni No*'* i«, da : ~ Adena- I^bastr, Je Adenauer- N® I 0staneZtl9ianie na t no n, kancler za N» e>bu moo«0 škodilo "b Kerl v Nemčiji; Cem, ne glede Ce verjamete ali ne: takle kostim vam predlaga Diorov naslednik, Yves Saint Laurent. (Klobuk, ki sicer sliši zraven, je poglavje zase!) tala. in helikopterji, ki se v tej skoraj tropični vročini zde kot oglušujoči komarji. Nad nekim gričem se dviga steber gostega dima. Je to kruti dim zažigalnega orožja napalm. Po zidovih pol porušenih hiš se med gesla o »Francoskem Alžiru« monotono in ironično mešajo gesla o «miru» in upomirjenju«. «Se šest mesecev in nato bo vsega konec« — mi odgovori podporočnik, ki je bil komaj končal visokošolske študije in se je bil moral takoj naučiti ubijanja. »Cez šest mesecev bo torej vojne konec?«. ((Vojne konec? Ne nikakor! Konec bo mojih 28 mesecev vojaške službe«. «In vojne, kdaj bo vojne konec?«. «Z;a to je časa dovolj«. Lansko leto, v evforiji 13. maja, so generali in polkovniki na ves glas razglašali: ((Zadnji četrt ure upora je tu«. Minilo je že šestnajst mese-ev in vojna se nadaljuje, vsa kruta in polna sovraštva. Vprav v naselju Bordj-Bou Areridj se je začel prvi upor prebivalcev Kabilije proti Francozom. Bilo je to leta 1871. Takoj po zadnji vojni so se prebivalci teh goratih predelov ponovno uprli in upor je bil spet zadušen, pri čemer je bilo na tisoče mrtvih. Danes živi v naselju Etordj 20.000 oseb, in kakih tisoč vojakov. «Hotel d’Orient» in »Hotel des Voyageurs» sta polna podčastnikov tretjega regimenta tujske legije. Tu se pije pivo in govori o ženskah. Vojna je preblizu, da bi se o njej govorilo. Poleg tega je vojna dolgočasna zadeva in traja že pet let. Podporočnik, ki se bo čez šest mesecev vrnil v Pariz, me predstavi nekemu seržan-tu-padalcu, ki ima na glavi zeleno čepico. «Je tvoj rojak«, Človek z zeleno kapico me začudeno pogleda in položi na mizo, ki je polna kozarcev, svojo brzostrelko ((MAT-49,». »Kako ste le prišli sem? Bolje je biti čim bolj daleč od tod«. Je iz Neaplja in že šest let v tujski legiji. V Indokini mu je uspelo izstreliti le nekaj strelov. Ze nekaj mesecev je v Ze-raldi. S prvim bataljonom tujskih padalcev. Poslali so ga v Bordj s 300 legionarji, v zvezi s pripravami za prihod predsednika V. republike v te kraje. Nekaj ur preden je de Gaulle prispel sem, je v središču naselja eksplodirala bomba. »Bil sem nekaj metrov stran — mi pravi italijanski ser-žant — in nisem ničesar videl. Na vsakih dvajset metrov je bil po en član tujske legije. vojaki so bili po strehah, r.a vogalu vsake ceste, v začetku naselja je bilo tudi kakih 20 oklepnih voz. Vsi so slišali eksplozijo, toda nihče ni videl, kdo je vrgel bombo. To je pač gverila. Tri dni nismo počeli nič drugega kot dovažali v Bordj Arabce. Za obisk de Gaulla. Hodili smo ponje v vasi s tovornimi avto mobill in jih učili, kako naj kričijo »živel de Gaulle« in »živel francoski Alžir«. Neki kapetan službe «TranS’ missions« pripoveduje o poteku zadnje operacije, pri kateri je sodeloval. Kakih deset, francoskih novinarjev ga vne to posluša: «Felagi se vedno izogibajo borbam na odprtem polju. Ni majo dovolj orožja in zato si poiščejo raje zasede. Naša naloga obstaja v tem, da njihova skrivališča odkrijemo in jih uničimo. Naša vozila in i aše enote, pa čeprav so šte- vilčno majhne, so opremljene ostala razstavljena 24 ur, da z radiood-dajnimi napravami in povezane so z letali, ki krožijo nad področjem. Ko kako tolpo upornikov odkrijemo, pokličemo letalstvo in se umaknemo. To je najboljša taktika. Pred tremi dnevi je neka naša četa naletela na tolpo 23 felagov, ki se je bila utrdila v neki kmečki hiši. Neki častnik jih je pozval, naj se vdajo. Odklonili so. In tedaj je nastopilo letalstvo. Pozneje smo našli 23 trupel«. Pariški podporočnik, ki se bo kmalu vrnil k svojemu poklicu inženirja, mi razlaga kako v Bordj-Bou Areridju uspeva ((pomirjevalna akcija«. Na 20.000 prebivalcev je kakih tisoč vojakov. Vsaka hiša je pod kontrolo in vsak prebivalec prav tako pod nadzorstvom. Vsak najmanjši premik se spremlja s puško v roki. »Po 13. maju se je vojska pognala v ((družbeno dejavnost«: odprla je šole, začela je graditi hiše, izdelala načrte 7» nove ceste in dela množično propagando tudi po vaseh, razpršenih po gorah. Zvočniki stalno kričijo, da sta francosko in muslimansko ljudstvo bratska naroda, in da so felagi izdajalski psi. Poveljnik posadke v naselju Bordj je najbolj ((liberalen« častnik vse vojske v Alžiru. Je .to polk. Buis, odličen gospod, ki živi v Severni Afriki že dvajset let. ((Potemtakem ni tu nobenega mučenja«, vpraša neki a-meriški novinar, ki vneto posluša to podporočnikovo razlago. Častnik močno zardi in odgovori »Pri nas se ni kaj takega nikoli zgodilo« Pozneje, v restavraciji hotela «De France« na Ul. Clemenceau v mestecu Setif, nam je kronist nekega alžirskega časopisa z gnevom povedal, da je v neki vasi nedaleč od Maadida in rudnikov fosfata videl ustreliti deset Alžircev vpričo vseh prebivalcev, ki so jih sem s silo nagnali. Isti kronist je dodal: ((Trupla so bi služila v opozorilo«. «Ali je res, da se uporablja napalm?