NASA TEMA
KRONIKA
Otroci in finančna pismenost str. 12-13
Razkrita trgovina z ljudmi
na Žalskem str. 14
TV SPORED
Boštjan Romih
mbienti - prihaja jubilejna, stota oddaja!
no ■o
-СЛ
■m
■in im
lo
-r-Sr-
Tednik za Savinjsko regijo / št. 11/ Leto 75 / 12. marec 2020 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik
Koronavirus med paniko in brezbrižnostjo
Medtem ko naj bi število okuženih z novim virusom na Kitajskem upadalo, pri nas raste. Žal se kažejo tudi nespoštovanje navodil, pretirana panika, a tudi popolna brezskrbnost ljudi. Nekateri menijo, da so ukrepi države prepozni, prehudi, nekateri, da so pretirani. Toda, to je čas, ko bi morali stopiti skupaj. Kdaj, če ne zdaj? Zdravje je največja vrednota. str. 2-3, 4, 38-39
Foto: GrupA
PRILOGA

Prijetno branje!
2
AKTUALNO
ZADETKI
»Ljudje ne smejo biti panični. Zadeve so v bolnišnici pod nadzorom.«
Franc Vindišar, strokovni direktor celjske bolnišnice
»Ena od težav je, da se veliko ljudi vozi na delo v Ljubljano, zato bi morali Slovenijo malo decentralizirati, ker ni več normalno, da se vsi vozijo samo v Ljubljano.«
Miloš Rovšnik, izvršni direktor GIZ za železniški tovorni koridor Alpe-Zaho-dni Balkan
»Posebej ponosen sem, da lahko mladim na informativnem dnevu ponudim znanje, štipendijo in delodajalca, ki ga bo kasneje zaposlil. Tega v časih mojega šolanja ni bilo.«
Iztok Leskovar, ravnatelj Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje
»Če nas človek izbere za zaupnika, ne smemo zamuditi tega trenutka. Morda se ne bo hotel nikomur drugemu zaupati nikoli več. Ko poslušamo njegovo pripoved, ne smemo izražati nikakršnega dvoma vanjo.«
Maja Plaz, predsednica društva SOS-telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja
»Ugotovila sem, da je klostebol vame prišel s predpisanim zdravilom. To je bilo v času zdravljenja ginekoloških težav.«
Martina Ratej, slovenska rekorderka v metu kopja
ČETRTEK 1	1 PETEK
уГ 19 * 4	11 o1
SOBOTA I	1 NEDELJA
✓ 13 11	f \\ / io -Al -2
O
Cn
a. <
Ljudi, ki ne upoštevajo navodil, je možno tudi kaznovati
Koronavirus spreminja svet
V Sloveniji so do srede, do 13. ure, potrdili 47 primerov okužb s koronavirusom, zdravstveno osebje je izvedlo že več kot 1.643 testiranj. Značilnost slovenskih primerov je predvsem neupoštevanje pravil. Nekateri okuženi so vkorakali v zdravstvene ustanove, čeprav so navodila jasna za vse. Čeprav predstavniki ministrstva na novinarskih konferencah niso znali jasno pojasniti, za kakšne kršitve gre pri takšnih primerih, že bežen pregled kazenskega zakonika pokaže, da ima Slovenija za takšne primere že vrsto let jasno kazen.
SIMONA SOLINIC
V Kazenskem zakoniku je člen, ki jasno opisuje kaznivo dejanje, opredeljeno kot »prenašanje nalezljivih bolezni«.
Ta člen navaja: »Kdor ne ravna po predpisih ali odredbah, s katerimi pristojni
fo,

Kako je po svetu?
In medtem ko v Sloveniji vladajo skoraj izredne razmere, je na drugem koncu sveta kitajski predsednik Xi Jinping prvič obiskal Wuhan, žarišče izbruha novega koronavirusa. In to je za mnoge dober znak. Na svetu je več kot 119 tisoč okuženih, več kot štiri tisoč mrtvih, več kot 66 tisoč ljudi je ozdravelo.
V zadnjih tednih na
organ odredi pregled, razkuženje, izločitev bolnikov ali druge ukrepe za zatiranje ali preprečevanje nalezljivih bolezni pri ljudeh, in s tem povzroči, da se nalezljiva bolezen razširi, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.« Če kdo to dejanje stori iz malomarnosti, je predvidena globa denarna kazen ali zapor do šest mesecev. Če ima takšno dejanje za posledico smrt, je kazen do osem let zapora.
kot 10.000. Karantena države je pognala ljudi v trgovine, ki so lahko odprte, dokler so kupci med seboj oddaljeni najmanj meter. Zaprte so vse izobraževalne ustanove v državi. Odpovedani so vsi športni dogodki. Restavracije in lokali so lahko odprti le omejeno. Ni pa ustavljen javni promet v mestih, prav tako ne mednarodni železniški in letalski promet.
V Sloveniji med 8. in 20. uro vsak dan deluje klicni center za pomoč prebivalcem pri iskanju informacij v zvezi s koronavirusom. Gre za brezplačno telefonsko številko 080 14 04.
Virus je dosegel že več kot 110 držav. Kljub upadu števila okuženih na Kitajskem je Svetovna zdravstvena organizacija sporočila, da obstaja verjetnost za razglasitev pandemije, a kljub temu v organizaciji upajo, da jo bo svet obvladal. Ukrepe je poostrila tudi sosednja Avstrija, ki je odpovedala vse letalske
tajskem sicer beležijo upad števila okužb, zaradi česar mnogi upajo, da se bo podobno zgodilo sčasoma tudi pri nas.
Italija, ki je od torka v popolni karanteni, je dosegla vrhunec števila okužb v zadnjem tednu. Okuženih je več
polete v se-vernoitalijan-ska mesta ter nočne hitre vlake v Milano in
Strokovni svet za konkurenčno in stabilno poslovno okolje je v začetku tedna z gospodarskim ministrom Zdravkom Počivalškom do-rekel ukrepe za zmanjšanje posledic izbruha novega koronavirusa na gospodarstvo. Ukrepi so vredni skoraj milijardo evrov. Cilji ukrepov so zagotavljanje likvidnosti podjetij, pomoč pri ohranjanju delovnih mest ter pri že začetih promocijskih dejavnostih, zmanjšanje nastale škode ter zagotovitev, da se ne bo poslabšal položaj podjetij na trgu.
Benetke. V Avstriji se je zdaj okužilo več kot 200 ljudi. Nove okužbe odkrivajo tudi v Srbiji in na Hrvaškem. Da je to čas, ko sta pomembna solidarnost in sodelovanje, so izpostavili tudi v Evropskem parlamentu v Bruslju, čeprav je bilo mogoče tam slišati tudi kritike na račun nekaterih držav in dosedanjih ukrepov Evropske unije.
»V teh dneh opažamo povečano število oglasov, ki ponujajo zdravila ali preventivne učinkovine kot zaščito pred okužbo. Prav tako smo zasledili ponudbo različnih preventivnih pregledov. Ne zaupajte posameznikom ali družbam, ki ponujajo nepreverjene izdelke in storitve. Tovrstne oglase prijavljamo tržnemu inšpektoratu, ob tem pa pozivamo tudi vse ostale, naj ravnajo enako,« so sporočili iz Nacionalnega inštituta RS za javno zdravje.
Odredba o prepovedi zbiranja na javnih prostorih zaprtega tipa v Sloveniji zdaj velja za prireditve, na katerih je več kot sto oseb. Inšpekcija bo na terenu izdajala odločbe kršiteljem. Ta odredba ne velja za trgovska središča, kjer se dnevno zadržuje več sto ljudi. Zato na zdravstvenem ministrstvu priporočajo ljudem, naj se v trgovskih središčih vedejo skrajno samozaščitno in naj upoštevajo varnostno razdaljo 1,5 metra. Hkrati naj ne uporabljajo nakupovalnih vozičkov, če niso razkuženi, ampak naj se poslužujejo nakupovalnih vrečk.	Vsi, ki so zaradi suma koronavirusa v karanteni in so v delovnem razmerju, potrebujejo odločbo o karanteni, na podlagi katere bodo upravičeni do polovičnega povračila plače. To bo plačal delodajalec. V pripravi je tudi interventni zakon, po katerem bo država pokrila 40 odstotkov stroškov bolniškega staleža. Ko bo zakon sprejet, bodo ljudje, ki bodo imeli odločbo o karanteni, dobili 90 odstotkov plače. Velja za tiste zaposlene, ki nimajo pogojev, da bi svoje delo opravljali od doma.
	