«, smo vprašali alžirskega reporterja, ki pogosto obišče ta področja. «Ce je potrebno, da. Posebno ko je treba očistiti okužene vasi«. ::Okužene vasi« so tiste vasi, v katerih je veliko felagov in sistem »kontrole« ne more priti do izraza. V Alžiru je sedaj 400.000 francoskih vojakov. Okoli 300 tisoč teh je v sklopu tako imenovanega «quadrillaga», ostali pripadajo premičnim enotam. «Quadrillage» je ogromna mreža, ki prepleza vso deželo. Enote, ki ga sestavljajo, so se- stavljene iz mobilizirane vojske. Te nadzirajo mesta, ceste, veleposestva, in meje. Premične enote, ki so sestavljene iz legionarjev in padalcev, pa se premikajo iz kraja v kraj, »čistijo« deželo in skušajo presenetiti upornike. V' Alžiru je po en vojak na vsakih 25 prebivalcev. Ce bi hoteli upor zadušiti v nekaj mesecih, bi bilo potrebno tri milijone mož, to se pravi po en vojak na vsake tri prebivalce. To je mnenje nekega francoskega častnika, ki nam je razlagal: ((Nobena franco- ska vlada ni imela poguma, pi'oglasiti splošno mobilizacijo, da bi zadušila upor«. B. V. V Ameriki je v prodaji kuhalnik na sončne žarke, kakršnega vidite na gornji sliki in ki pride prav zlasti na taborjenju (ob sončnem vremenu brez vetra) teh 194 dokumentarnih. Tudi po številu držav je moskov-festival bil večji kot vse podobne prireditve v svetu. In vendar bi težko mogli letošnji. prvi moskovski festival uvrstiti med prvorazreS-f Umske manifestacije v svetu, težko bi ga primerjali festivalu v Cannesu, Ne gre samo za zunanji videz, za o-kusne ali neokusne škandale filmskih zvezd, za njihovo številno udeležbo in podobno. Čeprav se je velibo ljudi vrtelo okoli Marine Vladi/ in čeprav so bolj zmerni, zato pa bolj inteligentni oboževalci filmske umetnosti posvečali veliko pozornosti Giulietti Mašini, je tovrstno obeležje mo-skopskega filmskega festivala ostalo v glavnem le pri tem. To vsekakor ni napaka moskovskega festivala, ker si organizatorji niso zamislili festivala v stilu Cannesa. Spregovorili bomo raje o drugem, o kakovosti filmskih del. Izjemo predstavlja film ((Človeška usoda«, ki je bil gotovo najvoljši. To je zares izreden film. Ko je človek spremljal na platnu usodo Andreja Sokolova, mu je srce hitreje utripalo, pogosto ga je stisnilo v grlu in solze so se mu brez sramu zbirale v očeh. Po vsakem dogodku se je zdelo, da je čaša polna, da bo sila popustila. In vendar se je Andrej Sokolov, navade n ruski človek, vsakokrat ponovno pojanil v vsej suoji sili. Posebej je treba omeniti še zahodnonemški film «Mi, čudežni otroci». Nemci niso znani, da bi bili sposobni obvladati satiro. In humor ni njihova lastnost. Tokrat pa so se pokazali. Z zares bleščečim humorjem in satiro so se nasmejali sebi in svojim napite kam, ki se v zadnjih deset* letjih tako pogosto ponavljajo, Le en prizor: pokopališče, pogreb, črnina. Tu je tudi mnogo cilindrov — pravi spea ker. Kamera drsi dalje po obrazih pod visokimi cilindri, ki so jih pred kratkim zamenjale vojaške kape. Nato pa kamera zdrsi na črne limuzine znamke «Mercedes» od 6, 8 in ne vem koliko cilindrov... Tn film je zasluženo dobil drugo nagrado. Sicer so o njegovi udeležbi v konkurenci krožile različne zgodbe. Nemški dopisniki n. pr. so ves čas vztrajgli na tem, da Nemčija sodeluje Je izven konkurence. Sele ko je žirija prebrala zaključen sklep, je postalo jasno, da je bil film prikazan v normalni konkurenci. Sedaj zahodni Nemci to svoje početje razlagajo, da je komercialni predstavnik prinesel ta film sem — na prodaj. In tako se je njegov film «po naključju» znašel med nagrajenimi. Na tem, prvem moskovskem filmskem :estivalu A-meričani niso sodelovali. Toda ostale velike filmske države — Italija, Japonska, Francija in Anglija — so prišle sem, da bi prikazale svojo filmsko proizvodnjo. In niso dobile niti ene nagrade. To je verjetno odraz mišljenja teh držav o ravni festivala, kajti zares težko je verjeti, da niso Japonci imeli nič boljšega od tega. kar so prinesli pokazat v Moskvo. Tega mnenja so tudi organizatorji festivala, ki pa izražajo upanje, da bo že prihodnjič bolje. Pozitivno črto tega festivala predstavlja možnost, ki so jo z njim imele mlade kinematografske industrije, da so se predstavile pred svetom. Preko filmskega festivala v Cannesu bi n. pr. Mongolija prav gotovo ne mogla stopiti pred svetovno javnost. Njen film ((Ljudski poslanec» predstavlja odkritje, seveda če se pri tem vzame v poštev njena specifičnost in delovni pogoji te dežele. Seveda tudi to, da je njena kinematografija še mlada. «Mladost» kinematografije večine dežel, ki so sodelovale na tem festivalu, se je odražala v tem, kav so te dežele prikazale. Pomanjkanje običajne rutine, skromne materialne in človeške možnosti, vse to se je Opažalo pri marsikaterem neuspelem kadru, pri nepovezani dogodka in še marsikje. Tolikokrat ponavljana ugotovitev, da je program izven konkurence prevladoval nad programom v kremeljskem gledališču, je dejstvo, ki se ponovno in upravičeno poudarja. Manj pa se omenja, in to povsem nezasluženo, predvajanje vrste filmov, ki ga je ostali program malone zadušil. To so filmi sovjetskih mojstrov filma, ki jih tujina ni nikoli videla. Nekaterih pa celo sovjetski ljubitelji kinematografije niso kdo ve kako poznali. Neki sovjetski kritik je to takole izrazil: «So filmi, katerih življenje je iz nepojasnjenih razlogov bilo tiho, bledo in kratko«. Med temi filmi je n. pr.. film «Aerogorod». Delo znanega mojstra Dovženka predstavlja zares razburljivo zgodbo o gradnji novega mesta na Daljnem vzhodu. Romantika surove dežele je pritegnila umetnika, ki je ustvaril e-nega svojih najboljših fVmov. In če k temu dodamo, da je film posnel eden najboljših Eisensteinovih sodelavcev, Ti»-se ,smo s tem povedali vse. Drugi tak film je sMašen-ka» Julija Rajzmana. Govori o življenju in ljubezni poštne uradnice in šoferja taksija. To je psihološko prepričljiva zgodba o življenju mladega sovjetskega rodu. Poleg vrste izrednih dokumentarnih filmov So to zares vredni dokumenti, ki govore o stremljenjih in težnjah cele vrste sovjetski h režiserjev, ki so želeli resnico povedati na zares umetniški način. Ce smo za letošnji moskovski filmski festival zapisali tako, je upati, da bomo za prihodnji moskovski filmski festival mogli dati veliko bolj pozitivno oceno. Ni pa to odvisno od ali vsaj ne le Moskve. 