	
AKTUALNO
3
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je zaradi stanja v državi že pred dnevi vsem domovom za starejše predlagalo, naj takoj uvedejo popolno prepoved obiskov.
Ukrepi Sveta za nacionalno varnost v Sloveniji:
Uvedba sistema merjenja telesne temperature na Letališču Jožeta Pučnika pri potnikih, ki pridejo v Slovenijo, in kontrola potnikov na kopenski meji z Italijo.
Vsi potniki, ki bodo prečkali mejo s Slovenijo, bodo s SMS-obvestilom obveščeni o zaščitnih ukrepih.
Vsem gospodinjstvom v Sloveniji bo Pošta Slovenije razdelila letake z navodili o ukrepanju v zvezi s koronavirusom.
Vsi športni dogodki in druge prireditve, na katerih je več kot 500 ljudi, se izvajajo brez gledalcev. Med njimi tudi Pokal Vitranc in smučarski skoki v Planici.
Uvedena je začasna prepoved letenja v Italijo, Južno Korejo, Iran in na Kitajsko ter pristajanja letal iz teh držav.
Ministrstvo za finance je sprostilo proračunske rezerve za nabavo osebne zaščitne opreme resorjem, ki bodo izvajali javno naročanje za potrebe sedanjih razmer.
Slovenija se se bo pridružila evropskemu javnemu naročilu nabavi 500 tisoč kosov zaščitnih mask.
Splošno zapiranje šol in vrtcev zaenkrat še ni predvideno, lahko pa do tega pride ob večjem pojavu okužb na posameznem območju.
Najbolj drastični ukrepi so na območju Metlike, Novega mesta, Črnomlja in Bele krajine, kjer so prekinjene vse preventivne dejavnosti tamkajšnjih zdravstvenih domov ter Splošne bolnišnice Novo mesto, kjer so odloženi vsi nenujni specialistični pregledi. Na teh območjih velja tudi poziv za delo od doma.
Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij je o preventivnih ukrepih in protokolih ravnanja obvestila svoje zaposlene in zaprte osebe. Do nadaljnjega v zaporih velja omejitev obiskov skupin v zavodih (npr. obiskov študentov). Nenujni zdravstveni pregledi zaprtih oseb bodo v skladu z možnostmi prestavljeni. Povsod velja tudi prošnja svojcem, naj ne prihajajo na obisk, če imajo bolezenske znake.
Slovenska škofovska konferenca je pozvala vse duhovnike in vernike k spoštovanju vseh preventivnih nasvetov. Glede na Odredbo o prepovedi zbiranja na javnih prostorih zaprtega tipa, ki velja, če je zbranih več kot sto ljudi, maše niso težava. Zato se verski obredi lahko nadaljujejo. Pri tem so v Cerkvi sklenili, da pri pozdravu miru duhovnik in verniki opustijo stisk roke in da verniki obhajilo prejemajo samo na roko. Omenjena odredba ne velja za manjše lokale, zasebne dogodke, poroke in pogrebe.
Javno življenje (bo) začasno zamrlo
Po drugi odredbi ministra za zdravje Aleša Šabedra o prepovedi izvedbe javnih dogodkov in prireditev, kjer je pričakovan obisk več kot 500 ljudi na prostem ter več kot sto ljudi v zaprtih prostorih,
so kot po tekočem traku tudi na Celjskem sledile odpovedi oziroma prestavitve številnih kulturnih prireditev. Športne in nekatere druge dogodke, na primer kinopredstave, bodo organizatorji izvajali na prilagojen način, da bodo zadostili zahtevam uredbe. Med večjimi kulturnimi dogodki najbolj odmeva prestavitev tradicionalnih Dnevov komedije, ki bi se morali začeti včeraj zvečer, med poslovnimi pa prestavitev pomladnih sejmov na Celjskem sejmu.
V	Gledališču Celje so festival Dneve komedije prestavili, pri čemer so sporočili, da bodo vsem, ki so že kupili vstopnice, vrnili denar. Nov datum še ni določen. Prav tako so odpovedali vse predstave na velikem odru, še naprej pa bodo izvajali predstave na malem odru.
V	šolah in vrtcih za zdaj delajo kot običajno. Dve srednji šoli sta prestavili maturantska plesa, ki bi morala biti ta konec tedna. 15. maja bodo tako plesali dijaki Gimnazije Celje - Center, dan kasneje Srednje zdravstvene šole Celje.
V	skladu z vladnimi ukrepi sta vse večje dogodke odpovedala oba celjska muzeja. V Pokrajinskem muzeju Celje so tako odpovedali javna vodstva po stalnih in občasnih razsta-
vah ter otroške ustvarjalnice. Muzej ostaja odprt za posameznike in manjše skupine do največ 30 oseb. V pokrajinskem muzeju so tudi odpovedali za konec marca načrtovan mednarodni arheološki simpozij, ki so ga nameravali izvesti v prostorih muzeja.
V	Muzeju novejše zgodovine Celje so odpovedali načrtovano odprtje in praznovanje ob 25-letnici otroškega muzeja. Herman Lisjak bo tako praznoval v ožjem družinskem krogu, razstava Več kot barve bo na ogled za posameznike in manjše skupine (do enega razreda).
Tudi v Osrednji knjižnici Celje so sprejeli odločitev, da do konca meseca prekinejo izvajanje vseh dogodkov, otroških predstav, predavanj in dejavnosti univerze za tretje življenjsko obdobje. Načrtovane izobraževalne programe in druge odpovedane dogodke bodo izvedli, ko se bodo zdravstvene razmere umirile.
Iz Zavoda Celeia Celje, ki je tudi velik ponudnik številnih kulturnih dogodkov, so sporočili, da razmere skrbno spremljajo in da bodo ravnali v skladu z usmeritvami pristojnih organov, prav tako so k takšnemu ravnanju pozvali organizatorje prireditev. O odpovedi dogodkov bodo obiskovalce pravočasno obveščali po svojih kanalih.
V	Hiši kulture Celje so nam povedali, da v času veljavne omejitve nimajo napovedanih dogodkov. Občinstvo v okviru programa Ambasador kulture so obvestili, da prireditve odpadejo, da pa si lahko še vedno ogledajo razstave, ki so ta mesec del vsebin Ambasadorja.
Prilagojeno izvajanje kinopredstav v Cineplexxu
Iz podjetja Cineplexx, ki ima svoje dvorane tudi v Celju, so sporočili, da bodo število obiskovalcev v vsaki dvorani omejili na največ sto. V prodaji so vstopnice za vsak drugi sedež, da se lahko zagotovi primerna razdalja med obiskovalci. Poleg tega bo filmski spored pripravljen tako, da bo med posameznimi predstavami v
Celjski kulturnici. V območni enoti JSKD tako prihodnji teden v Celjskem domu ne bodo izvedli območne revije plesni skupin V plesnem vrtincu, prav tako so na 20. maj prestavili zaključno prireditev 33. Roševih dni, ki jo v skladu pripravljajo v sodelovanju z OŠ Frana Roša in revijo Mentor.
Na podoben način o odpovedih prireditev in dogodkov sporočajo javni zavodi ter drugi organizatorji iz ostalih občin celjske regije. Priporočljivo je, da obiskovalci spremljajo obja-
Nekatere državne ustanove pozivajo občane, naj se pri urejanju zadev zaradi zmanjševanja možnosti prenosa koronavirusa poslužujejo alternativnih poti, brez osebnega stika. Inšpektorat RS za okolje in prostor prosi vse, ki bi radi dali prijavo ali pobudo za obravnavo neke zadeve, da to storijo pisno, po elektronski pošti ali po telefonu najbližje območne enote inšpektorata. Tudi v nekaterih bankah so svoje komitente pozvali, naj se čimbolj poslužujejo elektronskih poti poslovanja.
različnih dvoranah več časa in se tudi v preddverjih ne bo naenkrat pojavila prevelika množica ljudi.
Tudi v Mestnem kinu Metropol v Celju bodo ogled predstave omogočili samo stotim gledalcem, sicer pa predstave predvajajo po ustaljenem programu.
Predstavitev plesnega vrtinca in zaključne prireditve Roševih dni
V območnem javnem skladu za kulturne dejavnosti (JSKD) so prav tako do vključno 22. marca odpovedali vse prireditve in izobraževanja, ki jih pripravljata JSKD in Zveza kulturnih društev Celje. Prav tako do takrat ne bo nobenih prireditev in izobraževanj v
ve organizatorjev prireditev na njihovih spletnih straneh, kjer seznanjajo o datumih, načinih izvedbe in odpovedih prireditev. To v sporočilih, ki jih prejemamo v uredništvo, navajajo tudi organizatorji.
ROBERT GORJANC
Peter Zupanc (v rumeni majici) s Kitajske sporoča, da se razmere postopoma vendarle umirjajo.
skem o
Na Kita se števi okuženih vztrajno niža
S Kitajske se nam je ponovno oglasil naš stalni sodelavec Peter Zupanc, ki poroča o dogajanju v zvezi s koronavi-rusom v državi, iz katere se je zloglasni virus razširil po vsem svetu. Iz žarišča zdravstvene krize, ki je zajela ves svet, še naprej prihajajo spodbudne novice.
»Pri nas smo že približno mesec in pol v karanteni. Na Kitajskem se število okuženih z novim virusom vztrajno manjša. V Nanningu nismo imeli novega primera že 16 dni, v celotni avtonomni pokrajini 13 dni. A kljub temu nepotrebno odhajanje v množico ni zares spodbujano. Večina industrije je v pogonu, a mnogi druge panoge niso, šole so še vedno zaprte. Kot je še dejal Peter, ponekod pouk poteka po internetu, ponekod bodo izpiti kasneje, tudi slavni srednješolski izpit, »gaokao«. »Pravzaprav je občutek, kot da je celotno življenje na gumbu za premor. Seveda to že povzroča težave v ekonomiji: veliko malih podjetij je ali bo propadlo. A drugače ne gre, človeška življenja so pred ekonomijo,« je še poudaril Peter Zupanc.
»Na Kitajskem je približno 0,58 odstotka ljudi okuženih, v Evropi 0,13 odstotka. Ko se je virus pri nas hitro širil in je bilo največ ljudi v karanteni, torej konec januarja in v začetku februarja, je bilo na Kitajskem uradno število okuženih na dan približno 2 tisoč do 2.500. V Evropi je bilo v začetku tedna v enem dnevu približno 3 tisoč okuženih. Te številke niso nujno natančne, a s precej verjetnosti je mogoče sklepati, da se v Evropi virus širi najmanj tako hitro kot na Kitajskem, morda celo hitreje. Morda je Evropa zdaj v tistem obdobju, ko smo bili na Kitajskem povsem zaprti in se potem virus ni več širil,« je Peter Zupanc še primerjalno preigraval nekaj številk o pojavu koronavirusa na Kitajskem in v Evropi.
Življenje v Nanningu se normalizira le počasi, opaža, da se več ljudi nahaja zunaj, a dodaja, da če ni posebnega razloga, da bi ljudje šli ven, raje ostajajo doma. Maske še vedno nosijo, pri izhodu iz stanovanjske skupnosti je nadzor skoraj povsem pojenjal. Temperatura zraka pri njih na jugu Kitajske narašča, trenutno je približno 30 stopinj. Upajo, da bo visoka temperatura pomagala pri umiritvi virusa. Če ne, bodo čez 14 dni spet morali poročati o okužbah.
»To je nekaj, česar si zares ne želimo. Tudi zato zdaj Kitajska tujce, ki pridejo na Kitajsko, sprejema v štirinajstdnevno karanteno, ta je nujna zaradi preventive. Ko berem novice iz ostalega sveta, se mi zdi, da stroka dopušča, da se okužbe odkrijejo, šele potem sledi odziv. A pomembno je preprečiti širjenje virusa,« je še poudaril Peter Zupanc.
RG, foto: lastni arhiv PZ
novi tednik
Obvestilo
Zaradi računovodske sledljivosti prodaje in enakopravne obravnave bralcev Novega tednika vas obveščamo, da se bo mesečna naročnina časopisa Novi tednik od 1. 3. 2020 obračunavala po ŠTEVILU IZDANIH IZVODOV ČASOPISA V TEKOČEM MESECU in ne pavšalno, kot je bilo doslej.
Hvala za razumevanje.
Medijska hiša NT & RC
4
GOSPODARSTVO
Proizvodnja v podjetjih (še) ni motena, za zaposlene marsikje že veljajo zelo strogi ukrepi
Nič potovanj v tujino in nič obiskov tujih partnerjev
Panike ni, dosedanja in predvidena škoda zaradi posledic širjenja koronavirusa še ni znana, podjetja svoje poslovanje prilagajajo spreminjajočim razmeram na trgu. Tako bi lahko na kratko povzeli tudi trenutno stanje v gospodarstvu celjske regije. Največ težav ima za zdaj turistična dejavnost. Iz laške Ther-mane na primer že poročajo o izpadu prihodka. So pa v številnih podjetjih odpovedali vse večje dogodke in poslovne obiske ter za svoje zaposlene uvedli stroge ukrepe za preprečevanje širjenja novega virusa.
JANJA INTIHAR
Da posebnih težav pri poslovanju za zdaj nimajo, so povedali tudi člani skupščine Regionalne gospodarske zbornice Celje, ki so se v ponedeljek zbrali na letni seji. Manjkala sta samo predstavnika dveh podjetij, ki sta del velikih mednarodnih korpo-racij. Vodstvi obeh korpora-cij sta namreč sprejeli zelo stroge ukrepe, ki med drugim zaposlenim prepovedujejo udeležbo na sestankih, ki niso nujni. Vse dogodke v prihodnjih tednih je za nedoločen čas prestavila tudi celjska gospodarska zbornica. »Moramo biti odgovorni, ne smemo se delati, kot da se nič ne dogaja,« pravi direktor zbornice Drago Polak.
Pogovori po Skypu
in videokonference
Iz podjetja BSH Hišni aparati, kjer za zaposlene veljajo strogi preventivni ukrepi, sporočajo, da proizvodnja pri njih trenutno ni motena, pri čemer se z razporejanjem znotraj tovarne dnevno prilagajajo razmeram. Nazarsko podjetje 10 do 15 odstotkov sestavnih delov za svoje aparate kupuje pri dobaviteljih na Kitajskem. Posledice zastojev proizvodnje pri njih zagotovo bodo v prihodnjih mesecih, pravijo v BSH, čeprav kitajski dobavitelji spet delajo in zato v Nazarjah pričakujejo, da se bodo do sredine marca razmere izboljšale. Tako kot s Kitajci dnevno usklajujejo posle tudi s svojimi italijanskimi
dobavitelji, ki predstavljajo 3 odstotke vseh dobav podjetja. Ob tem v BSH poudarjajo, da imajo trenutno na zalogi zadostne količine aparatov, zato izpadov pri dobavi svojih izdelkov končnim kupcem ne pričakujejo.
Zaradi širjenja koronavirusa so v BSH do 15. aprila
odpovedali vse večje dogodke, prestavili so tudi vse že napovedane obiske s sedeža skupine v Münchnu. Do sredine aprila so odpovedali tudi vsa poslovna potovanja na Kitajsko in v Italijo ter obiske iz obeh držav, preklicali so tudi vsa nepomembna poslovna potovanja s Tajvana, Hongkonga, Macaa, Singa-purja, z Japonske, iz Južne Koreje in Irana. Preklicali so obiske vseh sejmov, nujna poslovna potovanja so možna le ob predhodnem posvetu z zdravnikom. Da bi bilo delo čim manj moteno, v nazar-skem podjetju sestanke s svojimi poslovnimi partnerji in sodelavci opravljajo na daljavo, s pomočjo sistema Skype in z videokonferenca-mi. Zaposleni v režiji lahko, če želijo, delajo od doma.
Marca do 30-odstotni izpad prihodka
V laški Thermani zaradi širitve koronavirusa v Sloveniji in državah, od koder prihajajo njeni gosti, ta mesec beležijo
odpovedi rezervacij. Predvsem gre za odpovedi italijanskih gostov, ki so sicer v Ther-mani po številu tujih nočitev na prvem mestu. Trenutno
ocenjujejo, da bodo v marcu v primerjavi z enakim lanskim obdobjem imeli 25- do 30-od-stotni izpad prihodkov. Kako bo naprej, je trenutno težko oceniti, pravijo v Thermani, saj je vse odvisno od poteka dogodkov. Če se razmere ne
bodo umirile, bo seveda izpad dohodkov večji. V prvih dveh mesecih so sicer v laškem zdravilišču imeli dober obisk, ustvarili so več prihodkov kot
v enakem obdobju lani. Zaradi ukrepov vlade je v Thermani na »udaru« tudi kongresni turizem, saj so mnogi organizatorji kongresov dogodke prestavili na kasnejše mesece.
Sicer so v laški družbi na morebitno poglabljanje težav, povezanih z novim virusom, dobro pripravljeni. Povedali so, da so že sicer visoke higienske protokole dodatno poostrili, kar velja tako za zaposlene kot za goste. Delovne procese vsak dan prilagajajo spremembam zasedenosti, vendar do zdaj še nikogar niso poslali na čakanje. Zaposlene razporejajo na dopust, če jim
ga je še ostalo kaj od lani, ali ti koristijo nadure, ki so jih opravili v preteklih mesecih v času največje zasedenosti zdravilišča.
Dobave so
nemotene, mirijo v
Tušu
Širjenje koronavirusa in razglasitev karantene za celotno Italijo, od koder trgovska podjetja v Sloveniji uvažajo veliko hrane, med ljudmi povečujeta tudi strah, da bodo motene oskrbovalne verige. V celjskem Tušu mirijo, da imajo na zalogi dovolj izdelkov in da se bodo tudi v prihodnje trudili, da bodo njihove trgovine ustrezno založene. Dobave v njihovo glavno skladišče so nemotene, pravijo, in za zdaj ne zaznavajo težav. Ker sodelujejo z različnimi dobavitelji, imajo pripravljene rešitve za primere, če bi na določenem območju prišlo do težav.
Poleg vrste zaščitnih ukrepov zaradi možnosti okužb, ki veljajo tako za zaposlene kot za obiskovalce njihovih trgovin, so v Tušu posebne ukrepe sprejeli tudi za svoje logistično središče. Pri razkladanju imajo prednost tovornjaki, ki prihajajo s potencialno rizič-nih območij, voznikom pa so namenili poseben prostor, ki ga ves čas razkužujejo.
V Gorenju maske, v Tešu termokamera
V Gorenju so za preprečitev pojava koronavirusa v torek uvedli dodatne preventivne ukrepe. Cilj ukrepov je kar se da zaščitili zdravje zaposlenih in hkrati preprečiti motnje v proizvodnji in poslovanju, ki bi jih pojav novega virusa v tako velikem podjetju lahko povzročil.
Dodatne ukrepe so uvedli zaradi velikega števila ljudi na enem mestu. V Gorenju na enem mestu namreč dela približno 3.500 ljudi. Novi ukrepi med drugim vključujejo merjenje temperature zaposlenim pred vstopom v podjetje. V jedilnici velja poseben režim, med ljudmi mora biti varnostna razdalja najmanj en meter, za isto mizo lahko sedita le dva, vendar ne smeta sedeti nasproti drug drugega. Zaposleni v pisarnah ne hodijo v jedilnico, temveč dobijo malico v pisarno. Zaposleni morajo od torka znotraj varovanega območja Gorenja nositi zaščitne maske, skrbeti za ustrezno higieno rok in kašlja ter za higieno delovnega mesta, kar med drugim vključuje razkuževanje delovnih površin. Namesto sestankov v Gorenju
priporočajo Skype konference in telefonske konference. Zbiranje večjega števila sodelavcev na istih mestih, na primer v pisarnah, jedilnici in mestih za kajenje, odsvetujejo.
Vsem zaposlenim priporočajo redno merjenje temperature doma, o pojavu kakršnihkoli simptomov morajo takoj poročati nadrejenemu, ta pa odboru za nadzor in preprečevanje širjenja epidemije, ki so ga uvedli v skupini Hisense. Odbor potem svetuje o ukrepih v konkretnih primerih. Za vse sodelavce, ki bi lahko bili v preteklih tednih izpostavljeni virusu po Evropi, še vedno veljata ukrepa karantene in dela od doma.
Poseben režim so uvedli tudi za obiskovalce, čeprav poslovne obiske v Gorenju večinoma odsvetujejo. Sicer so v podjetju že od januarja prepovedana vsa službena potovanja na Kitajsko ali z nje ter vsa druga nenujna službena potovanja. Če bi zaradi njihove odpovedi lahko prišlo do večje gospodarske škode, jih mora odobriti vodstvo podjetja, zaposleni pa se morajo na potovanju strogo držati navodil podjetja v zvezi s samozaščitnim ravnanjem.
Dopust samo doma
Tudi v Termoelektrarni Šoštanj so za zaščito zdravja zaposlenih in poteka nemotenega procesa dela sprejeli vrsto preventivnih ukrepov. Osebe, ki so se vrnile z območij, kjer je povečana možnost okužbe s koronavirusom, so obvestili, naj se samoizolirajo oziroma naj ne prihajajo v službo. Odpovedali so vse sestanke, razen internih. Pri recepciji v upravni stavbi so namestili termokamero. Kamera receptorja opozori na povišano telesno temperaturo, nato zaposlenemu ali obiskovalcu temperaturo pristojni izmerijo še z infrardečim merilnikom. Osebam s povišano telesno temperaturo vstop v prostore Teša ni dovoljen. Za tiste, ki bi imeli povišano telesno temperaturo, so pripravili poseben zabojnik, ki je nameščen nasproti glavnega vhoda.
Odpovedali so vse oglede elektrarne, ekskurzije in dneve odprtih vrat. Do preklica velja tudi poseben ukrep glede dopustov, ki jih vodstvo odobri le tistim zaposlenim, ki bodo v času koriščenja dopusta ostali doma oziroma v neposredni bližini doma.	TS
V šempetrskem Sipu, kjer se Italija uvršča med pet najbolj pomembnih zunanjetrgovinskih partneric podjetja, težav z izvozom v to državo za zdaj nimajo, sicer pa so, je povedal direktor trženja Miha Miheljak, svojim kupcem večino strojev poslali že v prvih dveh mesecih. V proizvodnji nimajo zastojev, omejili pa so obiske v podjetju in skrčili število udeležencev v svojih programih šolanja.
Marčevski sejmi tokrat maja
Tradicionalnih pomladnih sejmov ta konec tedna na celjskem sejmišču še ne bo. Razlog je širjenje novega koronavirusa, ki je v zadnjih dneh poskrbel za številne odpovedi srečanj in prireditev. Sejemski šestorček, ki so ga v Celju letos nadgradili s še enim sejmom, in sicer Svet ribolova, je tako prestavljen na maj.
»Glede na trenutne razmere smo se odločili, da bodo sejmi med 15. in 17. majem 2020. Prepričani smo, da bo prestavitev časa sejmov pozitivno vplivala tako na razpoloženje obiskovalcev kot tudi razstavljavcev,« so v začetku tedna sporočili iz družbe Celjski sejem. Ker so že uspeli najti nadomestni čas, pričakujejo, da prestavitev sejma ne bo imela negativnih finančnih
posledic. Lani je pomladne sejme obiskalo več kot 21 tisoč ljudi in organizatorji se nadejajo, da bodo letos kljub kasnejšemu času to številko presegli. Letos naj bi se predstavilo tudi nekoliko več razstavljavcev kot lani, in sicer 440, večina domačih.
Na celjskem sejmišču so za konec meseca (31. marec-3. april) napovedani tudi strokovni sejmi Energetika, Lestech in Terotech. Organizatorji končne odločitve o izvedbi ali prestavitvi teh sejmov še niso sprejeli, bo pa to zagotovo odvisno od splošne situacije v državi in priporočil oziroma zapovedi vladnih služb. Zelo verjetno bodo tudi ti sejmi organizirani nekoliko kasneje.
LKK
Priprave na prihode iz steklarne
CELJE, ROGAŠKA SLATINA - Kot je znano, naj bi pripravila Steklarna Rogaška do prihodnjega meseca seznam do dvesto presežnih delavcev. Gre za delavce, ki delajo v Rogaški Slatini, Rogatcu in Kozjem. Zavod za zaposlovanje je z vodstvom steklarne v stalnem stiku ter se je o postopkih že dogovoril.
Zavod ima s položajem, ko gospodarske družbe napovedujejo večje število presežnih delavcev, že veliko izkušenj. V obvestilu iz Rogaške Slatine je bil napovedan prihod delavcev iz steklarne ter iz Steklarskega hrama. »Ti delavci naj bi v dveh delih prešli v odkrito brezposelnost,« je povedala direktorica zavodove celjske območne službe Alenka Rumbak. »V Rogaški Slatini sezname šele pripravljajo, zato doslej še nimamo podatkov, kakšen kader lahko pričakujemo,« je še povedala direktorica. Zavod za zaposlovanje in vodstvo steklarne sta se dogovorila, da bo zavod predstavil presežnim delavcem osnovne informacije že v podjetju ter organiziral njihovo prijavljanje v svojo evidenco. Dogovarjajo se tudi za izvedbo delavnic v času trajanja odpovednega roka. Zavod za zaposlovanje bo svoje dejavnosti v Rogaški Slatini prilagodil omejitvam, ki nastajajo zaradi pojava koronavirusa.
»V tem položaju se drugi delodajalci že obračajo na nas, saj je v okolju še vedno precejšnje povpraševanje po kadru,« je še povedala Rumbakova. »Dokler ne vemo, kakšne vrste kandidate lahko pričakujemo, s kakšnimi znanji in veščinami, o možnosti prezaposlovanja še ne moremo resno govoriti,« je dodala. Po napovedi naj bi prejelo v Rogaški Slatini maja odpoved prvih 130 zaposlenih ter septembra še 70.
BJ
GOSPODARSTVO
5
MOC tudi v nakup pritlične etaže nekdanje veleblagovnice T
Božičnikovo nepremičnino kupila občina
Stečajni upravitelj Boris Kastivnik je na šesti dražbi z nižanjem cene vendarle uspel prodati poslovni kompleks na Ljubečni, ki je del stečajne mase celjske družbe SGP Nova. Ta je bila pred bankrotom v lasti Stanka Božičnika. Kompleks je kupila Mestna občina Celje (MOC), ki je soglasje za nakup dobila na zadnji seji mestnega sveta.
Občina je že kupila in uredila tri etaže nekdanje veleblagovnice T, maja naj bi v teh prostorih zaživel tudi Tehnopark. Zdaj obnavlja okolico, kmalu pa bo za 1,25 milijona evrov kupila še pritlično etažo.
LEA KOMERICKI KOTNIK
Izklicna cena za 26 tisoč kvadratnih metrov velik kompleks je tokrat znašala 1,196 milijona evrov in se je na dražbi zniževala za 60 tisoč evrov. Do letošnje dražbe je stečajni upravitelj ceno znižal že za milijon evrov, na prvi dražbi leta 2018 je namreč kompleks prodajal po izklicni ceni 2,2 milijona evrov. Na dražbi avgusta lani je upravitelj ceno že znižal na 1,5 milijona evrov, a kompleks v Začretu še vedno ni zanimal nikogar. Tokrat je imel Kastivnik pri prodaji več sreče. Za nakup so se potegovali trije interesenti. Poleg prvega ločitvenega upnika Družbe za upravljanje terjatev bank tudi Mestna občina Celje. Občina je uveljavila predkupno pravico in kompleks tudi kupila. Zanj bo odštela 956.000,00 evrov.
Župan MOC Bojan Šrot je sicer na februarski seji, ko so se svetniki tudi izrekali o soglasju k nakupu, zagotovil, da bo občina nepremičnine kupila zgolj v primeru, da jim bo uspelo ceno močno znižati. »Ne gre za življenje in smrt, čeprav bi nam ti prostori zagotovo prišli prav,« je v svojem slogu dejal župan. Med drugim je pojasnil, da do zdaj do prodaje verjetno ni prišlo, ker naj bi bili posamezni objekti zgrajeni nelegalno in jih bo treba še legalizirati. Območje naj bi občina uporabila za delovanje svojega novega javnega zavoda Zelenice in za ureditev depo-jev za potrebe obeh muzejev in gledališča. Kot so še sporočili
iz občine, bi lahko katero od osmih poslovno-skladiščnih stavb tudi prodali.
Sicer pa je celjska občina v stečaju SGP Nove za 163 tisoč evrov že pred časom kupila stavbo v Stanetovi ulici v središču mesta, ki še vedno sameva.
Pol milijona evrov
za tri etaže in 1,25
milijona za etažo
Celjski mestni svetniki so na februarski seji soglašali tudi z nakupom spodnje etaže nekdanje veleblagovnice T, kjer ima svojo trgovino podjetje Tuš, lastnica pa je Gorenjska banka. Občina bo za edino etažo, ki še ni v njeni lasti, odštela 1,25 milijona evrov, medtem ko je pred leti za zgornje tri etaže, kjer med drugim ureja Tehnopark, odštela le pol milijona evrov. »To je bil zagotovo najboljši nakup nepremičnine v zgodovini,« je dejal Šrot.
Svetnik Levice Samo Seničar je izrazil pomislek, čemu je takšen nakup sploh potreben. »Turško mačko, Ma-jolko, Založbo Obzorja smo že kupili. A so vse prazne. Zato menim, da ta nakup ni in ne more biti na prioritetni listi.« Ob tem je spomnil, da so prav zaradi tega, ker niso lastniki spodnje 1 etaže, zgradili ločen vhod za vstop v višja nadstropja. Naložba v obnovo treh nadstropij je stala 5,5 milijona evrov, od
tega je občina pridobila 3,6 milijona evrov nepovratnih evropskih sredstev, kar pomeni, da je vložek MOC v nakup, obnovo in zagon Tehnoparka 1,9 milijona evrov. Zdaj bo le malo manj porabila za nakup pritličja. Po njegovem mnenju argument, da bo po nakupu lažje upravljanje stavbe, ne vzdrži. »Saj ne gre za stavbo s 50 lastniki, temveč z zgolj dvema, ki bi zagotovo lahko našla skupni jezik,« je prepričan Seničar.
Šrot je na pomislek svetnika odgovoril, da bo, če bo nakup ugoden in bo občina imela denar, vedno predlagal nakup. Objekt v Gubčevi ulici je označil za prekrasnega: »Takšne trgovine, pekarne in kavarne bi bili veseli v vsakem evropskem mestu,« je prepričan župan, ki dodaja, da se bo nakup z najemnino v desetih letih povrnil.
Glede objektov, ki jih je občina kupila v preteklosti, je Šrot dejal, da se z morebitnimi najemniki intenzivno pogovarjajo in da ni strahu, da bi ti
Koliko je občina odštela za kompleks galizirati in jih nato prenoviti, da bodo uporabili za potrebe Simbia in za uredi
Golte iščejo novega direktorja
Prejšnji teden je odstopil direktor zimsko-letnega turističnega centra Golte Mitja Terče. Razlogi za odstop so osebne narave, je povedal, podrobnosti ni želel razkriti. O novi kadrovski krizi so redkobesedni tudi v nadzornem svetu družbe. Samo Krivic, direktor Sicom Investa, je povedal, da so se nadzorniki za zdaj le seznanili s Terčeto-vim odstopom in da njegovo odločitev razumejo. O tem, s kom ga bodo zamenjali, se še niso odločili. Mitja Terče, ki je trenutno na dopustu, bo svoje delo na Golteh uradno končal konec meseca.
Mitja Terče je vodenje družbe Golte prevzel sredi avgusta 2018. Takrat je kazalo, da je Goltem končno uspelo odpraviti krizo vodenja. Potem ko
Po letu in pol Mitja Terče zapušča direktorsko mesto v družbi Golte. Kdo ga bo nasledil, se lastniki še niso odločili.
je jeseni 2017 odstopil dolgoletni direktor Ernest Kovač, so lastniki na njegovo mesto imenovali Luko Pauliča iz Mo-
zirja, ki je podjetje vodil le do maja 2018. Za nekaj mesecev, od maja do avgusta, je nato direktorsko funkcijo prevzel celo Sandi Brezovnik, lastnik ljubljanskega podjetja Sicom Invest, ki je z dokapitalizacijo in odkupom terjatev v začetku leta 2017 postalo večinski lastnik tega turističnega središča. Sicom Invest je pred letom 73-odstotni lastniški delež prenesel na podjetji Skupni dom in Bonamm, ki sta v lasti ukrajinskih poslovnežev.
Vendar tudi Terče na Golteh ni zdržal dolgo, čeprav je bil ob prevzemu direktorskega mesta kljub slabim poslovnim rezultatom podjetja zelo optimističen. Prepričan je bil, da se bo s širitvijo nastanitvenih zmogljivosti ter z obogatitvi-
jo ponudbe število zimskih in poletnih obiskovalcev krepko povečalo. Seveda takrat še ni vedel, da ga čakata dve zelo slabi zimski sezoni. »Letošnja je najslabša v samostojni Sloveniji,« ocenjuje Terče.
Delo v turizmu zelo
naporno
»Turizem je zelo naporna dejavnost, saj se ji je treba posvetiti stoodstotno ter delati vse dni v tednu, podnevi in ponoči. Zame, ki imam mlado družino, je bil takšen tempo prehud in ko sem ugotovil, da ne gre več, se mi je zdelo odgovorno, da dam odpoved,« je povedal Mitja Terče. Nove službe še nima, pravi, jo pa išče.
Čeprav glede razvoja turističnega središča na Golteh ni več tako velik optimist, kot je
bil ob prevzemu direktorskega mesta, je Treče prepričan, da bo podjetje premagalo krizo. Lani je predvsem zaradi zelo dobre poletne sezone krepko povečalo prihodke, vendar iz rdečih številk še ni izplavalo.
»Golte imajo zelo velik potencial in se spreminjajo v lep turistični center. Zdaj potrebujejo nekoga, ki bo v podjetje prinesel novo energijo,« pravi Terče.
JANJA INTIHAR Foto: Andraž Purg - GrupA
6
IZ NAŠIH KRAJEV
Prva ocena škode po zadnjih vetrolomih
Gozdovi so postali manj odporni
Zadnja vetroloma sta povzročila največ škode na najbolj gozdnatem območju naše regije. V krajih Zgornje Savinjske in Šaleške doline je tudi največ lastnikov, ki jim pomenijo gozdovi glavni vir preživljanja. Med bolj prizadetimi so tudi nekatera druga območja, med njimi celjski Pečovnik in Rudnica v okolici Podčetrtka.
BRANEJERANKO
Kot smo izvedeli v nazarski območni enoti zavoda za gozdove, je v Zgornji Savinjski in Šaleški dolini poškodovanih približno 15 tisoč kubičnih metrov lesne mase. Gre za prvo oceno škode. »To je malo več, kot smo najprej domnevali. Še vedno velja, da ni posledic na velikih površinah,« je povedal dr. Darij Krajčič, vodja nazarske območne enote, ki skrbi za gozdove v obeh dolinah. Posamične večje prizadete površine znašajo
po približno sto kvadratnih metrov. Drugod so poškodovana predvsem posamezna drevesa, med njimi predvsem smreka. V šaleškem delu je več škode na jugu, v Zgornji Savinjski dolini je škoda v približno enakem obsegu skoraj povsod. V Logarski dolini tokrat škode skoraj ni bilo.
Krajčič pripominja, da so postali gozdovi med zelo močnimi vetrovi, po ujmah zadnjih let zagotovo manj odporni. »Po novem že manjša
hitrost vetra povzroči škodo, ki je prej zanesljivo ne bi,« poudarja. »Tega se je dobro zavedati,« dodaja. Poleg tega zavod opozarja, naj lastniki svoje gozdove čim prej pregledajo. Morebitne poškodbe naj javijo revirnemu gozdarju ali območni enoti. Po preteklih izkušnjah so med bolj površnimi lastniki še posebej tisti, ki imajo manjše gozdne površine. Posamezniki za to svojo obveznost celo ne vedo.
Kmalu »pohod«
lubadarja
Na območju celjske območne enote zavoda za gozdove sta zadnja vetroloma poškodovala šest tisoč kubičnih metrov lesne mase. Gre prav tako za prvo oceno in predvsem za posamična drevesa. Smreka je bila med močnimi
sunki vetra posebej na udaru predvsem zaradi svojega plitkega koreninskega sistema.
Delo v poškodovanih gozdovih je zelo nevarno, zato zavod za gozdove lastnike poziva, naj sanacijo opravijo profesionalci.
Sanacija traja že pol meseca. »Prednostna naloga je reševanje iglavcev, saj je spomladi po vetrolomih in snegolomih velika verjetnost namnožitve smrekovega lubadarja,« je spomnil vodja celjske območne enote zavoda za gozdove Aleksander Ratajc. Celjska območna enota deluje na področju od Slovenskih Konjic do Laškega ter od Žalca do Rogaške Slatine. Povsod tam ima svoje krajevne enote. »Poškodovana drevesa morajo lastniki vsaj do konca marca posekati, urediti in izvoziti iz gozda,« poudarja Ratajc. Podobno velja tudi za vsa druga območja.
Pena je ali je ni?
CELJE - Pred tednom smo pisali, da bralec iz Celja zadnji dve leti opaža nenavadno peno na Savinji. Zadevo je pred dnevi prijavil na številko 112. In kaj se je zgodilo?
Pena je vidna pri zgornjem jezu, kjer se voda umiri, nato se pomika po levi strani struge. Bralca čudi, da v vsem tem času nihče ni ukrepal, čeprav je tudi sam na to že opozarjal pristojne. Nazadnje je pisal inšpekciji za okolje, Arsu ter ribiškima družinama v Celju in Šempetru. Inšpekcija in Arso sta mu svetovala, da je pri takšnih pojavih tre-
ba poklicati na številko 112 in obvestiti center za obveščanje, zaradi česar bodo pristojne službe na terenu preverile in prepoznale potrebo po ukrepih.
Bralec je to res storil. Kot so nam sporočili iz regijskega centra za obveščanje, so po klicu obvestili VGP Drava Ptuj in na kraj napotili Poklicno gasilsko enoto Celje. »Gasilci so takoj po prijavi kljub še eni večji intervenciji na avtocesti pregledali Savinjo med mostom v Laško in do viseče brvi v Me-dlogu. Nikjer niso zaznali nikakršnega onesnaženja in pene.« Domnevali so
celo, da je šlo za lažno prijavo. »Ce prijavitelj vztraja, da je res nekaj narobe in se zadeva ponavlja, predlagamo, da ob naslednji prijavi počaka na kraju in gasilcem pokaže, kaj je po njegovem narobe,« so še dodali.
Verjetno je bil kriv višji vodostaj Savinje po deževnih dneh, da se pena ni videla, saj jo je voda hitreje odnesla. Zanesljivo pa se pena pojavlja, saj bralec ni edini, ki jo je opazil. Ob nižjem vodostaju bo ponovno prijavil zadevo in počakal na gasilce, je zatrdil.
TC
V ospredju javna dela
CELJE - Na področju zaposlovanja je bilo prejšnji mesec registriranih 2,2 odstotka manj brezposelnih kot v istem času lani (na ravni Slovenije 4,1 odstotka manj). Gre za podatke celjske območne službe zavoda za zaposlovanje.
»Razveseljivo je, da število delovno aktivnega prebivalstva še vedno raste,« je povedala direktorica območne službe Alenka Rumbak. Letos se je iz evidence brezposelnih odjavilo 1.390 oseb, od teh se jih je 998 zaposlilo. To je 3 odstotke manj kot v istem času lani, na državni ravni pa je podatek ugodnejši, saj se je zaposlilo le 0,2 odstotka oseb manj. Od
januarja do februarja se je v evidenco brezposelnih prijavilo 1.638 oseb, kar je 11,2 odstotka manj kot v istem obdobju lani (na državni ravni 0,4 odstotka manj). Največ povpraševanja je bilo po voznikih težkih tovornjakov in vlačilcev, natakarjih, zidarjih ter po sodelavcih na področju zdravstvene nege.
Zavod za zaposlovanje je trenutno posebej dejaven pri vključevanju v javna dela. »Letos imamo na razpolago dovolj sredstev, zato smo lahko sprejeli vse vloge, ki so bile skladne z javnim povabilom,« je še povedala direktorica. V program javnih del bo sprejetih 312 občanov. Zavod ima na voljo dovolj
sredstev tudi v primeru, če se bo za program odločil še kakšen izvajalec. Letos je vključevanje namenjeno zahtevnejši ciljni skupini - s težavami pri zaposlovanju. Pogoj je dolgotrajna brezposelnost, kar pomeni, da je prijavljena v za-vodovi evidenci več kot leto. Med pogoji je tudi, da mora biti občan prejemnik denarne socialne pomoči na centru za socialno delo. »Kadrovanja so kar zahtevna. Pričakovanja izvajalcev javnih del so visoka. Naši brezposelni so osebe z določenimi omejitvami ter težavami pri zaposlovanju,« je še dodala Rumbakova. Prav tem je program tudi namenjen.
BJ
Program,
namenjen mladim brezposelnim
CELJE - Program Mladi v praksi je namenjen mladim brezposelnim. Med partnerji projekta je Celjski mladinski center (poleg mladinskih centrov Krško in Bit Črnomelj). Program bodo mladim predstavili danes, 12. marca, ob 9. uri v prostorih celjske območne enote zavoda za zaposlovanje.
Partnerji so uspeli na letošnjem razpisu Krepitev kom-petenc mladih skozi aktivno državljanstvo za večjo za-posljivost. Projekt sofinancirata država in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Mladim naj bi pomagal spoznati sebe in svoje sposobnosti, jih naučil učinkovitega nastopanja na trgu dela ter predstavitve delodajalcem. V projekt naj bi se vključilo 40 mladih od 15. do vključno 29. leta iz statističnih regij Savinjska, Posavska in Jugovzhodna Slovenija.
Projekt bo sestavljen iz dveh sklopov. V prvem bodo delavnice neurolingvističnega programiranja, javnega nastopanja in kreativnega pisanja, drugi del bodo predstavljale delavnice računalniškega opismenjevanja, uporabe družabnih omrežij v marketinškem komuniciranju, priprave predstavitvenega videa in preizkusa v okviru mladinskega dela.	TC
Spremembe v svetu mestne občine
VELENJE - Svetnica Mestne občine Velenje Breda Kolar, ki je bila predsednica lokalnega odbora Stranke modernega centra (SMC), je konec februarja iz stranke izstopila zaradi razhajanj v pogledih. Po izstopu je postala članica Socialnih demokratov (SD) Velenje. Pred dnevi je preminil svetnik iz vrst Slovenske ljudske stranke (SLS) Mihael Letonje.
Kolarjeva je bila, ko je bila še članica SMC, med letoma 2014 in 2018 podžupanja velenjske občine. Leta 2018 je bila na listi omenjene stranke izvoljena za članico sveta mestne občine, zdaj bo v svetu mestne občine članica svetniške skupine SD. Slednja bo imela v svetu 18 mest, medtem ko stranka SMC v svetu mestne občine nima več predstavnika.
V začetku marca je umrl Mihael Letonje, predsednik velenjskega odbora SLS, ki je bil član sveta Mestne občine Velenje od leta 2002, od leta 2008 do 2010 je bil tudi podžupan velenjske občine. V občini so minuli petek ob njegovem slovesu pripravili žalno sejo. Na svetniškem mestu ga bo najverjetneje nasledila Brigita Tretjak.	TS
Dvorec Kozje še vedno brez kupca
KOZJE - Javni zavod Kozjanski park tudi v novem poskusu ni uspel najti kupca za dvorec Kozje. Ker glede na trenutno cenitev stavbe nižanje cene ni mogoče, bodo premoženje ocenili ponovno. Nepremičnina ostaja na prodaj.
Po lanskem neuspešnem zbiranju ponudb je upravljavec premoženja ceno znižal za sto tisoč evrov. V tokratni ponudbi bi bilo veliko rumeno stavbo ob robu trga v Kozjem mogoče dobiti za približno 230 tisoč evrov. Stavba iz sredine 19. stoletja ima kar 1615 kvadratnih metrov površine in še dvakrat toliko pripadajočega zemljišča. Kot je dejala direktorica Kozjanskega parka Mojca Kunst, se bo jeseni iz dvorca selil tudi dosedanji najemnik prostorov. »Stavba je trenutno še v dokaj dobrem stanju in bi jo bilo mogoče preurediti tako v bivalne kot poslovne prostore. V vsakem primeru bo za uspešno naložbo ključna vsebina,« je še dodala Kunstova.	StO
Junija državno prvenstvo v robotiki
VELENJE - Vzorčno mesto je prejemnik prestižne triletne evropske licence za organizacijo državnega prvenstva v robotiki, ki bo 19. junija v Rdeči dvorani. Rok za prijave je 31. marec 2020.
Na državnem prvenstvu se bodo mladi med 6. in 26. letom pomerili v znanjih in veščinah programiranja, mehatronike, reševanja problemov in timskega sodelovanja. Zmagovalne ekipe bodo med 13. in 15. novembrom letos nastopile na prestižni svetovni olimpijadi na temo Izzivi klimatskih sprememb, ki bo v kanadskem Montrealu. Mladi bodo probleme skušali reševati s pomočjo robotov, ki jih bodo sestavili v ta namen. Ustanovitelja Vzorčnega mesta Velenje in organizatorja državnega prvenstva v robotiki Erik Kapfer in Miha Cojhter verjameta, da je promocija robotike pri mladih ključnega pomena za razvoj njihovega kritičnega mišljenja, reševanja problemov in dolgoročne razvojne vizije. TS
IZ NAŠIH KRAJEV
7
Skupina Premogovnik Velenje išče kupce za svoje premoženje
Na prodaj zemljišča za stanovanja in turistično naselje
Premogovnik Velenje do 6. aprila zbira ponudbe za prodajo dveh večjih gradbenih zemljišč - Podrožnik in Žekovec - v Mozirju. Tako podjetje nadaljuje odprodajo nepremičnin in zemljišč, ki niso neposredno povezana z dejavnostjo pridobivanja premoga. Nove lastnike med drugim išče tudi za Avtokamp Jezero, tamkajšnji športni center, Staro elektrarno in stanovanja v ljubljanski Eko srebrni hiši.
TINA STRMCNIK
Zemljišče Podrožnik, ki je v neposredni bližini upravnega središča v Mozirju, sestavljata dve parceli v skupni izmeri 8.638 kvadratnih metrov. Njuna izhodiščna cena znaša 310 tisoč evrov in ne vsebuje davka od prometa prodaje nepremičnin. Prostorski načrt Občine Mozirje tam omogoča eno- ali večstanovanjsko gradnjo.
Zemljišče Žekovc, ki je v bližini spodnje postaje nihalke Golte, sestavljajo štiri parcele v skupni izmeri 10.289 kvadratnih metrov. Območje je namenjeno za gradnjo turističnega naselja. Prostorski načrt Občine Mozirje tam predvideva izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta. Premogovnik je za izklicno ceno tega zemljišča določil 200 tisoč evrov brez davka.
Kdor bo dal ponudbo za odkup katerega od omenjenih zemljišč, bo moral plačati varščino 10 tisoč evrov. Podjetje bo izbranemu ponudniku varščino vračunalo v kupnino, ostalim ponudnikom pa jo bo vrnilo brez obresti in brez drugih obveznosti najkasneje v desetih dneh od dneva sklenitve prodajne pogodbe z najugodnejšim ponudnikom.
Avtokamp in elektrarna še brez kupcev
Premogovnik Velenje je do 2. marca prodajal tudi kompleks Avtokamp Jezero v izmeri več kot 22 tisoč kvadratnih metrov in zemljišče »čolnarna«, veliko približno 550 kvadratnih metrov. Izhodiščna cena za avtokamp, ki vključuje ogra-
jen prostor za kampiranje, gostinski objekt in recepcijo, je bila 870 tisoč evrov, cena za zemljišče, imenovano čolnarna, pa 15 tisoč evrov. V predvidenem roku je premogovnik prejel dve ponudbi, sedaj bodo sledila pogajanja.
Podjetje prodaja še Športni center Jezero. Ta vključuje stavbo Bela dvorana, zgrajeno leta 1992. V njej so med drugim dve igrišči za tenis, bife s sanitarijami in z garde-
robami ter fitnes. Na prodaj so še devet igrišč za tenis, tenis hiška z garderobami in s kopalnicami, bistro in pisarniški prostori, igrišča za košarko in nogomet, tri igrišča za odbojko na mivki ter še en gostinski objekt. Celotna površina zemljišč znaša skupaj več kot 21 tisoč kvadratnih metrov, izhodiščna ponudbena cena, objavljena na spletni strani premogovnika, znaša 1,2 milijona evrov.
PREA	0(	al	1_. 1
V E	L	E	N J E
Hčerinska družba Premogovnika Velenje PV Invest še vedno prodaja Staro elektrarno in zemljišča v skupni izmeri pet tisoč kvadratnih metrov. Doslej namreč še ni prejela ustrezne ponudbe za nakup te stavbe, ki v slovenskem prostoru velja za industrijski arhitekturni biser. Izklicna cena ostaja nespremenjena, to je 580 tisoč evrov, dokončno bo ceno oblikovala v pogajanjih s potencialnim kupcem.
HTZ Velenje z javnim razpisom prodaja tudi stanovanja in parkirišča v Eko srebrni hiši v Ljubljani. Doslej je omenjena hčerinska družba premogovnika, ki je sodelovala pri gradnji te večstanovanjske stavbe in se kasneje znašla v sodnih sporih z investitorjem oz. lastnikom, v Eko srebrni hiši prodala tri parkirna mesta. Trenutno prodaja eno stanovanje z dvema pripadajočima parkirnima mestoma, na voljo so še štiri stanovanja s po dvema pripadajočima parkirnima mestoma.
Skupina Premogovnik Velenje že dlje prodaja nepremičnine ' 1 in zemljišča, ki niso neposredno povezana z dejavnostjo pridobivanja premoga. Na seznam za prodajo so v skupini nazadnje uvrstili zemljišča v Mozirju. (Foto: GrupA)
Kaj so prodali
doslej?
Skupina Premogovnik Velenje z namenom poslovnega prestrukturiranja sicer že dlje odprodaja naložbe in ukinja dejavnosti, ki niso povezane z osnovno dejavnostjo pridobivanja premoga. Družbe v omenjeni skupini so doslej prodale hotela Barbara in Oleander ter Center starejših Zimzelen. V obeh primerih je nov kupec prevzel tudi vse zaposlene. Leta 2017 je novega lastnika dobila Vila Široko, ki jo je za približno pol milijona evrov kupil direktor BSH Hišnih aparatov in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Boštjan Gorjup. Prvotno upravno stavbo velenjskega premogovnika, ki jo domačini poznajo pod imenom Steklena direkcija, je pred časom odkupilo velenjsko telekomunikacijsko podjetje Mega M. Družbe v skupini Premogovnik Velenje so doslej prodale še poslovni prostor Šmartno ob Paki, med letoma 2014 in 2018 pa tudi 54 stanovanj, garažo in poslovni prostor v Velenju. Izvajanje dejavnosti in vse zaposlene, ki so bili v domeni družbe Gost, je junija 2016 prevzel zunanji izvajalec - Gorenje Gostinstvo. Skupina Premogovnik Velenje je odprodala tudi deleže družb Erico, Karbon in Golte.
8
IZ NAŠIH KRAJEV
ŠENTJUR - Kljub novim površinam še ne bodo rešili vseh prostorskih zagat
Zdravstveni dom bo dobil prizidek
Občina je do sredine februarja zbirala ponudbe izvajalcev za gradnjo dodatnih ambulant v Zdravstvenem domu Šentjur. V tej ustanovi prizidek načrtujejo nad obstoječo pediatrijo, kjer bodo pridobili dodatne ambulante in prostore za patronažno službo.
TINA STRMČNIK
Investitor obnove bo zdravstveni dom, ki se že nekaj časa sooča s prostorsko stisko. Ena zdravnica začasno dela v prostorih dežurne ambulante. Zdravnica, ki dela tudi v domu upokojencev, si ambulanto deli z drugo zdravnico, kar po besedah direktorice šentjurskega zdravstvenega doma
Melite Tasić Ilić, dr. med., ni najbolj optimalna rešitev. Potrebe po dodatnih prostorih se med drugim kažejo tudi zato, ker ima zdravstveni dom bistveno več zaposlenih kot pred leti. Leta 2006 je v tej zdravstveni ustanovi delalo 34 ljudi, danes kolektiv šteje 80 zaposlenih.
Projekt prizidka, za katerega so v zdravstvenem domu že pridobili gradbeno dovoljenje, je pripravilo podjetje Uniprojekt s Polzele. Prizidek je načrtovan nad pediatrijo. Dozidali bodo eno nadstropje in tako pridobili prostore za patronažno službo, dve referenčni ambulanti in dve ambulanti družinske medicine. »Upam, da bo šlo vse gladko in da bomo lahko podpisali tripartitno pogodbo med izvajalcem, občino in zdravstvenim domom ter da bodo stroji začeli brneti čim prej. Želim si, da bi bil prizidek končan še letos,« je povedala Tasić Ilićeva.
Javni razpis za izbiro izvajalca je izvedla Občina Šentjur. Kakšen je bil odziv na razpis in koga so izbrali, v občini niso odgovorili. Zapisali so, da informacij ne morejo dajati, saj postopek izbire izvajalca še traja.
Selitev otroškega zobozdravstva
V neposredni bližini zdravstvenega doma je zrasla nova stavba, katere investitor je šentjursko podjetje Ferdent, ki zobozdravstvene storitve za otroke in mladino opravlja na osnovi koncesije. Pred časom smo se na podjetje obrnili za več informacij o tem, kakšne
Nad pediatrijo bo zraslo eno nadstropje, kjer bodo dodatni prostori in ambulante.
Medtem ko se v številnih zdravstvenih domovih soočajo s pomanjkanjem družinskih zdravnikov, v Šentjurju s tem nimajo težav. Vsa delovna mesta, ki jih je odobrila zavarovalnica, so zasedena. »Že od leta 2005 smo bili mentorji specia-lizantom družinske medicine in specializanti so pri nas tudi ostali zaposleni. Zdravnikov družinske medicine je dovolj, potrebovali bi le še enega pediatra,« je pojasnila direktorica.
dejavnosti predvideva v novogradnji. Konkretnih odgovorov v podjetju niso podali, zapisali so, da gradnja in dogovori še niso končani.
Ali bo otroško in mladinsko zobozdravstvo še ostalo pod streho zdravstvenega doma, smo vprašali tudi tamkajšnjo direktorico. Pojasnila je, da v zdravstvenem domu trenutno delajo štirje zasebniki - zobozdravniki koncesionarji. Dva od njih se bosta 1. aprila upokojila, občina bo koncesijo prenesla na zdravstveni dom, ki tako predvideva širitev za dve zobozdravstveni ambulanti, ki bosta ostali v javnem zdravstvenem domu. Otroško in mladinsko zobozdravstvo se bosta preselila v stavbo, ki jo gradi zasebno podjetje. Prostori, ki se bodo sprostili, bodo hitro dobili nove vsebine, je pojasnila direktorica šentjurskega zdravstvenega doma. »Tudi z gradnjo prizidka namreč ne bomo rešili prostorske stiske, s katero se spopadamo. Potrebovali bi še eno ambulanto za pediatrijo, prav tako potrebujemo prostor za garderobo.«
Nov vhod za
pediatrijo
Še ena novost je, da je imela pediatrična ambulanta še pred nekaj meseci ločen vhod. Po
novem je ločen vhod zaprt, starši otroke na pregled pripeljejo skozi glavni vhod in tamkajšnjo avlo. Direktorica zdravstvenega doma je pojasnila, da so nov pristop uredili zato, da lahko mali bolniki in njihovi starši lažje obiščejo laboratorij, ki je v prvem nadstropju. Prej so morali starši otroke obleči in z njimi iti iz ambulante na prosto ter nato skozi glavni vhod v laboratorij. Zdaj je prehod urejen v notranjosti. Takšno ureditev so po besedah Melite Tasić Ilić predlagali pediatri-nja in ostali zaposleni na tem oddelku. Kaj za male bolnike pomeni to, da do pediatra zdaj pridejo skozi avlo, kjer velikokrat na pregled pri zdravniku čakajo tudi bolni ljudje? »To je avla in ne čakalnica. Dežurna ambulanta dela od 19. ure zvečer do 7. ure zjutraj. Dokler ne bomo dobili novih prostorov, v omenjeni ambulanti čez dan izjemoma dela specialistka družinske medicine,« je dejala Tasić Ilićeva. In dodala: »Če otrok pride v čakalnico pedia-trije, je tam izpostavljen možnosti okužbe tudi od drugih otrok. Vendar virusi in bakterije ne skačejo kar tako. Če avlo le prečkamo, se ne dotikamo predmetov ter si umivamo roke ali jih razkužujemo, smo naredili zelo veliko.«
Z dovoljenjem, a brez izvajalca
VELENJE - Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars) je od ministrstva za okolje in prostor prejela gradbeno dovoljenje za prva dela na območju priključka Gaberke na odseku hitre ceste Velenje-Slovenj Gradec. Kljub temu se gradnja tam še ne bo začela. Državna revizijska komisija je namreč ugodila zahtevkom gradbincev za revizijo postopkov pri izbiri izvajalcev.
Državna revizijska komisija je ugodila dvema zahtevkoma za revizijo in razveljavila odločitev Darsa, da dvema prijavama gradbincev ne prizna sposobnosti sodelovanja. Dars zdaj ti dve prijavi ponovno pregleduje in ocenjuje, hkrati čaka še na odločitev državne revizijske komisije o tretjem zahtevku za revizijo. Ta odločitev bo predvidoma znana v tem mesecu, poroča Slovenska tiskovna agencija. Tudi gradbeno dovoljenje še ni pravnomočno. V 30 dneh od prejema odločbe lahko stranke v postopku vložijo tožbo na upravno sodišče.
Podžupan Mestne občine Velenje Peter Dermol je na zadnji seji Mestne občine Velenje dejal, da gradbeno dovoljenje vključuje tudi poročilo o vplivih na okolje, ki bo, če ne bo gradbeno dovoljenje izdano pravočasno, junija poteklo. »Govoril sem z vodjo projekta, ki mi je zagotovil, da z izdajo gradbenega dovoljenja poročilo o vplivih na okolje ni več ogroženo. Ko bodo izbrali izvajalca, bodo začeli delati, kar bo predvidoma še v prvi polovici letošnjega leta.« Dodal je še, da je protokol iz leta 2017 sicer predvideval, da bi začeli izvajalci cesto graditi konec leta 2019.
TS
Požagane lipe bodo nadomestili z novimi
CELJE - Na naše uredništvo se je obrnila krajanka z Ostrožnega, ki je ogorčena zaradi odstranitve, kot je navedla, približno dvajsetih lip na obeh straneh Ceste na Ostrožno ob gradbenih delih za severno vezno cesto. Do odstranitve dreves je prišlo ob koncu minulega tedna. Kaj je bil razlog, smo se pozanimali v Mestni občini Celje.
»Zaradi gradnje severne vezne ceste je bilo žal treba odstraniti 40 dreves. Ureditev na tem območju bo po končanih delih
popolnoma drugačna kot do zdaj. Zgradili bomo krožišče, kjer so rasla drevesa, bo pločnik, na nekaterih delih vozišče. Kot skrben gospodar bomo po gradnji na Cesti na Ostrožno posadili 30 in na severni vezni cesti 70 novih dreves,« je povedala Alja Tihle Hren, vodja službe za odnose z javnostmi in promocijo v celjski občini.
RG
Foto: GrupA
novi tednik
IZ NAŠIH KRAJEV
9
ŽALEC - Pred novo sezono Fontane piva Zeleno zlato
Nova sezona, novi okusi
Minuli četrtek so se v Eko muzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije zbrali pivovarji, ki bodo v prihajajoči peti sezoni svoja piva ponujali na Fontani piv Zeleno zlato. Nova sezona ne prinaša zgolj novih okusov in vrst piva, temveč tudi nov festival.
LEA KOMERICKI KOTNIK
Kot je v uvodu povedal direktor Zavoda za kulturo, šport in turizem (ZKŠT) Žalec Boštjan Štrajhar, se bo peta sezona fontane piva predvidoma začela 28. marca. Za uvodni šov bodo poskrbeli letošnji ambasadorji, člani skupine Dunking Devils. Sabina Palir, vodja turizma v ZKŠT
zadnja, šesta, bo namenjena ljubiteljem temnega piva. Še vedno bodo vsa piva varjena iz slovenskega štajerskega hmelja,« je razložila Palirjeva.
Pogodbe o sodelovanju v peti sezoni delovanja žalske fontane piva je podpisalo 25 pivovarjev, med letom bo mogoče poskusiti 30 različ-
V prvih štirih sezonah so v Žalcu prodali več kot 181 tisoč vrčkov in natočili več kot sto tisoč litrov slovenskega piva.
Žalec, je ob tem predstavila novo strategijo točenja piv na šestih pipah. »Tudi letos bo ena namenjena ambasa-dorjevemu zelenemu pivu s konopljo, druga lokalnemu pivu Kukec. Tretja pipa bo namenjena starodobnim vrstam piva, iz četrte bo teklo pivo iz savinjske, šaleške in koroške regije, na peti bodo obiskovalci lahko poskušali >trend< piva,
nih vrst piva. Novost letošnje sezone so tudi novi čipi na vrčkih, ki bodo omogočali naknaden dokup oz. aktivacijo ponovnega polnjenja. Palirje-va je napovedala tudi nov festival: »Pod imenom Krigl fest bodo združeni dogodki celotne sezone, ki bodo tako ali drugače povezani s hmeljarsko in pivovarsko tradicijo.«
Foto: Andraž Purg - GrupA
Pivovarji, ki bodo soustvarjali ponudbo pete sezone fontane piv.
novi tedniki radio celie
Ji PRIMERNO TUDI ZA EKOLOŠKO VARSTVO SADOVNJAKOV
Za orvi sadjarjev korak
Cuprablau Z
Zaradi previsokih temperatur v zadnjem obdobju je potrebno koščičasto sadje čim prej poškropiti, vsekakor pred prvimi padavinami, saj glive iz rodu (Taphrina) povzročajo bolezni koščičarjev, najbolj znana je breskova kodravost (Taphrina deformans), ki brste okuži takoj, ko se le ti pričnejo odpirati, pogosto se srečamo tudi z rožičavostjo češpelj (Taphrina pruni). Tudi, če bo prišlo v prihodnjem tednu do znižanja temperatur, to ne bo zmanjšalo nevarnosti okužb z brestovo kodravostjo, v primeru padavin.
Prvo škropljenje breskev in ostalih koščičarjev opravimo s pripravkoma Cuprablau Z 35 WP v odmerku 3 kg/ ha, [30g/10L) vode ali Cuprablau Z 35 WG v odmerku 1,6 - 2,1 kg/ha, [21g/10 L vode), ko se pričnejo odpirati konice luskolistov. Istočasno pripravka Cuprablau Z 35 WP ali Cuprablau Z ultra zatirata tudi glivo, ki povzroča listno luknjičavost koščičarjev (Stigmina carpophila).
Škrlup je najpomembnejša bolezen jablan in hrušk. Gliva (Venturia inaequaiis) povzročiteljica bolezni prezimi v odpadnem listju. Za preprečevanje primarnih okužb uporabite pripravka Cuprablau Z 35 WP v odmerku 3 kg/ ha, [30g/10 L) vode ali Cuprablau Z 35 WG v odmerku 1,6 - 2,1 kg/ha, [21g/10 L vode) v 7 do 10 dnevnih razmikih. Priporoča se škropljenje v fenološki fazi od mišjega ušesa do faze, ko so socvetja v balonskem stadiju (BBCH 54-59).
Pripravka Cuprablau Z 35 WP in Cuprablau Z 35 WG delujeta tudi: Proti jablanovemu raku (Nectria galligena), proti navadni sadni gnilobi/skladiščni moniliji (Monilia fructigena), proti gnilobi koreninskega vratu jablan in hrušk (Phytophthora
cactorum) proti bakterijskemu hruševemu ožigu (Erwinia amylovora). Predviden čas prvega škropljenja jabolk in hrušk s pripravkoma Cuprablau Z bo v drugi polovici meseca marca.
www.cinkarna.si
m
CINKARNA
10
KOLO SREČE
KULTURA
11
750 let od prve pisne posredne omembe Velenjskega gradu
za zidovi
Kar je bilo na gradu, je tudi ostalo
Letos mineva 750 let od prve posredne omembe Velenjskega gradu v pisnih virih. V Muzeju Velenje, ki ima svoje prostore v omenjenem gradu, pripravljajo vrsto dogodkov, s katerimi bodo opozorili na obletnico te zgodovinske stavbe. Slednja je v tem času deležna tudi nekaterih novosti - obiskovalci med drugim že lahko opazijo obnovljen grajski park.
Direktorica Muzeja Velenje Mojca Ževart. Foto: Andraž Purg - GrupA
TINA STRMČNIK
V enem od dokumentov, ki je na gradu Kunšperk nastal 14. maja leta 1270, je kot priča naveden Gundaker Velenjski. »Iz listine lahko sklepamo, da je v času, ko je nastala, Velenjski grad že stal in da je bil že od začetka last gospodov Kunšperških. Ta dokument hrani arhiv na Dunaju. Pred časom smo zaprosili za kopije te listine, ki jo želimo javnosti predstaviti maja, ob obletnici,« je povedala direktorica Muzeja Velenje Mojca Ževart.
Zgodovina gradu je pestra, skozi stoletja je bil grad v rokah različnih lastnikov. Ti so spreminjali tudi njegovo podobo. Danes poslopje sodi med najlepše ohranjene renesančne grajske stavbe na Slovenskem, določene prvine gradu še vedno pričajo tudi o njegovi podobi v drugih obdobjih. Med zanimivostmi so poznogotski portal vhoda v nekdanjo stražarnico, baročni sistem arkad in edino ohranjeno re-
nesančno okno. Vse to lahko vidite ob obisku grajskega atrija. V muzeju so ponosni tudi na vhodni portal gradu. Izvirni portal, ki je bil narejen iz peščenjaka, hranijo v notranjosti gradu, kot del razstave o Šaleški dolini v srednjem veku. Vhod pa danes krasi kopija porta-la. Vanj je vklesana rozeta. Legenda pravi, da rozeta ni imela le dekorativnega, ampak tudi simbolni pomen. Ko so ljudje zapuščali grad in se sprehodili pod porta-lom z rozeto, so se namreč zaobljubili k molku. Kar so se dogovorili znotraj grajskega obzidja, je tam tudi ostalo.
Na gradu je bilo
vedno življenje
Med lastniki, ki so grad bolj zaznamovali, so bili njegovi prvi lastniki Kun-šperski. Grad je največ prezidav doživel v času, ko je bil v lasti rodbine Wagen, znane tudi po svoji naklo-
njenosti protestantizmu. Med ljudmi je še vedno živ spomin na tiste, ki so imeli grad v posesti med zadnji-
mi, torej do konca druge svetovne vojne. To sta bili družini Adamovich de Cse-pin in Coronini Cromberg.
Po ženi Karla Adamovicha je ime dobila Vila Bianca, ki so jo Adamovichi postavili v trgu pod Velenjskim gradom.
Poslopje gradu se je dobro ohranilo do danes, saj ni bilo nikoli opuščeno, ampak je v njem vedno bilo življenje, je pojasnila Ževartova. V preteklosti so zanj skrbeli vsakokratni lastniki, pripadniki različnih plemiških družin. Po drugi svetovni vojni je bil grad nacionaliziran in v njem so bila nekaj časa stanovanja. Od leta 1957 ima v njem svoje prostore Muzej Velenje. »Ko se je tedanja velenjska občina odločila, da prostore nameni muzeju, se je začela tudi temeljitejša obnova grajske stavbe in njene okolice. Lokalna skupnost ves ta čas zgledno skrbi za ta izjemen kulturni spomenik. Dela sicer niso nikoli zares končana. A z rednim vzdrževanjem in vsemi potrebnimi posegi vsi skupaj pomagamo ohranjati veličastno podobo gradu.«
Med zadnjimi novostmi je obnova grajskega parka. Pred dnevi so tam poskrbeli za ozelenitev dela prenovljenih površin. Naložbe so v Muzeju Velenje zelo veseli, navdušeno pa pričakujejo še obnovo drugih delov okolice. »Najbolj si želimo, da bi lahko čim hitreje obnovili zunanji grajski vodnjak. A že to, da je osrednji plato spet dobil parkovno podobo, nas nadvse veseli,« je povedala sogovornica.
Zvrstili se bodo
številni dogodki
Muzej Velenje ob letošnji obletnici načrtuje niz predavanj, ki bodo povezana z zgodovino Velenjskega gradu. Minuli torek je o gradu in njegovih lastnikih v srednjem in zgodnjem novem veku predaval dr. Tone Ravnikar, predstojnik Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, ki je bil pred akademsko kariero sodelavec muzeja. Svoje poglede na grad bodo v prihodnjih mesecih predstavili še kastelolog, umetnostni zgodovinar in arheologinja.
Sodelavci muzeja bodo zbrali zgodbe tistih, ki so nekoč živeli na gradu in jih izdali v publikaciji ali jih predstavili v krajšem dokumentarnem filmu. Z Velenjskim gradom bo povezanih več letošnjih muzejskih razstav. Trenutno so na ogled upodobitve gradu, za katere so poskrbeli člani Društva šaleških likovnikov. Sledila bo razstava podob gradu, ki jih je v svoji zasebni zbirki zbral zbiratelj Janez Osetič. Obiskovalci si bodo lahko ogledali tudi, kakšne upodobitve gradu hranijo v muzejskem arhivu. Sodelavci muzeja bodo ljudem na različne načine skušali približati nekaj posebnosti gradu - med drugim bodo po eno od njegovih značilnosti vsak mesec opisali v koledarju muzejskih prireditev.
Roševi dnevi na maj
prestavljeni
Na spletni strani Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) je objavljen seznam dvajset izbranih šifer in avtorjev, katerih dela so uvrščena v zbornik. Prav tako je objavljen seznam prejemnikov priznanj in knjižnih nagrad. Te bodo prejeli: Eva Čampa, Nina Gvardjančič, Gašper Klanjšček, Ana Kumperger in Sara Marinič.
Koronavirus bo vplival tudi na izvedbo letošnjih 33. Roševih dnevov, saj bo zaradi uredbe vlade odpadlo tradicionalna zaključno srečanje z literarno delavnico v OŠ Frana Roša, ki je bilo predvideno za 18. marca. Organizatorji nameravajo prireditev izvesti 20. maja. Sicer pa pomemben programski del Roševih dnevov predstavlja izvedba literarnega natečaja mladih ustvarjalcev 8. in 9. razredov osnovnih šol, na katerega se je letos prijavilo 61 mladih literatov iz vse Slovenije (38 osnovnih šol in 42 mentorjev).
Na natečaju je sodelovalo 17 avtorjev in 44 avtoric: od tega jih je 34 poslalo prozna besedila, 24 pesmi,
trije so se preizkusili celo v pisanju dramskih besedil. »Z odzivom smo zelo zadovoljni. Natečaj je imel naslov Vrnitev v prihodnost, saj se nam je zdelo, da lahko poleg proste tematike mladim literarnim ustvarjalcem ponudimo tudi izziv razmišljanja o vrednotah, angažiranosti, solidarnosti, morda celo o tehnoloških izboljšavah. Glede na situacijo, ki se dogaja v Sloveniji, se nam zdi, da smo bili kar malo vizionarski,« je povedala mag. Barbara Rigler, pro-ducentka za literarno dejavnost v JSKD.
Kot je še dejala, so organizatorji s strokovno komisijo, ki sta jo sestavljala Janja Vidmar, pisateljica in scenaristka, ter Damijan
Stepančič, slikar, ilustrator in avtor nemih knjig (silent books), naredili izbor dvajsetih avtorjev in njihovih besedil, ki so jih uvrstili v zbornik ki ga v JSKD vsako leto izdajo ob Roševih dnevih. Letos so ga poimenovali po naslovu verza pesmi mlade avtorice Lučke Za-grajšek iz OŠ Boštanj Svet se vrti, a jaz stojim.
»Upamo, da se bodo razmere po Sloveniji in svetu umirile in da bomo srečanje z najboljšimi mladimi literati v Celju lahko izpeljali maja. V dogovoru z Osrednjo knjižnico Celje in območno izpostavo JSKD bomo takrat tudi postavili razstavo najbolj-
ših nagrajenih literarnih glasil, letos jih je prispelo kar 35 iz različnih osnovnih in srednjih šol. Prav tako bomo izbor najboljši literarnih glasil, se pravi šest glasil iz osnovnih šol in treh iz srednjih šol, objavili v zborniku Roševih dnevov. Ta bo predvidoma izšel v prihodnjem tednu, predstavili ga bomo v času novega termina srečanja,« je še povedala Barbara Ri-gler.
Sicer pa bodo vsi avtorji, mentorji in šole prejeli svoja priznanja in knjižne nagrade ter seveda tudi zbornik do konca letošnjega maja.
ROBERT GORJANC
Roševe dneve pripravljata Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD) in revija Mentor v sodelovanju z Območno izpostavo JSKD Celje ter Osnovno šolo Frana Roša Celje.
Us Ce
pešne plesalke s jskega
Na 28. državnem tekmovanju mladih plesnih ustvarjalcev Opus 1 - plesna miniatura 2020, ki je bilo konec tedna v Ljubljani, so vrsto priznanj osvojile tudi mlade plesalke s Celjskega.
Zlato priznanje so v različnih kategorijah osvojile Brina Hus in Zoja Kolčan iz Harlekina - društva za umetnost plesa iz Celja (mentorica Sandra Jazbec), Mija Razboršek, Neža Čepin in Kaja Teršek iz Glasbene šole Laško-Radeče (mentorica Špela Medved) ter Alena Marčič, Zoja Jager in Iza Teršek iz KUD Plesni forum Celje (mentorica: Gordana Stefanović Erjavec).
Srebrno priznanje so osvojile Tonka Jurak in Anamarija Prepadnik iz Glasbene šole Celje, Kiara Stiblik, Zala Topole, Katarina Polanc, Zala Ajdnik, Eva Senica, Frida Benedek in Anja Jančič iz Glasbene šole Laško-Radeče, Elora Ferlin in Burja Podlesnik iz Plesnega studia N Velenje ter Ana Steblov-nik in Kristina Trkmič iz KUD Plesni forum Celje.
Bronasto priznanje so osvojile Jedrt Birsa in Zoja Selič iz Harlekina - društva za umetnost plesa ter Špela Jezovšek.
TC
Ustvarjalna pot Dragana Podovca
V Galeriji Zgornji trg v Šentjurju je na ogled retrospektivna razstava ljubiteljskega ustvarjalca Dragana Podovca. Razstavo z naslovom Moja pot sta ob osmem marcu pripravila Društvo likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur in tamkajšnja občina.
Dragan Podovac se ljubiteljskemu slikarstvu posveča več kot 40 let. Slikal je že v osnovni šoli, ob selitvi iz Srbije v Slovenijo je spoznal slikarja, ki mu je približal ustvarjanje z olji na platno. Sodeluje na likovnih kolonijah in se druži z različnimi ustvarjalci. Slika predvsem pokrajine, tihožitja, v zadnjem času se preizkuša v slikanju aktov. Na razstavi se predstavlja z več kot 30 deli, ki so nastala od leta 1992.
TS
12
NAŠA TEMA
Otroci in finančno opismenjevanje
Tudi otroški gradovi se gradijo
kamen za kamnom
»Finančna pismenost je le ena od pismenosti, poleg bralne, matematične, naravoslovne, digitalne ...« so pristojni nedolgo tega ugotavljali na posvetu z naslovom Osebne finance v šole. Že morda. A resnica je tudi, da večina ljudi to veščino najmanj obvlada, hkrati imajo ta (ne) znanja na naše življenje največji vpliv.
SASKA T. OCVIRK
Revija Moje finance je na omenjen posvet povabila starše, učitelje, ravnatelje, študente, babice in dedke. Med govorce tudi šolskega ministra dr. Jerneja Pikala ter številne strokovnjake s pedagoškega in finančnega področja. Šolski predmetniki so togi in že tako ali tako prenatrpani. Menda so finančne vsebine čisto dovolj zastopane pri gospodinjstvu, etiki in državljanski vzgoji ter še pri
kakšnem predmetu. Tako starši - ki imajo s tem področjem mnogokrat tudi sami težave - kot mladi se s tem ne strinjajo. »Kot da jim ni mar, da vsak dan rokujemo z denarjem in sprejemamo finančne odločitve. Najbolj zmoti, kako se še vedno izgovarjamo na preteklost in na režim, iz katerega prihajamo,« se je glasil eden od odzivov na sklepe srečanja.
Foto: SHERPA
Marko Juhant, specialni pedagog
Razvajenost otrok ni odvisna od količine denarja pri hiši
Z denarjem je enako kot z vsemi pomembnimi temami v vzgoji. Starši primeren čas za prvi pogovor glede te teme praviloma zamudimo za nekaj let. Kot pravi Marko Juhant, ni težava, da zamudimo prvi ugoden čas za oblikovanje navad z denarjem. Pogosto namreč zamudimo tudi zadnjega.
Otroci pogosto rečejo, da ne potrebujejo denarja, češ ko bom kaj rabil, mi ga bosta ati in mamica dala. Starši so potolaženi, ker otrok ni zahteven. Opremljeni s sto in enim ljudskim rekom v slogu »denar pokvari ljudi« otroke iz finančnih pogovorov celo povsem izključijo. Ker ne vedo, kako deluje žepnina - ta ne sme biti vezana na otrokovo pridnost - jo uporabljajo za sredstvo manipulacije in z njo otroku delajo škodo. Posledično se otrok ravnanja z denarjem nikoli zares ne nauči.
Kako otrokom privzgojiti potrpežljivost, povezano z varčevanjem, če si zaradi preobilja pogosto ne utegnejo ničesar zaželeti?
Nehamo jih zalagati z vsem, kar mislijo, da jim pripada, a jim v resnici ne. Ko pripremo pipico, se potrebe hitro pokažejo. Uredimo pa tako, da gre edino z varčevanjem. Pričakujmo upor, a bodimo vztrajni, ker druge poti ni. Če kdo v družini ruši naša prizadevanja in zadeve podarja brez naše privolitve, dela otroku škodo. Pri tem moramo ukrepati naravnost in brez ovinkov.
Kakšen način je primeren, da otroci denar tudi sami zaslužijo?
V učne namene, da otroci ugotovijo, koliko in kako naporno je treba delati za šest ali sedem evrov, lahko po dogovorjenih in veljavnih cenah plačamo tudi delo doma. Sicer ne. Po evropskih predpisih in verovanju naših birokratov otrok ne sme delati v domačem podjetju, na kmetiji in podobno. Realnost je drugačna. Otrok ima veselje in je lahko tudi nagrajen za delo, ki ga opravi. Kje naj dobi izkušnje in kako naj ugotovi, da bi recimo tudi on kmetoval, če lahko starše in sorodnike pri delu samo gleda?
Mnogi verjamejo, da sta razvajenost in občutek upravičenosti do vsega vezana na
Marko Juhant je natančna navodila o tem, kako otroke navadimo ravnati z denarjem, opisal v knjigi Dva Gorenjca o šparanju.
bogatejše družine, kjer je vsega v obilju. V socialno šibkejših družinah naj bi bila skromnost del življenja. Kakšne so vaše izkušnje v zvezi s tem?
Razvajeni otroci so v vseh slojih. Bil sem v družinah, ki so prejemale znatna sredstva pomoči od različnih organizacij. Štirje otroci, najmlajši je bil star osem let, so vsi imeli dražje telefone od mojega. Mama je povedala, da mora kupiti nove, ker rabljenih ne marajo. To je sicer skrajni, a ne osamljen primer. Otroci, posebej dečki, edinci v samohranilskih družinah, so vsaj nekateri neverjetno zahtevni in naporni, zato tudi imajo vse in več, medtem ko mama nima nič. Tudi otroci v družinah, kjer ni veliko sredstev, so razvajeni tako, da ne pomagajo dovolj v gospodinjstvu, niso samostojni pri domačih nalogah, jih ni varno pustiti samih doma nekaj ur. In »visijo na tehnologiji«. Ne glede na ceno znamke telefona postanejo otroci enako razvajeni in odvisni.
3-6-let: Otrok izkusi varčevanje. To pomeni, da ne porabimo vsega denarja takoj, zato da ga bomo imeli na voljo tudi v prihodnosti.
Otrok ima neko majhno željo. Naj bo takšna, da ji zadostita dve tedenski žepnini. Otrok naj počaka, da dobi še tisti denar, ki mu manjka. En teden je za tako majhnega otroka dolga doba. V nadaljevanju naj naredi načrt za večjo željo. Pri nakupovanju ga navajajte, da si polovico denarja pusti za naslednji dan. Spodbujajte veselje, če mu bo uspelo, in ne popustite, ko bo v nasprotnem primeru naslednji dan z vsemi sredstvi terjal še.
5-8	let: Otrok spozna zaslužek. Naučimo ga, da lahko neko vredno fizično delo in storitev menjamo za denar.
Otroku ponudimo delo in ga, da bi pridobil izkušnje, plačamo na uro - a samo za kakovostno opravljeno delo in samo določen čas. Denar shranjuje v prozoren hranilnik, da vidi, kako se količina povečuje. Otrok mora doživeti, da bo celo uro s trudom delal neko preprosto delo za štiri ali pet evrov. Vsakdanje pomoči v gospodinjstvu običajno ne plačujemo, ker je to otrokova dolžnost. Vsak po najboljših močeh pripomore z delom za dobrobit družine.
6-10	let: Poraba. Denar lahko zamenja za nekaj, kar potrebuje.
Otrok gre z nami po nakupih. Izročimo mu nekaj denarja in naročilo, naj izbere izdelke -pogovorimo se o cenah. Ko zmore brati številke, lahko primerja cene. Pogovorimo se o vrednosti, vplivu embalaže, količini in podobnem. Otrok sam vozi svoj voziček, sam izdelke naloži na trak pri blagajni in sam plača. Ostanek denarja nam seveda vrne. V vsakem primeru otrok nujno potrebuje denarnico.
7-11	let: Odrekanje. Ne more dobiti vsega, a če dobro izbira, lahko dobi malo več, kot bi ob nepremišljenem kupovanju.
Otroku izročimo deset evrov za tri izdelke, ki vsak zase stanejo približno pet evrov. Moral bo izbirati med tem, kar potrebuje, in med tem, kar si želi. Izkušnja ga nauči, da dobi dovolj, ne pa vsega, in da lahko finančne odločitve sprejema na podlagi tega, kar ima, in ne tega, kar bo šele dobil.
11-13 let: Načrtovanje. Odločiti se mora, za kaj bo porabil denar, in ločevati pomembno od nepomembnega.
Določimo vsoto denarja, ki jo bomo porabili za obdarovanje vseh družinskih članov. Otrok potrebuje pomoč in pogovor o tem, kako lahko poskrbi za vsako osebo, kakšne so možnosti in kaj je sprejemljivo. Pravilen odziv na zahtevo po več denarja je »dobrodošel v resničnem svetu, poišči rešitve znotraj dane vsote«.
13-15 let: Naložba. Denar lahko vloži v nekaj, kar mu bo v prihodnosti morda prineslo več denarja.
Denar za otrokovo srednjo šolo, dijaški dom, prevoze, oblačila, obšolske dejavnosti in podobno je naložba. Pokažite otroku, kako različno šolanje prinaša različne stroške. Štipendija ni namenjena njegovemu razkošju. Izračunajte in določite, kako bo znižala družinske stroške. Jasno opredelite mesečne stroške v zvezi s šolanjem in kakšne so alternativne možnosti. Naj otrok izračuna, koliko mu lahko na dolgi rok prinese vsaka ura učenja v času srednje šole.
NAŠA TEMA
13
Ana Vezovišek, strokovnjakinja za osebne finance
Zgled staršev je najbolj pomemben
Da ima starševska odgovornost do otroka tudi finančno plat, se starši večinoma zavedajo. Večina vsaj pomisli na možnost dolgoročnega varčevanja v otrokovem imenu, a koliko to namero kdo tudi uresniči, je drugo vprašanje. Tako kot je pametno na pokojnino misliti že prvi dan v službi, je pametno na otrokovo samostojnost misliti že ob njegovem rojstvu.
Ana Vezovišek je v svoji karieri srečala ogromno težkih finančnih zgodb, ki bi se jim bilo z nekaj preudarnosti mogoče izogniti. Spominja se družine, ki jo je v finančno brezno prezadolženosti pahnil študij dveh sinov. Oba sta se namreč šolala v tujini. Starša sta tisoč evrov mesečnih stroškov najprej še zmogla, potem sta najela prvi kredit, nato drugi ...
Veliko staršev ali starih staršev želi za otrokovo prihodnost na nek način varčevati. Načini niso vedno najbolj posrečeni. Kaj jim svetujete?
Veliko jih o tem razmišlja, a konkretno se tega lotijo redki. Žal se ljudje ne zavedamo, kako čas beži in koliko z vsakim letom izgubljamo. Namesto da otrokom kupujemo igrače in oblačila (to še posebej velja za stare starše), bi lahko zanje namensko varčevali. Začne se z načrtom, ki ga moramo narediti že ob rojstvu otroka, in se ga potem tudi držati. A žal to ni tako enostavno. Družinskih in drugih potreb je vedno veliko in hitro nas zamika, da bi si ob »nujnih« primerih takšne prihranke »izposodili«. Ni malo takšnih primerov. In nič manj ni takšnih, ki zaradi bojazni, da bi prejemali manjši otroški dodatek in dražje plačevali vrtec, sploh ne varčujejo oziroma »skrivajo« denar tako, da imajo na koncu izgubo.
Kdaj je pravi čas, da se začnemo z otrokom pogovarjati o denarju?
Ne glede na starost je ključen naš zgled. Začne se že s prvim obiskom trgovine. Ko je otrok še malček, se seznani s tem, kako naku-pujemo. Otrok vidi, ali gre za impulzivne odločitve ali načrtovane nakupe. Ali otrok dobi vse, kar si tisti trenutek zaželi, ali temeljito odločimo med tem, kaj potrebuje in si želi? To opazovanje raste skupaj z njim. Gre za spontan proces. Ne moremo ga posaditi za mizo in ga učiti ravnanja z denarjem. Ključno je, da ga naučimo potrpežljivosti. To je težko, ker otroci nimajo občutka za čas. Še težje je, ker
imamo s tem težave tudi odrasli. Kolikokrat kupimo kaj, česar si v tistem trenutku še ne moremo privoščiti.
Kako pri otroku spodbujati varčevanje? Kako je z raznimi pujski in hranilniki?
Pomembno je, da so zastavljeni cilji manjši in dokaj hitro dosegljivi, nagrade pa jasno določene. Sicer pa ključno pravilo za varčevanje pri odraslih velja tudi za otroke. Le razmerje obrnemo. Gre za pravilo 10:10:80. Za odrasle bi veljalo, da 10 odstotkov od vseh svojih prihodkov namenijo za dolgoročne cilje, 10 odstotkov za kratkoročne cilje, 80 odstotkov (ali bolje manj) pa porabijo. Pri otrocih, ki ponavadi nimajo posebnih mesečnih obveznosti, razmerje obrnemo. 10 odstotkov sproti porabijo, ostalo namenijo za izbrane cilje. Za lažjo predstavo jim lahko pripravimo tri posodice. Na ta način bodo lahko sproti spremljali, kako blizu je njihov cilj.
Kdaj lahko ima otrok lasten račun, bančno kartico, na kakšen način mu prepuščamo odgovornost za ravnanje z denarjem?
To je odvisno od otroka in seveda od naše finančne situacije. Ljudi včasih skrbi, kako naj otroku dajo denar, ko si tega ne morejo privoščiti. Ni toliko pomemben znesek, kot je
pomembno, da otroka naučimo odgovornosti. Dobro je, da otroci čim prej izkusijo posledice napačnih odločitev. Recimo napačen nakup, za katerega so odšteli precej denarja. Prej ko bodo izkusili bolečino - ta nas opomni, da naslednjič bolje premislimo - prej se bodo zavedali, kako pomembno je nakupe načrtovati. Z uvedbo žepnine je otrokom treba naložiti tudi obveznosti. Iz tega zneska naj na primer plačajo mesečno vozovnico ali kaj podobnega. Ker je tako tudi v življenju. Denar, ki ga dobimo, ni samo za naše želje, temveč gre v večini za naše potrebe.
Kdaj bi moral mlad človek začeti varčevati za pokojnino in vse ostale resne zadeve?
Prej ko začne, bolje je. Idealno je, če zanj varčujejo že starši in potem otrok »le« še nadaljuje. Obrestnoobrestni račun dela čudeže - Einstein je celo rekel, da je najmočnejša sila v vesolju - in leta so ključna. Če smo že kot otroci vajeni pravila 10:10:80, bo to nekaj normalnega tudi v odraslosti. Točno bomo vedeli, kaj, kdaj in kako bomo nekaj dosegli. Na ta način bomo morali za pokojnino nameniti bistveno manj sredstev, kot če bomo na to začeli misliti pri 45 ali 50 letih. Bolj kot koliko je torej pomembno, kdaj začnemo varčevati, čeprav to marsikomu ni logično. Je pa matematično dokazljivo (smeh).
Kako uspešno lahko starši poučujemo svoje otroke glede na splošno stanje finančne pismenosti med ljudmi?
V večini primerov jim kot »finančni učitelji« nismo ravno dober zgled. Samo poglejmo primer uporabe kreditnih kartic. Dokler jih imamo sami polno denarnico, ni pomembno, kaj govorimo otroku. Ob prvih prilivih na svoj račun bo tudi otrok posegel po limitu, po kreditih. Zanj bo to normalno. Ko učim odrasle, kako ravnati z denarjem, se pogosto dotaknemo ravno tega - družinskih vzorcev v njihovi preteklosti. Velikokrat slišim, da sta bila že njihova mama ali oče ves čas v kreditih. To je zelo slaba tolažba, ki dolgoročno vodi le v hudo finančno stisko.
Sem zagovornica tega, da moramo najprej poskrbeti za svojo finančno sliko in potem lahko učimo druge. Nič ni narobe, če otrokom priznamo in tudi pokažemo svoje napačne odločitve v preteklosti. Ključno je, da o tem govorimo na glas in se ne skrivamo za maskami. Otroci namreč zelo dobro vidijo in čutijo, kaj se dogaja v družini.
OB ROBU
Krmarjenje v okvirih možnega
Ste kdaj poskusili peljati skupino otrok - svojih in sposojenih - v kino ali na kakšno predstavo? Pri meni so se takšne avanture vedno končale z breznom v denarnici. Če svojim otrokom še znam reči ne, meje skupinska dinamika vedno 5A5KAT OCVIRK ujela na levi nogi.
Do tistega cirkusa, ko sem jim v začetku potisnila v roke dvajsetaka. »To je to. Od tu naprej sem samo še taksistka,« sem bila enkrat za spremembo res odločna. Družno so se odločili, da si med odmorom privoščijo vrečko pokovke. Medtem ko je vsak enkrat segel v majhno vrečko, večino so tako ali tako razsuli, so poleg zobkov začele mleti tudi možganske celice. »Za tri evre dobim tri vrečke koruze in v domačem avtomatu cel žakelj kokic,« mi je proti koncu predstave na uho malo zagrenjeno šepnil osemletnik. Nič nisem rekla, mi je pa, priznam, zaigralo srce.
V restavracijo z ameriško hitro hrano seveda ne boste šli zaradi kulinaričnih presežkov. Zaradi finančnega opismenjevanja pa se tu in tam splača. Ko sem otroke gledala pred enim od zaslonov, kjer so sami naročali hrano, mi je spet malo zaigralo srce. Kaj izbrati, da bodo vsi zadovoljni, čemu se odpovedati, kako raztegniti odejo 17 evrov, da bi čim bolj pokrila želje petih malih bučk? Računali, kombinirali in seštevali so tako zavzeto, da se je vsem skoraj kadilo iz ušes. »Kaj bi dal, da ne bi zapravil tistih treh evrov za one butaste kokice,« je bolj sebi v brado kot meni v zadoščenje zabrundal osemletnik. Nemočno sem skomignila z rameni, navznoter pa se že dolgo nisem tako hahljala.
Nikoli ne moreš vedeti, katera naložba bo najbolj donosna. Ena mojih se je zgodila v McDonaldsu.
novi tednik
Marja Milič, urednica revije in portala Moje finance
Na borzi znanja vedno pozitivni donosi
Leta 2011 so naredili prvo raziskavo finančne pismenosti Slovencev. Stanje je bilo alarmantno, finančna pismenost Slovencev pa porazna. Kot pravi Marja Milič, je to leta 2011 botrovalo ustanovitvi Finančne šole, ki nudi celovito finančno opismenjevanje vseh generacij.
Najslabše so se izkazali mladi, zato so vzpostavili izobraževalni program Mladi in denar, kjer gre v prvi vrsti za finančno opismenjevanje učiteljev. Prav oni so lahko prvi ambasadorji in najboljši prenašalci tega znanja mlajšim generacijam. »Od leta 2013 se je v ta program vključilo več kot 200 šol, izobrazili smo več kot 250 učiteljev. 30 do 50 poklicnih šol je osebne finance spravilo v okvir šolskega predmetnika. Pri tem predmetu so dijaki tudi ocenjeni. Ostale šole izvajajo krožke ali delavnice finančnega opismenjevanja, številni vsebine vključujejo v predmete, ki jih poučujejo.« Na ta način se je s temi vsebinami seznanilo približno pet tisoč najstnikov. Častni pokrovitelj programa je že od začetka predsednik države Borut Pahor. Program se je uveljavil tudi kot del uradnega izobraževanja ter usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju. Med šolskimi počitnicami so med najstniki vedno bolj priljubljena finančna izobraževanja. Iz finančne pismenosti so letos že petič organizirali državno tekmovanje.
Kako danes razmišljajo mladi o denarju, zaslužku, naložbah ...
Opazili smo, da mladi, ki prej pridejo v stik s tematikami, vezanimi na osebne finance,
prej začnejo razmišljati o varčevanju in znajo tudi bolje ravnati z denarjem. Na državnem tekmovanju iz finančne pismenosti smo lani mlade vprašali tudi, kaj bi storili z 10 tisoč evri. Osnovnošolci poznajo različne oblike varčevanja, znajo sestaviti oziroma razpršiti portfelj različnih naložb. Prav tako je pri gimnazijcih, ki izbirajo precej klasične varčevalne oblike, kot so delnice, vzajemni skladi, depoziti ... Večjo izvirnost pri razpršitvi takšne vsote so pokazali dijaki poklicnih šol. Eden je na primer dejal, da bi del denarja namenil za pridobitev licence za osebnega trenerja - torej v dodatno znanje, s katerim bi lahko dodatno zaslužil, drugi bi denar namenil za tečaj tujega jezika, tretji bi ga vložil v nakup kakovostnega vzglavnika, ker spanje pomembno vpliva na učinkovitost in uspešnost. Kar nekaj jih je povedalo, da bi z denarjem odplačalo dolgove staršev. Menim, da bi z učenjem o upravljanju denarja v šolah posredno lahko pomagali tudi staršem, saj otroci takšna znanja nosijo domov.
V vašo počitniško šolo pridejo večinoma otroci staršev, ki se tudi sami zavedajo pomena finančne pismenosti. Kaj bi predlagali za sistemske izboljšave? Spremljate šolski sistem in premike na tem področju?
To, kar je zapisano v učnih načrtih, je vsekakor premalo. Prav tako slišimo, da učiteljem pogosto zmanjka časa za obravnavanje teh vsebin. Tematika je preveč pomembna, da je ne bi obravnavali. Vsak dan namreč rokujemo z denarjem in sprejemamo cel kup finančnih odločitev. Že od začetka je bil naš cilj spraviti osebne finance v šole tako kot na primer računalništvo ali podjetništvo. Nekateri učitelji so našli pot in predmet osebne finance
ponujajo v sklopu odprtega učnega načrta. A za kaj takšnega morajo biti učitelji dovolj zavzeti in morajo imeti podporo vodstva šole. Vsekakor so danes takšna znanja za šolo in dijake konkurenčna prednost pred ostalimi. To je znanje za življenje. Dobra novica je, da je finančno opismenjevanje v koalicijski pogodbi nove vlade omenjeno.
Kdaj je po vaše čas, da se z otroki oziroma mladimi začnemo resno pogovarjati o varčevanju, naložbah, financah ...?
V številnih domovih je pogovor o denarju tabu tema oziroma starši pravijo, da otrok s to tematiko ne bi radi obremenjevali. Za to naj bi bilo še dovolj časa. Pravi čas za pogovor z otrokom o teh tematikah je seveda takrat, ko otrok pokaže zanimanje za to. Pri nekaterih je to že v vrtcu. Vsebino in način pogovora je treba prilagoditi glede na starost. Tudi finance so lahko zelo zabavne. Prvi resni pogovori o osnovah osebnih financ bi vsekakor morali biti že v osnovni šoli. Pomembno je, da imajo mladi žepnino. Le tako se lahko naučijo ravnati z denarjem tudi v praksi. Žepnini se reče tudi vadbeni denar. Ni pomembna količina denarja, ampak ravnanje z njim.
Veliko staršev želi tudi finančno vlagati v otrokovo prihodnost. Kaj bi vi izbrali kot najboljšo možnost?
Finančna vzgoja se začne doma. Zato tudi staršem svetujem, naj se izobrazijo na tem področju, da bodo dober zgled svojim otrokom. Naložba v znanje je najboljša. Otroke je treba spodbujati, da so dejavni, kritični, radovedni, da iščejo rešitve. Danes je pomembna agil-nost. Imeti moramo več različnega znanja, veščin, poguma, hitro se moramo prilagajati različnim razmeram.
14
KRONIKA
Domnevna trgovina z ljudmi na Žalskem
Mesečno približno 250 uporabnikov spolnih storitev
Štirje osumljeni, ki so jih celjski kriminalisti pred dnevi ovadili zaradi kaznivega dejanja trgovine z ljudmi, niso v priporu. Bili so le pridržani, a jih je policija izpustila. Med njimi naj bi bili po naših podatkih dva vodilna iz Hotela Žalec in dve zaposleni. Lastnik hotela je možnost izjave o primeru zavrnil. Policija jih je ovadila, ker naj bi 25 žensk silili k prostituciji. Dekleta naj bi se prostituirala v hotelskih sobah in ostalih prostorih.
SIMONA SOLINIC
Osumljeni so stari od 42 do 72 let, med ovadenimi naj bi bila tudi mama prvoosumlje-nega. Do zdaj jih policisti še niso preiskovali zaradi podobnih kaznivih dejanj. Ena od osumljenih je bila oškodo-vanka v brutalnih ropih pred leti, zaradi katerih so storilce že kaznovali, o sodbi organizatorju ropov pa še odloča višje sodišče.
Potisnjene v kot
Člani združbe naj bi dekleta zvabili v past z oglasi, a tudi z osebnimi stiki. V vsem tem času naj bi šlo za 23 Ukrajink, Romunko in Moldavko. Vse izhajajo iz socialno šibkih
okolij. Ko so prispele v Žalec, naj bi jih namestili v hotelu. »Po namestitvi v hotelu so se bile prisiljene - pod nadzorom, ki so ga izvajali osumljeni - prostituirati. S strankami so prihajale v stik v nočnem klubu, ki deluje v okviru hotela. Če so se uprle nudenju spolnih storitev, so jim delovno pogodbo prekinili in jih denarno kaznovali. Plačila za spolna dejanja so bila njihov edini vir zaslužka,« pravi vodja oddelka za organizirano kriminaliteto na celjski policiji Boštjan Hmelak.
Osumljeni naj bi jih finančno stisnili v kot tudi tako, da so morale vračati
Vodja oddelka za organizirano kriminaliteto na celjski policiji Boštjan Hmelak
mesečna nakazila osebnih dohodkov. »Del nezakonito pridobljene premoženjske koristi so osumljeni pridobivali tudi od strank, ki so morale dekletom plačevati drage pijače, kar je bil pogoj za spolne usluge,« še pojasnjuje Hmelak tipičen način izvrševanja tovrstnih kaznivih dejanj. Mesečno naj bi osem ali dvanajst žrtev nu-
»Celjski« Gruzijci del širše kriminalne mreže
Ko so celjski kriminalisti prijeli tri Gruzij-ce, ki so v Celju vlamljali v stanovanja pred tedni, so dva Gruzijca prijeli tudi kranjski policisti. Obstaja velika verjetnost, da so vsi prijeti del širše kriminalne združbe, ki je na enak način vlamljala v Sloveniji in tujini.
Policija je do zdaj ugotovila, da sta - vsaj v Kranju in Škofji Loki - storilca pred vhodna vrata nastavljala neopazne nitke, s katerimi sta preverjala, ali so lastniki doma. Kriminalisti so na vseh krajih vlomov našli sledi nitk in nasilnega vstopanja v stanovanja. Vanje je bilo vlomljeno z odklepanjem vrat s specialnim orodjem ter vrtanjem in lomljenjem ključavnic. Nitke naj bi storilci na vrata nastavljali ponoči. Če je bila nitka pretrgana, je to pomenilo, da je vrata nekdo odprl. Če so podboj in vrata ostali povezani z nitko, je bil to za storilce podatek, da doma ni nikogar, in so to okoliščino lahko izkoristili za vlom v stanovanje.
Slovenija le postojanka
Policija ves čas zaznava prisotnost t. i. mobilnih kriminalnih skupin, ki izvršujejo premoženjska kazniva dejanja. Določen del vlomov je mogoče pripisati prav skupinam iz tujine, ki so zelo dobro organizirane. Člani kriminalnih skupin, ki prihajajo predvsem iz vzhodnoevropskih držav in s srednjega Balkana, na območju Slovenije izvršujejo predvsem premoženjska kazniva dejanja, kot so tatvine, vlomi, drzne tatvine na avtocestah, ter napade na bankomate.
»Ciljne države njihovega delovanja so zahodne in severne države Evrope, med katere spada tudi Slovenija, kjer je življenjski standard višji.
V tej fazi bo policija iskala tudi lastnike zaseženih predmetov. Nekatere so policisti že vrnili lastnikom, za več kosov nakita pa še ugotavljajo, kdo so lastniki. Fotografije zaseženih stvari so objavljene na spletni strani Policijske uprave Kranj.
Kriminalne skupine na določenem območju v čim krajšem času izvršijo več kaznivih dejanj in takoj zatem zapustijo državo. Kazniva dejanja nato izvajajo v drugi državi in tako naprej. Tujci pogosto uporabljajo v tujini najeta vozila predvsem z namenom zakritja države izvora in tudi zaradi težje izsledljivosti. Prav tako vozila pogosto menjujejo,« pravijo na policiji.
Že drugi rop Hoferja
Kriminalisti iščejo roparja, ki je v ponedeljek oropal trgovino Hofer na Ljubljanski cesti v Celju. Gre za že drugi rop v približno mesecu dni.
Neznan storilec je v času ropa imel na glavi črno ruto in sončna očala, oblečen je bil v temne širše hlače in temno jakno ter obut v črne čevlje. Na pult pri blagajni je položil izdelek in ko je blagajnik odprl predal blagajne, mu je storilec zagrozil z orožjem in iz predala ukradel bankovce ter pobegnil v smeri proti Babnemu.
dilo spolne storitve približno 250 uporabnikov.
Kriminalisti so začeli dogajanje v hotelu preiskovati februarja lani. Razloga za začetek preiskave Hmelak ni natančno pojasnil. Pri tem so preiskovalci sodelovali tudi z ljubljanskimi preiskovalci in uporabljali prikrite preiskovalne metode dela. Kriminalisti so pri zaposleni, ki je v hotelu delala kot natakarica, pri hišni preiskavi (v tem primeru so opravili štiri) našli tudi 104 tisoč evrov. Ker sumijo, da gre za denar, ki je bil pridobljen protipravno, so ga zasegli. Koliko denarja je združba s takšnim početjem v celoti zaslužila, še ugotavljajo.
Težko dokazljivo
Ovadenim, če jih bodo na sodišču spoznali za krive, grozi 15 let zapora. Znano je, da so tovrstna kazniva dejanja izredno težko dokazljiva v kazenskem postopku. Tudi zato, ker se sojenja ne začnejo takoj, ampak čez čas, ko žrtev ponavadi ni več v naši državi. Hkrati žrtve tega, da so žrtve, ne priznajo. Podobno se je zgodilo v tem primeru. »Nekatere žrtve so odšle v druge hotele, nekatere tudi domov v svoje države. Pogovarjali smo se z dvanajstimi žrtvami, vendar se ne dojemajo kot žrtve,« pojasnjuje Hmelak. Pri tem poudarja, da to ni pogoj za obstoj kazenskega pregona osumljencev. Dekleta so stara od 24 do 40 let.
Sojenja četverici verjetno še ne bo tako kmalu. Na celjskem sodišču namreč že nekaj mesecev sodijo združbi, ki je delovala po podobnem sistemu. Šlo je za izkoriščanje deklet v enem od nočnih klubov v Celju. Tudi v tem primeru je šlo za Ukrajin-ke. Člani združbe naj bi jim obljubljali delo barskih plesalk, ženske pa so nato pristale v nočnem lokalu, kjer so jih silili v prostitucijo. Vzorec tovrstnih kaznivih dejanj je ponavadi enak.
Storilci dekleta zvabijo v mrežo prisiljene prostitucije z oglasi ali člana združbe pošljejo v tujino, da dekleta novači pod pretvezo drugega dela. Ker gre za socialno šibke ženske, nasedejo, saj jim obljubljajo velike zaslužke. Pogosto se zgodi, da je v takšni mreži storilcev tudi ženska, ki je bila sama žrtev takšnega kaznivega dejanja. S takšnim vzorcem delovanja pri ženskah vzbudijo zaupanje, ki se hitro razblini, ko ženske uvidijo, v kaj so bile potisnjene.
Zaradi možnega migrantskega vala dodatne tehnične ovire
V Podčetrtku so pred dnevi policisti prijeli državljana Somalije, državljana Sirije in tri državljane Iraka, ki so ilegalno vstopili v Slovenijo. Vozil jih je ukrajinski državljan, zoper katerega so policisti ukrepali. Zaradi pričakovanja morebitnega novega migrantskega vala na celjski policijski upravi pravijo, da redno spremljajo stanje migracij.
»Z vsemi novostmi seznanjamo tudi policijske postaje,« pravijo na Policijski upravi Celje. Pri varovanju državne meje sodelujejo pomožni policisti in vojska. »Za možnost povečanja števila ilegalnih migrantov imamo pripravljene ustrezne načrte s predvidenimi ukrepi. V zadnjih mesecih je bilo na območju Policijske postaje Rogaška Slatina postavljenih več kamer, ki so namenjene zeleni meji, na območju Policijske postaje Šmarje pri Jelšah bodo kamere urejene v prihodnjem obdobju,« pojasnjujejo na celjski policiji. Za preprečevanje ilegalnih migracij so postavili tudi nove začasne tehnične ovire na območju Kunšperka ter zamenjali nekaj dotrajane žice za panelno ograjo. »Tako je večina meje s Hrvaško zavarovana z začasnimi tehničnimi ovirami. Ob večjem povečanju ilegalnih migrantov bomo v skladu z načrtom na meji povečali tudi število policistov ter nanjo prestavili policiste iz notranjosti,« še dodajajo na celjski policiji. Ob tem poudarjajo, da ves čas sodelujejo s hrvaškimi varnostnimi organi tako na regionalni kot lokalni ravni. Z njimi imajo tudi redne periodične sestanke.
SŠol
AKADEMIJA ZDRAVEGA ŽIVLJENJA
15
Na obisku v ... kuhinji
»Pri prehrani bodite zmerni«
Tokrat je bila interaktivna delavnica Akademije zdravega življenja nekoliko drugačna. Povabili so nas v Picerijo Oliva Celje, kjer imajo ponudbo zdrave hrane in zdravih obrokov. Udeležence akademije smo presenetili tudi s tem, da so se lahko preizkusili pri pripravi zdrave hrane.
SIMONA SOLINIC
Temelj akademije je znanje Mayo klinike in strokovne ekipe 24alife iz Žalca. Mayo dieta je zasnovana po zadnjih prehranskih smernicah, kar pomeni, da pice niso prepovedane. Pri pripravi in uživanju je treba upoštevati znanje, ki so ga v akademiji
udeleženci do zdaj pridobili. Sprejela sta nas direktor Olive Miha Muhič in solastnik ter kuharski mojster Miran Kovač. Poleg tega, da sta udeleženke akademije presenetila z rožicami, saj smo bili v Olivi 8. marca, sta vsem predala ogromno znanja s
ki se jih zdaj uči tudi skupina v akademiji. V nedeljo je tako skupina izvedela, kako pripraviti zdrav napitek brez sladkorja, katera olja so priporočljiva za uporabo hrane in katera ne, kako pripraviti meso brez dodanih maščob, kako pomembne so beljakovine ali kako pripraviti zdravo omako, in kako zdrava so jajca in na kakšen način jih je treba uživati. »Pri prehrani bodite zmerni,« jim je med drugim položil na srce Kovač.
Foto: GrupA
Pozorno poslušanje ...
Л*/AKADEMIJA ч ZDRAVEGA ŽIVLJENJA
kalife
Treba bo še stisniti zobe
V zadnjem mesecu Akademije zdravega življenja je ključna predvsem bolj intenzivna vadba. Kineziolog Matevž Klevže iz 24alife, ki akademijo tudi strokovno izvaja, pravi, da se učinki poznajo skoraj pri vseh. Nekateri bodo morali še malo stisniti zobe in biti še bolj vztrajni, kajti vsak trenutek, ko kdo ne upošteva navodil ali, ko se nekomu »nekaj ne da« s področja vadbe, se kaj hitro pozna negativno. Akademija zdravega življenja vsako sezono tudi pokaže, da ljudem resnično težko spremenijo dolga leta zakoreninjene navade pri prehrani ali telesni aktivnosti.
Kovač, ki ima ogromno znanja s področja prehrane in zdrave priprave živil, je pokazal, kako pripraviti meso brez maščob in na najbolj zdrav način.
področja pravilne priprave zdravih obrokov.
Kovač, ki se je nekoč ukvarjal tudi z bodybuildingom, je že vrsto let zvest zdravemu načinu prehranjevanja in življenja. Udeleženci akademije so tako videli, da govori iz lastnih izkušenj, upoštevajoč smernice,
Udeleženci predhodno niso vedeli, da se bodo lahko preizkusili tudi v kuhinji. Natalija Kovač je v Olivo kljub temu prinesla kar svoj predpasnik. In seveda je s Heleno Umek kar hitro prijela za delo.
V Akademiji zdravega življenja udeležence učimo o podrobnostih Mayo diete. Ta ničesar ne izključuje, kar pomeni, da pice niso prepovedane. Pomembno je, da je pica pripravljena na pravilen način in da je oseba ne zau-žije preveč. Zdrava pica, ki smo jo v Olivi pripravili skupaj,
je sestavljena iz polnozrnate moke, mletega mesa, pripravljenega brez maščobe, manjše količine sira, pelatov in zelenjave. Če pico spečete, zatem ko testu odre-žete rob, je še bolj zdrav obrok. To je majhna skrivnost velikih mojstrov ...
Do konca marca bodo vsi udeleženci tudi pridno vadili. Posamično in skupaj. Smo v mesecu zaključka. Kar pomeni, da so zdaj že vaje zelo intenzivne. Če je morda na fotografijah videti čisto lahka vaja, morate vedeti, da vsi v skupini izvajajo tudi doma težje vaje, ki jim jih predpiše kineziolog Matevž Klevže iz 24alife.
Še ena skupna. Seveda ni vsak pojedel svojo pico, saj mora obrok pice biti nekoliko manjši. Na vse smo pazili. Tudi na to, da je bil na mizi zdrav napitek brez sladkorja.
16
AKTUALNA PONUDBA
Iščete dober nakuD alLodlično storitev?
1	POZOR']	
		