7.. S. ............................... iihiiihiii.....minuli.. Karl Jung in »leteči krožniki" HOROSKOP ..ZA DANES. V Ameriki je povzročila sen. zacijo knjiga slovitega Švicar skega psihologa Karla Junga, ki je poleg Freuda in Adlerja vsekakor najpomembnejši pri-taš nove psihologije, ki temelji na proučevanju človekove podzavesti ne pa njegovega zavestnega psihičnega življenja. Tema te knjige je obrazložitev pojava «letečih krožnikov« s psihološkega stališča. O pojavu ((letečih krožnikov« se je v teh poslednjih letih zelo mnogo pisalo. Poleg tega rezultati znanstvenih in drugih anket, s katerimi so skušali razvozlati uganko ((letečih krožnikov« nedvoumno in dokončno dokazali, da te uganke sploh ni: ideteči krožniki« sploh ne obstajajo. Druga plat tega vprašanja pa je do sedaj ostala več ali manj nepojasnjena. «Leteči krožniki« so vendarle imeli stotine in tisoče «očividcev». Precejšnjemu številu teh »očividcev« ni moč nikakor očitati, da bi govorili neresnico. Ppieg tega v zelo velikem -številu primerov so ((leteče krožnike« hkrati, v istem času in na istem kraju videle tudi cele skupine prič in »očividcev«. Pa še nekaj: med »očividci« je tudi mnogo izvedencev, n .pr. celotne posadke ne. katerih bombnikov in potniških letal in celo nekateri učenjaki. Spričo dejstva, da so rezultati vseh dosedanjih anket (med njimi tudi ankete, ki jih je organiziralo poveljstvo ameriškega vojnega letalstva), pokazali, da letečih krožnikov sploh ni, po drugi plati okoliščina, da so bili tudi mnogi strokovnjaki celo pripravljeni priseči, da so ta pojav videli je postalo jasno, da gre dejansko za psihološki pojav. Do sedaj je pojav ostal nepojasnjen, oziroma tisti, ki so ga skušali pojasniti, so le zatrjevali, da gre za «avtosu-gestijo, ki naj bi jo povzročila množična histerija«, toda razen Karla Junga, se do sedaj nihče ni spuščal v globljo razlago tega pojava. V uvodu k svoji knjiki Jung navaja, da se je s proučevanjem vprašanja »letečih krožnikov« pečal šest let in da je prečita) vse, kar se je s tem v zvezi objavilo. Poleg tega je pedantni psiholog proučil tudi vse zgodovinske podatke o 'podobnih pojavih in tako ugotovil to, kar so že drugi pred njim odkrili, namreč, da »leteči krožniki« niso nov pojav, ampak da so ga večkrat zabeležili v teku prejšnjih stoletij. Jungu seveda pri tem ni šlo za to, da bi potrdil domnevo o obstoju takih krožnikov ;on je hotel le pojasniti zakaj jih je tako ,mnogo ljudi »videlo«. Jungova razlaga je razmeroma zapletena, toda vendarle povsem prepričljiva. Analizirajoč izjave ((očividcev«, Jung zaključuje, da gre tu očitno za halucinacije, ki jih povzročajo podzavestni nagoni, ki so po svoji strani spet posledica strahu, ki je v današnjem svetu nastal zaradi novega strašnega orožja, predvsem seveda atomske in vodikove bombe. (Nikakor ni le slučaj, poudarja Jung, da so se prve vesti o ((letečih krožnikih« pojavile kmalu nato, ko je svet izvedel, da je znanstvenikom uspelo izdelati H-bombo, orožje še nevidene uničevalne meči). Ker jih je zajel strah pred vodikovo bombo — orožjem, pioti kateremu ni obrambe — so posamezniki in celotne sku. pine skušale povsem podzavestno obvladati ta strah in tako spet doseči tudi občutek sigurnosti. Toda spričo okoliščine, da gre v primeru vodikove bombe za orožje, proti kateremu ni obiambe (vsaj ne na tej Zemlji), podzavest išče novo «obrambo», ki je nujno »nezemeljska«. To pa so prav »ieteči krožniki« kot vsemir-ska letala neznanih prebivalcev drugih svetov, ki naj bi bili na višji stopnji kulture od prebivalcev Zemlje; to pa pomeni hkrati tudi bitja, ki bi, v potrebi, mogla zavaro- vati preplašene prebivalce našega planeta celo pred vodikovimi bombami. »Leteče krožnike« je torej ustvarila histerija množičnega tipa; to histerijo pa je povzročila podzavest in vodikove bombe. V ostalem pa vprav dejstvo, da so glasovi o »letečih krožnikih« prenehali, čim je prišlo do popuščanja mednarodne napetosti, je najboljša potrditev te zanimive postavke velikega psihologa. OVEN (od 21. 3. do 26. 4.) Dan poln novosti Ponujale se vam bodo priložnosti za večje finančne špekulacije. Previdnost ne bo odveč. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Svobodni poklici imajo danes odlično priložnost za največje uspehe. Možna so nova srečanja in poznanstva. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Pričakujete pomoč. Verjetno vam bo prišla prav od tam, od koder je niste pričakovali. Od domačih. RAK (od 23. 6. do 22 7.) Vplivne osebe, ki jih ne ma-late, vam lahko veliao pomagajo. In pomoči ste trenutno zelo potrebni. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Nove možnosti finančnega značaja in dobre inspiracije, ki jih ne smete zanemariti. DEVICA (od 23. 8 do 22. 9.) Oporo boste dobili, ne da bi jo bili pričakovali. Družinski sporček se bo rešil laže, kot ste mislili. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Skušajte se pobliže spoznati z osebo, ki vam je bila predstavljena in ki lahko veliko stori za vas. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) V dopoldanskih urah vam bo marsikaj šlo narobe. Z.ato načenjajte nova dela raje v popoldanskih urah. STRELEC (od 23. 11 do 20. 12.) Vaša težnja bo končno uresničena. Na vidiku so tudi druge spremembe, z njimi tudi kaka senca. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Sklepi neke osebe, ki veiiko pomeni, bi znali preprečiti vaše osebne načrte. Bodite, zato, previdni, VODNAR (od 21. L do 19. 2.) Ker vam današnji dan ne nosi kdo ve kaj dobrega, odložite vsako težje in zahtevnejše delo na poznejši čas RIBI (od 20. 