Preglejte aktualno ponud --	D O	
Gremo skupaj v Španijo
Gremo skupaj v Španijo med prvomajskimi počitnicami za le 399 evrov. Za prvih 10 prijav je cena le 299 evrov.
Prvomajske počitnice so tudi priložnost za spoznavanje novih dežel. Gremo v Španijo s turistično agencijo Relax! Za prvih 10 rezervacij bralcev Novega tednika ga ponuja le za 299 evrov z vključenim prevozom in s polnim penzionom.
Ogledali si bomo Barcelono in občudovali staro pristanišče s Kolumbovim spomenikom, Sagrado Familio - Gaudijev nedokončan tempelj svete družine, hrib Montjuich oz. »zelena pljuča mesta« s prizoriščem olimpijskih iger iz leta 1992, park Güell, štadion Camp Nou, trg Catalunya, Španski trg ... Privoščili si bomo sprehod po vedno živahni Rambli, glavni žili mesta, kjer bomo lahko srečali ulične umetnike, žive kipe. Fakultativno bomo lahko uživali tudi v predstavi flamenka.
V Španiji si bomo ogledali tudi katalonsko sveto goro Montserrat (približno 150 km od Lloret de Mara), čudovit naravni park z bogatim rastlinskim in živalskim svetom, ki se vzpenja do 1.236 m visoko. Posebnost tega romarskega kraja je bazilika ob slikovitem benediktinskem samostanu, ki hrani dragocen kipec črne Madone, zaščitnice Katalonije. Z doplačilom bo možnost ogleda predstave viteških iger.
prevoz z avtobusom turistične kategorije (hd, klima, video) z vključenimi cestninami in s parkirninami na razdaljah po programu
•	letalski prevoz Barcelona-Ljubljana (Brnik) z vključenimi taksami
•	3-krat POLNI PENZION v hotelu 3* na območju Costa Brave
•	izlet na sveto goro Montserrat (brez vstopnin za notranje oglede)
•	izlet v Barcelono (brez vstopnin za notranje oglede)
•	nočni panoramski ogled Monte Carla
•	osnovno nezgodno zavarovanje
•	organizacijo, spremljanje in vodenje potovanja v slovenskem jeziku.
•	25. aprila bo v ceno vključen prevoz z avtobusom v Španijo in nazaj z letalom, 29. aprila boste odšli v Španijo z letalom in se vrnili z avtobusom.
Pokličite oz. obiščite Relax Celje, povejte geslo za odlično ceno NOVI TEDNIK in uživajte
prvomajske počitnice. Pokličite na telefonsko številko 031-377-893. Ugodnost velja za prvih
10 rezervacij.
za prvih deset rezervacij bralcev
NOVEGA TEDNIKA _p|,
OBIŠČI RELAX CELJE »031-377-893 Uiii
Sevednoz
F71
najbolj ugodnimi I cenami Н^ GRUNDFOS proizvodov.
Lava 7,3000 Celje
Prodaja in popravilo vodnih črpalk
Prodaja In popravilo elektromotorjev
se-ku@siol.net
GSM: 041/638-711,031/303-936
GRUNDFOS^v
til lil
PREN ESI APLIKACIJO TAXI MAXI CELJE IN NAROČI TAXI
TjQXI

Braslovče23,3314 Braslovče E naslov: kzbraslovce.kpj.i4iol.net
Kme+ijsUa zadruga BeaslovČe z,o.o.
Uporabljajte zdaj, plačajte kasneje
I Hitro in enostavno obročno odplačevanje do 24 mesecev | Brez skritih stroškov
Do 24obrokov		
L	T: 03 70312 40	
ŠPORT / ZAPOSLOVANJE
17
Padec zbranosti Celjank povzročil, da je bil finale vsaj malo zanimiv
Grgić moral povzdigniti glas
Košarkarice Cinkarne so v finalu pokalnega tekmovanja v Domžalah premagale domačo Ledito z 80:51 in tako drugič v nizu ter skupno štirinajstič osvojile pokalni naslov.
DEAN SUSTER
Na začetku tretje četrtine so gostiteljice poskrbele za šok, povedle so z 39:35 in dvorana je bila »na nogah«. Nekaj povišanih tonov stratega Cinkarne Damirja Grgića je botrovalo, da so njegove varovanke do konca srečanja dosegle 45 točk, gostiteljice pa zgolj 12!
Bilo le vprašanje časa
V Domžalah so si celjske košarkarice pripele štirinajsto pokalno zvezdico. Ob koncu je bilo skoraj 30 točk razlike, vmes pa so igralke Cinkarne šokantno celo zaostajale. In poskrbele, da je tekma, v kateri je bil zmagovalec že vnaprej znan, postala zanimiva. Izjemno uspešni trener Cinkarne Damir Grgić je o tem dejal: »Gostiteljice so vložile ogromno energije in igrale odlično. Mi se v nekem trenutku enostavno nismo znašli. Na koncu smo vse postavili na svoje mesto.« Krču je bržkone botroval slab začetni met Celjank. »Njihova agresivnost je povzročila marsikaj, v nas je vnesla strah. Odstotek meta je bil resnično zelo slab v prvem polčasu in delu tretje četrtine. Ko se je dekletom odprlo, je naša prednost naenkrat zelo narasla.« To je Grgić seveda pričakoval. »Vsekakor, bilo je le vprašanje časa.« V zadnjem krogu lige Waba so Celjanke po podaljšku izgubile z Beroem. »Odigrali smo dobro, imeli napad za zmago. V polfinalu zaključnega turnirja se bomo pomerili
z Montano, izognili smo se Berou, ki bo gostitelj finalne prireditve v Stari Zagori.« Drugi polfinalni par je Budučnost - Beroe.
Montana bo drugačna
V soboto je v polfinalu slovenskega pokala na tribuni od tujk ostala Snežana Bogičević, v nedeljo ni igrala Taeler Deer. Najkoristnejša igralka zaključnega turnirja je bila Aleksandra Krošelj: »Pokalne tekme so nekaj posebnega. Dostikrat se pripeti presenečenje, tokrat se na srečo ni. Tekmic nismo podcenjevale, imele so pač dober dan.« V Stari Zagori je bilo in še bo napeto. »Ceprav bi lahko izbirale tekmice v polfinalu, tega nismo storile. Šle smo na vso moč, bile smo blizu zmagi. V polfinalu final-foura nas čaka Montana. V Celju smo jo popolnoma nadigrali, toda končna razlika 22 točk ne odseva dejanskega razmerja moči. Montana bo povsem drugačna. Imamo dovolj časa, da se pripravimo na vrhunec sezone.« V Stari Zagori bo finalni turnir 21. in 22. marca. Konec tega tedna bo Celje gostilo zaključni turnir lige Waba za kadetinje. Mlade košarkarice Cinkarne so favoritinje za končno zmago. V soboto bodo igrale z zagrebško Trešnjevko, v nedeljo pa z beograjskim Koraćem ali ljubljansko Ilirijo. V dvorani Gimnazije Celje - Center žal ne bo gledalcev.
Foto: KZS
Pokalne prvakinje so Snežana Bogičević, Aleksandra Krošelj, Maruša Seničar, Paulina Hersler, Andreona Keys, Ana Nuša Anžič, Blaža Čeh, Althea Gwashavanhu, Larisa Ocvirk, Mojca Jelenc, Lea Debeljak, Lana Šantelj in Taeler Deer.
Pred televizijske zaslone ...
Že pred koncem prejšnjega tedna je bilo prodanih več kot dva tisoč vstopnic za prvo tekmo osmine finala rokometne lige prvakov med Celjem in Kielcami.
Po dolgih šestih letih čakanja na izločilne boje se je vmešala višja sila. Vodstvo celjskega kluba nikakor ne želi sprejeti končne odločitve glede gledalcev, ki jih bržkone vendarle v Zlatorogu ne bo. Težko pričakovana tekma bo 21. marca. Vodstvo Gorenja pa je prenagljeno sprejelo odločitev in Rdeča dvorana je bila prazna med tekmo Velenjčanov in Izolanov. Primorci, zadnji na lestvici, so pripravili senzacijo in ugnali »ose«. Mednarodna judo zveza je odpovedala vsa tekmovanja do konca aprila oziroma do evropskega prvenstva v Pragi. Trener celjskega Sankakuja Marjan Fabjan je povedal, da so v okviru priprav na olimpijske igre imeli plačane letalske vozovnice in hotel za tri tedne za pet oseb na Japonskem, denarja pa jim nihče ne bo povrnil. Sicer pa je vse več letošnjih prireditev pod vprašajem, vključno z olimpijskimi igrami in nogometnim Eurom.
DŠ
Trgotur
Samostojni analitik I - pomočnik vodje laboratorija (m/ž) (Velenje)
Od kandidata pričakujemo univerzitetno izobrazbo s področja naravoslovja, aktivno znanje angleškega jezika, odločnost, samostojnost, sposobnost dela v timu in razumevanja skupinske dinamike dela, odlične organizacijske sposobnosti za vodenje dela v laboratoriju in usklajevanje morebitnih dejavnosti na terenu, poznavanje dela in izkušnje v akreditiranem laboratoriju, poznavanje standardov ISO 17025, dobre komunikacijske veščine. Prijave zbiramo do 9. 4. 2020. Eurofins Erico Slovenija, d. o. o., Koroška cesta 58, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si.
Vodja proizvodnje (m/ž) (Celje)
Od kandidatov pričakujemo najmanj 5 let delovnih izkušenj na primerljivih delovnih mestih, odlično poznavanje principov in orodij vodenja proizvodnega procesa, veščine načrtovanja, izvajanja, nadziranja, izboljševanja proizvodnega procesa, veščine samostojnega sprejemanja kakovostnih odločitev, dobro obvladovanje elektronske komunikacije (Windows, MS Office),
prednost pri zaposlitvi bodo imeli kandidati z znanjem nemškega in angleškega jezika. Prijave zbiramo do 9. 4. 2020. Elastomeri, gumirani valji in koluti, d. o. o., Bežigrajska cesta 4, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
CNC-operater na laserskem in krivilnem stroju (m/ž) (Nova Cerkev)
Opis delovnega mesta: nastavljanje in priprava CNC-strojev, orodij in priprava dela z obstoječim programom, glede na dokumentacijo izbiranje programov, posameznih operacij in izvajanje programov glede na specifike, optimalno nastavljanje in uporaba materialov glede na dimenzije obdelovalni kosov, izvajanje zahtevnejših dimenzijskih meritev. Prijave zbiramo do 22. 3. 2020. Šeško, d. o. o., Socka 33, 3203 Nova cerkev. Več informacij na www.trgotur.si.
Prodajni inženir (m/ž) (Velenje, teren)
Od kandidata pričakujemo vsaj VI. stopnjo izobrazbe elektrotehnične smeri, 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, dobro znanje angleščine, zelo dobro
znanje MS Office paketa, primerno strokovno poznavanje področja elektrotehnike, vozniški izpit B-ka-tegorije, odgovornost, natančnost, vztrajnost, komunikativnost, samoiniciativnost in angažiranost za prodajo, zmožnost dela v timu in tolerantnost, veselje do dinamičnega dela na terenu in dela z ljudmi. Prijave zbiramo do 4. 4. 2020. FBS elektronik, d. o. o., Prešernova cesta 8, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si.
Skladiščnik (m/ž) (Nova Cerkev)
Kaj pričakujemo od kandidatov: doslednost in natančnost pri delu, znanje uporabe računalnika in osnovno računalniško pismenost, dobre komunikacijske sposobnosti, izpit za viličarja, zaželene izkušnje dela v skladišču. Kaj nudimo: delovno razmerje za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 3 mesece. Prijave zbiramo do 22. 3. 2020. Šeško, d. o. o., Socka 33, 3203 Nova cerkev. Več informacij na www.trgotur.si.
Upravljalec linije prašnega barvanja (m/ž) (Prebold)
Pričakujemo izrazito usmerjenost v kakovost svojega dela, skrbnost, natančnost, usmerjenost v iskanje rešitev, vztrajnost, usmerjenost v doseganje rezultatov, vsaj III. stopnjo izobrazbe. Pripravljenost za učenje na področju upravljanja lakirne linije. Usmerjenost
v doseganje ciljev, odgovornost. Prednost imajo kandidati z izobrazbo tehnične usmeritve in kandidati z 2 letoma delovnih izkušenj na področju prašnega lakiranja. Prijave zbiramo do 15. 3. 2020. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si.
Posluževalec CNC-strojev (m/ž) (Prebold)
Od kandidata pričakujemo poklicno izobraževanje tehnične smeri (strojni mehanik), vsaj III. stopnjo izobrazbe, 1 leto delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, izpit za upravljanje viličarja. Prijave zbiramo do 15. 3. 2020. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si.
Elektrovzdrževalec II (m/ž) (Prebold)
Opis delovnega mesta: izvajanje preventivnih in kurativnih vzdrževalnih del s področja elektrotehnike in elektronike, izvedba inštalacijskih del (elektropodročje), izvajanje kontrolnih preizkusov delovanja strojev, inštalacija in zagon novih strojev, vodenje zapisov s področja vzdrževanja strojev (dnevnik servisov), priprava potrebe po rezervnih delih, nastavljanje, posluževanje in upravljanje stroja za laserski razrez pločevine. Od kandidatov pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe elektrosmeri (elektronika, mehatronika), naj-
manj 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, znanje za delo z računalnikom (Windows, Office), dodatna znanja s področja elektrovzdrževanja strojev. Prijave zbiramo do 15. 3. 2020. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si.
Avtoličar (strokovnjak) (m/ž) (Žalec)
Glavne naloge: prevzem vozil in ugotovitev stanja poškodb/napak na vozilu, priprava orodij/strojev in določitev ličarskih del, priprava vozila za ličarske postopke, priprava barv po vnaprej določenih recepturah, izvajanje vseh vrst ličarskih postopkov (kitanje, brušenje, barvanje, lakiranje). Prijave zbiramo do 14. 3. 2020. Pirh, d. o. o., Ložnica pri Žalcu 52a, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si.
Samostojni avtoklepar (m/ž) (Žalec)
Od vas pričakujemo vsaj IV. stopnjo izobrazbe smeri avtoklepar, oblikovalec kovin, vsaj 2 leti izkušenj na istem delovnem mestu, zmožnost dela v timu, natančnost, samoiniciativnost, odgovornost, vestnost, urejenost, vozniški izpit B-kategorije, željo po novih znanjih in izkušnjah, oddaljenost do 25 km (v eno smer) od sedeža delodajalca. Prijave zbiramo do 14. 3. 2020. Pirh, d. o. o., Ložnica pri Žalcu 52a, 3310 Žalec. Več informacij na www. trgotur.si.
18
ŠPORT
Po podaji Žana Benedičiča je Dario Vizinger prisebno pričakal žogo ...	... in jo poslal v mrežo mimo vratarja Maribora Kenana Pirića.
Po zmagah nad Mariborom in Triglavom skočili na drugo mesto lestvice 1. SNL
Osupljiva forma celjskih nogometašev
Nogometaši Celja so po 25 krogih drugi na lestvici prve slovenske lige. V zadnjih štirih sezonah so pristali na petem mestu, zdaj je pot v evropsko tekmovanje na široko odprta. Obenem se povečujejo apetiti za še višjo uvrstitev, torej za napad na naslov prvaka. Trenutna pripravljenost je izvrstna, napadalni kvartet Vizinger - Lotrič - Kerin - Božić je izjemno hiter in učinkovit.
DEAN ŠUSTER
Že 98. štajerski derbi (50. v Celju) si je ogledalo le 1.500 obiskovalcev. Glede na vložek je številka presenetljivo nizka. Celjani v tem obdobju prvenstva že dolgo niso bili tako visoko uvrščeni, zato bi pričakovali množično podporo. Na drugi strani je vijoličastim »škripalo« že pred gostovanjem v knežjem mestu in nejevolja navijačev se je takoj odrazila. Že pred zaključnim udarcem, ki ga je za 2:0 zadal Mitja Lotrič, je bila očitna sterilnost državnih prvakov. »Bo Milanić odstopil?« me je zanimalo. Dobro obveščen znanec iz Maribora je takoj zavrnil takšno možnost: »Ima prelepo plačo.« Dodal je, da
je »šef« obiskal slačilnico med polčasom tekme Maribor - Tabor (0:0) in predlagal, kako naj igrajo. Mislil je na Zlatka Zahovića, ki je v soboto po domačem porazu z Bravom sprejel Milanićev odstop.
Gostje sterilni
V Celju tovrstnih skrbi nimajo. Tudi v Kranju je bil v bližini slačilnic direktor NK Celje Zoran Podkoritnik, a zlasti zato, da bi čestital trenerjem, igralcem in ostalim za novo zmago. V zanj značilnem slogu jih po vsaki tekmi pričaka na robu zelenice celjskega štadiona. Ko pride Maribor, so vsi stoli na tribuni
za novinarje zasedeni, vsem pogled na igrišče zastirata dva snemalca gostujočega kluba, ki še dodatno krilita in pihata ob vsaki sodniški odločitvi, ki jima ni po meri. Kredibilni medijski predstavniki iz Maribora so bili jezni le na nogometaše in trenerja Darka Milanića, ki je med drugim priznal: »V drugem polčasu smo bili v napadu tako rekoč sterilni in čeprav smo imeli po prejetem zadetku dovolj časa za izenačenje, nismo uspeli resneje ogroziti domačih vrat.«
Dobro delo
obrambe
Kot vselej doslej se trener Celja Dušan Kosič ni oddaljil od realnosti: »Nismo začeli slabo, toda Maribor je prevladoval na igrišču. Odbitih žog nam ni uspelo uloviti in smo trpeli. Po prekinitvah bi lahko bili kaznovani, a je naša obramba svoje delo dobro opravila. Tudi v drugem delu smo se organizirano branili in izkoristili priložnosti, ki sta se nam ponudili.« Zaradi prenosa nacionalne televizije
PRVALIGA
TelekomSIovenii
Iv«
NK RUDAR
l # / \ VELENJE /
NeoeLja, 15.3.2020
STaoion Z'oežeLe
15:00
Pnenos: i Mild^l
Najboljši igralec obračuna Celje - Maribor je bil neustrašen in zelo bojeviti celjski vezist Žan Benedičič.
CINKARNA DROGA
«vniluei!
Ovoc
Gradimo iivljen jo
^'desete	0trig[avzdravje HHRC
se je novinarska konferenca začela z rekordno zamudo, nato je bilo vprašanj za Mi-lanića ogromno. Nas je zanimalo, kako bo Kosić pripravil fante na »manjšo« tekmo. Celje je namreč letos premagalo dve moštvi iz zgornjega dela lestvice (Aluminij, Maribor), z ekipama iz spodnje polovice (Bravo, Domžale) je izgubilo štiri točke. »Vključno s pripravljalnimi tekmami smo še štirinajstič nepora-ženi. Okoli fantov se vedno bolj dogaja. Zanimivo so za mnoge klube. Vsak dan se pogovarjamo s fanti, zavedamo se pritiska, s katerim se soočajo. Želimo jim pokazati pot, ki je spodobna za profesionalca. Verjamem, da so dovolj zreli. Povezali so se, to je morda tudi posledica tega, da so že dolgo časa skupaj. Precej razočaranj je že za njimi. Hotenja jim ne manjka.« Pri isti temi smo ostali s kapetanom Mitjo Lotričem: »Dobro vprašanje za vse nas.
Menim, da smo značajsko dovolj sposobni. Odgovor bomo dobili kmalu.«
Zmaga jih ni
prevzela
Prišel je v nedeljskem popoldnevu na štadionu, s katerega je mogoče gledati na zasnežene gorenjske vršace in opazovati letala, ki po vzletu z Brnika preletijo Kranj. Celjska zasedba je ekspresno opravila z oslabljenim Triglavom. Nasula mu je pet golov (razlika v golih v tej sezoni je 15:0!) in skočila na drugo mesto. Pet točk zaostanka za vodilno Olimpijo ima tudi Aluminij. Najboljši napadalni dvojec v ligi Dario Vizinger - Mitja Lotrič je udaril že v 11. minuti. »Vizi« je dosegel svoj drugi »hat-trick« v karieri (ponovno proti Triglavu), dva gola je dodal njegov hrvaški rojak Ivan Božić. Vizinger je, čeprav ne izvaja enajstmetrovk, z 18 goli na vrhu
lestvice strelcev skupaj z Olimpijinim Antejem Vuku-šićem. Z osmimi asistencami je drugi najboljši, pred njim je Mitja Lotrič z devetimi: »Zdaj smo dokazali, da smo se povsem resno lotili tudi tekme v Kranju. Obenem smo pokazali, da lahko s pravim pristopom vsakogar celo >razbijemo<. Sredina zmaga proti Mariboru nam je dala dodaten zagon. Ni pa nas prevzela.« Taktika je bila drugačna. »Res je, Mari-
Lestvica 1. SNL	
OLIMPIJA	25 15 5 5 52:29 50
CEUE	25 12 9 4 53:25 45
ALUMINIJ 25 13 6 6 44:24 45	
MARIBOR	25 12 7 6 41:26 43
MURA	25 9 11 5 37:30 38
TABOR	25 8 5 12 29:37 29
BRAVO	25 7 7 11 31:43 28
TRIGLAV	25 8 3 14 32:59 27
DOMŽALE	25 7 5 13 34:47 26
RUDAR	25 0 10 15 23:56 10
ŠPORT
19
l/ ki P"? IP
A N h / h
t M
; i

Nato je izjemno udaril še kapetan Mitja Lotrič ...
borčani so narekovali ritem, mi smo se mu prilagodili. V Kranju smo mi morali voditi igro. Včasih smo s tem imeli težave. Zdaj smo odrasli, proti zaprtim postavitvam znamo napadati.« Lepo je spoznanje, da imajo celjski nogometaši glasno podporo tudi na gostovanju. »Z navijači je bilo vse še lažje. Radi bi jih nagradili še z zmago proti Rudarju.« Tudi proti Velenjčanom bo treba valiti napade. »Niso še okusili slasti zmage. Zagotovo se bodo zanjo še trudili. Mi bomo storili vse, da jim ne bo uspelo prav proti nam. Prepričan sem, da nam bo uspel še en >super< rezultat,« je zaključil kapetan Celja.
»Gremo v Evropo!«
»Več dni smo se ukvarjali s tem, kako zadržati resnost na igrišču. Veseli smo, ker
nam mnogo stvari zelo dobro uspeva. Z Benedičičem je vse v redu, zamenjal sem ga, da sem priložnost ponudil še Antanavičiusu. Zdaj bi vsi radi igrali in so celo užaljeni, če so zamenjani,« je v Kranju v uvodu dejal Kosić in se nasmejal ob vprašanju, za koga bo navijal v dvoboju Olimpija - Mura. »Želimo zmagati na vsaki tekmi, odvisni smo le od sebe, a gledamo le na prvo srečanje, ki bo sledilo.« Slavila je Olimpija, to je bila edina domača zmaga kroga. Nekaj časa ne bo tekem med tednom. Kosiča to ne veseli, njegovi fantje niso imeli težav z zahtevnim ritmom. Je pa res, da so po 0:4 občutno popustili in Triglav je nanizal nekaj zrelih priložnosti. »To sem fantom očital v slačilnici, a so me nekateri čudno gledali. Kot da so pozabili, da smo
... in dokončno odločil zmagovalca v štajerskem derbiju.
tudi proti Domžalam vodili s 4:0 in potem zelo zapletli tekmo,« je Kosič našel nekaj razlogov za nezadovoljstvo, da bo do nedelje znova >na-vil< fante. »Gremo v Evropo, o, oooo!« so vzklikali Celjski grofje, ko so zapuščali Športni center Kranj. Rudar je pod vodstvom trenerja Domna Beršnjaka v Murski Soboti osvojil točko. Nato je ozdravel prvi trener Andrej Panadić, Rudar pa je v Velenju izgubil s Taborom. Ali je izgubil tudi voljo v boju za obstanek, bomo videli v nedeljo. In koronavirus? Lokalni derbi bo osiromašen za gledalce. Prava tragedija - seveda za šport, zdravje in življenja ljudi so na prvem mestu - bi bila, če bi sredi maja tekma Celje - Olimpija odločala o prvaku, na tribune pa ne bi smel nihče ...
Foto: SHERPA
Celjski grofje niso bili zgolj na štajerskem derbiju, temveč so pripotovali tudi na tekmo v Kranj. Domači obiskovalci gostišča v bližini štadiona so ugotavljali, da gre za vedenjsko povsem primerne fante.
Vrhunska atletinja Martina Ratej pozitivna na dopinškem testu
Priznala, a ima alibi ...
Kot strela z jasnega je udarila vest, da je slovenska rekorderka v metu kopja Martina Ratej zaradi suma dopinga začasno suspendirana. To sta sporočila Atletska zveza Slovenije in Olimpijski komite Slovenije. Ratejeva in njen trener Andrej Hajnšek (sodelovati sta znova začela v mesecu oktobru) sta se v hipu odzvala in v sobi Atletskega društva Kladivar Celje sklicala novinarsko konferenco.
DEAN ŠUSTER
»Znano vam je, da je bila Martina leta 2012 pozitivna, odkrita je bila prisotnost prepovedanega klostebol meta-bolita. Takrat je imela resne zdravstvene težave, imela je več operativnih posegov, ki pa jih ne bi podrobno opisovali, saj gre za osebne zadeve,« je uvodoma dejal Andrej Hajnšek in besedo prepustil svoji dolgoletni varovanki.
Krivo je bilo zdravilo
»Vzorec urina je bil vzet v olimpijskem letu 2012. Kljub temu da je bila dokazana količina metabolita zelo nizka, ne zanikam dejstva, da sem kršila pravila Svetovne protidopinške organizacije (Wada). Vendar kršitev ni
enoznačna. Ker zavestno nisem nikoli zlorabljala kakršne koli oblike dopinga, sem podrobno analizirala možne izvore omenjene substance. Ugotovila sem, da je klostebol vame prišel s predpisanim zdravilom. To je bilo v času zdravljenja mojih resnih ginekoloških težav, ki sem jih imela pred olimpijskimi igrami v Londonu. Wado sem seznanila s sodno-medicinsko dokumentacijo, za katero predvidevam, da jo bodo podrobno preučili medicinski strokovnjaki. Odrekla sem se možnosti odpiranja vzorca B. Glede končne odločitve sem optimistična, saj menim, da sem nazorno dokazala, kako se je omenjena substanca pojavila v mojem telesu. Vse vas
prosim za upoštevanje zasebnosti med raziskovanjem mojih zdravstvenih problemov,« je s tresočim glasom pripovedovala Martina Ratej.
Ponovna analiza
odvzetih vzorcev
Neprijetno novico je izvedela 13. januarja. »Ko sem prebrala sporočilo, sem mislila, da je >zajebancija<. Nato je sledil šok. Ni lahko sprejeti novice, v kateri piše, da si bil pozitiven pred osmimi leti,« je začudenje pojasnila Martina. Mednarodna testna komisija je do ugotovitve prišla v ponovni analizi že odvzetih vzorcev športnikov, ki so nastopili na olimpijskih igrah v Londonu pred osmimi leti.
»To je zame katastrofa. Celotno športno kariero smo bili proti dopingu. Martina se je redno odzivala na preverjanja. Druga težava je časovna oddaljenost. Iskali smo dokumente iz časa zdravljenja. Mnogo jih ne obstaja več,« je svoje mnenje dodal Hajnšek. »Kljub vsemu smo našli nekaj dokumentov,« se je vmešala Martina in pokazala na zajeten kup papirja.
»A jih še iščemo pri različnih zdravnikih. Pomaga nam odvetniška pisarna iz Ljubljane. Zdravstvo vodi dokumentacijo od leta 2013. Iz leta 2012 ne obstaja,« je
povedala Ratejeva, ki se ji je porušil načrt priprav na olimpijske igre (normo že ima) in evropsko prvenstvo. Resnično ji življenjska usoda ne prizanaša, toda še vedno
je nasmejana. Za nekaj dni se bo 38-letna članica Kladivarja umaknila iz javnosti. Nestrpno pričakuje odgovor Wade. Ce ji ne bo naklonjen, še ne ve, kaj bo storila.
Tik pred začetkom novinarske konference sta bila Martina Ratej in Andrej Hajnšek nasmejana.
20
MALI OGLASI / INFORMACIJE
['iL»,
Medijski pokrovitelj: Novi tednik in Radio Celje
BREZPLAČNA USTVARJALNICA ZA OTROKE
pokrajinski muzej Celje
SOHOTA 1 t-, i 2020, [0.00 I 1.00, Stara grofija
WWW.pokmuz-CE.si 03/4230962
ZA OSNOVNOŠOLSKI7 OTOKU
OBVHZNF PRIJAVE
MUZEJPPOKMUZ-CE.SI Oät «12 61S
VOZILA
PRODAM
PEUGEOT 207 1,4, letnik 2007, pet vrat, prevoženih 140.000 km, prvi lastnik, reg. do avgusta, prodam. Telefon 041 209-700.
288
STROJI
PRODAM
BCS 405 traktorsko kosilnico in kardan, letnik 2008, zelo dobro ohranjena, delovna širina 210 cm, prodamo za 1.850 EUR (zadnja cena ob ogledu). Telefon 041 59k-589.	285
TRAKTOR Imt 539, s kabino, kompresorjem in z avtomatsko kljuko prodam za 6.600 EU8 Telefon 0C1 720-489. зсл ŠIVALNI stroj Pffaf, malo rabljen, prodam za 70 EUR. Telefon 041 661-729. зоз
POSEST
PRODAM
291
Bol j zanimiva, Id olj zame, bolj zate.
Že v prodaji!

PRODAM
PRODAM
VIKEND - brunarico, z vinogradom, v idiličnem okolju, Šmarje pri Jelšah, prodam. Telefon 041 644-589.	220
KMETIJO, 3 ha zemlje, z gospodarskim poslopjem in s hišo, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 031 553-769. 259 STANOVANJSKO hišo, ostale objekte in 1 ha zemlje prodam. Telefon 070 606-501.
300
ODLIČNA lokacija za počitniško gradnjo, na parceli voda, elektrika, plinohram, 20 km iz Celja v Slatini pri Ponikvi, 3.000 m2 zemljišča, čudovit razgled, mirno okolje, prodam. Informacije po telefonu 041 644824.	p ZAZIDLJIVO parcelo na območju Slatine pri Ponikvi prodam. Možen nakup zemljišča, 8.500 ali 3.000 m2. Parcela je opremljena z vodovodom in elektriko, delno gozd, delno sadovnjak in vinograd. Informacije po telefonu 041 644-824. p POSEST v Podgradu nad Šentjurjem prodam. Gre za kmetijsko zrmljišče; nekoč vinograd, pašniki in sadovnja8. Zgoenji del je zazidljiv, 585 irO, možna postavitve zičanice, dostop po asfaltni cesti. Vse se nahaja v k. o. 1139 Podgrad, št. parcel 440Д 440/2 in 440/3. Ctna 6.850 EUR. Telefon 041 661-729. зоз
STANOVANJE
V ŠTORAH prodam pritlično dvosobno stanovanje z balkonom, površina stanovanja 69,5 m2, cena približno 74.900 EUR. Telefon (03) 5481-800.
KUPIM
KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne, grahaste in bele, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	n
KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Ob nakupu 10 kokošk petelina podarimo. Živali so redno cepljene in nimajo odščipnjenih kljunov, zato so primerne za kmečko rejo. Kmetija Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 763-800, 051 379-031. p PRAŠIČE, težke od 80 do 150 kg, domača hrana, možna dostava, prodam. Telefon 051 720-294.	p
PRAŠIČA, težkega 170 kg ali samo polovico, kuhana hrana, prodam v Šmarju. Telefon 031 777-353.	p
TELICO simentalko, težko 430 kg, staro eno leto in pol, prodam. Telefon 5740-172.
Š 6
TELICO limuzio. stčro 7 mesecev, težko 320 tkprodam. Telefon 0315V0-073. 296 BIKCA simentalca, starega 14 dni, 260-ki-logeamsko pašno teiico simentalko in prti šiča, težkega 8 0 kg, prodam. Telefon 031 840-28V.	129
BIKA sivca, težkega 125 kgt prodam. Telefon 5716-516.	зо5
JARKICE, rjave, bomo prodajali na farmi Roje pri Šempetru od 16. marca naprej, ostale vrste pa po 15. aprilu. Telefon (03) 7001446.	p KRAVO, staro pet let, s teletom, starim štiri mesece, prodam. Informacije po telefonu 031 753-593. зо4
DEBELE, suhe krave in telice, kupim. Plačilo takoj + DDV. Telefon 041 653-286. Š 60 PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p
SILAŽNO bale, prva io druga koinja, prodam go ugodni ceni. Tzlefon 070 507-636.
247
BELO io rdeče vino ugodno prodam. Tklefon 041 720-499.	301
OSTALO
PRODAM
PRODAM
KOCKE sena, otavo, cena 1g80 EUR, proda t.
Telefon 051 257-143.	.25
100 kocksena In otave prodam po 1,V0 EUR/ kocko. Telefon 031 523-674. 276 DOMAČE ocvirke prodam. Telefon 031 546951.	283 SENO v kockah, žganje sadjevec - slivovka prodam. Telefon 031 343-908. 287 KOCKE sena in otavo prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 518-421. 298
SUHE in ovite okrogle bale, dober gumi voz in novo veliko leseno posodo ( »arnico«) za »ara nje«: prašičev prodam. Tel efon 031 866-924.	0ke
aUHA bukova dtva, na paleti dolžine 25,33 in 50 cm, z dostavo, prodam. Telefon 041 052-132.	p
KOVINSKE stebre za brajdo,. ro8o, 3,30/115, 5 kosov in betonske, 6 kosov, 3,70 m, prodam. Telefon 041 775-328. 286 PRIKOLICO za osebni avto, 180 x 120 cm, z razstavljivim ogrodjem za cerado, prodam. Telefon 031 334-977. 299
PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV
www.reporter.si

POLiTiKA	^^^^
Ozadje botrov Janševe vlade: kaj pravijo volivci Zdravka Počivalška in Igorja Zorčiča
iNTERVJU
Tanja Fajon, evropska poslanka: Ne izključujem vstopa v slovensko politiko PoLiTiKA
Kar mora in česa ne sme početi Janez Janša, da bo zvozil mandat do konca iNTERVJU
Blaž Brodnjak, direktor NLB: Po sedmih letih krvavenja prihajamo v fazo rasti
90,6 95,1 95,9 100,3
radio celie
vMno? г штј I
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
ZAHVALA
Zapustila nas je naša draga
FANIKA JERAN
iz Zgornje Rečice pri Laškem (28. 2. 1934 - 26. 2. 2020)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izražena ustna sožalja, darovanje sveč in cvetja ter stiske rok. Hvala gospodu župniku Petru Marčunu za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem kvarteta Oljka za odpete pesmi, govorniku gospodu Matjažu Piklu, gospodu Polancu za odigrano Tišino ter
sodelavcem kolektiva Fragmat Tim Laško. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala, da ste našo mamo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: sinovi Mirko, Domen in Milan z družinami ter ostalo sorodstvo