2. do 20 3.)' Negotovi ste glede povsem e-nostavnega posla. Morda boste proti večeru odločnejši in prav bo tako. — Ze dolgo ne najdem nobenega lasu na tvoji obleki| pa me ja ne varaš z neko plešasto? PR1M&SKI DNEVNIK C*oriško>beneškf dnevnik Danes 4. urna stavka v ladjedelnici CRDA Pričakuje se splošna stavka v goriški pokrajini Predstavniki strank in sindikalnih organizacij so se včeraj prvič sestali ■ Priprave za obisk pri Segniju Danes ob 13. uri bodo delavci tržiške ladjedelnice (v vseh njenih oddelkih) za 4 ure ustavili delo v protest proti diskriminacijskim postopkom vodstva IRI in vladnih organov, ki so povzročili zaporo tako važnega oddelka, kakor je OMFA. Popoldne ob 18, uri se bodo v Gorici na goriški trgovinski zbornici sestali župani vseh občin goriške pokrajine. Kriza v kateri se je znašla naša pokrajina je dosegla tako kritično točko, da je potreben napor vseh upravnih, političnih in gospodarskih faktorjev, da se prepreči nadaljnje gospodarsko razkrojenje pokra- jine, ki že sedaj šteje povprečno najvišje število brezposelnih (po pokrajinah) v državi. V zvezi s tem so se že včeraj sestali predstavniki političnih strank, sindikalnih organizacij in člani notranjih komisij CRDA. Sestanek se bo nadaljeval še danes in verjetno bomo še v 24 urah izve- deli za sklep, da se v celotni pokrajini izvede generalna stavka, s katero naj bi se podprle upravičene zahteve po preklicu zapore oddelka OM- FA in nadaljnjem kosanju poldržavnih podjetij, ki so hrbtenica gospodarstva v goriški pokrajini. Pokrajinske oblasti še niso odgovorile na zahtevo notranjih komisij, da se v delegacijo, ki bo v kratkem sprejeta pri predsedniku ministrskega sveta Segniju, vključijo tud predstavniki najbolj prizade te kategorije, to je uslužbencev CRDA. Odgovor vsekakor ne bo mogel biti negativen, saj bodo lahko prav izvolje ni predstavniki delavcev tržiške ladjedelnice ministru Se gniju najbolje obrazložili položaj, v katerem se je znašlo nad 1.00Q delavcev OMFA. —#»----- Predlog za spremembo zakona o prosti coni Izlet Štandrežcev v Škocjanske jame Prosvetno društvo iz Stan-dreža organizira 13. septem bra avtobusni izlet v Škocjanske jame. Organizatorji za-trjujejo, da se bodo udeležen ci izleta imeli prav tako lepo kot lansko leto na izletu k izviru Soče. Vpisovanje pri Alojzu Ta baju. ti iMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiaiiiiiiiiiitiii ti minulimi n iiiiiiiiiiiiiiii Danes ob 21. uri v dvorani «Ginnastica Goriziana* Večer ameriških popevk v režiji B^uck Rama Nastopili bodo črnski pevci «Fraternity Brothers», pevec-kričač Benny Joy, črnska pevka slovitih črnskih popevk Linda Hayes Ljubitelji moderne ameriške glasbe bodo lahko danes zvečer prišli na svoj račun: v Gorico je namreč prispela skupina odličnih ameriških pevcev lahke glasbe in jazza, ki je pod vodstvom BucKa Rama prepotovala že številna evropska mesta in Italijo. Nastop slavne skupine bo danes ob 21. uri v veliki dvorani goriškega telovadnega društva «Ginnastica». Program je zelo pester in vabljiv, predvsem zaradi samega sestava skupine, ki nam bo predvajala verjetno kar je sedaj najlepšega v ameriškem jazzu in na sporedu ameriških modernih popevk ter še posebej črnskih melodij, katerih privlačnost je imela in ima svoj vpliv tudi Pri nas. Vodja skupine je nič manj, kakor Buck Ram, ki je tako rekoč ustvaril brate Platters; njemu se morajo namreč zahvaliti za sloves, ki ga uživajo danes v svetu. Potem je osnoval skupino, ki jo bo-,.mo slišali danes «Fraternity Brothers«, v kateri so trije pevci Bunny Botkin, Gil Gar-field in Dave Piersen, ki je znan tudi kot izredno dober saksofonist. Njihova najbolj znana pesem, ki jo pojejo širom sveta, je »Passion flo-wer». Prav tako lahko omenimo amerikanizirano italijansko popevko «Carina»; vsekakor je njihov program pester in bo naletel na odobravanje vseh, ki jim je ameriški jazz pri srcu. Nastopili bodo še štirje črnci imenovani s skupnim imenom «The Flairs«, ki jih Buck Ram šteje, kot nekakšne naslednike Plattersov. Čeprav življenje te skupine črncev ni dolgo, vendar so se že precej uveljavili in so zelo znani po popevki »She loves the rock«. Večer ameriške moderne glasbe seveda ne bi mogel nositi tega naslova, če bi ne nastopil tudi kak pevec «Rock and rolla«. Videli in slišali bomo kalifornijskega mladeniča Benny Joya, ki pravijo, da hoče posnemati in naslediti slavo kričača Presleyja. Za ljubitelje črnskih pesmi, ki jih pojo v cerkvah, bo nastopila Linda Hayes, ki je sestra enega izmed Plattersov in sicer Williamsa, Glasbeni del bo dopolnjeval še majhen orkester, ki naj bi bil izvežban predvsem v izvajanju pesmi za kričače in se imenuje Ramrooks. Cene so sledeče: 1. sedeži v parterju 800 lir, 2. sedeži po 500 lir, sedeži na galeriji 400 lir. Izredna skupščina športnega društva «Juventina» Upravni odbor športnega društva «Juventina» iz Stan-dreža sporoča, da bo danes 4. septembra ob 20.30 (prvič) in ob 21. uri (drugič) sklican v kinematografski dvorani v Standrežu izredni občni zbor društva, s sledečim dnevnim redom: 1. Pregled dolžnosti. 2. Imenovanje predsedniškega odbora. 3. Izvolitev izvršnega odbora za leto 1959-1960. 4. Razno. Priporoča se čimvečja udeležba. Seja odbora prefekture Predvčerajšnjim zvečer se je pod predsedstvom namestnika prefekta dr. Loricchia sestal odbor prefekture. Na seji so odobrili več sklepov pokrajinske uprave in občinskih uprav v goriški pokrajini. Goriška trgovinska zbornica v Gorici je prejela iz Rima sporočilo, da je poslanec Martino vložil poslanski zbornici predlog za popravilo člena 2 zakona 1502, ki je bil objavljen 17. 10. 