49-letni moški z lepim nasmehom, podjetnik, iz okolice Domžal, 175 cm, rekreativni športnik, nekadilec, ljubitelj narave, morja, vegetarijanec, išče sebi primerno žensko. Telefon 031 695-370. p
IŠČEM izvajalca za obrezovanje dreves. Telefon 031 687-043.	282
novi tednik
Poroke
Šentjur:
Poročila sta se: Nataša MATKO iz Šentjurja in Davorin KNEZ iz Oplotnice.
Laško
Poročili so se: Sanja LA-LIĆ in Uroš BOROVNIK, oba iz Velenja, Tanja KAVC in Nejc KOHNE, oba iz Slovenskih Konjic.
Vedno г Штј!
Smrti
Celje
Umrli so: Marija NAPO-TNIK iz Žalca, 93 let, Anton ROTAR iz Celja, 96 let, Olga
Š
MEDTEDNOM
SAMRA
21.00
AflSNA
Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in veselje, prava in ena sama, za vse življenje. (T. Pavček)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame
ANE ZOHAR
s Teharij, Vrhe 37 (13. 3. 1934 - 24. 2. 2020)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in besede tolažbe. Hvala vsem, ki ste prispevali dar za orgle ter podarili sveče in za svete maše. Hvala osebju Doma ob Savinji v Celju za vso nego in tolažbo v času bolezni. Hvala vsem, ki ste jo obiskovali in bodrili ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku Mihi Hermanu za lepo opravljen obred in pevcem skupine Eros.
Hvala vsem, ki ste jo imeli radi.
Žalujoči: vsi njeni
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
Ne najdemo odgovorov na vprašanje: zakaj. Vemo pa, da si v marsikom pustil ogromen pečat, dragi
BRANKO OPERCKAL
iz Razdelja pri Novi Cerkvi (13. 8. 1952 - 29. 2. 2020)
Ob boleči izgubi našega dragega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam stali ob strani in ga v tako lepem številu pospremili k večnemu počitku. Iskrena hvala za darovano cvetje, sveče, svete maše, denarno pomoč in vsa izrečena sožalja. Hvala vsem in vsakemu posebej.
Njegovi najdražji
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in atija
DARKA GLAVICE
iz Šentjurja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in podjetju FTA, d. o. o., za izrečena sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Velika zahvala tudi podjetju Simbio, d. o. o., za podporo in nagovor na pogrebnem obredu, osebju Zdravstvenega doma Šentjur za ves trud in veliko odzivnost ter pogrebni službi Zagajšek.
Žalujoči: žena Brigita, hči Dijana, mama Dragica in brat z družino
V OMREŽJU VAŠEGA OPERATERJA: T-2 193, TELEMACH 129> EON 700, TELEKOM 683. Al 371
MIHEVC iz Laškega, 85 let, Anton LUŽAR iz Malih Dol, 65 let, Stanislava KLANŠEK iz Žalca, 75 let, Evica ČA-TER iz Žalca, 79 let, Igor PENKO iz Žalca, 85 let, Andrej PETROVT iz Šempetra v Savinjski dolini, 60 let, Angela SOLUJIĆ iz Celja, 88 let, Milan ŠUBARAŠ iz Košnice pri Celju, 64 let, Rafael ČELIK iz Celja, 85 let, Radoslav BREMEC iz Celja, 91 let, Vida VUK iz Štor, 97 let, Joževa ŽLAVS iz Loč, 91 let, Ana ŽOHAR iz Celja, 86 let, Marija ZLATOPER iz Celja, 79 let, Pavla ROJNIK iz Celja, 94 let, Ivan GLUŠIČ iz Mozirja, 86 let, Angela DEGEN iz Laškega, 78 let, Ser-
gej PALIR iz Pariželj, 44 let, Ivan GOLEC iz Petrovč, 78 let, Veronika PILIH iz Celja, 87 let, Marija LEDER iz Celja, 96 let, Veronika ZAGRU-ŠOVCEM iz Dobrne, 83 let.
Šentjur
Umrla sta: Terezija PLANKO iz Šentjurja, 88 let, Ljubica DEČMAN iz Celja, 97 let.
Laško
Umrli so: Ivan NOVAK iz Šentruperta, 62 let, Neža OBREZA iz Šentruperta, 90 let, Amalija OTROČAK iz Laškega, 90 let, Franc FER-ME iz Zgornje Rečice, 54 let, Albina LAZNIK iz Laškega, 89 let, Frančiška JERAN iz Zgornje Rečice, 86 let.
Za vsa dela vaših pridnih rok naj poplača v nebesih Bog. (P. Frece)
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, babice, prababice in tašče
NEŽIKE OBREZA
(11. 1. 1930 - 14. 2. 2020)
se zahvaljujemo sosedom iz Šentruperta nad Laškim, sosedom iz Dobja ter sorodnikom in znancem za podarjene sveče in izrečena sožalja. Hvala tudi gospodu župniku Iztoku Hanžiču za lepo opravljen obred, pogrebnima službama Žalujka in Komunala Laško, moškemu pevskemu zboru iz Šentruperta, skupini MJAV za odpete pesmi, gospodu Mateju Ma-stnaku za odigrano Tišino in gospodu Darku Bezenšku za besede slovesa.
Žalujoči ostali
Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga,
solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, zlatega atija, strica, dedija in pradedija
VINCENCA HUDEJA
(1. 1. 1945 - 2. 3. 2020)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali za svete maše, prinesli cvetje in sveče ter izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku Antonu Pergerju za sveto rešnje telo, zadnji zakrament in lepo opravljen cerkveni obred, gospe Mileni Jurgec za govor, pevcem za lepo odpete pesmi ter sosedama Mileni Dobrišek in Aleksandri
Kračun za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Hvala tudi pogrebni službi Raj in trobentaču za odigrano žalostinko.
Žalujoči: vsi tvoji, v katerih srcih boš ostal za vedno.
Ne moremo izjokati bolečine, nihče naj ne reče, da vse na svetu mine. V našem srcu ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer ti v tišini spiš.
ZAHVALA
V 103. letu starosti nas je za vedno zapustila draga mama, sestra, tašča, teta, babica, prababica in praprababica
ANGELA PRIMOŽIČ
iz Štor (29. 9. 1917 - 3. 3.
2020)
Ob boleči izgubi ljubljene osebe se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, dobrim sosedom in znancem za izrečene besede sožalja ter podarjeno cvetje in svete maše. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala gre zdravstvenemu osebju žilne kirurgije Splošne bolnišnice Celje za vsa prizadevanja pri lajšanju bolečin, gospodu duhovniku Hermanu in pogrebni službi Veking za lepo opravljen obred, pevcem za zapete ža-lostinke in prapravnukinji za ganljive zadnje besede slovesa.
Žalujoči: vsi njeni, ki jo bodo zelo pogrešali.
Žalec
Umrli so: Stanislav KLI-NAR iz Pariželj, 53 let, Jožefa PINTER iz Šempetra v Savinjski dolini, 85 let, Matilda SEVNIK iz Velenja, 96 let, Miroslav JERAJ iz Žalca, 48 let, Marija DUŠIČ iz Založ, 93 let, Ana BRECL iz Liboj, 93 let, Franc ŽAGAR iz Ločice ob Savinji, 83 let, Ivan KEBER iz Petrovč, 75 let, Ivan GORŠEK s Polzele, 81 let.
Velenje
Umrli so: Rudolf RAJ H iz Velenja, 91 let, Mirjana ZORČIČ iz Velenja, 68 let, Jožef HRUSTEL iz Velenja, 80 let, Grozda BOŽIĆ iz Velenja, 68 let, Vojislav DRA-GIČEVIĆ iz Velenja, 76 let, Franc PRAPROTNIK iz Velenja, 75 let, Ivan PINTARIČ iz Velenja, 86 let, Friderik LAMOT iz Velenja, 87 let, Marko KREMER iz Velenja, 51 let, Matilda KOČEVAR iz Šmartnega ob Paki, 86 let.
L 29
293
RA
306
22
RADIO CELJE

z Miranom Rudanom j pri tebi doma.j
Vedre? г ћлетј/
Gostilna
KRPAN

Z Miranom Rudanom pri Mariji doma
Kako bi se počutili, če bi na vaša vrata potrkal Miran Rudan? Bi ostali brez besed?
Zavodnje pri Šoštanju je bila lokacija, kamor smo se člani ekipe Radia Celje in Miran Rudan za dan žena odpravili presenetit poslušalko Marijo. V akcijo Dan žena z Miranom Rudanom pri tebi doma jo je prijavila nečakinja Natalija, ki je v prijavnici zapisala: »Vsakič, ko se zberemo, Marija govori samo o njem in upa, da ji bo enkrat v življenju njen zlati Miran zapel tudi v živo. No, pa ga je dočakala. Pravzaprav so nas dočakali skoraj vsi njeni
sorodniki in teh ni bilo malo. Verjetno ni bilo lahko skrivati pripravljenega presenečenja, a se je izplačalo, saj je Marija, ko je zagledala Mirana na domačih vhodnih vratih, ostala ne samo brez besed, ampak tudi brez sape. To je bil šele začetek. Kar trideset navdušenih oboževalcev Mirana Rudana se je zbralo v veliki jedilnici, kjer se je pelo na ves glas in obenem uživalo ob slastni pojedini, ki so jo za vse vpletene pripravili v Gostilni Krpan iz Šmarja pri Jelšah. Video o tem, kako smo Marijo presenetili, si lahko ogledate na spletni strani Radia Celje.
Za pravo okrepčilo so poskrbeli v Gostilni Krpan iz Šmarja pri Jelšah
Za konec pa še ena gasilska
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
90.6 1 95.11 95.9 1 100.3 MHz
Četrtek, 12. marec
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Naši očaki; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Kalej-doskop; 12:00 Globalne novice; 12:20 Atlas narave; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Gospodarski utrip regije (ponovitev); 19:20 Kalejdo-skop (ponovitev)
Petek, 13. marec
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Za zdravje; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Za zdravje (ponovitev); 19:20 Hiša glasbe (ponovitev)
Sobota, 14. marec
6:20 Milenium (ponovitev); 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 14:00 Globalne novice; 14:20 Vitamin C; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora sobota
Nedelja, 15. marec
6:20 Naši očaki (ponovitev); 7:20 Luč sveti v temi;
8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05
Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu)
Ponedeljek, 16. marec
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Športnih 30; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00
Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Športnih 30 (ponovitev); 19:00 Ka-trca
Torek, 17. marec
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Zverinice iz regije; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 12:20 Hiša glasbe; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika;
17:30 Osmrtnice; 18.20 Poudarjeno (ponovitev); 19:20 Vitamin C (ponovitev)
Sreda, 18. marec
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Vaš zakaj, naš zato; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regije; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Vaš zakaj, naš zato (ponovitev); 19:20 Zverinice iz regije (ponovitev)
RADIO CELJE / NAPOVEDNIK
23
Rad ima
presenečenja, še raje preseneča druge
Kako lepo zaživi studio Radia Celje, ko sončno in srčno energijo prinese pozitiven človek, kot je Miran Rudan! V trenutku sta se je nalezla tudi voditelja Jutranjega ritma Tanja Seme in Boštjan Oder. V sproščenem klepetu je Miran Rudan predstavil tudi čudovito novo pesem - Sreča. Seveda je kot glavni igralec akcije Dan žena z Miranom Rudanom pri tebi doma povedal, da komaj čaka, da preseneti eno od svojih oboževalk in ji polepša 8. marec.
Zdravo, Rebeka!
»Sreča je, ko sebe poznaš ... in ko sebe rad imaš,« je del refrena nove skladbe z naslovom Zdravo, sreča slovenske pevke, ki je pravi multipraktik na dolgih nogah. Rebeka Dremelj ni samo pevka, je tudi misica, manekenka, podjetnica, blogerka in v prvi vrsti mama. Da ji leta ne pridejo do živega in da je kot vino, sta se ob njenem prihodu v studiu Radia Celje prepričala tudi voditelja Tanja in Boštjan. Je pa Rebeka z navdušenjem povedala, da je bil eden njenih prvih intervjujev prav na Radiu Celje, in se pošalila, da je bilo to pred približno dvema letoma.
90,6
95,9 100,3
radio celie
Vedno? 2 /
Kino
CINEPLEXX
Spored od 12. 03 do 18. 03. 21 mostov - triler, drama od četrtka do srede: 21.15 Bloodshot - akcijski, drama, fantazijski
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 18.20, 20.00 sobota, nedelja: 15.50, 18.00, 20.00
Dolittle - družinski sobota, nedelja: 14.30 Fantazijski otok - triler, grozljivka, pustolovski
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 21.00
sobota, nedelja: 15.30, 21.00 Izven igrišča - drama četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 20.15 sobota, nedelja: 20.40 Ježek Sonic - akcijski, pustolovski, družinski
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.00
sobota, nedelja: 14.10, 16.15, 17.40
Klic divjine - pustolovski, drama četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 19.00
sobota, nedelja: 13.45, 17.00, 19.00
Leteči Holandec - opera sobota: 17.55
Naprej - animirani, komedija, pustolovski
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.20, 18.40 sobota, nedelja: 13.30, 15.40, 17.50
Naprej - animirani, komedija, pustolovski, 3D
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 18.00
sobota, nedelja: 14.20, 16.30, 18.40
Nevidni človek - triler, grozljivka
četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.50, 20.45 sobota: 20.50
Podli fantje za vedno - akcijski, komedija
četrtek, petek, ponedeljek, torek,
sreda: 17.30, 20.30
sobota: 15.20, 18.15, 20.15
nedelja: 14.50, 18.15, 20.15
Posebni - komedija
četrtek, petek, ponedeljek, torek,
sreda: 19.30
sobota: 18.50, 21.00
nedelja: 16.35, 19.30
Razkrila sem vohuna - akcijski,
družinski, komedija
četrtek, petek, ponedeljek, torek,
sreda: 17.40, 19.50
sobota: 16.40, 19.50
nedelja: 17.20, 19.50
Tačke na patrulji: Pripravljeni,
dirka, reševanje - animirani,
pustolovski
sobota, nedelja: 14.00, 15.30
ČETRTEK
19.00 Posebni - komična drama PETEK
18.00 Polsestra - komična drama 20.00 Posebni - komična drama SOBOTA
18.00 Posebni - komična drama 20.00 Jadralke - dokumentarni NEDELJA
18.00 Preboj - vojna drama 19.30 Nevidno življenje Evridi-
ke - drama SREDA
19.00 Nevidno življenje Evridi-
ke - drama
PETEK
17.00 Ježek Sonic - družinska akcijska avantura
17.15 Pripovedke iz živalskega
kraljestva - animirani brez teksta
18.00 Jadralke - dokumentarni 19.00 Navadna ljubezen - romantična drama 20.45 Izven igrišča - športna drama SOBOTA
17.00 Naprej - družinska animirana avantura, 3D, sinh 17.30 Pripovedke iz živalskega kraljestva - animirani brez teksta
19.00 Razkrila sem vohuna -
družinska komedija 20.00 Jadralke - dokumentarni 21.00 Navadna ljubezen - romantična drama NEDELJA
16.00 Naprej - družinska animirana avantura, sinh. 18.00 Razkrila sem vohuna -družinska komedija 19.30 Jadralke - dokumentarni 20.00 Izven igrišča - športna drama
PONEDELJEK
18.00 Razkrila sem vohuna -
družinska komedija
20.00 Posebni - komična drama
Kulturne prireditve
PETEK, 13. 3.
19.19 Mestna knjižnica Velenje Zgodovina Celja in okolice
predstavitev knjige Braneta Piana
20.00 Medgen borza Rečica ob Savinji Gregorjevo
večer erotične poezije za odrasle
SOBOTA, 14. 3.
19.00 Glasbena šola Velenje Dnevi saksofona
zaključni koncert udeležencev
SREDA, 18. 3.
19.19 Mestna knjižnica Velenje Luciferka
predstavitev knjige Svetlane Makarovič
19.30 Gledališče Celje_
Nikolaj Vasiljević Gogolj: Plašč
abonma po posebnem razporedu in izven
Ostale prireditve
ČETRTEK, 12. 3.
9.00 Sejna soba Občine Tabor Setveni priročnik Marije Thun
srečanje bo vodila Maja Klemen Cokan
10.00 Socio - večgeneracijski center Celje
Kako lahko s spremenjenim razmišljanjem ustvarimo boljše odnose
predava: Mojca Ambrož
10.00 Mestna knjižnica Velenje Moč branja
bralni klub za odrasle
17.00 Knjižnica Šentjur Ura pravljic
po pravljici zvočna meditacija
17.00 Galerija Velenje Uporabni kipci
kreativno delavnico bo vodila Uršula Skornšek
19.00 Celjski dom_
O pomočeh in ozdravitvah po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Groeninga
uvodno informativno predavanje; vstop prost
PETEK, 13. 3.
9.00 Socio - večgeneracijski center Celje Slovenščina je lahko zabavna
tedenske delavnice za vse stopnje znanja
13.00 Pri Ipavčevi hiši Zgornji trg Šentjur
Tradicionalni rez šentjurske potomke najstarejše trte na svetu, mariborske modre kavčine
17.00 Socio - večgeneracijski center Celje
ABC orientalskega plesa
z vami bo Ksenija Visket
21.00 eMCe plac Velenje Jam session
SOBOTA, 14. 3.
10.30 Galerija Velenje Montessori urice
galerijska sobotnica
14.00 eMCe plac Velenje (Re)use: ne kupuj, izdeluj
delavnica z Niko in Valentino, ustvarjanje makramejev
19.00 Medgen borza Rečica ob Savinji
Jadranje po oceanih našega planeta
potopisno predavanje Jasmina Čauševiča
21.00 eMCe plac Velenje Damir Avdić
promocija albuma Radikalno šik
NEDELJA, 15. 3.
9.00 Planinski dom na Bukovici Mučeniki na Bukovici
14.30 eMCe plac Velenje_
Tarok turnir
15.00 Medgen borza Rečica ob Savinji
Gregorjevo za najmlajše
17.00 Gimnazija Celje - Center Začetni tečaj argentinskega tanga
PONEDELJEK, 16. 3.
8.00 Zbor pri gostišču Medved v Novi vasi
Pohod do Šmartinskega jezera
13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok
od ponedeljka do četrtka: pomoč pri učenju, igre, delavnice, varstvo otrok
TOREK, 17. 3.
16.00 Socio - večgeneracijski center Celje Učenje računalništva
osnove računalništva z Urško Lah
17.00 Slovensko društvo Hospic, OO Celje
Odprta skupina za žalujoče starše
17.00 Mestno središče Celje Praznične stopinje Mestne četrti Center
sprehod po mestu ob krajevnem prazniku in ogled pomembnih stavb
17.00 Knjižnica Šentjur Ura pravljic
17.00 Vila Rožle Velenje_
Torkova peta: Gregorjeve lučke
ustvarjalnica za otroke in starše
17.00 Mestna knjižnica Velenje Eins, zwei, drei - po nemško zdaj
17.00 Mestna knjižnica Velenje Spoznavanje učinkov konopljinega kanabinoida CBD
predavanje Tanje Dragarin
17.30 Gledališče Zarja Celje Večer branja in interpretacije poezije
19.00 Dom sv. Jožefa Celje
Pet cerkvenih zapovedi za življenje danes
predavatelj: Anton Lavrič
19.19 Mestna knjižnica Velenje Rodoslovno srečanje
srečanje bo vodil Franc Retko
SREDA, 18. 3.
10.00 Mestna knjižnica Velenje Morning tea at 10
srečanje bo vodila Romana Bonno
17.00 Galerija Velenje
Začetni tečaj digitalne fotografije
tečaj bo vodil Peter Marinšek
17.00 Mestna knjižnica Velenje Pravljična joga
z vami bosta Nina Časl in Metka Pivk Srdič
18.00 Knjižnica Šentjur - enota Planina pri Sevnici
Literarni večer z Ernestom Jazbinškom
Razstave
Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje pre-kletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetli-kanje prekletih 2. del - fragmen-tacije zgodovine; do preklica Stari grad Celje - medzidje: razstava Danes grofje Celjski in nikdar več; do nadaljnjega Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg Celje: razstava Rimska Celeja; do nadaljnjega Pokrajinski muzej Celje: Azija me je povsem uročila, občasna razstava ob 130. obletnici rojstva Alme M. Karlin in 100. obletnici njenega odhoda na pot okrog sveta, do 31. maja Zgodovinski arhiv Celje: razstava Dekade50 (1950-1959); do maja 2020
Galerija Kvartire hiše Celje: razstava Linije in transparence avtorice Milene Gregorčič; do 31. 3. Savinov likovni salon Žalec:
Dotiki s pokrajino, dialog med kiparskimi deli Janeza Lenassija in slikarskimi deli Tanje Špenko; do 30. 4.
Medobčinska splošna knjižnica Žalec: fotografska razstava Mjanmar - Indija - Kuba avtoric Irene Matek in Petre Kos Gna-muš; do 21. 3.
Dom kulture Slovenske Konjice: razstava »Zgodba o nekem portretu (1995) in naslednjih 25 let gibanja med sublimnim in golo eksistenco« akademskega slikarja Draga Moma; do začetka maja
Galerija Velenje: pregledna razstava Metke Kavčič Simulakrum tradicije; do 6. 4.
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5 % davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Tanja Seme
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički Kotnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti:
agencija@nt-rc.si
Vodja marketinga: Bojan Kunc
NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 11,95 EUR. Za tujino je letna naročnina 286,80 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144 E-pošta: oglasi@nt-rc.si
24
INFORMACIJE

7 X ALL INCLUSIVE+LETALSKI PREVOZ IZ LJUBLJANE+ANIMACIJA+IZLET+SLOVENSKI PREDSTAVNIK$0ПШ 499 elf Г
hotel EL MOURADI PALM MARINA 5*
LOKACIJA: Port El Kantaoui, 2 km do centra, 2 km do golf igrišča El Kantaoui, 10 km do mesta Sousse, 40 km do letališča Enfidha, 30 km dojetališča Monastir.
PLAŽA: hotelski kompleks je povezan s peščeno plažo. Možnost koriščenja senčnikov, blazin in ležalnikov do zasedbe mest. BAZEN: zunanji bazen za odrasle (1.392 m2) z ločenim otroškim delom (72 m2), notranji bazen za odrasle (814 m2), notranji bazen za otroke (40 m2). Možnost koriščenja senčnikov, blazin in ležalnikov do zasedbe mest.
STORITEV: ALL INCLUSIVE (samopostrežni zajtrk • samopostrežno kosilo • samopostrežna večerja • vmesni grizk v izbranih barih tekom dneva oz. ob določenih urah • izbrane brezalkoholne in lokalne alkoholne pijače v izbranih barih tekom dneva oz. ob določenih urah • animacijski program • izbrana športna ponudba • dostop do interneta • sef).
KLIMATIZIRANO: hotel je klimatiziran (klima se vklaplja in izklaplja po odločitvi hotelskega menedžmenta). INTERNET: brezplačna brezžična internetna povezava na recepciji. Internetni kotiček za doplačilo. OSTALO: hotel zajema recepcijo, glavno samopostrežno restavracijo in več a la carte restavracij, več barov, mavrsko kavarno, nočni klub, konferenčno dvorano z vso potrebno avdiovizualno opremo, tenis, biljard, namizni tenis, mini golf, razne vodne športe, lokostrelstvo, kegljanje, aerobiko, odbojko na plaži, košarko, nogomet, pikado, animacijski program, fitnes center, spa center (savna, masaže, hammam), trgovine, otroški mini brisače hotel nudi ob pologu depozita. OPOMBE: nekatere hotelske storitve zahtevajo doplačilo ali depozit, ki je ob koncu bivanja tudi povrnjen. Opis ponudbe hotela se lahko v času od priprave vsebine kataloga do prihoda gostov spremeni, zato točen opis gostje prejmejo ob prihodu v hotel. Hrana in pijača (postrežena v Kozarcih) sta na voljo v posebej določenih barih in restavracijah po vnaprej določenem razporedu. Obvezno je nošenje „all inclusive" zapestnice. Alkoholne pijače strežejo le
ТЕКМл9.202°
OTROK
do 12. leta
BREZPLAČNO
V HOTELU. V SOBI Z DVEMA ODRASLIMA. Otiok plača pavšal za prevoz.
HOTELSKI ANIMACIJSKI PROGRAM
gostom, starejšim od 18 let. Natančnejši opis all inclusive storitve dobijo v hotelu. Storitve proti doplačilu: uvožene in ustekleničene pijače, pijača v izbranih barih, motorizirani vodni športi, ponudba spa centra ter storitve, ki niso del all inclusive ponudbe. OPIS SOB: skupno 387 prijetno opremljenih sob. Soba 1/2,1/2+1 in 1/2+2 (cca25 m2) = standardna dvoposteljna soba z možnostjo enega ali dveh dodatnih ležišč. NAŠA OCENA: 4
HOLIDAYCHECK: 4.7/6, 77% priporočilo gostov.


Paketna cena 499 € vključuje:
letalski prevoz LJUBLJANA - TUNIZIJA (Monastir ali Enfidha) - LJUBLJANA, polet vsako sredo od 29A do 7.10.
letališko in varnostno pristojbino v Sloveniji in Tuniziji
1 avtobusni prevoz z letališča do hotela in nazaj 7 x NOČITEV s storitvijo ALL INCLUSIVE v času bivanja v hotelu
1 osnovno nezgodno zavarovanje 1 predstavnika (informativne ure tedensko ter zgolj ob večji skupini gostov v hotelu)
POPUSTI V SOBAH 1/2,1/2+1 in 1/2+2: Otrok do 2. leta BREZPLAČNO (nima sedeža na letalu in ležišča v sobi).
DOPLAČILA: Za otroško posteljico na vprašanje (5 EUR na dan). Za sobo na morsko stran na vprašanje (4 EUR po odrasli osebi na dan). Za junior suito na vprašanje (50 EUR po sobi na dan). Za turistično takso (3 TND po odrasli osebi na dan) na mestu samem. Za posredovanje 18 EUR na prijavnico (voucher).
... j«»
Relax
CBJE Slanetova 6,03 428 83 20
www.relax.si
СаЈЕ-СПУСВЛШ:034288340

Ted ni ko ve
zaodbe
Št. 11/ Leto 75 / Celje, 12. marec 2020
Delodajalci jih čakajo odprtih
rok str. 34-35
\m		H	i j
5
lil
Foto: SHERPA
»Lep uspeh za naše Kakšna bo usoda Stenski prti iz
podjetje «	grafične zbirke? str. 32 polpozabe str. 33
26
INTERVJU
Miloš Rovšnik, izvršni direktor družbe železniški koridor Alpe-Zahodni Balkan
»Preusmeritev tovornega
■
prometa je nujna«
Eden temeljnih ciljev evropske prometne politike je preusmeritev blagovnih tokov s cestnega na železniško omrežje. Da je to nujno, se lahko prepriča vsak, ki se na primer dnevno vozi v službo iz Celja v Ljubljano in sooča z množico tovornjakov. S tem velikim izzivom na področju organizacije železniških tovornih koridorjev se sooča tudi Miloš Rovšnik, ki je na Slovenskih železnicah zaposlen v hčerinskem podjetju SŽ Infrastruktura, in sicer kot izvršni direktor Gospodarsko interesnega združenje (GIZ) za železniški tovorni koridor Alpe-Zahodni Balkan. Združenje, katerega sedež je v Ljubljani, so ustanovila infrastrukturna železniška podjetja Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Srbije in Bolgarije. Ukvarja se z organizacijo koridorja, katerega pot je speljana tudi skozi Celje. Ta koridor je najmlajši od enajstih, vzpostavljenih v Evropi. Prej je naš sogovornik dolga leta delal kot pomočnik direktorja Slovenskih železnic za potniški promet. Tako je zanimiv sogovornik tudi za to področje delovanja naših železnic. Miloš Rovšnik je tudi predsednik Nogometnega kluba Celje, zato je v teh dneh, ko gre nogometašem iz knežjega mesta tako dobro v prvenstvu, še posebej aktualen sogovornik.
ROBERT GORJANC
Kako ste se v razvejanem sistemu Slovenskih železnic po dolgih letih dela v potniškem prometu znašli na novem področju? Kako ste sprejeli to spremembo?
V	tovornem prometu sem začel poklicno pot na železnicah, potem sem približno četrt stoletja delal v potniškem prometu tako na področju Slovenije kot v mednarodnem merilu. Po vseh teh letih se je pojavila priložnost, nov izziv, ki ga predstavljajo železniški tovorni koridorji, zato sem razmišljal, da bi se pred koncem delovne dobe preizkusil še na katerem drugem področju. To človeku omogoči, da ne zaspi, da se mora ponovno nekaj učiti, kar je dobro, to rad delam, nekako je vse povezano z železnico. Z nekdanjimi sodelavci še vedno sodelujem, ekipa, ki je prišla za mano, je dobra, mlajša in tako je tudi prav, da gredo stvari naprej.
Problematika, s katero se zdaj ukvarjate, je res velik izziv in na tem področju je nujno treba nekaj ukreniti, spremeniti. Se strinjate?
V	okviru EU ni bila še nikoli tako močno poudarjena potreba po preusmeritvi cestnega tovornega in potniškega prometa na železnico. Transport poskušamo narediti okolju prijazen, kolikor je mogoče. V tovornem prometu je	»Kadar se
pomembno, da se pred- vozim z vlakom, ne
glede na to, da morda potujem pol ure dlje, imam na koncu dneva ostanek časa. Ob vožnji z vlakom lahko v miru pogledam elektronsko pošto in informacije, pošiljam sporočila, zdaj ko je na vlakih wi-fi, je to mogoče brez težav
in to je pomemben korak.«
vsem na daljših pove zavah masovni tovori v glavnem prevažajo po železnici, ki je seveda okolju najbolj prijazna. Izpusti glede na pripeljano tono tovora ali pripeljanega potnika so bistveno manjši kot v cestnem prometu. Koridorji, ki so moja nova poklicna pot, so bili ustanovljeni na osnovi uredbe evropskega parlamenta in sveta že leta 2010. Na območju Evrope je tako ustanovljenih enajst železniških koridorjev, ki so del teh panevropskih koridorjev.
Kako je treba v praksi preusmeriti blagovni promet s cest na železnice? V kolikšni meri ste lahko na SŽ konkurenčni v primerjavi s transportnimi in z logističnim podjetji, ki uporabljajo tovornjake za prevoz blaga?
Ko se prevoznik ali pošiljatelj sooči s tem, da mora pripeljati blago od točke A do točke B, mu avtoceste omogočajo vozno pot. Na drugi strani mora to ponuditi tudi železnica pod enakimi pogoji, da je čim manj zapletov, da ni v vsaki državi drug sistem. Glede tega delamo pomembne korake tudi na železnici. To področje bi lahko primerjali s telefonijo. Kot vemo, v vseh državah EU zdaj telefoniramo na enak način in pod enakimi pogoji.
Torej je nujno nekakšno poenotenje postopkov, standardov ...
Tako je. Cilj je, da bi bil železniški promet poenoten. Na eni strani z vidika organizacije,
na drugi strani tudi z vidika vzajemne uporabe vozil. Govorimo o tako imenovani interoperabil-nosti, kar pomeni, da lahko ena lokomotiva, na primer last SŽ, vozi tudi na Hrvaškem, v Nemčiji, Avstriji, kar se tudi že dogaja. V Sloveniji imamo nove lokomotive, ki so večsistemske in lahko brez težav vozijo tudi do Münchna, Nürn-berga. Na meji se zamenja samo osebje. Brez menjave lokomotiv se takoj skrajša čas voženj. Na zahodu je to že pogosta praksa, medtem ko je na območju jugovzhodne Evrope še precej administrativnih in tehničnih ovir. Vzpostavitev koridorja je eden od ukrepov, ki poskušajo te razlike »harmonizirati«. Na drugi strani gre za možnost, da lahko države na območju koridorja pridobivajo evropska sredstva, ki so osnova za doseganje organizacijskih premikov.
Zakaj je bil vzpostavljen železniški tovorni koridor Alpe-Zahodni Balkan, katerega pot vodi skozi Celje, kakšen je njegov pomen in kaj pomeni za Slovenijo?
Ta koridor je speljan iz Avstrije iz dveh smeri, od Welsa mimo Gradca in Maribora do Zidanega Mosta, in do tam tudi iz Salzburga mimo Beljaka in Ljubljane. Potem koridor vodi mimo Zagreba, Vinkovcev, Beograda, Niša, Sofije in do Svilengrada na turški meji. Gre za tradicionalno železniško pot, ki je bila, če se spomnimo še iz nekdanje države, zelo obremenjena. Voj-
na na tem območju je naredila največ škode prav železnici. Ni bilo vlaganj v železniško infrastrukturo, sistem je organizacijsko razpadel, na drugi strani so bile zgrajene ceste in je tako prišlo do neravnotežja. Dodaten pomen koridorju na tej povezavi daje možnost pridobivanja evropskih sredstev za vlaganja vanj. Pri tem imamo lep primer obnove železniške proge od Zidanega Mosta do Celja (vrednost obnove več kot 282 milijonov evrov, od tega 90 milijonov evrov nepovratnih evropskih sredstev, op. p.), ki se počasi končuje. Najmodernejši odsek na tem koridorju bo tako trenutno v Sloveniji. Ob obnovi infrastrukture je na koridorju še večji izziv skrajšanje postopkov na mejah. V EU velja prost pretok, vmes na tej poti je tudi Srbija, ki ni članica EU, kar je za nas dodaten izziv s področja organizacije delovanja koridorja. Od oktobra letos do aprila 2021 bo zaradi popolne obnove zaprt železniški predor Karavanke. To pomeni, da bo v tem času ves železniški
ben korak naprej. Že ti vlaki, ki jih imamo zdaj, omogočajo precej večje hitrosti, kot jih res dosegajo. To je enaka težava, kot če imaš porscheja in ovinkasto cesto. Nova železniška infrastruktura Zidani Most-Celje bo omogočila, da bodo novi vlaki tudi bolje izkoriščeni. Na železnici pač ni tako, da kupiš vlak in se kar odpelješ. Novi vlaki so trenutno na testiranju, v Slovenijo naj bi prispeli prihodnji mesec, sledil bo preizkus še na naših tirih. Govorimo o nabavi 26 garnitur v tem prvem koraku: pet bo dizel-motornih, ki bodo omogočile povezave z območji, kjer še ni elektrificirane proge, večina bodo elektrificirani vlaki. Od tega deset dvonadstropnih, ki bodo omogočali prevoz večjega števila potnikov. Pomembno je tudi, da bo deset garnitur vlakov večsistemskih, kar pomeni, da bodo lahko brez težav vozili po Avstriji, Hrvaški. Pričakujemo lahko, da bo nekaj garnitur vključenih v promet že letos, v celoti potem leta 2021.
»Včasih kdo reče, da so vlaki prazni. Statistično morda res niso tako zasedeni, če merimo v času celega dne oziroma sedem dni v tednu. Pomembna je statistika v konicah, kot tudi na cesti. A lahko povem iz izkušenj, da so vlaki polni, predvsem v jutranjih konicah, tudi zato potrebujemo nove vlake.«
tovorni in mednarodni potniški promet med Slovenijo in Avstrijo speljan skozi Celje. Šlo bo za veliko povečanje prometa, zato je nujno, da bo proga Zidani Most-Celje do takrat v celoti obnovljena.
Ob prenovi te proge uporabniki nestrpno pričakujejo prihod novih vlakov. Sedanji so stari tudi 30, 40 let, na nekaterih odsekih namreč še vedno vozijo tudi legendarne »gomul-ke«. Zdi se, da bo šele potem prenova proge Zidani Most-Celje dobila pravo dodano vrednost. Kdaj torej lahko pričakujemo, da se bomo vozili z novimi potniškimi vlaki?
Neposredno nisem več vključen v te dogajanje, zato natančnih podatkov nimam. Ko sem še delal v potniškem prometu, je leta 2000 prišlo do zadnje večje nabave novih potniških vlakov. Gre za garniture Siemens in vlake z nagibno tehniko Pendolino, kar je bil pomem-
Bo na teh novih vlakovnih kompozicijah končno mogoče v polni meri uporabljati sodobne širokopasovne internetne storitve? Nanje je bilo sicer na Slovenskih železnicah treba kar dolgo čakati.
Te storitve so na Siemensovih vlakih mogoče že zdaj. Ne gre čez noč, na vlakih je bilo treba zagotoviti dodatne repetitorje za okrepitev signala. Na vseh garniturah elektromotornih potniških vlakih, ki vozijo v Ljubljano, oziroma na nagibnem pendolinu je omogočen signal za wi-fi in dobro deluje.
Ali računate, da boste z novo železniško infrastrukturo in novimi vlaki spet postali prva izbira za potnike?
Stvari je treba pogledati širše. Vlak človeka pripelje v Ljubljano, potem nastopi mestni promet, ki se bo v Ljubljani moral prilagoditi potniku, ki izstopi iz vlaka, da pot nadaljuje z
INTERVJU
27
mestnim avtobusom. Treba je obnoviti železniško postajo, ko mora človek do »Bavarca«, že izgubi precej časa. Naslednji problem je gneča v mestu. Gre za sistemske rešitve, tega ni mogoče delati stihijsko. Z rešitvijo enega problema lahko nastane drug. Najboljši primer dobre prakse, ki ni povezan samo z denarjem, marveč tudi s primernim sodelovanjem, sta Dunaj in Gradec. Ko prideš tja, stopiš iz vlaka, sedeš na podzemno železnico ali tramvaj in brez težav dosežeš katerokoli točko v mestu, ki je veliko večje od Ljubljane, v pol ure. Če prideš v Ljubljano in delaš na Šmartinski, je to kar problem. Druga stvar je Celje, kjer je železniška postaja del mestnega jedra.
Enotna vozovnica bi pri tem rešila marsikatero zagato?
Njena uporaba se je najprej začela pri dijakih in študentih, ki imajo enotno vozovnico, za katere je tudi cenovno ugodna. Naslednji korak je splošna enotna vozovnica, vendar je takšno rešitev treba uresničevati sistematično. Imel sem to srečo, da sem pred dvajsetimi leti lahko spremljal, kako so v Nemčiji postavljali ta sistem, in vem, da so najprej naredili organizacijski del in ga potem izvajali. Ne moreš hiše začeti graditi pri strehi. A stvari zdaj tudi pri nas gredo v pravo smer.
So kakšne težave pri pogajanjih z avtobusnimi prevozniki?
Ne, pri tem ni težav. Avtobusni prevozniki in železnica so
pripravljali skupne ponudbe. Ključno je, da morata obstajati infrastruktura in enoten informacijski sistem, predvsem pa je treba določiti usmeritve in naloge, ki jih je treba izvajati na tej poti. Ni dobro te načine preveč spreminjati. V Avstriji je na primer javni potniški promet enoten, gre za ponudbo, v katero so z eno vozovnico vključeni vlaki in avtobusi. Podobno je še kje v Evropi. Pred časom sem doživel izkušnjo: če greš iz Züricha v München in morda zamudiš vlak, imaš na primer čez eno uro možnost vožnje z avtobusom. Samo za drugo prevozno sredstvo gre, ponudnik ti omogoča, da potuješ.
Tudi v mednarodni železniški infrastrukturi, v širši regiji, se obetajo zanimivi projekti, ki bodo prispevali k hitrejšemu potniškemu prometu. Kakšno vlogo bo pri tem imel nastajajoči predor Semmering v sosednji Avstriji?
Nove večsistemske vlakovne garniture bodo pot iz Celja do Gradca ali Dunaja skrajšale za približno pol ure. Predor Semmering, ki je v gradnji, bo omogočil vožnjo z vlakom od Gradca do Dunaja v dveh urah, kar pomeni, da bo čez štiri do pet let, ko bo zgrajen, pot od Dunaja do Celja krajša že skoraj za uro in pol. To bo že zelo konkurenčno v primerjavi z avtomobilom, s tem, da vlak pripelje do centra, kjer je mogoče uporabiti javni prevoz.
Miloš Rovšnik (i960)
vedno super sodelovali, še preden je bila dana politična usmeritev za enotno vozovnico, tudi posamično smo
je po izobrazbi univerzitetni diplomirani ekonomist, sicer prekaljen železničar, kot pravi, saj je njegovo poklicno življenje v celoti povezano z delom na Slovenskih železnicah. Od leta 1984, ko je začel delati na področju tovornega prometa, je na železnici opravljal različna dela, večinoma vodstvena. Od leta 2000 do 2011 je bil direktor za potniški promet in vodja službe za splošne in gospodarske zadeve od leta 2011. Od takrat do lani, ko je prevzel mesto izvršnega direktorja GIZ železniški tovorni koridor Alpe-Zahodni Balkan, je delal kot pomočnik direktorja v družbi SŽ -Potniški promet. Njegova življenjska pot je tudi šport, ki ga je začel na igrišču »Kocmur-jek« ob Kersnikovi ulici, kjer je poleti igral nogomet in pozimi hokej. Leta 1971 se je vključil v Rokometni klub Celje, kjer je bil najprej igralec, po končanem usposabljanju v rokometni šoli Toneta Goršiča pa je od leta 1982 do 2000 vodil različne mlade selekcije. Vmes je bil trener članskih ekip Velenja in Litije. Kot začetnik je treniral tudi hokej in do srednje šole še atletiko. Navdušen je tudi nad nogometom, ki ga je spremljal od začetka osnovne šole na legendarni Glaziji, ko je mlade upe treniral in vabil v klub prav tako legendarni trener Vlado Glinšek.
Od začetka leta 2017 je predsednik NK Celje, v katerem bi rad naredil nekaj dobrega za celjski nogomet iz spoštovanja do vseh nogometašev različnih generacij, mnoge med njimi tudi osebno pozna.
Ste tudi predsednik Nogometnega kluba Celje. V zadnjem času imate veliko razlogov za zadovoljstvo, še posebej po odmevni domači zmagi z Mariborom in po visoki zmagi v gosteh s Triglavom. Ste vrgli rokavico boju za naslov prvaka?
Moje načelo je, da ne smeš biti nikoli obremenjen s tem, da moraš zmagovati. Naravnan moraš biti tako, da moraš biti najboljši, da moraš vedno nadigrati nasprotnika in se s tem sprostiti, se posvetiti igri, da je čim boljša. To nam je v zadnjem času uspevalo. Veseli smo, da naše delo prinaša rezultate, po drugi strani nas to ne sme obremenjevati. Vsako tekmo je treba odigrati na novo, biti samozavesten. Imamo vse možnosti, da smo uspešni, po drugi strani moramo biti skromni, pridni in delavni.
Če letos ne bo Evrope, bo to zagotovo veliko razočaranje, mar ne?
Vedno si razočaran, če si športnik, če si nekaj želiš in ti ne uspe. Ampak pomembno je, da
strani je zelo dobro, da ne mislimo vsi enako, pri čemer je na neki točki treba skleniti tudi kompromis in ga spoštovati. To je edini način, da je mogoče uspeti, doma, v družini ali državi, kjerkoli. Časi so se spremenili, moramo se poslušati, včasih smo mogoče preveč nestrpni. Zato je prav, da smo malo premešani, in potem ugotovimo, da le ni tako hudih razlik, kot se mogoče zdi na prvi pogled.
V celjskem mestnem svetu ste bili predsednik odbora za gospodarstvo in turizem, prav slednjemu področju se še zdaj posvečate ali ga vsaj podrobneje spremljate. Kakšna je vaša turistična slika Celja?
Celje ima edinstveno geografsko lego, zgodovino, ki je v slovenskem merilu najbolj veličastna. Nenazadnje ima tudi lepo mestno jedro in to posebnost, ki je nima nobeno mesto v Sloveniji, da si z vsake točke mesta v pol ure v gozdu. Pika na i bo, ko bomo to znali na prav način promovirati. V Sloveni-
»No, zdaj ko se v klubu borimo za višja mesta, pričakujem, da bo več gledalcev na domačih nogometnih tekmah, podobno je tudi v rokometu, smo pač malo razvajeni in nas zanima samo vrhunski rezultat, nastopi v Evropi... Podobno je tudi v rokometu.«
se ne obremenjuješ s tem, kaj bo, če bo, ker to pobere veliko energije za dosego cilja, ki si ga želiš. Če bo tako, kot pravim, sem prepričan, da nam bo uspelo.
Odlične predstave celjskih nogometašev, gledalcev na štadionu pa je še vedno precej manj, kot bi si zaslužili nogometaši s svojimi igrami in rezultati. Žalostno je videti Stadion z Dežele tako prazen. Kako vzbuditi prava nogometna čustva pri zahtevnem celjskem športnem občinstvu? Izšli ste iz rokometa, zdaj kot visoki funkcionar delujete v nogometu. Bi lahko opravili tudi kakšno bolj povezovalno vlogo, da bi del rokometnega občinstva začel hoditi tudi na nogometne tekme?
Celje je športno mesto in imamo visoka merila. Z rokometaši in tudi vsemi drugimi športnimi klubi v Celju zelo dobro sodelujemo, se povezujemo in na tem področju smo že naredili nekaj korakov. Prenosi tekem so tudi na televiziji, ljudje so malo »komot« in raje tekmo pogledajo doma. Zagotovo bo treba okrepiti marketing, sodelovanje s šolami in podjetji, saj je obisk nogometa tudi možnost za druženje in kakšna kulinarična doživetja. Na štadion je treba privabiti mlade, ker jih je na športnih dogodkih nasploh premalo. Da se na tekmi tudi uživa, ker pri tem ne gre za vojno za življenje in smrt. V NK Celje smo se sicer v zadnjih letih predvsem borili, da smo preživeli, zdaj pa je morda res napočil čas za preboj in da se izboljšajo še druge ravni delovanja kluba.
Ni vas več v celjskem mestnem svetu. Ste že opustili politične ambicije?
V politiko sem se vključil, da bi pomagal na kakšnem področju. Bilo je lepo, vendar je zame problem usklajevati delovanje v politiki zaradi službenih obveznosti, saj se na delo vozim v Ljubljano. Nekako sem spoznal, da če hočeš delati v Celju, moraš biti v Celju cel dan. Čeprav nisem konkretno dejaven v politiki, to ne pomeni, da ne sodelujem. Sem član v svetu Zavoda Celeia Celje in Zdravstvenega doma Celje in se trudim po svojih močeh, da bi kaj prispeval.
Ste še član stranke SDS?
Da, še sem član stranke, v katero sem bil povabljen pred leti. Jaz potem v njej ostanem in nimam razloga, da bi bilo drugače. Nisem v tem smislu kot športniki, ki prestopajo iz kluba v klub. (smeh) Res je, da nisem dejaven v stranki, vendar se neformalno kdaj slišimo, izmenjamo mnenje. Mislim, da se moramo v Sloveniji glede tega vsi malo sprostiti: po eni
ji je relativno veliko turistov, tudi v Celju se število občutno povečuje. Pomembno je, da namenimo posluh tistim, ki delujejo v našem lepem mestnem jedru, da lahko v njem izvajajo poslovne dejavnosti, da mesto v tem smislu živi. Da ko pride turist v mestno jedro, da nekaj dobrega poje, da si ogleda muzej in da to pove naprej. Naslednji korak, ki ga moramo narediti, je čim boljša informacijska podpora za te cilje. Da ljudje vedo, da imamo najlepše mesto pod mestom, da je v Celju živela Alma M. Karlin, da ga je obiskoval Alfred Nobel. Vse te informacije morajo biti na točkah, kjer se ljudje zadržujejo. Zlasti ob večjih dogodkih, ki so generator turističnega obiska. Kar nekaj jih bo tudi v prihodnjih letih, gasilska olimpijada, evropsko rokometno prvenstvo za mladinke, tekme finala evropskega prvenstva v nogometu za mlade do 21 let prihodnje leto. Vse, ki bodo prišli na te dogodke, moramo animirati in spodbuditi, da se bodo v mesto še vračali in k obisku pritegnili tudi druge, sorodnike, prijatelje ... Za dosego teh ciljev je treba še več povezovanja športnih klubov in drugih organizatorjev, lastnikov lokalov in trgovin z Zavodom Celeia Celje ... za ustvarjanje zanimivih vsebin za obiskovalce.
Za kaj vam še ostaja prosti čas ob zahtevnih projektih na železnici, ob predsedovanju NK Celje?
V prostem času grem rad na kakšno prireditev v mesto, rad grem kar tako malo ven, da koga srečam, rad imam ta mestni »lajf«. Seveda je treba čas nameniti tudi družini, nanjo, ki ti vedno stoji ob strani in kaže razumevanje za vse dejavnosti, ne smeš pozabiti. Včasih je tudi malo časa za spanje, treba je poskrbeti tudi za rekreacijo. Pri čemer najraje hodim, po mestnem gozdu, do Levca, okrog Celja, na Celjsko kočo, to me sprošča. Rad se vozim s kolesom, čeprav ne rekreacijsko, ampak do trgovine in po opravkih v mesto, tako združujem prijetno s koristnim. Pomembno je, ne čakati tisti dan, ko bodo vse težave minile in bo potem »fajn«, saj tega dne nikoli ne bo, zato se je treba ves čas po malem imeti »fajn«.	Foto: SHERPA
»V življenju se je treba imeti vsak dan malo >fajn<, to je mogoče, če greš tudi kar tako v mesto, srečaš znanca, poklepetaš...«
»Obnovljena proga od Zidanega Mosta do Celja bo imela velik pomen za hitrejše povezave do Gradca in Dunaja, k čemur bo prispeval tudi predor Semmering, ki bo zgrajen čez nekaj let.«
»Tovorni promet v Evropi je pred velikimi izzivi, zaradi ekoloških razlogov še nikoli ni bila tako izražena namera za prerazporeditev tovora s cest na železnice.«
28
ODPRTJE HOTELA ŠPICA
»Trdo bomo še delali, a to je lep uspeh za naše družinsko podjetje«
Jože Sadar mlajši, lastnik Hotela Špica v Laškem
V vec kot četrt stoletja ukvarjanja z gostinstvom je Jože Sadar mlajši s svojim podjetjem Jotas iz Picerije in restavracije Špica ustvaril priljubljeno in prepoznavno ime. Uspešno podjetje se je zaradi tega lahko lotilo še bolj drznih poslovnih načrtov, kot sta bila lanski nakup in prenova nekdanjega Hotela Hum. Z Jožetom Sadarjem mlajšim smo se pogovarjali o uresničitvi zahtevne naložbe in z njo povezanih poslovnih načrtih.