1952. Z odobritvijo tega predloga bi se goriški trgovinski zbornici vsestransko in ne samo delno zajamčila finančna sredstva, s katerimi razpolaga danes za upravljanje goriške proste cone. s povečanjem finančnih sredstev bi se namreč olajšalo delo pri razporeditvi. razdelitvi kontingentov proste cone, ki danes v marsičem ovira goriško trgovinsko zbornico, da bi svoja finančna sredstva usmerila drugam, v druge koristnejše svrhe. ——«»----- V soboto na gradu modna revija Prikazani bodo modeli za jesen-zimo V našem mestu res ni prilike, da bi ženski svet izvedel kaj več o modi in še posebej o modnih novostih za nove letne sezone. Doslej lahko preštejemo na prste modne revije, ki so bile v raznih krožkih prirejene večidel na pobudo posameznic. Tokrat pa bo dano vsakomur, da si od blizu ogleda nove jesen-sko-zimske modele in sicer v modni reviji, ki jo prireja nekaj tržaških modnih hiš in «boutiques« v okviru plesne prireditve. Prireditev bo na goriškem gradu v lokalu «Ba-stione Veneto« in sicer v soboto od 21.30 do 3. ure zjutraj; v primeru slabega vremena pa v nedeljo ob istem času. ■: . v mmm. Osmi dan Univerziade 1959 v Turinu Kuznecov (S3B) v peteroboj« najboljši rezultat na sveti V krogli - zlata za Lingnaua,v sablji za Calareseja (It.) - Vsi naslovi v tenisu odd0* Francozu Jauffretu z zmago nad Cehoslovakom Bendo, med posameznicami Rusinji Riazanovi z zmago nad Ceho-slovakinjo Strachovo, v mešanih dvojicah pa Italijanoma Drisaldiju in Ramorinovi. Tehnični rezultati ATLETIKA Peteroboj Skok v daljino; 1. Kuznecov Vpisovanje dijakov v nižjo srednjo in strokovno šolo V nižjo srednjo šolo (gimnazijo) in v strokovno šolo v Gorici se je vpisovanje že pričelo in se zaključi 25. septembra. Za vpis v nižjo srednjo šolo je treba izpolniti vpisno polo, ki jo da tajništvo, ter plačati v tajništvu 800 lir (za šolsko spričevalo, kolek na spričevalu, zavarovanje pri telovadbi in izletu, šolski kino in še drugo); razen tega je treba plačati na pošti: 700 lir za vpis v I. razred, 550 lir za vpis v II. ali III. razred. Poštne položnice se dobijo na tajništvu. Za vpis v strokovno šolo je treba tudi izpolniti vpisno polo ter plačati v tajništvu 600 lir (za spričevalo, zavarovanje pri telovadbi in izletu, šolski kino in drugo). Vsa potrebna pojasnila daje tajništvo. Kino v Gorici CORSO: 16,30: «38. vzpored- nik«. G. Peck. VERDI: 16,30: «Calypso». V ci-nemascopu in v barvah. VITTORIA: 17.: »Dečki s Pa- riolov«. R. Mattioli, A. Pan-naro. CENTRALE: 17.00: »Indijan- ska vojna«. C. Larsen, B. Ebsen. Cinemascope in v barvah. MODERNO: «Teror iz Goldon Westa». TURIN, 3. — Z današnjim dnem je Univerziada ponovno oživela. Zasluga za to pripada kraljici športa ■— atletiki, ki je bila danes prvič na programu in ki je že kar prvi dan postregla z novim neuradnim svetovnim rekordom. Podvig je izvedel sovjetski atlet Kuznecov v peteroboju (Kuznecov je svetovni prvak v deseteroboju) s 4006 točkami, t. j. s 105 točkami več kot je znašal njegov dosedanji neuradni svetovni rekord. (Neuradni zato, ker svetovni rekordi v peteroboju niso veljavni.) Kuznecov je bil izvrsten posebno v dopoldanskih disciplinah v skoki v daljino, v metu kopja in v teku na 200 m, v katerih si je pridobil 235 točk naskoka v primerjavi z njegovim starim rekordom. Popoldne je v metu diska in posebno v teku na 1500 m, ki je njegova ahilova peta, dosegel precej slabše čase, vendar pa mu je velik dopoldanski naskok še vedno zagotovil novo rekordno mejo. Zlato kolajno v drugi finalni atletski disciplini prvega dne je pobral Nemec I.ing-nau v metu krogle. Favorit Madžar Nagy, ki se ponaša z osebnim rekordom 18,16 m, je razočaral in z zanj podpovprečnim rezultatom dosegel drugo mesto. Jugoslovan Radoševič se je uvrstil na 6. mesto v finalu pred cbe-ma Italijanoma, čeprav krogla ni njegova disciplina. V popoldanskih izločilnih tekmovanjih sta bila v teku na 800 m izločena Italijana Fraschini in Paini. Normalni rezultati so bili dosežem v teku na 100 m za ženske, kjer je bila najboljša Italijanka Leone in v teku na 400 m, kjer je Jugoslovan Snajder z 48”8 dosegel drugi najboljši čas za Nemcem Klappertom. V metu kladiva in v skoku s palico so vsi favoriti zlahka dosegli minimalno mero, med njimi tudi Jugoslovani Račič in Bezjak v kladivu ter Kuz-manovič v naliči. Razen atletiKe, je današnji program obsegal tudi tekmovanje v sablji za posameznike ter finalne borbe v tenisu za preostale tri naslove. V sablji je proti pričakovanju osvojil zlato kolajno I-talijan Calarese po dodatni borbi s Poljakom Ochyro, katerega je premagal s 5:2. V tenisu je med posamezniki pripadla zlata kolajna liiiiiiiiiiiiiliiimiiimiiiimililiiiiiiiiiMiiiiiiiittiiimiiiiiliiHiHHiiitiimiimiiiiiHiiiiiiiiiHlliilii Poziv Delavske goriškim šoferjem tovornikov V nedeljo veliko zborovanje vseh prizadetih pri «Zlatem jelenu* Kot smo že javili, se bo v nedeljo 6. septembra vršilo v Gorici širše zborovanje šoferjev, zaposlenih pri gori-ških podjetjih RIBI, GORIZIA-NA, CASTELLANI, DROSSI-SAINA, VRIZ, VENTURINI itd. in kateri vozijo tovornjake na račun omenjenih podjetij. Zborovanje bo določilo nadaljnje smernice protestne akcije prizadetih šoferjev, ki zaman čakajo, da bi njihovi delodajalci upoštevali določila nove delovne pogodbe za šoferje tovornjakov, ki je bila podpisana 23. julija letos in je veljavna za vso Italijo. Njihove upravičene zahteve podpirajo vse sindikalne organizacije, ki so se že udeležile dosedanjih dveh zborovanj. Delavska zbornica v Gorici je zato naslovila te dni nov apel na prizadete šoferje, da se v čim večjem številu udeležijo nedeljskega zasedanja in tako s svojo polnoštevilno udeležbo pripomorejo k čim uspešnejšemu poteku zborovanja, na katerem bodo sprejeti izredno važni sklepi za nadaljnjo akcijo vseh prizadetih. Huda nezgoda kamnoseka Železni drog mu je padel na glavo Včeraj zjutraj so v Villi San Giusto nudili prvo pomoč 58-letnemu kamnoseku Francu Kralju iz Podgore, ki je zaposlen pri podjetju Trevisani v Gorici. Z osebnim avtomobilom so pripeljali ranjenega Kralja z delovišča, kjer je nesrečnežu pri dviganju železnih drogov, padel eden po nesreči na glavo in mu prebil lobanjo ter povzročil hude poškodbe tudi na levem ramenu in levi roki. Poškodbe so bile tako hude, da so ga iz Vil-le San Giusto takoj pripeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer bo Kralj ostal 14 dni na zdravljenju, če seveda ne bo prišlo do komplikacij. (SZ) 7,18 . 845 točk: 2. Stan ga (Šv.) 7,02 . 791; 3. Cianca (Rom.) 6,83 . 734; 4. Radman (It.) 6,61 - 670; 5. Vojtek (CSR) 6,47 - 632; 6. Thomet (Šv.) 6,31 . 590; 7. Paccagnella (It.) 6,19 - 560: 8. Salomon (Nem.) 6.18 - 557 ; 9. Stichnote (Nem.) 6,03 . 520. Kopje: 1. Salomon (Nem.) 74,45 1133 točk; 2. Kuznecov (SZ) 72,79 . 1076; 3. Vojtek (CSR) 66,63 - 892; 4. Radman (It.) 52,74 - 580; 5. Cinca (Romunija) 50,60 - 540 : 6. Thomet (Šv.) 46,39 - 463: 7. Stichnote (Nem.) 43,31 . 409; 8. Stanga (Šv.) 39,15 . 343. 200 m: 1. skupina: 1. Rad- man (It.) 23"7 - 649; 2. Stichnote (Nem.) 24" - 610. 2. sku pina: 1. Cinca (Rom.) 23" j 751; 2. Stanga (Šv.) 23”1 . 736; 3. Vojtek (CSR) 24" . 610. 3. skupina: 1. Kuznecov (SZ) 22”2 . 888; 2. Thomet (Šv.) 23”4 . 691; 3. Salomon (Nem.) 23”9 - 623. Disk: 1. Kuznecov (SZ) 49,50 - 932, 2- Salomon (Nem.) 43,07 - 716, 3. Vojtek (CSR) 37,46 -501, 4. Radman (It.) 33,55 -458 , 5. Thomet (Šv.) 32,91 -442, 6. Cinca (Rom.) 32,67 -436, 7. Stichnote (Nem.) 31,08 . 400, 8. Stanga (Šv.) 30,44 . 386. 1500 m: 1. serija: 1. Stichnote (Nem.) 3'57”9, 2. Stanga (Šv.) 4’25”4, 3. Cinca (Rom.) 4’33”5, 4. Vojtek (CSR) 4’47”2, 5. Kuznecov (SZ) 4’59”5. — 2. serija: 1. Salomon (Nem.) 4’30”4, 2. Thomet (Šv.) 4’35”6, 3. Radman (It.) 4’52"1. KONČNA LESTVICA 1. Kuznecov (SZ) 4006 točk (nov svetovni rekord), 2 Salomon (Nem.) 3530, 3. Vojtek (CSR) 3048. 4. Cinca (Rom.) 2935. 5. Stivhonote (Nem.) 2880. Stanga (Sv.) 2806, 7. Radman (It.) 2681, 8. Thomet (Sv.) 2642. Krogla (kvalifikacije). Kvalifikacijsko mejo 14 so presegli: 1. skupina: Monguzzi (It.) 14,40, Poli (It.) 14,29, Cakani-kas (Gr.) 14,24, Lassau (Fr.) 14.09, Radoševič (Jug.) 14,0t. Izločeni - Van Aarst (Niz.) 13,94, Smezynski (Polj.) 13,92, Park (CSR) 12,77. 2. skupina: Wachowski (Polj. ska) 14,27, Harrison (V. B.) 14,59, Nagy (Madž.) 16,62, Lig. nau (Nem.) 17,33, Lucking (V. B.) 16,53. FINALE 1. Lingnau (Nem.) 17.32. 2. Nagy (Madž.) 17,10, 3. Caka-nikas (Gr.) 16,95. 4. Lucking (V. B.) 16.59. 5. Harrison (V B.) 15.83, 6. Radoševič (Jug.) 15.38, 7. Monguzzi (It.) 15.32. 8. Lassau (Fr ) 1501, 9 Wa-ckowsky (Polj.) 14.30. 10 Van Aarst (Niž.) 14,24. 11. Salem (Lib ) 14,23, 12. Poli (It.) 14,09 TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 20.6 stopinje ob 13.50, najnižja 13,2 stopinje ob 5. uri. Vlage 60 odstotkov. Kladivo (kvalifikacije): Kvalifikacijsko mejo 47 m so presegli: Samosvetov (SZ), Per- lenberg (Nem.), Ansaloni (It.), Zsivoczky (Mad.), Račič (Jug.), Hanamura (Jap.), Goepfert (Nem.), Elorriaga (Sp.), Cri-stin (It.), Rim Dong (Koreja), Payne (Rodezija), Bezjak (Ju. goslavija). Današnji met Zsi-voczky (Madž.) - 60,97 m. 800 m (kvalifikacije): 1. skupina: 1. Holt (V. B.) 1’55”3, 2. Kowalczyk (Polj.) 1’55"5; 3. Haupert (Luks.) 1’55”5; 4. Eg-loff (Šv.) 1’55”6; 5. Vernus (Fr.) 1’57”4. 2. skupina: 1. Kla-ban (Avst.) 2'06"1; 2. Blythe (V. B.) 2’06"1; 3. Bofferding (Luks.) 2’06”2: 4. Raad (Lib.) 2’13”5. 3. skupina: 1. Paini (It.) 1’55’T; 2. Jerzy (Polj.) 1’55”2; 3. Wendline (Fr.) 1’55"9; 4. Lallemand (Bel.) 1’57”. 4. skupina: Fraschini (It.) 2’07"3; 2. Baeyens (Bel.) 2’07”3; 3. Jo-hansson (Šv.) 2’07”4. 5. skupina: 1. Lawrenz (Nem.) 1’53”2, 2. Sudrigean (Rom.) 1’53"4; 3. Salinger (CSR) 1’53”8, 4. Har. der (Šv.) 1’54”2. 6. skupina; 1. Watanabe (Jap.) 2’05"3, 2. Hay_ deche (Nem.) 2’06”1, 3. Regue. 10 (Šp.) 2'06”4. 1. polfinale: 1. Larvrens (Nem.) 1’51"8, 8. Holt (V. B.) 1’51’T, 3. Fraschini (It.) 1’52”1, 4. Jerzy (Polj.) 1’53”8, 5. Wend-lige (Fr.) 1’55”6, 6. Johansson (Šved.) 1'56"2. 2. polfinale: 1. Klaban (Avstrija) 1'50"8, 2. Satanabe (Japonska) 1’51”, 3. Sallinger (CSR) 1'51"9, 4. Sudrigean (Rim.) 1’55”9; 5. Paini (It.) 1’56”4, 6. Haupert (Luks.) P58”8. 3 polfinale: 1. Heydecke (Nem.) 1’51”6, 2. Blythe (V. B.) 1’51”9, 3. Baeyens (Bel.) 1’53”9, 4. Reguelo (Šp.) 1’54”2, 5. Bofferding (Luks.) r56", 6. Kowalczyk (Polj.) 1’56”8. • 100 m (kvalifikacije); 1. sku. pina: 1. Pote (Bel.) 10"8, 2. Penez (Irs.) 10"8; 3. Gjerajesv-ski (Polj.) 11”1; 4. Hofstede (Niz.) 11 ”4. 2. skupina: 1. Kubo (Jap.) 11”, 2. Tahir (Pak.) 11”4, 3. Hayder (Tur.) 11”5, 4. Zeitoun (Lib.) 11"5, 5. Kim (Kor.) diskv. 3. skupina: 1. Berruti (It.) 10"7, 2. Pilaczin-ski (Polj.) 11”1, 3. Ludwig (Luks.) 11 ”2, 4. Iftikhar (Pak.) 11”2. 4. skupina: 1. Railton (V. B.) 11”, 2. Georgopulos (Gr.) 11”1, 3. De Murtas (It.) 11 ”1, 4. Carmo (Port.) 11"7. 5. skupina: 1. Sundermann (Nem.) 10"9, 2. Francsa (Braz.) H”l, 3. Katsibardis (Gr.) 11 ’3, 4. Taylor (V. B.) 11”4. 6. skupina: 1. Caprice (Fr.) 10”9, 2. Reichert (Nem.) 11”1, 3. Osada (Jap.) 11 ”1, 4. Bosi-ger (Šv.) 11”4, 5. Barra (Bel.) 11 ”4. 100 m ženske (kvalifikacije) 1. skupina: I. Leone (It.) 11”8, 2. Načajeva (SZ) 12”1, 3. Kerkova (Bolg.) 12”4, 4. Voss (Nem.) 12"5, 5. Fries (Avstr.) 12”8. 2. skupina: 1. Janiszevvska (Polj.) 12"2, 2, Makarova (SZ) 12”3, 3. Ditkovsky (SZ‘) 12”8, 4. FoUows (V. B.) 12”9. 3. skupina: 1. Capdeville (Fr.) 12”, 2. Fuhrmann (Nem ) 12”3, 3. Mecocci (It.) 12"4, 4. Mason (V. B.) 12”4, 5. Flegel (Avstr.) 1?.”8. 400 m moški (kvalifikacije) 1 skupina: 1. Oberste (Nem.) 48”9, 2. Stadeer (Fr.) 49”, 3. Czapracki (Polj.) 49”7, 4. Ni-sar (Pak.) 50”9. 2 skupina: 1. Trousil (CSR) 49”, 2. Hay (V. B.) 49"5, 3. Pennewaert (Bel.) 49”5, 4. Lud. ka (Polj.) 49”6. 3. skupina: 1. Cheuvart (Bel.) 55”9, 2. Martinez (Šp.) 55”9, 3. Sudrigean (Rom.) 55”9. 