ROBERT GORJANC
Ali je bilo v minulih dneh veliko dela s selitvijo iz starih prostorov v nove in priprav na odprtje Hotela Špica?
Veliko dela in priprav s selitvijo ni bilo samo zadnje dni, ampak kar zadnjega pol leta, odkar smo se lotili prenove te stavbe, njene zunanjosti in notranjosti. Ogromno je bilo organizacije, denarja in dela, ampak to je del tega posla.
Kdaj ste se začeli spogledovati z mislijo, da bi kupili Hotel Hum, in kaj vas je vodilo k temu? Ste bili
v prejšnji zelo priljubljeni restavraciji Špica preveč utesnjeni?
Pravzaprav ni bila naša ambicija, da bi se preselili v ta hotel. Želeli smo prenoviti prvotno, tradicionalno restavracijo Špica ob Savinji, kjer smo delovali 27 let. Ampak v tej naši ljubi državi dolgo traja, da pridobiš gradbeno dovoljenje, mi smo ga dobili po treh letih. Problem je bilo vodno soglasje za vodovar-stveni pas. Ko smo končno dobili gradbeno dovoljenje, se je izkazalo, da se je od nastanka projekta pred tremi leti do trenutka, ko bi se
morali lotiti prenove, gradnja v Sloveniji podražila za 40 odstotkov. Finančno to za nas »ni več pilo vode«. Vrednost prenove je bila ocenjena na 700 tisoč evrov in ugotovili smo, da tega ob novih okoliščinah ne bomo zmogli. Tako smo se odločili, da ne bomo prenavljali starega objekta, in se spogledali s hotelom čez cesto, ki smo ga potem uspeli kupiti in prenoviti ter priti do dne, ko smo ga s ponosom odprli.
Koliko znaša vrednost naložbe skupaj z nakupom hotela?
Približno milijon evrov.
Kako ste si zamislili delovanje v prenovljenem hotelu v primerjavi z restavracijo na prejšnjem mestu?
Hotel ima 28 sob, enako kot prej, pri čemer smo jih prenovili. Ideja je bila, da bi selili celotno ponudbo iz stare Špice v nov hotel, se pravi picerijo in restavracijo. Pri tem smo ponudbo precej prenovili, dopolnili in upamo, da bomo izpolnili pričakovanja gostov, kar zadeva kakovost ponudbe.
Kako to, da ste se odločili pri pivnici samo za zaklju-
Jože Sadar ml. je ob odprtju Hotela za njihovo družinsko podjetje.
čene skupine glede na veliko povpraševanje po pravi pivnici v Laškem?
To je bila vedno dilema tega mesta s pivovarsko tradicijo, kamor bi logično tudi sodila takšna pivnica. Menim, da trenutno še ni takšnega utripa, ki bi omogočal vsakodnevno odprtje pivnice, a je zagotovo to želja za naprej. Vsi v Laškem in okolici bomo morali zavihati rokave, da bomo ta turistični kraj, ki ga radi tako imenujemo, res naredili turističnega. Potem ni vprašanje glede odprtja takšne pivnice.
Kaj bo ta prenovljena stavba lahko prispevala k turističnemu razvoju La-
Špica povedal, da je to velik dosežek
škega, k bogatejši ponudbi za goste mesta?
Hotel, ki je imel tri zvezdice po kategorizaciji, smo dvignili na raven tri zvezdice superior. Nahaja se med dvema zdraviliščema, Therma-no in Rimskimi termami, ki sta višje kategorije. Wellness storitev nimamo na razpolago, kljub temu je naš hotel družinskega formata, kjer lahko za malo manj denarja ponudimo kakovostno sobo in kulinariko, obiskovalci lahko potem tudi obiskujejo ti zdravilišči. To je naš cilj na področju turizma. Po drugi strani smo ob tranzitni cesti in ob križišču, skozi katerega dnevno pelje približno 18 ti-
soč vozil. Računamo seveda še na dolgoletne redne goste, ki prihajajo iz Zasavja, s Celjskega, absolutno seveda tudi iz Laškega. To je naša ciljna struktura ljudi, katerim bomo lahko ponujali, kar smo se namenili.
Ste za delo v Hotelu Špica povečali število zaposlenih?
Ekipi smo dodali osem novih sodelavcev, tako da nas je zdaj v podjetju 25 zaposlenih. Morali bomo biti pridni, da bomo lahko vsak mesec izplačali plače, poravnali obveznosti dobaviteljem in plačali vse ostale stroške. Ampak če ne bi verjeli, da to zmoremo, se tega ne bi lotili.
Boste prijazni tudi za kolesarje v tem hotelu?
To je zagotovo pomemben del ponudbe, na katerega računamo. Občina Laško ima veliko kilometrov urejenih kolesarskih poti, tudi v smeri Celja, Savinjske doline in Zasavja. Ta struktura gostov ima odlično izhodišče, ker se da iz Laškega relativno hitro priti do ne preveč prometnih poti. In to je tisto, kar kolesarji pričakujejo.
Zakaj ste se odločili, da boste spremenili ime hotela, zakaj niste obdržali imena Hum?
Vsekakor smo razmišljali o črki H. V sredini 19. stoletja so bili lastniki hotela Horjaki, potem je na prelomu stoletja hotel kupila družina Henke, po drugi svetovni vojni in nacionalizaciji je hotel dobil ime Hum. Crka H se torej vneto ponavlja. Toda čez cesto smo se na to mesto preselili z imenom Špica, s kate-
rim smo si tudi ustvarili neko tradicijo. Sedemindvajset let smo vztrajali na prejšnjem mestu, ime Špica nas določa, zato smo se tako odločili glede imena hotela.
Ali ste morali upoštevati kakšne kulturnovarstvene pogoje pri obnovi hotela?
Teh zahtev ni bilo.
Kakšne načrte imate s prejšnjo picerijo in restavracijo?
Najprej moramo malo zajeti sapo in zadihati s polnimi pljuči s prenovljenim hotelom, saj smo se v minulih mesecih iztrošili v vseh pogledih. Potem bo vsekakor sledila prenova prejšnje restavracije, gradbeno dovoljenje je veljavno, seveda ne v takšnem obsegu, kot je bila prenova prvotno zamišljena. V stari Špici nameravamo urediti kavarno in slaščičarno, tudi z dvema terasama, ki bosta poleti zagotovo vabili goste.
Ste s tem projektom uresničili svoje poklicne ali morda kar življenjske cilje, sanje?
Najbolj rosno mladi nismo več, vsekakor pa danes človek, če nima večjih zdravstvenih težav, dočaka lepa leta. Glede na pokojninsko in demografsko situacijo v tej državi bo treba delati še kar nekaj časa. Takšnih novih velikih projektov najbrž ne bo več, čeprav nikoli ne reci nikoli. Zagotovo smo dosegli lep uspeh kot družina, kot podjetje in upam, da bomo s tem dosežkom normalno živeli in delali, nobenih drugih večjih pričakovanj nimamo.
Foto: SHERPA
Hotel Henke nekoč ... (Fotografijo hrani Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje)
Hotel Hum nekoč ... (Fotografija last Muzeja Laško)
Bogata in zanimiva zgodovina hotela
Današnji Hotel Špica ima zelo bogato in zanimivo zgodovino, kar prenovljeni stavbi daje še dodaten čar in vrednost. Ob tej priložnosti je del preteklosti hotela razkrila dobra poznavalka zgodovine Laškega Alenka Hren Medved, vodja domoznanskega oddelka v Osrednji knjižnici Celje.
»Stara najprej furmanska gostilna (nepreverjen podatek) ob koncu 19. stoletja se je imenovala Hotel Horiak, nato v začetku 20. stoletja Henke (po lastniku). Hotel je z imenom Henke deloval tudi v času med obema vojnama, nato se je preimenoval v Hotel Hum. Gostilna je bila do konca prve svetovne vojne znana kot zbirališče laških Nemcev, kjer so bile tudi vse prireditve nemških društev v Laškem. Med obema
vojnama je bil v dvorani Hotela Hum tudi prvi kino, preden so zgradili stavbo današnjega kina v Trubarjevi ulici,« je pomemben del zgodovine hotela opisala naša sogovornica.
13. maja 1945 se je v posebni sobi gostišča Henke sestal Mestni odbor OF Laško na slavnostni seji ob osvoboditvi domovine (vir Andrej Mavri).
V dvorani gostišča Hum je konec petdesetih let prejšnjega stoletja Laški akademski klub priredil svoj prvi akademski ples. »Kasneje, v osemdesetih letih, je bil hotel Hum znan po plesih, ki so bili v dvorani, udeleževali so se jih zlasti mladi. Hotel je leta 1919 kupila Pivovarna Laško in mu dala današnjo obliko,« je še zapisala Alenka Hren Medved.
Oglas za Hotel Henke v ilustriranem Slovencu iz leta 1927
ODPRTJE HOTELA ŠPICA
29
Hotel Špica v številkah:
1	milijon evrov vredna naložba
28	sob v hotelu
56	ležišč
35	sedežev v posebni sobi
50	sedežev v konferenčni sobi
60	sedežev v pivnici za zaključene skupine
110	sedežev v restavraciji in piceriji
80	sedežev na terasi hotela
Z odprtja Hotela Špica, na katerem sta za glasbo poskrbeli Vaška godba z Vrha nad Laškim (na fotografiji) in Laška pihalna godba.
Prenovljen hotel špica za laški turizem
Odprtja prenovljenega nekdanjega Hotel Hum, ki po novem nosi ime Hotel Špica, se je v soboto popoldne v Laškem udeležila množica obiskovalcev. Takšen odziv ljudi ob odprtju, ki ni minilo v obliki klasične otvoritvene prireditve, marveč kot nekakšen dan odprtih vrat, je za Jožeta Sadarja mlajšega in njegovo družinsko podjetje Jotas zagotovo lahko ve-
lik razlog za zadovoljstvo. Zagotovo so z novo podobo hotela lahko zadovoljni tudi v Občini Laško in njenem javnem zavodu Stik Laško, ki uresničuje turistično politiko v mestu in občini.
»Odprtje Hotela Špica je za turistično ponudbo Laškega velikega pomena. Prenovljen hotel v središču mesta združuje tako ponudbo nastanitev kot kulinarike, ki je tako še bolj
dostopna za turiste in obiskovalce. Prav tako bo ekipa Špice, s katero dobro sodelujemo, zagotavljala kakovostne storitve, ki so za turistično ponudbo ključne,« je ob odprtju pomembne pridobitve za nadaljnji turistični razvoj Laškega povedala Tina Belej, direktorica Stika Laško.
Hotel Špica bo z 58 ležišči pomembno izboljšal nočitvene zmogljivosti v Laškem, kar bo še posebej
dobrodošlo ob večjih dogodkih, kot so na primer Pivo in cvetje ter športna tekmovanja.
Predvsem sta obnova in ponovno oživetje nekdanjega Hotela Hum velikega pomena tudi v psihološkem in promocijskem smislu, saj nakazujeta in krepita prepričanje, da se občina Laško uspešno turistično razvija. K temu nedvomno prispevajo tudi drugi projekti in dejanja
v zadnjem času, kot sta gradnja kolesarske povezave Celje-Laško ter prenova železniške in cestne infrastrukture v Laškem ter še posebej na območju Marije Gradca.
Prav tako bodo k temu prispevali prihajajoči projekti, kot je načrtovana arhitekturna prenova središča Laškega
RG
Foto: SHERPA
»Ali bo v novih prostorih delo lepše in prijetnejše? Seveda.«	Ob odprtju so gostje lahko brezplačno preizkusili gostinsko ponudbo hotela.
30
REPORTAŽA
»Vsaka družina ima v omari kakšnega okostnjaka. Marsikomu se je zgodilo nekaj, na kar ni najbolj ponosen. Tega nas ni treba biti sram, zato hodimo po državi in glas poguma in soočenja z realnostjo širimo naprej. Svet je treba spreminjati tukaj in zdaj,« je dejala voditeljica večera Zvezdana Mlakar (četrta z leve).
V Velenju ob osmem marcu predstavili knjigo Sama si si kriva
Težka, a občudovanja vredna pot iz brezna nasilja
Trpele so zaradi brc, nasilja, klofut, grdih besed in tudi spolnih zlorab. »Vsi sosedi so vedeli, da mi mož dnevno lomi kosti, da ponižuje otroke. Vendar nihče ni upal pristopiti in mi pomagati. Nekdo je enkrat poklical policijo. Ob prihodu policista sem zanikala nasilje, saj me je bilo strah posledic. Policist je v mojih očeh videl, da lažem, ker me je strah posledic,« tako je enega od neštetih trenutkov grobosti, ki jih je doživljala vrsto let, opisala Simona Nina Vrabič. Iz primeža nasilnega moža se je izvila. S težko preteklostjo sta se soočili tudi Alenka Keber in Monica De La Calli. Ko je napočil čas, da so o svojih zgodbah lahko spregovorile, jim jih je v knjigo z naslovom Sama si si kriva pomagala ubesediti novinarka Gordana Goga Stojiljković. Knjigo so na predvečer dneva žena predstavile v velenjskem klubu eMCe plac.
Zvezdana Mlakar: »Ženske se povsem še ne zavedamo svoje svobode. Prav tako ne
v • | • • •	i	v i • • •	II
moči, ki jo imamo v družbi, in je sploh ne izkoristimo. Za to ne krivim moških, saj se edina izdaja zgodi v človeku samem in to ne glede na spol.«
TINA STRMČNIK
Simona Nina, Alenka in Monica so preživele pekel in dolgo časa o svoji kalvariji niso mogle govoriti. Tako so v oddaji televizijske voditeljice Zvezdane Mlakar, ki je s Sanjo Rozman govorila o zlorabah, nastopile kot tihe priče fizičnih, psihičnih in spolnih zlorab. Po oddaji je pogovor nanesel na to, da bi svoje zgodbe strnile v knjigo. Igralka in voditeljica je poklicala eno od vodij Mladinske knjige in v založbi so temu, da s knjigo postanejo glas zlorabljenih žensk, dali zeleno luč.
Zgodbe jim je pomagala zapisati Gordana Goga Sto-jiljković, ki živi v Ljubljani,
a izvira iz Velenja. Kot novinarka že vrsto let spremlja področje črne kronike. Z ženskami, ki so ob izidu knjige stopile iz anonimnosti, na predstavitvah in dogodkih po državi opozarja, da rešitev obstaja. Med drugim se zavzema za to, da bi generacije otrok od vrtca do srednje šole pri različnih predmetih izobraževali o preprečevanju nasilja. »Takšen šolski program so zastavili v Srbiji v sodelovanju s tamkajšnjim ministrstvom za šolstvo. V enajst šolskih predmetov so vključili vsebine o nasilju, nato se je zamenjala vlada. Kljub vsemu upam, da bodo ti načrti uresničeni.«
Trdno verjame, da bi tovrstno izobraževanje doseglo namen, saj že majhni otroci dobro razumejo določena opozorila, povezana s svojo varnostjo. »Otroci, ki obiskujejo vrtec, starše opozarjajo, da se je treba v avtomobilu pripeti z varnostnim pasom. To jih naučimo. A ne naučimo jih, da bi se znali odzvati na dotik, ki jim ne ustreza, in to povedati odraslim. Ne povemo jim, da imajo možnost, da povedo, čeprav imamo pri nas eno boljših mrež nevladnih organizacij varnih hiš in podobnih ustanov.« Čeprav je po njenih besedah v naši državi marsikaj dobro in prav, bi morali kot družba še več storiti za preprečevanje nasilja za domačimi zidovi.
Nasilno otroštvo,
nasilen zakon
Simona Nina Vrabič je
rasla v nasilnem okolju pri starih starših. Ko je spoznala svojega moža, jo je kar naprej pretepal. Po 15 letih trpljenja sta ji delodajalec in vzgojiteljica njenega sina dala opozorilo, da je zadnji čas, da nekaj naredi. Takrat je sprožila postopke za ločitev. Po ločitvi je njen nekdanji mož spoznal novo partnerico, ki je ustvarila še večji pekel. Spolno je zlorabljala 14-letnega in 5-letnega sina Simone Nine. »Storilka je bila spoznana za krivo, vendar so jo nato oprostili, saj je umsko zaostala. Bila sem obupana. Obrnila sem se na Društvo za pomoč žrtvam
nasilja Beli obroč, ki ga je takrat vodila Vlasta Nussdorfer. Povedala sem ji svojo zgodbo, ona nama je z mlajšim sinom odprla vrata, nama nudila finančno in psihološko pomoč, da sva izšla iz primeža nasilja in zlorab. Starejši sin je zlorabe zanikal.«
Zakaj ženske tako dolgo vztrajajo v nasilnem okolju, kjer so ogroženi tudi njihovi otroci? Simona Nina Vrabič meni, da večina žensk v takšnih odnosih trpi, saj upajo, da se bodo njihovi partnerji spremenili. Bojijo se tudi tega, kako bodo same lahko preživljale sebe in otroke, sprašujejo se, ali bodo lahko plačevale stroške in najemnino za stanovanje. »Če takrat ne bi dobila ultimata, bi verjetno še vztrajala v zakonu. Odločila sem se za težji korak in še danes sem hvaležna za to odločitev.«
Nihče ne ve, kaj se
dogaja doma
Ljudje so njenega moža poznali kot prijaznega in skrbnega. Do prijateljev in znancev je bil povsem drugačen, kot je bil za štirimi stenami. O tem, kaj se je dogajalo v družini, v zavetju doma, ni vedel nihče. Simona Nina Vrabič se je za to ob ločitvi bala tega, kaj bodo rekli drugi, kako bo njeno odločitev sprejela okolica. »Ko sem šla peš po cesti, sem srečala enega od nekdanjih skupnih prijateljev. Ko me je videl, mi je pljunil pod noge. To sem si takrat razlagala, kot da sem sama kriva za vse, kar
se mi je dogajalo. Imela sem zelo slabo samopodobo.«
Ko kdaj v roke vzame knjigo, kjer je zapisana tudi njena zgodba, to odpre še kakšno dodatno rano. Sicer jo danes vse preizkušnje, ki jih je prestala, ne obremenjujejo več. »Trdno stojim za vsemi svojimi besedami, vem, da nisem povedala ničesar neresničnega, vsak naj živi s svojo vestjo. Možu sem oprostila, živim naprej.« Povedala je, da je bilo tudi nastajanje knjige zanjo kot nekakšna terapija, sicer pa je pisala že prej. Zapisovala je spomine vse od otroštva, da bi preteklost izlila iz sebe. »Če sem kdaj komu kaj zaupala, mi namreč ni nikoli vsega verjel.«
Po prvi ločitvi je spoznala še enega partnerja, a tudi tokrat ni naletela na ljubeč odnos, temveč na izjemno psihično nasilje. Še enkrat se je odločila za spremembo in odšla. »Če tega ne bi naredila, bi bila danes verjetno v psihiatrični bolnišnici,« je zatrdila. Vsem, ki trpijo v nasilnih odnosih, na srce polaga, da rešitev vedno obstaja, da se nova vrata vedno odprejo. Svetuje jim, naj nekomu zaupajo in poiščejo
pomoč ter se tako izvijejo iz primeža trpinčenj in strahu.
Spolno zlorabo
globoko potlačila
Alenka Keber je v otroštvu doživela spolno zlorabo, vendar jo je kot večina ljudi, ki ima takšno izkušnjo, potlačila v spomin. Njeni možgani so te boleče dogodke, ki se jih nekateri ljudje kasneje začnejo spominjati, drugi pa ne, zamrznili. Dogodke iz preteklosti je lahko obudila šele po ločitvi, ko sta se s hčerko preselili na svoje. Ko se je kot oseba čustveno umirila, je začela ponovno zaznavati izgubljene delčke otroštva. »Ker sem imela velike luknje v spominu, sem že 20 let prej raziskovala, kaj naj bi to pomenilo. Prebirala sem knjige, študirala različno gradivo. Nisem upala poiskati neposredne pomoči glede spolnih zlorab. Nato je prišel trenutek, ko sem se odločila, da se bom postavila na svoje noge in pri sebi nekaj spremenila.« Poiskala je pomoč, začela obiskovati osebna svetovanja, skupinske delavnice. V varnem okolju je lahko zače-
Simona Nina Vrabič: »Vsak lahko obsoja, dokler ne obuje tvojih čevljev.«
REPORTAŽA
31
Maja Plaz: »Bolj ko bomo o nasilju govorili na glas, več žrtev si bo upalo povedati, kaj se jim dogaja. Žrtve se ne obračajo le na SOS-telefon, ampak tudi na varne hiše in druge organizacije. Vedno manj je anonimnih, vedno pogosteje se predstavijo s svojimi podatki.«
la izražati občutke, skrinjica s spomini se je odprla.
Ali danes živi brez strahu? Odgovorila je, da bo svojo preteklost vedno nosila s seboj, saj je del nje. Prepričana je, da bo lahko predelala vse boleče spomine, vendar za to potrebuje čas. To, da si človek dovoli čutiti in izražati občutke, se ji zdi izjemno pomembno za vse, ki bi radi potegnili črto pod določenim poglavjem svojega življenja.
Pri soočanju z dogodki iz otroštva ji je med drugim pomagalo pisanje. Nekaj zapisov hrani zase, nekaj jih objavlja na svojem blogu. Določeni zapisi so danes del knjige z naslovom Sama si si kriva. Obdobje, ko je knjiga nastajala, je bilo zanjo obre-
menjujoče in travmatično, je pojasnila. Spomini so ponovno prišli na površje, pogovori z novinarko Gordano Stojilj-ković so odprli še nekatere dodatne rane.
Na zamudimo trenutka za zaupanje
Ko je človek pripravljen spregovoriti o nasilju ali zlorabah, ki so se mu dogajale, se mora čas ustaviti, je povedala Maja Plaz, predsednica društva SOS-telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja. »Če nas človek izbere za zaupnika, ne smemo zamuditi tega trenutka. Morda se ne bo hotel nikomur drugemu zaupati nikoli več. Ko poslušamo njegovo
»Simona Nina, Alenka in Monica niso več žrtve. Izvile so se iz tega in upam, da nikoli več ne bodo padle v to brezno,« je poudarila Gordana Goga Stojiljković.
pripoved, ne smemo izražati nikakršnega dvoma vanjo. Ne vrednotimo, ne obsojaj-mo, ampak verjemimo, saj nas človek sicer ne bo več izbral za zaupno osebo,« je dejala Plazova, ki žrtvam nasilja pomaga že 25 let. Dodala je, da žrtev nasilja ob sebi potrebuje človeka, kar ne pomeni, da mora biti to strokovnjak, na primer socialni delavec, psiholog, psihoterapevt.
Predsednica društva SOS-telefon je izpostavila, da se nasilje v Sloveniji tako kot po svetu dogaja v družinah, za štirimi zidovi, in je izjemno pogosto. »Nasilja nad ženskami je nesorazmerno več kot nasilja nad moškimi. Prav vsaka žrtev šteje in vsaki je treba pomagati.« Čeprav mnogi ljudje na SOS-telefon pokličejo, ker so lahko anonimni, se jih vedno več odloči, da se izpostavijo. S tem dajejo glas vsem tistim, ki tega še ne zmorejo.
Dodala je, da je treba nasilje razumeti v okviru družbenega konteksta, ki se zelo počasi spreminja. Še vedno odraščamo v zelo tradicionalni družbi, kjer stereotipe presegamo zelo počasi. Boj proti nasilju je po njenih besedah tek na dolge proge. Na nasilje moramo biti pozorni vsi ljudje in se ob njem ne
m
4r
*JF-1
Gordana Goga Stojiljković je v knjigi zbrala zgodbe treh žensk, ki so doživljale različne vrste nasilja. Vsem je bilo skupno, da so imele nizko samopodobo, željo po varnosti, občutile so krivdo. Prav tako so v različnih trenutkih verjele, da so za vse grozote krive same, kar označuje tudi naslov knjižnega dela.
Naslovnico za knjigo je prispevala velenjska oblikovalka, slikarka in ilustratorka Maja Lesjak Gavriloska. Ob predstavitvi knjige v velenjskem eMCe placu se je predstavila s serijo svojih svežih del.
»Ko sem predlagala ideje za spremembo kazenske zakonodaje glede posilstva, me je eden od svetovalcev ustavnega sodišča obtožil, da želim moške razvrednotiti njihovega družbenega položaja,« je pojasnila Andreja Katič (levo).
smemo obrniti stran. Ob tem se moramo zavedati, da vse pravice, ki jih imamo ženske, danes še zdaleč niso nekaj samoumevnega. Že jutri se lahko na primer na oblast zavihti nekdo, ki nam bo prepovedal splav, je ponazorila.
Za spremembo
definicije posilstva
Predstavitve knjige se je udeležila tudi Andreja Katič, pravosodna ministrica v odhajanju, ki je v svojem mandatu sodelovala z nevladnimi organizacijami in je skušala uvesti spremembe v kazenski zakonodaji. Definicijo posilstva je želela spremeniti tako, da za to kaznivo dejanje ne bi bilo več pomembno, ali je bila ženska pretepena, ter da se tožilci in sodišče ne bi več spraševali, če se je dovolj branila, če je bila opita ali je imela prekratko krilo.
Novembra je bila na ministrstvu za pravosodje dokončana študija, ki je potrdila, da tožilci sami zavržejo številne primere in da ti sploh ne pridejo na sodišče, saj se ženska naj ne bi dovolj branila. Ali do sodnih dvoran ne pridejo primeri izobraženih in dobro situiranih žrtev, ki bi se glede na svoj družbeni položaj po prepričanju tožilcev morale znati ubraniti. Katičeva se je zavzela za definicijo, da mora ženska za spolni odnos dati soglasje oz. da je vsaka spolnost brez privolitve posilstvo.
Kljub temu da bo kmalu oblikovana nova vlada, si pravosodna ministrica v odhajanju želi, da bi spremembe našle pot v zakonodajo. Je pa dodala, da kazenskopravna stroka ni naklonjena temu, da bi pri nas zaživel model soglasja - torej da le da pomeni da. »Zame je ta model edini pravi. V današnjem času ne moremo pristati na to, da je ženska kadarkoli pripravljena na spolni odnos s komerkoli in da ga mora, če ga ne želi, izrecno zavrniti. Pri nas lastnino varujemo bistveno bolj kot poseg v človekovo spolno nedotakljivost. Le če bomo vsi skupaj dovolj glasni in bomo zahtevali spremembe, bodo tudi uresničene.«
Foto: SHERPA
Maja Plaz, predsednica društva SOS-telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja, je poudarila, da je boj proti nasilju tek na dolge proge. »Na nasilje moramo biti pozorni vsi ljudje in se ob njem ne smemo obrniti stran.«
Alenka Keber
Simona Nina Vrabič
32
GRAFIČNA ZBIRKA
Škatle so raztrgane, listi pomešani in umazani, oznake so brez očitnega sistema večkrat prepisane in prečrtane.
Kakšna bo usoda grafične zbirke Rogaške Slatine?
Od neprecenljivega zaklada do razprodaje starega papirja
»Grozno,« je z vlažnimi očmi dejala Erna Ferjanič v majhnem lesenem prostoru sredi galerije Aninega dvora. Da je znamenita grafična zbirka šla skozi hude čase, je sicer že vedela. A kot nekdanja vodja Grafičnega muzeja Rogaška Slatina, ki je nekoč skrbno zložila, preverila in popisala vsakega od 40 tisoč listov, je bila ponovno šokirana. »Ne vem, kaj bi se moralo zgoditi, da bi se sama tako grdo obnašala do česarkoli. Žalostna sem, ni drugih besed.«
SASKA T. OCVIRK
Kurt Müller je bil legendarni in častni zdraviliški gost že dolgo, preden ga je prvič srečala. Rogaško Slatino je dvakrat ali trikrat letno obiskoval kar 35 let. Ekscentrični Švicar je bil sladkorni bolnik, ki je s pomočjo slatinskih zdravnikov svojo bolezen izjemno dobro obvladoval. »Naklonjenost je bila obojestranska. Po svoje je bil posebnež, s katerim ni bilo vedno lahko shajati. Ampak lahko rečem, da smo se odlično ujeli. Razkazovali smo mu Slovenijo, številne znamenitosti in muzeje. V spominu imam veliko nepozabnih anekdot,« se spominja Ferjaničeva. Müller-ja je obiskala tudi na njegovem domu v Švici. Slatinska zbirka je ogromna, a to je bil le delček vsega, kar je ta gospod zbiral vse življenje. Po poklicu je bil trgovec, ki je podedoval starinarno. Kot zbiratelj in poznavalec se je specializiral za stare grafike iz obdobja med 16. in 19. stoletjem. Zbiral je še znam-
ke in bankovce. »Ko je videl, kako skrbno v Rogaški Slatini hranimo njegovo zbirko, je bil izjemno zadovoljen. Ni imel družine. Morda jo je na nek način našel prav tu pri nas. Načrtoval je, da bi nam prepustil še večji del, če ne kar celotno svoje življenjsko delo,« pravi sogovornica. Ob pogledu na stanje zbirke po treh desetletjih je vesela, da ga ni.
Umetniška in
dokumentarna
zakladnica
Kot pravi Erna Ferjanič, je zbirka na vrhuncu zdraviliške slave postala pomembna turistična pridobitev. »Ogledovali
»Doma imam pol metra dokumentacije in dopisov vseh, ki smo se borili za dobro te zbirke. A žal se je v vsakem obdobju na katerem položaju našel kdo, ki je zadevo blokiral. Enostavno ni bilo želje in volje, da bi zadevo uredili,« pravi Ferjaničeva.
so si jo hotelski gostje, šolarji in številni strokovnjaki.« O tem, da ne gre zgolj za umetniško in zgodovinsko vrednost posameznih del, govori tudi Blaženka First, vodja grafičnega kabineta v Narodnem muzeju Slovenije. »Zbirka je izjemno raznolika - tako po zgodovinskih obdobjih, ikonografiji, avtorstvu in tudi kakovosti. Tako je pri vsaki zbirki. Ampak ta donacija je za Rogaško Slatino in Slovenijo še poseben zaklad. Kurt Müller je točno vedel, kaj, komu in zakaj jo je podaril.« V zbirki so namreč bogate serije topografskih upodobitev naših krajev, portretov naših ljudi, naših noš in drugih zgodovinskih posebnosti.« Strokovnjaki različnih strok so zbirko uporabljali kot pomemben dokumentarni vir slikovnega gradiva na področju botanike, različnih živalskih vrst, oblačilne kulture skozi čas, tehnične zgodovine ... »Vizija Kurta Müllerja je želela slatinsko zdravilišče in njegov
»V grafični zbirki je 240 različnih tematskih sklopov. V vsakem je bilo od 80 do 120 skrbno spravljenih listov,« razlaga Erna Ferjanič, nekdanja vodja grafičnega muzeja v Rogaški Slatini.
»Tragika takšnega gradiva je, da ga vedno dobi v roke nekdo, ki s tem niti približno ne zna ravnati,« je razočarana Erna Ferjanič.
V slatinski grafični zbirki je nekaj izjemnih biserov, tudi del vrhunskih svetovnih umetnikov. A le redki znajo ločevati zrnja od plev. Se je v teh letih kdo res sprehodil z Albrechtom Dürer-jem in drugimi umetniškimi deli pod pazduho iz skladišča?
turizem dvigniti na višjo raven. Prav te umetnine naj bi mu to omogočile tudi na mednarodni ravni. Želel je, da zbirka ostane v kraju,« je odločena Firstova.
Zlaganje slamic iz
kupa sena
Ferjaničeva ni edina prepričana, da zbirka ne bi smela nikoli pristati v rokah novih lastnikov Zdravilišča Rogaška. »Jasno je, da je bila donacija namenjena kraju. >Moja Rogaška Slatina<, je vedno govoril gospod Müller in se trkal po prsih.« Konec 80. let prejšnjega stoletja je bila usodno zamujena priložnost, da bi lokalna skupnost zaščitila svoj interes
Gabrijela Kovačič in Stane Rozman iz Pokrajinskega muzeja Celje
»Cenitev zbirke je vprašljiva in zelo visoka. Če bo razglašena za nacionalno vrednost, jo lahko doleti tudi embargo na izvoz. To pomeni, da se bo krog potencialnih kupcev še zmanjšal,« pravi Stane Rozman.
pri lastništvu zbirke. Denarja v podjetju kmalu ni bilo več niti za nujna obrtniška dela na strehi grafičnega muzeja. Zbirko so formalnopravni lastniki zastavili kot garancijo za bančni kredit. Poti navzdol tudi ta finančna injekcija ni ustavila. Leta 2018 je šlo podjetje Zdravilišče Rogaška v stečaj. Z njim upravlja Alenka Gril. »Žal mi
ba za upravljanje terjatev bank, torej država. Z občino dobro sodelujem, vendar bo pod črto svoje morala povedati država,« je dejala stečajna upraviteljica Grilova. S tem se strinja tudi direktor Pokrajinskega muzeja Celje Stane Rozman. »Brez dvoma gre za izjemno dragoceno zbirko, za kraj neprecenljivo. V preteklosti je bilo že zelo bli-
Zbirka je bila spravljena v grafičnem muzeju, v nekdanji upravni stavbi zdravilišča, ob današnji avtobusni postaji. Potem so jo selili v stavbo starega zdravstvenega doma, zdaj je spravljena in delno razstavljena v Aninem dvoru. Občina je tam predvidela galerijske prostore zanjo, denarja za odkup pa nima.
je, da je zbirka pristala v istem košu kot vse ostalo premoženje, kolikor ga je še. Kot stečajna upraviteljica na dražbah prodajam vse od nepremičnin do traktorjev. S tako dragocenimi umetniškimi deli nimam pogosto opravka.« Po nasvetu strokovnjakov bo poskrbela za primernejše hranjenje v kovinskih škatlah ter poiskala nekoga, ki bi bil pripravljen zbirko spet urediti in popisati. Stane Rozman in Gabrijela Kovačič iz Pokrajinskega muzeja Celje sta se strinjala, da bi to lahko trajalo zelo dolgo. Kot pravi Rozman, so dosedanje cenitve - zbirka naj bi bila vredna med 2,8 in 4,1 milijona evrov - vprašljive. »Bile so opravljene v tako kratkem času, da ne morejo biti natančne, vsekakor delujejo pretirano.« Ob popolnoma neurejenem in razmetanem gradivu trenutno tudi nihče ne ve, kaj v zbirki je in česa morda ni več.
Država ima zadnjo
besedo
Glavni ločitveni upnik v stečajnem postopku je DUTB, torej država. Možnosti, da bi zbirko kdo kupil v celoti, so majhne. Še posebej če bo uspela pobuda poslanca Sama Bevka (SD), da bi zbirko razglasili za spomenik nacionalnega pomena. Status kulturnega spomenika na lokalni ravni je občina zbirki podelila leta 1995. Lokalna skupnost se je ves čas strinjala, da gre za darilo kraju in svojevrstno nacionalno bogastvo, ki mora biti izvzeto iz vrednotenja podjetja. Žal se to ni zgodilo. »V vsakem primeru je ločitveni upnik tega premoženja Druž-
zu dogovora, da bi jo prevzelo ministrstvo za kulturo, če je že ni zavarovalo ob prvih težavah podjetja. Predlagam, da DUTB zastavno pravico prenese na MK, to pa potem odloči, kako naprej. Vsekakor bi bilo prav, da zbirka v Rogaški Slatini ostane. Naš muzej se bo v ta proces vključil, kolikor bo glede na okoliščine mogoče.«
Lahko je razsuti,
težje popraviti
Ko bo s prodajo ostalega premoženja zbrala dovolj denarja, bo stečajna upraviteljica naročila ponovni popis zbirke. Na vprašanje, ali bi bila to nalogo pripravljena sprejeti Ferjaničeva, je ta skomignila. »Odkrito povedano, ne vem. Morda imam za kaj takšnega do zbirke preveč čustven odnos. Več kot desetletje smo s tem gradivom rokovali v bombažnih rokavicah, vsak list spravili v posebno mapo, posamezne škatle tematskih sklopov pa spravljali v kovinske zaboje. Ogromno sem se naučila o različnih grafičnih tehnikah. Ko dojameš, kaj je v svojem času pomenila ena takšna podoba, da je bil to edini način, da so v določenem obdobju vizualno opremili časopise, koliko dela in koliko natančnosti je zahtevala ena sama grafična plošča, ostaneš brez besed. Potem zadeva pride v roke ljudem, ki s prezirom premetavajo liste, češ kaj bomo hranili star časopisni papir. Resnično je boleče. Po vseh letih razočaranj nad tem, kar se je dogajalo s to zbirko, težko ohranjam optimizem,« je zaključila Ferjaničeva.
Foto: Andraž Purg - GrupA
IZ KUHINJ NAŠIH BABIC IN PRABABIC
33
Med stenskimi prti. Za razstavo v Gornjem Gradu jih je največ prispevala Marija Štorgelj iz okolice Nove Štifte. gornjegrajskega Zavoda Stanislava (na levi strani).
Stenski prti iz polpozabe
Največ jih je viselo nad štedilniki
Stenski prt? Po vsej verjetnosti so ga v kuhinji obesile tudi vaša mama, vaša babica ali prababica ... »Ponavadi so jih obešali v kuhinjah nad štedilnikom, nad jedilno mizo, zabojem za drva, umivalnikom, divanom ali klopjo z vodo za umivanje,« je na odprtju razstave stenskih prtov povedala Magdalena Atelšek. Ta je članica Zavoda Stanislava, ki je razstavo v Gornjem Gradu tudi pripravil. Razstava je postavljena v okviru dneva žena.
BRANEJERANKO
Na stenskih prtih so bili ponavadi izvezeni različni napisi. »Moj ljubi mož, to boš ti vedel, za mal denar boš slabo jedel!« piše na primer na enem od razstavljenih prtov. »Vsak mož rad ostaja doma, če žena dobro kuhati zna,« je vezilja zapisala na nek drug prt. Stenske prte so v različnih krajih različno poimenovali, je povedala Atelškova, ki je za gradivo uporabila knjigo Jelke Pšajd o stenskih prtih ter katalog Rade vezemo skupaj. Imenujejo jih tudi stenske vezenine, okrasne krpe za zid, stenske krpe, zidni prt, hišni blagoslov, ščitnik za zid ali enostavno kuhinjske »cote«. Na stene so jih pritrdili z risalnimi žebljički ali so jim prišili zanke za obešanje.
Na stenskih prtih je bila največkrat upodobljena ženska ob štedilniku. In takšen prt je bil največkrat brez napisa. »Danes, ko praznujemo
praznik vseh žena in se spominjamo njihove težko pridobljene enakopravnosti, se sprašujemo, ali morda ni bilo nobenega napisa zato, ker je bilo pričakovano, da je mesto ženske ob štedilniku,« je razmišljala na odprtju razstave Atelškova.
Spet jih vezejo
Na razstavi stenskih prtov v Gornjem Gradu je največ tistih, ki jih je zbrala Marija Štorgelj iz Dola pri Novi Štifti. »To so moji izdelki, ki so stari več kot šest desetletij. Nisem jih želela zavreči. Ko sem jih začela izdelovati, sem bila stara osemnajst let, danes imam 84 let,« je povedala Štorgljeva. Bila je samoukinja, pozanimala se je, kako je mogoče ustvariti takšne stenske prte. Nekatere svoje izdelke je podarila. Med drugim je pred tremi leti izvezla tudi sedem prtov, ki
Mamine stenske prte skrbno hrani. Iva Cizej vodi skupino vezilj na Vranskem.
krasijo cerkev sv. Lenarta pri Gornjem Gradu.
Nekaj stenskih prtov na razstavi je delo skupine vezilj z Rečice ob Savinji, ki ustvarjajo v okviru društva upokojencev. Nekaj prtov je starih od njihovih prednic. »Doma imam še vedno štedilnik in nad njim občasno obesim stenski prt,« je povedala Marta Velam, mentorica rečiških vezilj. »Res je, da so stenski prti v preteklosti postali staromodni. Zdi se mi prav, da se te stare stvari vračajo in da ohranjamo tisto, kar so delale naše mame, babice in prababice,« je poudarila Vela-mova, ki se veseli pozornosti, namenjene tej plati slovenske kulturne dediščine. Rečiške
Nad domači štedilnik rada obesi stenski prt. Marta Velam je mentorica skupine vezilj z Rečice ob Savinji.
vezilje se zbirajo v tamkajšnji Medgen hiši enkrat na teden.
Odprtja razstave stenskih prtov v Gornjem Gradu se je udeležila tudi Iva Cizej iz Prekope pri Vranskem, ki vodi tamkajšnjo skupino vezilj. »Doma hranim nekaj maminih prtov. Doma smo jih imeli predvsem na steni kuhinje,« se spominja Cizejeva. »V zadnjem desetletju, odkar na Vranskem skupaj vezemo, smo našle motiv v neki reviji za stenski prt. Dvema vezilja-ma sem ga narisala, nato sta prt naredili. Ustvarili sta ga v modrem, saj so bili takšni prti izvezeni predvsem v nebesno modri barvi,« je še povedala Cizejeva. Skupina, ki jo vodi, se imenuje Snežinke in je del univerze za tretje življenjsko obdobje.
Foto: BJ
»Bodi pridna, bodi snažna, pa bo tvoja kuhinja krasna.« Magdalena Atelšek iz okolice Ljubnega je ponosna na stenski prt svoje babice. Nastal je pred približno stoletjem.
Glavno temo stenskih prtov predstavljata štedilnik in ženska ob njem. Nastali so tudi prti z nabožnimi motivi.
Stenski prti so pritegnili številne obiskovalce razstave.
»Vsak mož rad ostaja doma, če žena dobro kuhati zna.«
34
MLADI V GOSTINSTVU
Rez trte kot priložnost za predstavitev
Delodajalci jih čakajo odprtih rok
Si predstavljate maturo ob dobri hrani in pijači? Sliši se zabavno, a za dijake Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje, ki so opravljali poklicno maturo, ni bilo čisto tako. Njihov praktični preizkus vsega, kar znajo, je predstavljal pravo malo pogostitev, ki je spremljala tradicionalno rez potomke Stare trte z Lenta. Na vprašanje, ali so bili kaj živčni, so odgovarjali, da je to bolj veljalo za mentorje. Kakorkoli, dijaki zaključnega 2.f-letnika programa 3+2 so se dobro odrezali.
TATJANA CVIRN
Pripravili so kulturno-kuli-narični dogodek, da so njihovo znanje kuhanja in strežbe lahko ocenili tudi obiskovalci. Resda gostje, med katerimi so bili tudi predstavniki delodajalcev iz regije in širše, ocen niso zapisali, so pa lahko ugotovili, da so se v minulih petih letih mladi veliko naučili. In za tiste, ki iščejo mlad kader, je to pomemben podatek. Tokrat so dijaki pripravili pogostitev s slovenskimi jedmi s sodobnim pridihom in v povezavi z izbranimi vini. Logično, saj na vrtu šole že nekaj let raste potomka najstarejše trte. Ob tej priložnosti so tradicionalno opravili še slovesno rez trte, ki lepo uspeva tako rekoč sredi mesta.
Kam po končani
šoli?
Da dijaki ne obvladajo samo kuhanja in strežbe, so
dokazali s kulturnim programom, uglašenim na temo trte in vina. Eni znajo peti, drugi igrajo na glasbilo, tretji celo odrepajo svoje pesmi. Tako je presenetil Jan Robič s Polzele, ki v prostem času posluša to zvrst glasbe in hitro tudi sam kaj sestavi, saj mu rime ležijo. Po gostinski šoli, za katero se je odločil, ker je rad spremljal kuharske oddaje, še ne ve točno, kam ga bo odnesla poklicna pot. Zaveda se, da ta poklic ni enostaven. »Če delaš v restavraciji, je sicer dobra plača, a je treba pošteno delati.«
Nekateri zato po končani šoli ne bodo iskali zaposlitve v gostinstvu, ampak v drugih poklicih. Jure Kovač iz Nove Cerkve, ki je gostom stregel slovenski bograč, pravi, da ga je na začetku veselilo kuhanje, a v prihodnje bo kuhal
Dijaki poklicne mature z mentorico Natašo Kamerički
le še na kakšnem pikniku. V službi bo raje vozil tovornjak.
Petra Golob iz Nove Štifte ima raje strežbo kot kuhanje. Prizna, da se je v šoli veliko naučila, a se bo usmerila čisto drugam, študirala bo logistiko.
Nejc Sovič iz Šmarja pri Jelšah je iz drugačnega te-
Celjski podžupan Vladimir Ljubek: »Vinska trta je kot ženska, negovati jo moraš vse življenje.«
sta. Kuhanje ga navdušuje in v tem poslu želi ostati. »Od nekdaj rad kuham in zato vem, da je to pravi poklic zame, uživam v tem.« Zadnje čase mu gre vse kot po maslu, njegove sanje postajajo resničnost. Že dolgo je želel spoznati slavno slovensko kuharico Ano Roš in delati pri njej. Ko je v okviru Erasmusa delal v italijanski restavraciji z Michelinovo zvezdico, je imela Ana tam kulinarični večer in ves čas ji je pomagal ter jo očitno s svojim delom prepričal, da ga je povabila, naj pride poleti delat v njeno restavracijo. »To sem si res želel in po spletu naključij mi je uspelo. Nato bi rad šel po nova znanja še v tujino ter se nato vrnil domov,« zaupa svoje želje mlad nadarjen kuhar, ki meni, da je od vsakega posameznika odvisno, kako zna izkoristiti znanje, ki mu ga da šola.
Mladi so kot trta
Mentorica, učiteljica kuharstva Nataša Kamerički, je s kolegi mlade že dlje časa pripravljala na eno zadnjih
dejanj v času njihovega izobraževanja. »Slovenska narodna kuhinja je bila tema že od prvega letnika in ker je rez trte nekakšen slovenski praznik, smo to dvoje povezali. Letos smo pripravili različne delavnice in jedi pripravili malo bolj sodobno,« je pojasnila sogovornica. Dijaki so tako za predjed pripravili pršut, kuhano šunko in savinjski želodec z raznimi dodatki, nato goveji stejk, ajdovo in proseno kašo ter zelenjavo, slovenski bograč, razne solate in sladice. 28 dijakov je opravljalo poklicno maturo. »Ponosna sem nanje, ker so delavni, karkoli pripravljamo, stopijo skupaj,« jih je pohvalila mentorica. Drugi mentor Boštjan Bezgovšek je dodal, da mlade s projektnim delom pripravljajo na resnične okoliščine, da bodo znali sestaviti jedilnik, izračunati stroške, vključiti sodobne jedi v tradicionalne jedilnike ... »Upam, da bodo mladi začutili, da je to lep poklic. Znanje je pač treba pridobivati in v času učenja je treba malo potrpeti.«
To obdobje življenja mladih je poetično opisal Igor Magdič, izvršni direktor Term 3000: »V rezi trte vidim veliko simbolike v povezavi z vzgojo bodočih turistič-no-gostinskih delavcev. Ko vinar reže trto, jo verjetno malo zaskeli, privezana se počuti ukalupljeno, a to so pogoji, da dobro raste in obrodi. Enako velja za dijake. A vse to počnemo iz ljubezni do njih, da lahko razpre-jo krila in dosežejo vrhunec svojih potencialov,« je sporočil mladim.
Kdo bo delal v
gostinstvu?
Magdič je bil na dogodku eden od predstavnikov delodajalcev, ki s šolo ves čas sodelujejo. Dijaki opravljajo prakso in nadgradijo šolsko znanje. Delodajalci najdejo kader, ki ga potrebujejo. Vsakoletna slovesnost rezanja trte in predstavitve mladih gostincev je prav tako priložnost, da mladi delodajalcem pokažejo, kaj so se naučili. Kot pravi Iztok Leskovar, ravnatelj šole, je ta povezanost pomembna
Dijaki so v programu zapeli, zaigrali recitirali, repali ..
MLADI V GOSTINSTVU
35
Rez potomke Stare trte z Lenta sta opravila ravnatelj šole Iztok Leskovar in skrbnik trte, nekdanji dijak šole Janez Žagar, ki se ukvarja z vinogradništvom. »Ta šola mi je dala največ,
šolskega vrta.	Na prireditev so bili povabljeni tudi člani slovenskega reda vitezov vina.
za vse: »Nekateri delodajalci imajo vrhunska znanja, ki jih prinašajo v šolo in obratno, mi imamo njihovo prihodnjo delovno silo. Če drug drugega ne poznajo, obstaja nezaupanje. Tako pa mladi vedo, kaj delodajalci nudijo, ti pa na praksi spoznajo mlade.« Verigo delo-
dajalcev ima šola v Sloveniji in Evropi. Med partnerji je na primer kar deset restavracij, ki pričakujejo Miche-linove zvzedice.
Da je delavce zadnja leta vedno težje najti, priznava Igor Magdič. V kolikšni meri lahko vplivajo na to, da bi se več mladih odloča-
lo za poklice v gostinstvu in turizmu? »Najenostavneje je reči, naj dvignemo plače. A to je le del problema. Zamudili smo čas, ko bi lahko dali tem poklicem večjo veljavo, kakršno si zaslužijo. Tako pa rešuje pomanjkanje kadra vsako podjetje po svoje. Pri nas so se plače popravile, je
pa mlade težko navdušiti za delo ob nedeljah, praznikih, ponoči in takrat, ko se drugi zabavajo. A drugače pri tem delu ne gre. Prepričani smo, da bodo mladi spet našli motiv, da si bodo želeli biti gostitelji, kar je nekaj lepega. Delodajalci pa jih bomo morali primerno plačati.«
Iztok Leskovar ima zato vsako leto težko nalogo, ko se trudi pritegniti čim več mladih. Pravi, da z optimizmom čaka na podatke o letošnjem vpisu. »V slovenskem merilu pričakujejo gostinske šole upad vpisa, edini smo, ki smo povečali zanimanje, vsaj tako sklepamo na osno-
vi obiska na informativnih dnevih. Želimo si seveda še več dijakov. Posebej ponosen sem, da lahko mladim na informativnem dnevu ponudim znanje, štipendijo in delodajalca, ki jih bo kasneje zaposlil. Tega v časih mojega šolanja ni bilo.«
Foto: SHERPA
Priprava predjedi
Treba je znati tudi lepo postreči gostom.
Del sladic, ki so jih pripravili dijaki.
36
AKCIJA
NAJ НШШШinNAJ MATURANT
фШ
Slika je simbolična.
novo
Nagradi za zmagovalca akcije: eden bo dobil pametni telefon podjetja Novatel, drugi Desetake Citycentra Celje v vrednosti 250 evrov. Za nagradi se bosta pomerila junija na javni prireditvi.	City/1
V akciji se bodo ta mesec predstavili kandidati naslednjih šol:
■	I. GIMNAZIJE V CELJU (I. GC)
■	GIMNAZIJE LAVA ŠCC (GL)
■	SREDNJE ŠOLE ZA GRADBENIŠTVO IN VAROVANJE OKOLJA ŠCC (SŠGVO)
■	SREDNJE ŠOLE ZA STORITVENE DEJAVNOSTI IN LOGISTIKO ŠCC (SŠSDL)
■	SREDNJE ŠOLE ZA STROJNIŠTVO, MEHATRONIKO IN MEDIJE ŠCC (SŠSMM).
city/center
DEVETA SEZONA AKCIJE Foto: Nataša Müller Oblikovanje: Andreja Balja
a
j
A.
1. Nives Kolenc 4A, I. GC
2. Marko Veljkovič 4G, I. GC
3. Maruša Zučko 4A, GL
4. Nejc Jelen 4A, GL
Čas maturantskih plesov je tudi čas naše akcije Naj maturantka in naj maturant. Letos je že deveta in tudi tokrat boste bralci lahko izbirali dekle in fanta, ki bosta prejela laskavi naziv in ob tem tudi lepo nagrado. Izbor se je začel februarja in prva mesečna zmagovalca za majski finale sta Lana Grešak (145 glasov) in Gašper Gaber (224 glasov). Zmagovalca finalnega dela se bosta za privlačni nagradi - pametni telefon, ki ga podarja podjetje Novatel iz Celja, in Desetake Citycentra Celje v vrednosti 250 evrov - pomerila junija na javni prireditvi.
Bralci lahko v vsaki številki glasujete za enega od kandidatov, ki je predstavljen s portretno fotografijo. V vsaki številki je del kandidatov objavljen tudi na večji fotografiji v maturantski opravi (glede na objavljen vrstni red kandidatov),
tako da se do konca meseca
Za marčevske kandidate lahko glasujete do vključno torka, 31. marca, do 12. ure.
zvrstijo vsi. Tisti maturant in tista maturantka, ki bosta do konca posameznega meseca zbrala največ glasov, se bosta uvrstila v finalni krog tekmovanja.
Vsak mesec bosta na osnovi vaših glasov in glasov učiteljev znana dva finalista. Vseh šest iz treh mesecev glasovanja se bo v končnem obračunu pomerilo maja. Junija bosta znana zmagovalca akcije. Na javni prireditvi se bosta pomerila za glavno nagrado.
Sto točk učiteljev
Razrednik ali učiteljski zbor lahko izbranemu kandidatu (le enemu!) iz posameznega maturantskega razreda dodelita dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Svojo odločitev nam morata sporočiti na elektronski naslov tednik@nt-rc.si.
Pravila glasovanja
Na enem kuponu, ki bo vsak mesec druge barve, lahko glasujete za enega maturanta ali za eno maturantko.
Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone, ki nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno.
Ob koncu akcije
bomo med vsemi, ki boste v prihodnjih mesecih
glasovali za maturante, izžrebali prejemnika pametnega telefona podjetja Novatel!
Glasujem ZA maturanta/ko
številka
O
Podatki o glasovalcu:
Ime in priimek:
Naslov:
E-naslov:
Telefon:
Ali ste naročnik Novega tednika? DA NE
5. Maša Volavšek 4B, GL
6. Jan Polak 4B, GL
7. Florijan Romih 4E, GL
8. Eva Gradišnik G4A, SŠGVO
9. Erik Štraus G4A, SŠGVO
10. Anamari Šeško G4B, SŠGVO
11. Janez Kitak G4B, SŠGVO
12. Marsel Levstik G3C, SŠGVO
13. Katja Lipovšek 4P1, SŠSDL
14. Jan Krumpak 4P1, SŠSDL
15. Tim Čater 3B1, SŠSDL
16. Matic Ermenc 3B1, SŠSDL
17. Florijan Uduč 3B3, SŠSDL
18. Lovro Sinkar 3B3, SŠSDL
19. Ana Božnik 3C1, SŠSDL
20. Pia Jerman 3C1, SŠSDL
1. Victoria Hercog 3C2, SŠSDL
22. Tilen Završnik 3C2, SŠSDL
23. Lidija Podvratnik 3C3, SŠSDL
24. Nejc Rihter 3C3, SŠSDL
25. Davor Drobne 2B4, SŠSDL
26. Mitja Mastnak 27. Davor Završek 28. Jure Tojnko 2B4, SŠSDL S4A, SŠSMM S4A, SŠSMM
29. Jan Šketa 30. Matevž Kokovnik 31. Gašper Stupan 32. Klemen Vostner 33. Vito Sorčan 34. Brina Pann S4B, SŠSMM S4B, SŠSMM M4C, SŠSMM M4C, SŠSMM M4D, SŠSMM M4D, SŠSMM
novi tednik radio celie
Kupon pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje.
podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih birkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo vojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
35. Vid Palčnik M4E, SŠSMM
36. Ana Črešnar M4E, SŠSMM
37. Aljaž Arnšek S3G, SŠSMM
38. Alen Drofenik S3G, SŠSMM
39. Žiga Arhar S2G, SŠSMM
40. Žiga Farkaš S2G, SŠSMM
AKCIJA
37
16. Matic Ermenc
17. Florijan Uduč
18. Lovro Sinkar
19. Ana Božnik
38
KORONAVIRUS
Situacija je resna
Pomembne informacije za ljudi
Splošna bolnišnica Celje je zaradi nevarnosti koronavirusa sprejela najstrožje ukrepe v svoji zgodovini. Stvar je resna. Strokovni direktor bolnišnice Franc Vindišar miri: »Karkoli se zgodi, ljudje ne smejo biti panični. Zadeve so v bolnišnici pod nadzorom.«
SIMONA SOLINIC
Število testiranj se je v Celju povišalo, ogromno je klicev na informativno številko. Bolnike s potrjeno okužbo v Sloveniji zaenkrat nameščajo v Infekcijsko kliniko UKC Ljubljana, v UKC Maribor, predvidena je tudi bolnišnica na Golniku. Ko se bo število bolnikov povečalo, se bo začel za celjsko bolnišnico tako imenovani rumeni alarm. »Ta predvideva, da bomo bolnike
začeli nameščati v novejši del stavbe za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Trenutno imamo tam zagotovljenih 11 bolniških postelj, ki so popolnoma izolirane od ostalega dela te stavbe in bolnišnice. V tem primeru bo treba začeti pripravljati zmogljivosti še za dodatne bolnike. To pomeni, da bomo začeli bolnike iz starejšega dela infekcijskega oddelka premeščati v preo-
stali del bolnišnice,« razlaga Vindišar.
Za bolnišnico to pomeni drugačno organizacijo. »Odpovedovati bomo začeli nenujne operativne posege, saj bomo morali poskrbeti za bolnike z infekcijskega oddelka, ki so hospitalizirani zaradi drugih razlogov. Zato bomo potrebovali bolniške postelje drugje in tudi zdravstveni kader, ki bo za bolnike skrbel, saj ne smemo dopustiti, da bi se okužba prenesla v ostale dele bolnišnice.« V primeru povečanja okužb bodo bolnike, ki imajo možnost domače oskrbe, odpustili iz bolnišnice.
Foto: Andraž Purg - GrupA, SBC
»Vsi virusi in mikroorganizmi se spreminjajo. Resda se govori o dveh podtipih koronavirusa. Toda to ni razlog za skrb. Tudi gripa ima vsako leto svoj podtip in glede na tega strokovnjaki ustvarijo cepivo. Mutacij je lahko veliko in s tem tudi podtipov. Zato naj se ljudje zaradi tega ne vznemirjajo.«
Glede na resnost situacije je Vindišar o samozaščiti jasen: »Ljudje s kroničnimi obolenji in ostali, ki so bolni, morajo ostati doma. Ljudje naj se izogibajo večjih skupin in se držijo napotka o 1,5 metra razdalje. Osebe s povišano temperaturo ali z obolenji dihal naj ne hodijo nikamor, ampak naj pokličejo osebnega zdravnika. Največ bomo vsi naredili s pravilno higieno rok. Roke si umivamo 20 sekund pod toplo vodo, namilimo vse dele rok, osušimo z brisačo za enkratno uporabo. Nikoli ne kašljamo ali kihamo v dlan, ampak v robec ali rokav,« pojasnjuje Vindišar.
»V SBC je zaenkrat dovolj zaščitne opreme. Nekateri zdravniki uporabljajo celo smučarska očala. Pomembna so očala, ki tesnijo. Smučarska očala so sicer lahko neustrezna, saj imajo reže. Očala, ki so standardizirana, so smučarskim zelo podobna. V Celju imamo iz blagovnih rezerv 79 ustreznih očal, pred tem smo jih imeli 20. Sami smo nabavili še dodatna plavalna očala, ki so tudi ustrezna. Od ministrstva smo poleg 79 zaščitnih očal dobili še 160 kompletov zaščite. Vedeti moramo, da dokler bomo v Celju samo jemali brise, je zaščitne opreme dovolj. Takoj ko bomo začeli hospitalizirati bolnike, bomo porabili več kompletov samo za enega bolnika in takrat se bo pojavilo pomanjkanje. Dobava osebne varovalne opreme je zaenkrat motena. Zato smo že pred tedni sprejeli stroge ukrepe pri izdajanju varovalne opreme in zaposlene pozvali k njeni racionalni porabi,« pojasnjuje strokovni direktor SBC Franc Vindišar.
Ukrepi Splošne bolnišnice Celje:
Zaprtih je pet vhodov. Večina odprtih vhodov je odprta do 15.30. Izjema je vhod št. 6, ki je odprt do 20. ure. 24 ur dnevno pa je odprt le vhod št. 20, to je vhod v Urgentni center Celje.
Ukinjeno je osebno naročanje. Do preklica se vsi naročajo po telefonu, na e-naslovu enarocanje@sb-celje.si oziroma na spletni strani eZdravje - zVem.
Ukinjene so osebne informacije o bolnikih na oddelkih. Informiranje svojcev, ki so jih bolniki za to pooblastili, je možno po telefonu.
V	primeru kritičnega zdravstvenega stanja bolnikov so obiski svojcev dovoljeni izključno ob predhodni pisni odobritvi zdravnika.
Začasno so ukinjeni izobraževalni procesi vseh strokovnih profilov in odpovedani obiski poslovnih partnerjev.
Prepovedana je uporaba samopostrežne restavracije za zunanje obiskovalce. Zaprta je kavarna v avli poliklinike.
V	marcu ne bodo izvajali predavanj za nosečnice in njihove partnerje.
V	primeru težkega zdravstvenega stanja bolnika svojci v bolnišnico vstopajo skozi vhod št. 20 (vhod v urgentni center), kjer se javijo sestri, ki opravlja epidemiološko triažo. Ta na oddelku, na katerem je nameščen bolnik, preveri upravičenost njihovega obiska in obiskovalce napoti nanj.
Posameznega bolnika dnevno lahko obiščeta največ 2 zdravi osebi za 10 minut.
Svojci lahko hospitaliziranim bolnikom prinesejo le nujne stvari v zaprti kuverti ali vrečki na vhod št. 1 in jih izročijo epidemiološki triažni sestri vsak delovnik med 9. in 14. uro.
Otroke, ki se zdravijo v bolnišnici, lahko v času poostrenih varnostnih ukrepov obišče ena zdrava oseba. Do preklica je dovoljena prisotnost ene zdrave osebe pri porodu.
Ob smrti bolnika lahko postopke urejanja dokumentacije urejata največ 2 zdravi osebi. Svojci se lahko od pokojnega poslovijo na oddelku za patologijo po predhodnem telefonskem dogovoru na številki 423 36 43.
Vstop v Zdravstveni dom Celje je do preklica mogoč le skozi vhod z zadnjega parkirišča (pri dvigalu). Pred vstopom zdravstveno osebje vpraša vsakega o namenu obiska. Za bolnike, ki so namenjeni k pulmologu ali v otroški dispanzer, sta še naprej odprta dosedanja vhoda. Navodila ostalih zdravstvenih domov na Celjskem so objavljena na njihovih spletnih straneh.
Triažna sestra pred vstopom v urgentni center
KORONAVIRUS
39
Kaj moramo ljudje upoštevati pri testiranju?
Pred Urgentnim centrom Celje so postavljeni trije zabojniki, ki so vstopna točka za testiranje zaradi suma okužbe z novim koronavirusom SARS-CoV-2. Bolnišničnemu osebju v izmenah pomagajo tudi zdravniki iz zdravstvenih domov na Celjskem. V nočnem času je testiranje še vedno v izolacijski ambulanti urgentnega centra, kjer je treba pri prihodu obvezno pozvoniti.
Ц	-I
fkiotna TOČKA 2Д TESTIRANJE NA_
ЈшШШШШШиШA
SPREJEM PACIENTOV
Vsak, ki kaže simptome okužbe s koronavirusom, mora najprej poklicati svojega osebnega zdravnika, ki mu da nadaljnja navodila. Za vse informacije in za najavo prihoda na odvzem brisa je 24 ur dnevno na voljo telefonska številka Splošne bolnišnice Celje 03 423 30 79.
Osebe, ki sumijo na okužbo se najprej oglasijo v zabojniku z oznako »sprejem pacientov«. Zdravstveno osebje tam opravi epidemiološko triažo in administrativne postopke.
Osebe so nato napotene v drug zabojnik z oznako »ambulanta«, v kateri osebje opravi odvzem kužnin.
Na izvide testov osebe počakajo v tretjem zabojniku z oznako »izolacija«.
Tanja Selič Kurinčič, specialistka infekto-logije in vodja službe za obvladovanje in
V	• I	I • V • V • I	I	VI	I • I •
preprečevanje bolnišničnih okužb v celjski
bolnišnici. Predhodno je treba poklicati predvsem zato, da se istočasno v izolacijski čakalnici ne znajdeta dve osebi s sumom okužbe. V primeru, da je ena oseba pozitivna, druga negativna, a se to takrat še ne bi vedelo, je skupno čakanje lahko tudi tvegano. Sogovornica dodaja, da osebe, ki kličejo in jih testirajo, tudi naročijo.
V urgentnem centru je zaradi občutljivosti vseh ostalih bolnikov, ki nujno potrebujejo pomoč, stopnja varnosti na najvišji ravni.
novi tednik
40
REPORTAŽA
Pevke in pevci OŠ Stična Ivančna Gorica in POŠ Višnja Gora
Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - 6. sezona
V polfinale sta se uvrstili Ula in Neža
V Športni dvorani OŠ Stična v Ivančni Gorici so se že drugo leto zapored predstavili mladi pevski talenti občine Ivančna Gorica, ki obiskujejo OŠ Stična in POŠ Višnja Gora. Tudi v novi sezoni projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo so se predstavili kot odlični pevci. Letos so v obeh kategorijah sestavili 18 nastopov s 23 pevkami in pevci. Predizbor je minil v odličnem vzdušju, na tribunah je
za tekmovalce bučno navijalo približno 500 učencev z učitelji, ravnateljem Marjanom Po-tokarjem, s starši in z drugimi sorodniki. Pridružila se je tudi mlada pevka Saša Lešnjek, ki je bila prav tako zelo navdušena, saj še ni bila v šoli, kjer bi bilo toliko odličnih pevcev. Zanjo so vsi zmagovalci.
Za sodelovanje v šesti sezoni projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo se je Občini Ivančna Gorica in
županu Dušanu Strnadu ter OŠ Ivančna Gorica zahvalil direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Slameršak. Njegove spodbudne besede so se dotaknile tudi mladih pevcev, ki so se izkazali s svojim glasbenim talentom in zapeli po svojih najboljših močeh. Nadvse zadovoljen je bil tudi profesor glasbene umetnosti v OŠ Ivančna Gorica Roman Sarjaš, ki je povedal, da so njihovi učenci v zelo krat-
kem času tako rekoč posvojili projekt, ki spodbuja petje slovenskih pesmi in razvoj pevskega daru ter slovenske identitete. Množični oder in dobro opravljeni nastopi to samo potrjujejo. Prepričan je, da bo v tretji sezoni oder še močnejši, tudi zato, ker si je nastope ogledalo toliko učencev in ker imajo v šoli toliko dobrih pevcev.
Po odločitvi komisije bosta OŠ Ivančna Gorica in POŠ Vi-
Peli so ... Ula Batis, Tjaša Zaletelj, Špela Bahor, Ruben Mulh, Julija Lesjak, Sara Gamberger in Lejla Mohar, Mia Mikača, Anja Volkar in Gaja Gregoršanec ter Ruben Mulh, Maks Moretti, Tisa Benčan, Karina Genorio in Ivana Milena Lekše v mlajši kategoriji ter v starejši Teja Zaletelj, Neža Jerič, Anže Zaletelj, Arsa Shatri, Gaja Adamič, Karolina Genorio, Mima Kovačič, Pia Štukelj in Ismail Ajkić.
šnja Gora oz. občino Ivančna Gorica v polfinalu predstavljali Ula Batis v mlajši kategoriji s pesmijo Ti in vesolje
in v starejši Neža Jerič s pesmijo Med iskrenimi ljudmi.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ula Batis, zmagovalka v mlajši kategoriji, učenka 5. razreda OŠ Stična Ivančna Gorica, pesem Ti in vesolje (Sara Lamprečnik): »Zmaga mi pomeni veliko, ker zelo rada pojem. Pesem sem si izbrala po priporočilu učitelja, ki jo je napisal in tudi uči v naši šoli. Upam, da bom prišla v finale in se uvrstila med najboljše. V finalu sem nastopila že v prejšnji sezoni.«
Sponzorji so bili ... Dravske elektrarne Maribor, d. o. o., Oculus Weltweite Industriemontagen, Anpro tehnik, d. o. o., Talum, d. d., Kidričevo, ATP, avtobusni in tovorni prevozi, Elektro Maribor, d. d., Cinkarna, d. d., Sitik, d. o. o., Zeliščna lekarna patra Simona Ašiča.
Sponzorji prireditve
oculus
■ - Weltweite tnđustriemontagen •
T 4» > V 4*
Lahkota prihodnosti
|tATJP SOdem
Neža Jerič, zmagovalka v starejši kategoriji, učenka 9. razreda OŠ Stična Ivančna Gorica, pesem Med iskrenimi ljudmi (Majda Sepe): »Vsi tekmovalci so se zelo potrudili. Nisem pričakovala, da se bom uvrstila naprej, ker je bila konkurenca zelo močna. To je moj prvi polfinale. Pojem že od malega, doslej še nisem sodelovala na resnejšem pevskem tekmovanju.«
EKSOTIČNE RASTLINE
41
Dovolj prostora in znanja
Znate pravilno poskrbeti za lepotice iz tujih krajev?
Ste tudi vi že kdaj odščipnili kakšen del rastline in jo z dopusta prinesli domov? »Znano je, da smo Slovenci veliki ljubitelji cvetja in zelenja, radi potujemo in domov prinašamo rastline z vseh koncev sveta. Običajno so to deli rastlin, na primer vršički, deli stebla, ukoreninjeni potaknjenci, razna semena, ali kar cele manjše rastline,« pravi Štefanija Kos Zidar, ravnateljica Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje (ŠHVU), ki ob tem opozarja, da nemalokrat prinesemo s sabo tudi škodljive organizme, na kar nismo pozorni, a ko to opazimo, je običajno že prepozno.
MARJETKA R. LESJAK
Zato je na mestu vprašanje, kako ravnati s temi eksotičnimi rastlinami, da nas bodo še dolgo spominjale na naša popotovanja.
Eksotične rastline se strokovno imenujejo posodovke ali čebrovke. »To so okrasne rastline (oleander, lovor, avkuba, trdoleska, modra lilija - agapant, rožmarin, razne palme ...) ali gospodarske rastline (oljka, figa, bananovec, granatno jabolko, citrusi ...), ki jih običajno v naših podnebnih razmerah gojimo v posodah ali čebrih in jih pozno jeseni prenesemo v prezimovališče, kjer poskrbimo za primerno toploto,« pravi Štefanija Kos Zidar.
Vsestransko so uporabne na balkonih, terasah, pred vhodom v hišo, v poslovnih prostorih, zimskih in atrijskih vrtovih, samostanskih vrtovih, protokolarnih objektih ... »Pomembno je, da imamo na razpolago dovolj velik in ustrezen prostor, ki ustreza tem posebnim rastlinam. Prezimujemo jih v hladnem in svetlem prostoru na temperaturi približno 10 stopinj Celzija.« Previsoka temperatura v prezimovališču je vzrok, da rastline poleti ne cvetijo, zato moramo biti na to pozorni. »Preden rastline prenesemo v notranji prostor, je dobro, da jih pregledamo,
saj se na njih zelo rad naselita kapar ali pršica, kar velja za oleander, ki sicer ni občutljiv za prezimovanje. Uporabimo ekološki insekticid,« svetuje ravnateljica ŠHVU.
Treba je poznati rastlino
Rastline v času prezimovanja čim manj zalivamo, vodo dodamo šele, ko opazimo znake uvelosti. »Potrebno je zračenje prostora, še zlasti v toplejših zimskih dneh, ko je temperatura krepko nad ničlo. Ne pozabimo odstranjevati odmrlih listov in odcvetelih cvetov. Ves čas pregledujemo rastline in smo pozorni na njihovo zdravstvo varstvo, tudi v mraku, kjer
lahko opazimo različne gosenice, ki najedajo liste.« Nekatere posodovke so za prezimovanje zelo občutljive. »Evkaliptus prezimimo na zelo svetlem prostoru pri temperaturi med 8 in 10 stopinj. Avkuba prezimi prav tako v svetlem prostoru, vendar na nekoliko nižji temperaturi, to je približno 7 stopinj, podobno velja za kasijo. Stebelna fuksija običajno v prezimovališču odvrže liste, kar velja tudi za svinčevec oz. plumbago. Obe posodovki zelo previdno zalivamo. Nekoliko zahtevnejša za prezimovanje je modra lilija ali agapant, ki ima rada do 15 stopinj.«
Palme (cikas, hamerops ...) različno prenašajo mraz, so tudi večje, zato jih običajno prezimuje-
mo v neogrevanih garažah in skladiščih. Ker ima skoraj vsaka rastlina svoje zahteve, je pomembno, da poznamo njihov izvor in rastne zahteve.
Ob prenosu na prosto
Spomladi, ko nevarnosti slane ni več, rastline prenesemo na prosto. »Ponovno jih temeljito pregledamo, po potrebi presadimo in dodamo svež substrat ter postavimo na ustrezen prostor.« Posodovke ves čas skrbno oskrbujemo: zalivamo, dognojujemo, postavljamo opore, obiramo odcvetele cvetove in skrbimo za brezhibno zdravstveno stanje rastlin. »Pri tem si pomagamo s pripravki za varstvo rastlin na naravni osnovi. Ne bo odveč, če vse posodovke spomladi preventivno zalijemo s fungicidom na ekološki osnovi ter po nekaj dneh še preventivno poškropimo z ekološkim insekticidom.«
Avgusta je čas za pripravo potaknjencev, da se potem do jeseni dodobra ukoreninijo. »Poso-dovke so zares čisto posebne rastline in vsaka zase ima kanček skrivnosti, ki pogojuje njen izvor. Le dober ljubitelj ali vrtnar, ki delata s srcem, to sčasoma spoznata.«
Foto: splet
Kako so lepotice z juga osvojile Evropo
Posodovke imajo bogato zgodovino. Pri nas se začne z rožmarinom, ki so ga Rimljani in benediktinski menihi prinesli s sončnega juga in čez Alpe v Evropo. Leta 794 je bil rožmarin omenjen v vili Karla Velikega, kjer je znan lesorez v lesenem čebru. V 12. stoletju so bili pri nas že znani citrusi. V tem času je Hildegarda von Bingen priporočala lovor kot zdravilno rastlino.
Leta 1583 je prišla v Sttutgart prva agava in hči augsburškega trgovca Jakoba Fuggerja je
še isto leto nosila prvi poročni venec iz mirte. V tem času so pri Laurentiusu Scholtzu rastli figovci in granatna jabolka. Konec 16. st. je v knezoškofovem vrtu Eichstätt cvetel oleander. Okrog leta 1600 so Portugalci uvažali poma-rančevce. Pomorščaki, kolonisti in trgovci so potovali po svetu in prinašali zanimive rastline v domovino.
Razcvet vrtnarske umetnosti v Evropi se je začel v 17. stoletju. S tem je naraščalo število uvoznikov rastlin iz sredozemskih dežel, kasne-
Priljubljene so posodovke: lepljivec ali pitosporum, datura ali kristavec (je strupen), abutilon, agave, aloje, jagodnica, bungavila, kamelija, razni hibiskusi, jasmin, pasijonka, granatno jabolko, figovec, oljka.
je tudi iz ostalega sveta, saj se je pojavila potreba po gojenju rastlin z juga v posodah. Oranževec je tako postal ljubljenec baroka, za prezimovanje je bilo treba odšteti veliko denarja - takrat so nastale oranžerije. Te so postale velike in so predstavljale nasprotja gradovom in hišam bogatih meščanov ter knezov. Znane oranžerije: Herrenhausen pri Hamburgu, Sanssouci pri Pot-sdamu, Schönbrunn pri Dunaju ... Znana je tudi oranžerija Versailles pri Parizu z veliko in staro zbirko dreves citrusov, ki so še danes vredna občudovanja. Baron von Münchhausen je imel l. 1716 na gradu Schwober kar 220 dreves citrusov.
ŠTEFANIJA KOS ZIDAR, ŠHVU
42
POMAGAJO ŽIVALIM
Vzgoja za sočutje in solidarnost
Invalidna psička Lina med šolarji
O spoštovanju narave in živali ter skrbi zanje učijo otroke v številnih šolah. V OŠ Frana Kranjca na Po-lulah imajo projekt S tačko v roki, v okviru katerega lahko otroci spoznajo najrazličnejše teme, povezane z odnosom do živali in s skrbjo zanje, ter razvijajo vrednote, ki so pomembne tudi na vseh drugih področjih v življenju. Pred tednom so vso hrano in potrebščine, ki so jih s pomočjo staršev zbrali v preteklih tednih, predali Društvu proti mučenju živali Celje. Društvo je bilo podarjenega zelo veselo, saj so prvi meseci leta bolj sušni glede donacij. Ob tem je društvo otrokom pripravilo presenečenje. Obiskala jih je invalidna psička Lina in poskrbela za vesele trenutke.
TATJANA CVIRN
Lina z začasnima skrbnikoma Samanto König in Tadejem Vuzemom
Njena začasna skrbnica je Samanta König iz Kozjega, članica DPMŽ. Kot ljubiteljica živali, ki ne rešuje psov in mačk, ampak tudi številne druge, se je ponudila, da bo začasno skrbela za Lino. Neverjetno živahna, družabna in radovedna psička je neumorno tekala in raziskovala novo okolje in ni bilo videti, da bi jo voziček pri tem kaj oviral. Ima namreč novega, ki je narejen po meri in je primernejši od prvega.
Dom, kjer bo zanjo
dobro poskrbljeno
Kako je pristala na vozičku, ni čisto jasno, pravi Samanta. Gospa, ki jo je najprej posvojila, jo je čez čas vrnila društvu AniMa, češ da psička ne more hoditi. Ali se je to zgodilo zaradi nesreče, ne vedo. Psička je prestala operacijo in zaradi njene volje do življenja se niso mogli odločiti za evtanazijo. Zadnje nesece, odkar zanjo skrbi Samanta s partnerjem Tadejem Vuzemom, ji gre na bolje, saj z njo izvajata redno fizioterapijo in razgibavanje, lahko je veliko zunaj in v družbi z drugimi živalmi. A z njo je kljub temu več dela kot z običajnim psom, zato zanjo iščeta stalen dom, kjer bi ji nudili vse, kar potrebuje. »Psička je priljudna, rada ima,
Invalidna psička Lina je navdušila otroke, saj je polna energije in volje do življenja.
če jo božajo, dobro se razume z drugimi živalmi,« jo opisuje začasna skrbnica, ki ji želi najti dom, kjer bodo zanjo imeli dovolj časa, da bo dobila, kar potrebuje. »To si zasluži, saj je že veliko pretrpela.« Tadej dodaja, da sta se navezala nanjo in da bo slovo kar težko.
Razvijanje sočutja
Lina je razveselila otroke, ki so se zbrali ob svojih po-
darjenih paketih hrane, odej, igrač ... Pripravili so tudi risbice in zapise o svojih živalih ter skrbi zanje.
Kot je povedala Verica Štante, podpredsednica DPMŽ, so otroci iz Osnovne šole Frana Kranjca eni najbolj prizadevnih, saj vsako leto zberejo veliko materiala za živali, za katere skrbi društvo. Brez prizadevne mentorice Nataše Meštrov,
ki je ljubiteljica živali in lastnica dveh posvojenih psov, ne bi bilo tako uspešne akcije. »Otrokom povemo, da lahko namesto ene čokolade podarijo konzervo hrane za živali, in veliko jih pomaga, seveda s pomočjo staršev. Tudi malenkosti štejejo. Če se povežemo, je rezultat toliko boljši,« pravi mentorica, ki se ji tovrstna vzgoja otrok v šolah zdi pomembna.
Pomagajo po svojih
močeh
Otroci so vsi po vrsti hiteli pripovedovati, katere živali imajo doma, kako zanje skrbijo in zakaj so podarili hrano.
Enja: »Prinesla sem odejo in mačjo hrano. Doma imamo dva psa in muca. Pomagam pri skrbi zanje.«
Bor: »Imamo kar štiri do-bermane in mačko. Za pse skrbi ati, sam mu pomagam pri tem.«
Svit: »Prinesel sem vrečko hrane, saj mi ni všeč, da so živali lačne. Doma imam mačko, ki jo rad božam, očistim ji stranišče in ji dam hrano.«
Nik: »Prinesel sem dve vrečki hrane za psa. Pomagamo zato, da niso živali lačne. Sam imam doma psa in mačko.«
Foto: GrupA
Spodbujanje otrok k sočutnemu in prijaznemu ravnanju z živalmi je dobra popotnica za življenje. Tega se zavedajo tudi v OŠ Frana Kranjca v Celju.
Številni otroci so sodelovali pri zbiranju hrane in potrebščin za brezdomne živali, zato je bil kup res velik.
BRALCI POROČEVALCI
43
Zbrali več kot šest tisoč evrov
Dekanijska karitas Petrovče je v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec pripravila že 24. dobrodelni koncert Z roko v roki.
Tudi na tem koncertu so obiskovalci izkazali svoj čut do sočloveka, posebej do tistih, ki pomoč potrebujejo. Skupaj so zbrali 6.125 evrov, pomoč prejema kar 416 oseb.
Enajst nastopajočih skupin in posameznikov je ustvarilo prijetno in toplo vzdušje. Med prisotnimi na koncertu sta bila tudi upokojeni celjski škof dr. Stanislav Lipovšek in Janko Kos, župan Občine Žalec. Oba sta zbranim namenila nekaj besed. Rdeča nit koncerta, ki ga je povezovala Jolanda Železnik, so bile misli papeža Frančiška, zapisane v poslanici ob mednarodnem dnevu ubogih.
Z zbranim denarjem bo Dekanijska karitas Petrovče pomagala družinam v stiski, del denarja pa bo namenjen otrokom, ki še nikoli niso bili na morju.
TT
Nastop Adija Smolarja
Ena zlata in dve srebrni iz nemščine
Dijakinje I. gimnazije v Celju so se z državnega tekmovanja iz znanja nemščine za 2. letnik letos vrnile z zlatim in dvema srebrnima priznanjema. Zlato si je priborila Lana Bruderman, ki je osvojila odlično 14. mesto, kar je tudi najboljši letošnji dosežek v širši celjski regiji. Njen uspeh sta s srebrnim priznanjem dopolnili Zala Kresse Likar in Doroteja Berložnik.
Državno tekmovanje je bilo v Ljubljani 4. februarja.
NP
Z leve: Lana Bruderman, Zala Kresse Likar in Doroteja Berložnik
90,6 95,1 95,9 100,3
radio celie
\lad№ i [лд<21ДОј!
Na mednarodni izmenjavi v Angliji
Letos se je Osnovna šola Planina pri Sevnici vključila v projekt Erasmus+, v katerem sodelujejo še štiri partnerske šole iz Španije, Italije, Grčije in Anglije. Tema projekta so poklici prihodnosti. Konec januarja smo se učenci iz vseh petih partnerskih šol prvič srečali in preživeli čudovit teden na izmenjavi v mestu Exmouth v Angliji.
V	spremstvu učiteljic Polone Volavšek in Polone Kovač je v Exmouth odpotovalo šest učencev: Sara Gračner, Manca Poljanec, Larisa Rauter, Žiga Zagajšek, Patrik Završek in Timeja Novak. Iz Benetk smo poleteli v Bristol. Večina nas je prvič potovala z letalom.
V	tem tednu smo dodobra spoznali mesto Exmouth in se z ladjico peljali po morju in reki Exe. Zelo zanimivo je bilo opazovati promet, saj britanski vozniki vozijo po levem voznem pasu. Poskusili smo tudi nekaj tipičnih angleških tradicionalnih jedi. Poleg britanske hrane in običajev smo dobro spoznali tudi njihov šolski sistem. Osnovne šole imajo le šest razredov, učenci začnejo šolo obiskovati že pri petih letih. Britanski učenci morajo nositi šolske uniforme in ker se naša partnerska šola The Beacon Church School nahaja v središču mesta, imajo učenci zelo majhno zuna-
nje igrišče ter nasploh malo prostora za gibanje.
Vsako jutro smo v šoli najprej zapeli skupno pesmico z naslovom Friends across the world, nato so imeli učenci angleške šole jutranjo molitev. Na srečanju je vsaka šola predstavila svojo državo in svoj kraj ter dva poklica, ki sta bila včasih značilna za naše kraje. Učenci s Planine smo podrobno predstavili
Planino in delo kmeta ter gozdnega delavca. Ker je ena od glavnih tem tega projekta računalništvo, smo sodelovali tudi v treh računalniških delavnicah (3D-tiskanje, urejanje slik v programu Power Point in delo v programu Minecraft). Zadnji dan smo imeli zaključno prireditev v cerkvi Holy Trinity Church, kjer smo v programu sodelovali učenci vseh petih evrop-
skih šol. V tem tednu smo se dobro spoprijateljili z učenci iz drugih držav in na koncu srečanja smo se od njih težko poslovili. Stike z njimi še vedno ohranjamo s pomočjo socialnih omrežij.
Vsi učenci smo se imeli zelo lepo in smo veseli, da smo lahko bili del te izmenjave, saj smo se s tem naučili veliko novega.
TIMEJA NOVAK
Prva opravila v travniških sadovnjakih
Na Kozjanskem in v Obsotelju se še lahko pohvalimo s številnimi visokode-belnimi sadnimi drevesi, ki se bohotijo v travniških sadovnjakih. Tovrstnih nasadov je največ v okolici zaselkov in kmetij. Večinoma so na nagnjenih kmetijskih zemljiščih, kjer se je ohranila tradicionalna kmetijska pridelava. Na številnih kmetijah so ta drevesa negovana in oskrbovana, kar nam priča o vestnem delu lastnikov in tudi njihovih prednikov.
Med prvimi opravili v travniških sadovnjakih v zimskem in zgodnjem spomladanskem času je rez sadnih dreves. Temu opravilu v Kozjanskem parku posvečamo še posebno pozornost. Zavedamo se, kako pomembno je, da iz sadike vzgojimo drevo, ga ohranjamo v polni rodnosti ali pa ga kljub njegovemu slabemu fiziološkemu stanju in starosti ohranjamo v rodnosti. Ohraniti želimo čim več sadnih dreves,
ki so v obdobju staranja in so pomembna ne samo za ohranjanje tipične kozjanske krajine, ampak tudi za ohranjanje biotske raznovrstnosti kot visokovrednih življenjskih prostorov za številne rastlinske in živalske vrste. Da bi čim večje število lastnikov sadnih dreves pridobilo ustrezno znanje, smo v Javnem zavodu Kozjanski park skupaj s Turistično-kulturnim društvom Virštanj, Društvom Izviri Dobrina, Knjižnico Šmarje pri Jelšah, enota Bistrica ob Sotli in Občino Rogatec organizirali praktične prikaze rezi, vzdrževanja in oskrbe sadnih dreves.
Na prikazu so se udeleženci seznanili z rezjo sadnih dreves glede na različne sadne podlage. Opravili so vzgojno rez pri mladih drevesih, pri čemer je tudi največ napak, rez sadnih dreves v polni rodnosti ter rez v obdobju staranja in odmiranja dreves.
Seznanili so se, kako oblikovati drevo, spoznali različne vzgojne oblike in razlike v rezi med sadnimi vrstami. Prepogosto so sadna drevesa prepuščena sama sebi in zaradi tega razvijejo veliko in gosto krošnjo, znotraj katere so številne veje zasenčene in odmirajo. V takšnih krošnjah se pogosto razvijejo številne bolezni, ki vplivajo na slabšo kvaliteto plodov. Sadežev v gostih krošnjah je res veliko, vendar so slabe kakovosti, sortno neznačilno obarvani, neokusni in poškodovani.
Po koncu rezi smo pozornost namenili razkuževanju orodja. S tem ukrepom preprečimo prenašanje morebitnih bolezni, bakterij in virusov med drevesi. Da je veliko zanimanje za tovrstno strokovno znanje, nam zgovorno pove podatek o udeležbi, saj se je aktivnosti udeležilo več kot 100 udeležencev.
ADRIJAN CERNELC
44
IZ SVETA ZABAVE
Vse je mogoče
Simon Vadnjal je vsestranski umetnik, ki se pogumno podaja na samostojno glasbeno pot. Tokrat predstavlja že drugo avtorsko skladbo Nisi sam, ki jo je premierno predstavil v finalnem večeru izbora pesmi za Evrovi-zijo ter za pesem in nastop prejel številne pohvale.
O skladbi je Simon Vadnjal povedal: »Se vam kdaj zgodi, da zvečer v spalnici ugasnete luč, v postelji čakate na sladke sanje ..., v mislih pa divja nevihta vtisov, slik, skrbi, želje za prihodnost? Besedilo je moč razumeti kot osebno zgodbo o premiku iz >cone< udobja. Napisal sem ga pod vtisom vzdušja, ki je med evropskim prvenstvom v odbojki prežemalo Slovenijo. >Tega se ne da - to ni mogoče. Je, če se hoče!«
Pri novem projektu je Simon Vadnjal ob sebi zbral novo in zanimivo ekipo sodelavcev. K sodelovanju pri dokončanju skladbe je povabil Kevina Koradina. Njuno
prijateljstvo je vzklilo med snemanjem Kevinovega vide-ospota Vse ali nič in kmalu sta sklenila, da ne bo ostalo le pri tem. Ko je bila pesem posneta, so se s producentom
enoglasno odločili, da bi poskusili na Emi.
Simon Vadnjal bo kmalu predstavil tudi uradni videospot skladbe.
Foto: FB Simon Vadnjal
Petra Zore ima novo pesem
Simpatična pevka in učiteljica Petra Zore, ki je navdušila z vrhunskimi preobrazbami v oddaji Znan obraz ima svoj glas, je predstavila novo skladbo Sama.
»Je posebna, melanholična, zapeljiva in edinstvena pesem. Je vse prej kot moj stil, a mnogim, ki so poslušali naš
album, je bila ena ljubših, zato smo se odločili, da jo predstavimo tudi širši javnosti,« je povedala pevka.
Petro in njeno skupino Bomb Shell čaka pestro koncertno obdobje, ki se je zanje začelo že januarja.
»Vesela sem, da ljudje obožujejo našo glasbo in obiskujejo naše koncerte. Na
začetku glasbene poti smo se borili za vsak nastop in si želeli, da bi bile dvorane polne. Zdaj končno uživamo sad svojega dobrega dela. Vesela sem, da bom v letu 2020 s skupino nastopala po celi Sloveniji. Veselim se prav vsakega koncerta.«
Foto: Menart
Nino Ošlak z novim videospotom
Vsestranski akademski glasbenik, pevec in avtor Nino Ošlak je jeseni izdal svojo tretjo ploščo z naslovom Nekaj je na tebi. Ob začetku pomladi predstavlja še nov videospot za aktualno radijsko uspešnico A si za to.
Ta pesem je kmalu po izidu postala ena najpogosteje predvajanih slovenskih pesmi na uradni lestvici vseh naših radijskih postaj SloTop50.
Glasbenik je z ekipo režiserja Marka Maaga videospot posnel v Budimpešti. V videospotu poleg glasbenika nastopa tudi plesalka Tina iz Studia M-Dance Velenje. Nino je o dolgoletnem sodelovanju z režiserjem povedal: »Z ekipo Maag visuals sodelujem že vrsto let in na to sem res ponosen. Pomembno je, da se ekipa in izvajalec na snemanju počutita dobro, sproščeno, ker so potem lahko izdelki uspešni in kakovostni. Brez dobrih videoizdelkov danes tako ali tako v glasbi ne gre. Budimpešta sicer ni bila prvotna ideja, a sem jo predlagal v času ustvarjalne priprave na snemanje. Na koncu smo večino časa v Budimpešti intenzivno snemali, a vseeno smo našli tudi nekaj časa za oddih. Združili smo prijetno s koristnim.«
Sicer pa je Nino tudi tokrat pesem v celoti napisal sam glasbo, besedilo in aranžma. Glasbenik tako dokazuje, da se z resnim pristopom in vztrajnim delom lahko doseže marsikaj.
Foto: Luka Blatnik
od m
DODtSLT
Marianne & Leonard: Ljubezenske pesmi
»Zgodba o času in ljubezni.« Začne se kot bogat, a dokaj tipičen z informacijami in govorečimi glavami natrpan BBC--dokumentarec. Kar nekaj časa potrebuje, da pridobi nekaj čustvene nujnosti in intenzivnosti - tudi po zaslugi nekaterih intervjuirancev - čeprav še tedaj njena zgodba skoraj vedno trpi v senci njegove. A navsezadnje ne le da prikaže izredno sladke in grenke trenutke osebnosti, temveč tudi določenega časa in okoliščin. In za konec prihrani čustveni udarec, za kakršnega bi mnogi drugi dokumentarci ubijali. Marianne & Leonard postane ne le film, podčrtan s sentimentom in z ljubeznijo, temveč tudi pripoved o preživetju in staranju.
OCENA: 8 / 10
21 mostov
»Policist in morilci policistov.« Verjetno sta producenta, brata Russo (tista z režisersko slavo poslednjih Marvelovih filmov na ramenih), poskrbela za tako vizualno zgleden film. Filmska pripoved vsekakor »teče«. A triler premore premnoge podrobnosti, v katere je težko verjeti - naslov filma ni niti najbolj pomemben niti povsem natančen - ter luknje v zgodbi. Zaradi teh in podobnih nepremišljenosti bolj kot karkoli drugega dobite občutek, da je to vaja v snemanju določenega žanra. Nekateri si lahko privoščijo.
OCENA: 4 / 10
PETER ZUPANC
PRIHAJA
Razkrila sem vohuna
Agent Cie JJ mora paziti na devetletno Sophie, ki kmalu odkrije njegovo pravo identiteto. Da bi molčala, jo mora naučiti vohunstva ... Pomembno: glavni vlogi v družinski komedija igrata Dave Bautista in Kristen Schaal.
Posebni
Bruno in Malik sta prijatelja in predsednika društev, ki skrbita za mladostnike; že dvajset let živita v svetu mladih in avtističnih. Pomembno: francoska komična drama je med drugim prejela nagrado na festivalu San Sebastian 2019.
(PZ)
novi tednik
Vedno? г илмо?ј /
90,6 95,1 95,9 100,3
radio celie
\lddm г илеиој /
PODLISTEK / BUKVARNA
45
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
www.kamra.si
kamra
Ignacij Orožen (Pokrajinski arhiv Maribor)
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
4,