4. skupina: 1. K 1 a p p e r t (Nem.) 48"7, 2. Laurent (Fr.) 49”8, 3. Martins (Port.) 52”5, 4. Tawil (Lib.) 54"8. 5. skupina: 1. Manaresi (It.) 49’9, 2. Rancano (Šp.) 51”. 6. skupina: 1. Šnajder (Jug.) 48”8, 2. Fossati (It.) 48”8, 3. Futter (V. B.) 49”6, 4. Sahl (Luks.) 49"9. Skok s palico (kvalifikacije): kvalifikacijsko mejo 3,70 so dosegli: Petrenko (SZ), Schmido (Nem.), Mayer (Nem.), Yasida (Jap.), Van Loo (Bel.), Adar-raga (Šp.), Grunder (Šv.), To. rok (Jug.), Trmal (CSR), Ra-madier (Fr.), Kuzmanovič (Jug.), Chang (Kit.), Keilezevv. ski (Polj.), Balastre (Fr.). SABLJA Izločilne skupine 1. skupina: kvalificirani Ochyra (Polj.) 5, Spiridonov (Bolg.) 5, Palanque (Fr.) 4, Krokov (Nem.) 3; izločeni -Shibata (Jap.), Baumgarten (Jug.), Fernandes (Port.). 2. skupina: kvalificirani Vasin (Jug.) 5, Calarese (It.) Parulski (Polj.) 3, Stoylov (Bolg.) 3; izločeni - Krecier (CSR), Verschoor (Niz.), Gui. juvara (Jap.). 3. skupina: kvalificirani Mendeleni (Madž.) 5, Picchi (It.) 4, Remez (Fr.) 4, Rodri- guez (Port.) 3; izločeni . Sei-fert (Nem.), Martin (V. B.), Schenk (Šv.). 4. skupina: kvalificirani - Szerencses (Madž.) 5, Diakow_ ski (Bolg.) 5, Barowski (Polj.) 4. Leckie (V. B.) 4; izločeni -Azinhais (Port.), Tabuchi (Jap.), Nommensen (Niz.). 5. skupina: kvalificirani Kovacs (Madž.) 5, Benvenuti J (Polj.) 2; izločena ■ I (It.) 4, Mas (Fr.) 4, Stackel-berg (Nem.) 3; izločeni . Branri (Niz.), Leckie (V. B.), (Jerali (Irska). Četrtfinale 1. četrtfinale: kvalificirani -Calarese (It.) 3, Kovacs (Madž.) 3, Parulski (Polj.) 3, Diakovvski (Bolg.) 3; izločeni _ Palanque (Fr.), Rodriguez (Port.). 2. četrtfinale: kvalificirani . Szerencses (Madž.) 4, Oshyra (Polj.) 4, Picchi (It.) 4, Leckie (V. B.) 3: izločeni - Spiridonov (Bolg.), Mas (Fr.), Sta-ckelberg (Nem.). 3. četrtfinale, kvalificirani -Mendeleni (Madž.) 5, Ramez (Fr.) 5, Benvenuti (It.) 4, Va-sin (Jug.) 2; izločeni - Krokov (Nem.). Stoylov (Bolg.). Bo-rovvski (Polj.). POLFINALE 1. polfinale: kvalificirani - Mendeleny (Madž.) 4, Ochyra (Polj.) 3, Diakovski (Bolg.) 3, Benvenuti (It.) 2; izločena -Kovacs (Madž.), Leccie A. (V, B.). 2. polfinale: kvalificirani -Szerencses (Madv.) 5, Calarese (It.) 3, Ramez (Fr.) 3, Parulski !! 31 (Jug.), Picchi (It-)' FINALE 1. Calarese datnem dvoboju z , Ochyra (Polj.) 5’ ,p (Fr.) 5. 4. Parusš' r)| 5. Mendelenyl <*“! j Szerencses (Madz.) ■ j kowskv (Bolg.) z’ nutti (It.) 2 TENIS Posamezniki s Finale za 3. m'5, ijdi bom (CSR) - DrlS forfait. (n, Ji? Finale za 1- fi (Fr.) - Benda (CSB’ 9:7' 6:4>osameznJ Finale za 3. B***-! (It.) - Horcičkova 6:2. (CSH . Ria5 Finale za 1. mest0f'cS!" ----- Strachova( va (SZ) Mešane dv($.V Finale za I. $ no - Drisaldi (I*;),' j;l . Chevallier (Fr.) sit? Finale za 3. m«4* va - Schonborn (v j.j ni - Motta (It-) 6:4, n 11 iiiiii 11 mi n 11 nun iiii miiiiitiiiiiiiiiii mm iiiiMiiiiiMiiu limiti mull,,,l,ll>l Panameriške športne igre Premoč atletov ZD| iz dneva v dan večj Nov svetovni rekord na 100 m metuljček CHICAGO, 3. — Po šestem dnevu panameriških športnih iger so atleti ZDA lastniki velike večine zlatih, srebrnih in bronastih kolajn za odgovarjajoča mesta v posameznih disciplinah. Doslej so dosegli 46 zlatih, 31 srebrnih in 20 bronastih kolajn, kar je precej več kot atleti vseh osta. lih držav skupaj. Vrstni red držav glede na kolajne je naslednji: ZDA 46-31-20, Cile 2-2-1, Kuba 2-2-2, Mehika 2-1-3, Zahodne Indije 2-4-7, Argentina 1-4-2. Brazilija 1-1-0, Panama 0-3-3, Kanada 0-3-8, Venezuela 0-4-2, Peru 0-1-3, Portoriko 0-0-4. Britanska Gvajana 0-0-2. Haiti 0-1-0, Nizozemske Antile 0-0-1, Uragvaj 0-1-0. ps Troskok: Adhem«r (Braz.) 15.90; . (1 moški' 4 x 100 m "‘““"gr); 40"4 (nov rekord ■ ^ 4 x 400 m TT10'^Jirorn in Varglien in Tad trovke. Pr-ed koncern, V,1 časa se je P0p„cCotn’ pri trčenju z Atleti*! i O RIM, 3. —■ top'r»v^j drid je po enak ifl « pred 20.000 gleda^tF ževnem vremenu P zio z 2:1 (1:1)- oagovornl fi STANISLAV B zff' Tiska Tiskarski zaV° predvaja danes 4. t. m. z začetkom ob 1* in prostem barvni film: « piuaicm *-#«*[ v n i mm; VELIKI ROt ) (LA GRANDE RAPINA) Igrajo: Peter Finch, Maureen Svvanson, VLADIMIR RART0L: DVO ITITTTTTfTTTTTTTTTTTTTnTTTTTTTTTTTTTTfTTTnTIITnnfTTTTTITfT^ITnTTTTTTTTn ramentno gestikulirajoč z rokami. Tako sem bil zaverovan v njegovo pripovedovanje, da me je nenadno vprašanje, če se hočem spustiti z njim v zamenjavo znamk, vrglo popolnoma iz ravnotežja. Priznal sem mu, da jih imam veliko izbiro ra razpolago. I. Nekaj mesecev sem živel v Parizu samotno življenje. Knjižnica, univerza, včasih teater ali koncert in nekaj prijateljev — tako so mi potekali dnevi. Užival sem skromno podporo. Moral sem biti ekonomičen Nekoč sem po naključju zašel v veselo mednarodno družbo in z njo sem treščil nenadoma v veliko življenje. Kakor elektriziran sem bil ves. Denar sem kmalu zapravil, zapletel sem se v dolgove in hočeš nočeš — stm moral iskati izhod. Ko sem odhajal iz domovine, sem se bil založil s precejšnjim številom jugoslovanskih znamk, med njimi tudi z nekaj dragocenimi. Spočetka sem jih bil skušal prodati v dveh ali treh trgovinah. Vendar sem jih obdržal, ker so mi zanje ponu- jali zelo nizko vsoto. Sedaj sem se zopet spomnil nanje. Toda znanci, katerim sem govoril o njih, so mislili le na zabavo. Vse drugo jim je bila deveta briga. V «Dancingu» me seznanijo nekega dne z mladim Ka-nadcem. Bil je potomec nekdanjih francoskih izseljencev, vendar ni njegova zunanjost v nidemer izdajala tega porekla. Bil je slok, izrazitega, zagorelega obraza in živih, sivih oči. Spominjal me^ je, ne vem prav zakaj — naših planincev. Zelo sem se začudil, ko so mi povedali, da '■ je zdravnik in oa prakticira v neki pariški kliniki za živčne bolezni. Obvestiti so ga bili morali že o meni. Kajti takoj je zasukal pogovor na duševne bolezni, o katerih je vedel povedati mnogo zanimivega. Govoril je z ognjem, tempe- V naslednjem trenutku mi je bilo že žal, da sem se bil dal tako presenetiti. Po čudnem smehljaju, ki mu je zaigral okrog usten, sem bil namreč spoznal, da je bržčas nameraval nekaj meni nevarnega. »Obiskal vas bom,« je dejal in mi izročil posetnico. Kaj sem hotel? Moral sem mu dati tudi jaz svojo. Potem sva nadaljevala pogovor o psihopatologiji. Nisem mu sledil več s prejšnjo pozornostjo. Kajti za njegovimi besedami sem slutil popolnoma drugačen namen. Zdelo se mi je, ko da se hoče prikrasti v moje zaupanje. Bil sem na straži. Nekaj drznega, naskakoval-nega je bilo v njegovem obnašanju. Ko da je v njem še nekaj one pustolovske krvi, ki je b'la pognala nekoč njegove pradede preko »velike luže«. V primeri z njim sem se čutil nerodnega in okornega. «Jutri pridem k vam; kdaj vas dobim doma?« je padel zdajci vdrugič iz tira. «Francoske kolonije imam; znamke velike vrednosti. Ali imate katalog?« «Nimam ga.» »Tedaj bom svojega prinesel.« »Natančno sem čutil, da mu ne gre za navadno zamenjavanje znamk, kakor je običaj med filatelisti. Izkoristil bi me rad, mi je prišlo na misel. Nemara pozna kupca, ki bi mu moje znamke drago plačal. »Imate francoski katalog?« stm ga vprašal. »Francoskega. Morda se bojite, da je cena francoskim kolonijam v njem previsoko naznačena, ker bi jih naši trgovci radi čim dražje prodali v inozemstvo? Dobro. Računala jih bova na polovico. Videli boste, da se bova sporazumela.« »Opozarjam vas, da mi gre predvsem za prodajo,« sem mu pojasnil. «Tako?» se je začudil nekam narejeno »Torej niste zbiratelj? To pojde teže. Sicer pa imam tudi nekaj de- narja na razpolago. Jutri zjutraj me pričakujte.# «Nimam časa.# «Torej šele popoldne?« Kam se mu je tako mudilo? Morda je pa bila ta naglica le spretna diplomacija? Qdločim se, naj bo, kar hoče. »Popoldne ob treh.« * * * Prihodnje jutro sem obiskal več trgovin z znamkami. Ogledal sem si cenike in kataloge. Nemških niso imeli. Pač pa sem si prepisal iz angleških in italijanskih vrednost francoskih kolonialnih znamk. Tudi po doktorju iz Kanade sem vprašal. Nikjer ga niso poznali. Prišel je točno ob treh. Videti je bil vesel in živahen; oči so se mu svetile kakor risu. Odložil je nekam staromodno, s srebrom okovano palico, potegnil iz žepa katalog in nekaj zavojev /. znamkami ter sedel k mizi. Gospodinja nama je prinesla črno kavo; prižgala sva si cigareto in se začela pogajati. , «Poglejte ceno v katalogu,« je dejal in mi začel razkazovati bogato izbiro francoskih kolonialnih znamk. «V vaši domovini napravite z njimi lahko sijajno kupčijo. Kaj hočete s svojimi? Sami veste, kako težko jih je spraviti v de-rar tu. Pri vas doma pa ni zanje zanimanja.« V nedeljo bomo začeli objavljati v podlistku roman «MRZLI ZNOJ) ki sta ga napisala franc. pisatelja Boileau in Narcejac. Roman je napeta zgodba o prečudni, blazni ljubezni. Posnet je bil na filmski trak pod imenom «Vertigo» (Vrtoglavica), oziroma «Živela je dvakrats, v režiji Alfreda Hitchcocka s Kim Novakovo in Jamesom Ste-ivartom v gla vnih vlogah. «Tako cenijo Angleži in Italijani vaše znamke,« sem mu odvrnil in pokazal svoje jutranje beležke. Nasmehnil se je. Najbrž ga je moj sistem presenetil. «Včeraj sem vam bil že povedal, da bom svoje znamke računal pri zamenjavi le po polovični ceni iz kataloga.« «Toda meni ni do zamenjavanja.# «Kaj mislite, da vam bo kdo plačal vaše znamke v polni vrednosti, če zahtevate zanje denar?« »Vi se zanimate za moje, ne jaz za vaše.« »Dobro. Pokažite, kaj imate.« Začel si je ogledovati mojo zalogo. Zraničljivo se je smehljal, ko je videl cele kupe prav navadnih. «Vse to ni vredno pet frankov.« «Pustite torej.# «Te so boljše,« je dejal, ko je prišel do prvih jugoslovanskih izdaj, katerih sem imel cele serije. V nizki sobici se je začel nabirati dim. Kadila sva kakor Turka, cigareto za cigareto. Vzdušje je postalo vprav kavarniško. Tedaj je zagledal slovenske in druge znamke izza prevrata. Tudi te v popol-nh serijah. Za hip so se mu zaiskrile oči, kakor ujedi, ki je bila opazila plen. Toda v licu se mu ni zganila nobena poteza. Samo žile ob sencih so se mu napela, ko je potegnil iz žepa pinceto in si začel skrbno ogledovati komad za komadom. ne veste. Jaz d'V AlC VCSIC, -g 1» || zanje petino, t0 eI) ikov, skoraj s. liko kot trgovca, K vam dam v de ^s|til> / vico pa v in**”' J , nijah, po k»uč-se bila včeraj d°” flPJ Posmejal sem s ž ne bo kupčija* znamke in j'*1 Pozorno sem zasledoval vsako njegovih kretenj. Ce je manjkal znamki le zobek, jo je zavrgel. Ostale je zlagal na kup, ki se je vidoma večal. Ves čas je molčal. Odprl je katalog in si začel iz njega izpisovati cene iskanim komadom. Ko je končal, je začel intenzivno računati. Pri tem mu je postalo tako vroče, da si je moral zrahljati ovratnik. Potem mi je pokazal vsoto Bilo je okrog t;soč frankov. prejšnje mesto. Niti besedice n jgti J cel je zopet 6 jjg i* J dragocene. ZbrR ^i y(* cejšnje Število ‘ ^ ponudil deset vč' J brati še pet n'*°i V “D** Nato jih je shra ,efi f «Nisem prista 1. . j in mu naglo iztr*.. iS*1 m1'. «Kaj?» je vzrop«!* kupčija v mojo jih- ^ »Vseeno. Ne da^e je.«ji «Pokažite jih.* '"\ sil in že je začel » ... hove cene po haJ čunal je še ?/e L ^ ‘ , v, ,10*•‘Vi Popil je kavo in _. Tolika je vrednost po šem — francoskem logu. V trgovinah jih dajajo za tretjino cene, [•ujejo pa za devetino. Lahko se sami prepričate, če še dejal: na-kata-pro-ku- terih svojih. Ko .j ujemali, je P°rI /nJ ifi* _.rnie i* 0 j' esetak in svoj- j e «Vse to za vase’ ne • / »Uničujem se. Ce^ ide*. _„rc*' mete, bom vi' imeli ves čas z* (Koo1 ec