ui §Wi • dv
Laško leta 1856 (Osrednja knjižnica Celje)
/d„,
/j

Ignacij Orožen
(1819-1900)
Lani 30. januarja smo obeležili 200. letnico rojstva, 13. aprila letos pa bo minilo 120 let od smrti, zgodovinarja in duhovnika Ignacija Orožna. V naslednjih tednih bomo v nadaljevanjih predstavili njegovo življenje in delo.
Orožen je bil v svojem poklicnem življenju visok cerkveni dostojanstvenik in stolni prošt tedanje lavan-tinske škofije. V zasebnem življenju pa zgodovinar, ki je večino svojega prostega časa namenil raziskovanju
(1)
zgodovine krajev, v katerih je bodisi živel bodisi služboval. Današnja strokovna javnost ga pozna predvsem kot pisca lokalno zelo pomembnih zgodovinskih del, kot sta Celska kronika (1854) in Zgodovina lavatinske škofije (Das
Bisthum und die Diözese La-vant), ki je v osmih zvezkih izšla v letih 1868-1893. Slednje Orožen zaradi bolezni ni uspel dokončati, a obstoječi zvezki za marsikateri kraj še danes, več kot stoletje po izidu, predstavljalo najobšir-
nejše obstoječe zgodovinsko delo.
Ignacij Orožen se je rodil 30. januarja 1819 v Laškem kot najstarejši sin meščana in trgovca Ignaca Orožna in njegove žene Marije, roj. Ramšak. V rojstnem kraju je obiskoval trirazredno osnovno šolo. Lokalni učitelj in duhovnik sta kmalu prepoznala Orožnovo nadarjenost, zato so ga starši na njuno pobudo poslali v šolo. Šolanje je na-
daljeval v Celju, kjer je končal glavno šolo in se nato vpisal na gimnazijo, ki jo je končal leta 1837.
Se nadaljuje.
Alenka Hren Medved, Osrednja knjižnica Celje
Povabljeni Knjižnico Šmarje pri Jelšah do 10. aprila 2020 na ogled razstave o Ignaciju Orožnu.
ALBUM S CELJSKEGA
Kader Abdolah: Hiša ob mošeji
Politični in družinski prevrat
Dixie-08 - konjiški dixieland bend, 1962
Dixie-08 je nastal v okviru Prosvetnega društva Svoboda Slovenske Konjice in je igral dixieland glasbo med letoma 1960 in 1963. Člani 8-članske-ga benda so bili od leve proti desni Alojz Kovše - saksofon, Roman Fonda - trobenta, Tone Fonda - harmonika, Marijan Kovše - pozavna, Jože Kuz-
man - bobni, Alojz Groleger - klavir, Tone Obrul - kitara in Emil Trefalt - kontrabas. Bend sta vodila Alojz in Marijan Kovše. Poleg stalne zasedbe sta sodelovala kot pevca Ivan Jure-ša in Breda Kovše ter kot gosta Ivo Umek - klavir in Andrej Koren - trobenta. Dixie-08 je imel koncerte v Konjicah, Celju, na
Dobrni in Rečici ob Savinji, v Rogaški Slatini je imel koncerte s plesom v Hotelu Pošta (na fotografiji) in Bellevueju.
Prispeval: Robert Vrečko
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje; info: 03 426-1700 (Srečko Maček); medijski pokrovitelj: Novi tednik; vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st.
Družina Aga Džana živi v Iranu v hiši ob mošeji že osemsto let. Ves čas so v hiši bivali člani rodbine, ki je bila v službi mošeje. V romanu hiša nudi dom družinam treh bratrancev: družini Aga Džana, uglednega trgovca, ki je vodil tradicionalni bazar v mestu Senendžan, družini Alsaberija, imama, ki je bil na čelu mošeje, in družini Aga Šodža, mujezina mošeje.
Roman pripoveduje o vsakdanu te družine in dogajanju v mošeji v času, ko je državo vodil šah, politično podrejen Ameriki. Medtem ko ponekod po deželi prevzemajo liberalistično miselnost, si v mošeji prizadevajo za vzdrževanje tradicionalnega sloga življenja. A tudi v hiši ob mošeji se kmalu pojavi prvi radio, ogled pristanka človeka na luni pa se zgodi za zaprtimi vrati in skrito anteno na strehi mošeje. Toda pred vrati je politični prevrat, ki življenje te družine in vseh državljanov krepko pretrese.
Pod ajatoli se pojavi skrajno radikalno gibanje, ki se mu pridružijo tudi nekateri člani družine Aga Džana. Iranska stvarnost in vsakdan, kot jo je stoletja poznala njegova družina, se sprevrže v sovraštvo. Prijatelji postanejo sovražniki, povsem razklani so tudi člani družine.
»Bila so mirna leta. A kako naj bi vedel, da bo že kmalu z nevideno hitrostjo napočil nov čas? Da je to zatišje pred pogubno nevihto? Ki se bo razdivjala in ga pretresla in upognila kot staro drevo.«
Roman je spisan izjemno tekoče in razumljivo. Na prijeten in nevsiljiv način odkrije način življenja muslimanskega vsakdana. Pisatelj tudi zelo realistično opiše spremembo družbenega sistema. Ta je razklala številne družine in pustila globoke brazgotine, ki se najbrž nikoli ne bodo zacelile.
MRL
O avtorju:
Kader Abdolah je psevdonim iransko-ni-zozemskega pisatelja, pesnika in kolumni-sta Hosseina Sadjadija Ghaemmaghamija Farahanija. Po sodelovanju v protirežim-skih protestih je leta 1988 kot politični begunec Iran zamenjal za Nizozemsko. Mednarodni uspeh je prvič doživel z romanom Očetov dnevnik.
46
RAZVEDRILO
Ni se še rodila tista, ki bi lahko meni ukazovala.
Štiri leta kasneje ...
E {
UM
НИЛ
Danes odhajam na
totalni žuri KLUB POSTELJA, glavna gosta "DJ BLAZINA" in "MC ODEJA".
Včeraj sem čakal v vrsti v banki. Vstopila sta dva zamaskirana. Nastala je panika. Ko sta povedala, da gre za rop, smo si vsi oddahnili.
Čokolada je najboljša naložba. Kupiš 30 dag, dobiš dva kilograma.
Neverjetno, kako veliko ljudi se sramuje svojega telesa, a kako malo svojih možganov.
Oven
Tehtni ca Кш
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
»Švinglc«
Ista ideja, različno oblikovanje ...
»Rad bi se zbujal s tabo do konca življenja.«
Г(,
/

L u


»Vstajam ob petih.« »Pozabi.«
-t
S'
Cr

Dnevi, ki so pred vami, vam res ne bodo dajali prevelikega navdiha za delo. Tisto, kar je najnujnejše, boste opravili, saj boste želeli imeti čim manj obveznosti. Mars, vaš vladar, biva v znamenju kozoroga in vam prinaša obilo energije, ki jo boste predvsem usmerjali na delovno področje. Na vsak način in za vsako ceno boste želeli napredovati. Rezultati bodo odlični.
3\k

Lev

Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro.
Neverjetno resni in odgovorni boste, videti bo, kot da želite narediti vse v enem dnevu. Še vedno vam postavljajo obveznosti, čeprav z vsemi opravite odlično. Na potezi bo nekdo v vaši bližini, ki vam pomeni več kot samo prijatelja. Bivanje vaše vladarice v znamenju bika prinaša razburkano čustveno in intimno življenje tudi vam. Ljubezen je na poti.
škorpijon
Če je le mogoče, pustite obveznosti na strani in si privoščite več časa zase. Če oddih v tem času ne bo mogoč, si čas krajšajte z več fizične aktivnosti in s pestrejšim družabnim življenjem. Vaša vladarica v vašem znamenju vam daje obilo energije in moči, privlačni boste za ljudi in s tem osrečevali sebe in druge. Obetajo se vam pozitivne spremembe na delovnem področju.
Na denarnem področju skušajte biti bolj skromni. Zgodilo se bo, da bodo odlivi večji kot prilivi, zato previdnost ne bo odveč. Veliko energije boste usmerjali na delovno in finančno področje, zato bodo rezultati vidni že kmalu. Vaše počutje bo stabilno, več pozornosti boste tokrat namenjali svojemu zdravju, zdravemu načinu življenja in zdravi prehrani.
Dvojčka
Naredili boste vse, kar je v vaši moči, da si izborite nekaj prostih uric, vleklo vas bo stran od doma. Mikale vas bodo daljave in bolj pestro družabno življenje, zato se lahko mimogrede odločate za kakšno večjo spremembo, ki je predvsem vezana na delovno področje. Vaš vladar potuje direktno in vstopa ponovno v vodnarja, kar vam bo prineslo nekaj odličnih zamisli, kako naprej.
Rak
Strel ec
Vaš značilni borbeni duh bo popolnoma splahnel, počutili se boste mogoče celo nebogljeno. Če ne veste, kako ravnati, je pravi čas, da se posvetujete s prijateljem. Čas je, da stopite korak naprej in prenehate gledati v preteklost. So zadeve, ki jih razumete šele sedaj. Nekatere stvari bodo prelomno vplivale na vašo prihodnost. Pustite času čas in plavajte s tokom brez strahu.
Kozorog
Če ne boste pazljivi, si lahko kaj hitro pridobite sloves naporne osebe. Če dobro razmislite, nimate pravih vzrokov za svoje nezadovoljstvo. Razmislite, kaj vas v resnici tako zelo moti, kje je razlog vaše slabe volje. Močan vpliv treh planetov v kozorogu bo tudi vam prinašal potrebo po napredovanju. Marsikaj lahko obrnete sebi v dobro in dosežete ravnovesje.
Na trenutke se boste prepustili malodušju in delovali zelo pasivno. Tisti, ki vas ne poznajo dobro, bodo zelo presenečeni, saj nikoli ne poka-žete svojih čustev, ko vam je težko. Močan vpliv planetov v vašem znamenju je odlična novica, da lahko presežete sami sebe. Zadeve morate samo vzeti v svoje roke in ma-lodušju obrniti hrbet. Večpo-zornosti namenjajte zdravju.
Vodnar
Ste v obdobju, v katerem bodo prišle do izraza vaše najlepše značajske lastnosti. Polni energije, dobre volje in notranje moči boste znali prinesti svetlobo povsod, kamor boste namenjeni. Polno elana in delovne vneme prinaša v tem času predvsem močan vpliv kozoroga, zaradi katerega boste naredili kar nekaj odličnih potez, predvsem na delovnem področju.
Načrtovanje je izredno pomembna postavka v trenutnem dogajanju. Vse boste preverili, saj res ne želite kasnejših nepričakovanih presenečenj. Pri tem vam bo v odlično oporo Merkur, ki biva v vašem znamenju. Dajal vam bo nekaj odličnih idej in vam kazal pot, kam usmeriti svoj korak. V ljubezni boste previdni in taktični. V sebi ne boste uspeli občutiti tistega posebnega žara.
Devica
Tudi vi si lahko končno privoščite nekaj trenutkov samo zase. Nekaj vam bo še vedno odzvanjalo po glavi, saj boste imeli občutek, da ste pozabili na pomembno zadevo. Sprostite se in se predajte uživanju, vaš vladar v znamenju vodnarja vam bo podaril nekoliko več sproščenih trenutkov, ki jih boste imeli samo zase. V ljubezni prihaja do sprememb.
Ribi
V prostem času, ki ga bo na žalost bolj malo, boste počeli vse, kar vas veseli. To vas bo sprostilo, naredilo prešerne in zadovoljne. Še malo bo treba počakati, da uresničite enega od večjih načrtov. Ideje se bodo rojevale druga za drugo, le ena od njih bo tista, ki vas bo popeljala iz začaranega kroga. V ljubezni se vam obetajo pozitivne spremembe.
HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA.
Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani
Astrologinja Gordana.
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
DELO KARLA MARXA
KDOR SE UKVARJA S KABALO
SLOVENSKA BALETKA MLAKAR
SIN (ARAB.)
SPODNJI DEL NOGE NEKATERIH SESALCEV
AVSTRALSKI STAROSELCI
LADO AMBROŽIČ
OSEBA IZ 1001 NOČI
NEKDANJI
B" AMERICIJ BOGASTVO FORMULE 1 (GINO)__
GOZDOV
PREPOVED (PUBL.)
SVEDSKI SMUČARSKI CENTER
KONCI POLOTOKOV
ANGLESKA DOLŽINSKA
MERA NAJPOGOS-TEJSI VEZNIK
SPLETKA (SLABS.)
RIŽAM E POLETNO (ПМ1 E OBUVALO
22
ČLANICA SKAVTOV
13
ŠVICARSKI KANTON
NETO-REGISTRSKA TONA
FRANCOSKI
SLIKAR (GUSTAVE)
16
NAJMANJŠI DELEC SNOVI
SLAŠČICA NA PALČKI
SNOV V KORENJU
BOLEZENSKA SPREMEMBA SKLEPOV
10
VANDA GERLOVIČ
OSCAR LEVANT
USTNICA 21 SLOVENSKI SKLADATELJ ADAMIČ
JADRANSKI OTOK
ZNAMKA NEMŠKIH
FOTOAPARATOV VEZNIK
12
JE
VOJAŠKI ČIN
KRAJ POD KRIMOM
ALKALOID V ČAJU
Povsod z vami
MOHAME-DOVVNUK
AVTOMOBILSKA OZNAKA
OMANA VELIKA ŽELJA PO ČEM
SAMO-VLADAR KITAJSKI FILOZOF (LAO)
VZREJA KUNCEV
USTVARJALEC
KARAKTERI-STIČNOST
REDEK GOZD
PASJI GLAS
ŠEKAST VOL
HIMALAJSKA KOZA
PREDMET STARINSKE VREDNOSTI
15
SUNKOVIT POTEG
NAJ -STAREJŠE OBDOBJE MEZOZOIKA
20
VRSTA GLASBE
23
KDOR ŽIVI NA GRIČU
STAR SLOVAN

CIVILNO, POMORSKO KAZENSKO
VIOLINISTKA BUKOVEC
MESTO V
ŠVICI HODI KOT MAČEK ... VRELE KAŠE
DERIVATI AMONIJAKA
TISKARSKO OPRAVILO
CLINT EASTWOOD
PETER HANDKE
KRATKA ŠALJIVA ZGODBA
KINGSTON: LUNA . OBALO
LUKNJICA V KOŽI
SLOVENSKA
PEVKA (BRANKA)
14
SVETOVNA KUHARSKA MOJSTRICA (ANA)
5
HRVAŠKI PESNIK UJEVIĆ
ELEKTRO-
KAR -DIOGRAM
AVT. OBDEL. PODATKOV
Ž. PRINCIP KITAJSKE FILOZOFIJE
PESNIK (EKSPR.)
STRJEN MATERIAL, STALJEN PRI VARJENJU
BONNIE TYLER
18
EVROPSKA OTOŠKA DRŽAVA
OPICA Z DOLGIMI SPREDNJIMI OKONČINAMI
19
KDOR SE UKVARJA Z RISANJEM
SUDOKU 404
	3			1				
	6	9		7				
				6		3	7	4
			5				6	7
	9	8						
			4		8		5	
					7		4	8
4	1				2			
					3	9	2	6
SUDOKU 95
5	7	9				3		
			3		5		6	
			4	9		2	8	
						5		6
4	9	7						
			1	8	3			
2								1
		4				7		
		3			6			2
REŠITEV SUDOKU 403
REŠITEV SUDOKU 94
7	5	1	9	2	4	6	3	8
9	3	4	8	7	6	2	1	5
2	6	8	1	3	5	9	4	7
1	2	9	5	6	7	3	8	4
8	7	3	4	9	1	5	6	2
5	4	6	3	8	2	1	7	9
3	1	7	2	4	9	8	5	6
4	8	2	6	5	3	7	9	1
6	9	5	7	1	8	4	2	3
5	3	6	2	4	9	8	1	7
2	7	9	3	8	1	5	4	6
8	1	4	7	6	5	9	2	3
9	4	1	6	2	8	7	3	5
3	5	8	4	1	7	2	6	9
6	2	7	5	9	3	4	8	1
7	8	5	1	3	4	6	9	2
1	9	2	8	5	6	3	7	4
4	6	3	9	7	2	1	5	8
2
3
LAIK
4
7
6
OKREPITEV
GRŠKA ČRKA
11
17
9
8
novi tednik
Vedm г илтој /
Ime in priimek: Naslov:
Obkrožite: a) sem naročnik
Telefon:
b) občasni bralec Novega tednika
Nagradni razpis
1.	nagrada: knjiga Pino Mlakar: Ples kot umetnost in gledališče ter platnena nakupovalna vrečka NT&RC
2.	nagrada: knjiga Monografija o Edvardu Kocbeku in platnena nakupovalna vrečka NT&RC
3.	nagrada: platnena nakupovalna vrečka NT&RC in paket prigrizkov Rocky rolls in Whats up
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22	23	
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Podpis:
Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo.
90,6 95,1 95,9 100,3
radio cehe
Vedm 2 \MWtyl
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 17. marca.
Geslo iz številke 10: Pomladni čas za nove izzive
Izid žrebanja
1.	nagrado, knjigo Fotohiša Pelikan in platneno nakupovalno vrečko NT&RC, prejme: Ana Eržen iz Celja.
2.	nagrado, knjigo Cešnjev cvet (Feri Lainšček) in platneno nakupovalno vrečko NT&RC, prejme: Jožica Kristan iz Šmartnega v Rožni dolini.
3.	nagrado, knjigo Grenlandski metulji (Luko Paljetak) in paket prigrizkov Rocky rolls in Whats up, prejme: Brigita Planko s Prevorja.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli na oglasnem oddelku.
48
RUMENA STRAN
Le kaj bi izbral?
Če se je celjski podžupan Vladimir Ljubek (levo) odločil za belega, je Janko Požežnik, direktor in poveljnik Poklicne gasilske enote Celje, še malo okleval pri odločitvi. Pri kakovostni in bogati ponudbi, za katero so poskrbeli dijaki šole, se res ni bilo enostavno odločiti.
Foto: SHERPA
Brez
rokovanja!
Ne, niso plesali, čeprav je bila na voljo tudi glasba, ko je Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje pripravila prireditev, s katero vsako leto poveže praktični del poklicne mature in slovesno rez potomke trte z Lenta. Gostje, med katerimi so bili tudi (z leve) Aleš Brod, vodja Dijaškega in študentskega doma Celje, ter arhitekta Matija Kovač in Mojca Črešnik, so ponazorili, kako se je treba pozdravljati v teh časih, ko rokovanje ni najbolj priporočljivo.
Foto: SHERPA
		• • Tf
V. *	* f	H tr >*
Kdo bo v nedeljo na štadionu?
Na štajerskem nogometnem derbiju, ki ga je celjsko moštvo dobilo z 2:0, je bila dobro obiskana tribuna za posebne goste. Domačim nogometašem sta zaploskala (v spodnji vrsti) tudi Srečko Erjavec, celjski mestni svetnik, grafik in glasbenik, in njegov sin Kristijan, za kratek čas sodelavec naše hiše, kasneje novinar Slovenske tiskovne agencije, zdaj zaposlen na Zavodu Celeia Celje. Levo zgoraj stoji športni direktor NK Celje Branko Veršič. Zaradi znanih težav bodo v nedeljo na štadionu na tekmi Celje - Rudar poleg igralcev in obveznih spremljevalcev ter pobiralcev žog še predstavniki medijev, kako pa bo z VIP-tribuno, pa še ni znano.
Foto: SHERPA
Z glasbo v nove čase
Ivan Medved, kapelnik Vaške godbe Vrh nad Laškim, je s svojimi glasbeniki poskrbel za začetno dobro razpoloženje ob odprtju Hotela Špica v Laškem. Za njimi je za glasbo poskrbela Laška pihalna godba, »Medo« pa je pred primopredajo dejal, daj je čas, da jih zamenjajo. Po zajetnem uvodnem glasbenem vložku vaških godbenikov je vabilo pivo, njihov kapelnik pa je dobre volje kot vedno lahko le zaklical: »Tudi mi smo danes bili špica.«
Foto: SHERPA
Z leve: Nadežda Čačinovič, Nika Kovač, Jelena Veljača in Barbara Trnovec
Alma in Barbara poželi veliko zanimanje
Barbara Trnovec, kustosinja Pokrajinskega muzeja Celje in izjemna poznavalka znamenite Alme M. Karlin, je na okrogli mizi slovenskega veleposlaništva v Zagrebu s predstavitvijo znamenite celjske svetovne popotnice vzbudila veliko pozornosti. Naše veleposlaništvo je v Knjižnici in čitalnici Bogdana Ogrizovića v hraškem glavnem mestu ob dnevu žena pripravilo dogodek z naslovom Dolga je pot do uresničitve. Sodelovali sta še Nika Kovač, antropologinja in književnica, direktorica Inštituta 8. marec, ter Jelena Veljača, hrvaška igralka, scenaristka, družbena aktivistka in borka za pravice žensk. Pogovor je vodila Slovenka v Zagrebu dr. Nadežda Čačinovič, filozofinja, publicistka in feministka. Kot je povedala Barbara Trnovec po vrnitvi iz Zagreba, je bila prijetno presenečena nad velikim zanimanjem za Almo, zato je pričakovati, da bo v prihodnje na Hrvaškem še kakšen projekt v povezavi s slavno celjsko popotnico.
Foto: PMC
Dva iz
istih
koncev
Na dogodek v Srednjo šolo za gostinstvo in turizem Celje so prišli tudi številni člani Združenja slovenskega reda vitezov vina. Gre za ljubitelje vina, vinogradnike, vinarje in vinske strokovnjake. Člana, ki ju ne druži le veselje do vina, ampak tudi ista občina, sta župan Podčetrtka Peter Misja in vinogradnik Janez Žagar. Slednji je kot nekdanji dijak tudi skrbnik potomke trte z Lenta, ki raste na vrtu šole. Za njun pogovor je bilo očitno bolj malo časa, saj je župan vmes reševal še kakšne nujne občinske zagate.
Foto: SHERPA