*>lefon St. 11*. PoAtnina plačana * eotovini Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA POLITIČEN DNEVNIK izhaja vsak delavnik oh 11. dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./II. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo Upr-ja: Ljubljana, Breg 10-12. pritličje. Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno: v Ljubljani in po pošti 20’— Din, po r. znašaleih izven Ljubljane 22'— Din za inozemstvo mesečno 32'— Din. Mal h oglasov, ki služijo v posredovalne in socijaine namene delavstva ter nameščencev, slane vsaka beseda 50 para. De belo tiskana beseda stane 1'- Din Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1'- Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2 25 Din. Pri večjem številu objav popust. St. 109. V Ljubljani, sobota 15. maja 1926. Leto L 0 vzrokih premogovne krize in brezposelnosti. n. V poročite Ikomisije, ki jo je BaMwinova vlada imenovala, da preštudira splošne vzroke (premogovno krize v Angliji in predloži praktične nasvete za rešitev te 'krize, se omenja meti drugim, da se je angleška 'premogovna produkcija silno zmanjšala (leta 1913 je dala 287.000.000 'ton, leta, 1920 pa samo 230.000.000 ton, število zaposlenega delavstva Ise je pa .zvišalo. Zrniči, tla so «e dobički znatno skrčili, da se je moralo čcišče celo delati v zgubo. Razlog padanja je po mnenju 'komisije v tem, da se je izvozni trg skrčil, domači trg pa opešal. Izvoz je padel aa celili 52 odstotkov (leta 1913 se je izvozilo 98.000.000 ton, 1. 1920 pa 43.000.000 ton). Vzroki tega padanjtt tiče v splošni gospodarski oslabelosti bivših zunanjih konsu-mentov angleškega premoga. Rusija n. pr. je uvoz popolnoma ustavila, petrolej pa izpodriva vedno silnej-še premog kot gonilno silo industri- la.sr- je, zlasti paroplovne, in nemški ^ nit dela vedno hujšo 'konkurenco pravemu pmemogn. Tudi omenja komisija, da so se po vojni veliki premogovniki v Evropi močno mo-derniziralli, ter ws tem 'silno povečali s pomočjo tehnike, še bolj kot s pomočjo človeških rak, svojo (produktivnost pri manjših režijskih stroških. Komisija je mnenja, nadalje, da poostrit je krizo v angleški premogovni industriji tudi njena gospodarska desorganizacija in njena tehnična zaostalost, ki ise bo morala izpopolniti. Tudi poudarja komisija, da je število delavstva v angleških rudnikih veliko večje kakor pred vojno, rentabilnost teh delavcev pa manjša kot prej, ker niso bili vsi po vojni zaposleni delavci pravega rudarskega poklica. Komisija bi morala še poudarjati vlogo, ki jo igrajo zllalsti na premogovnem ttrgu, valutne .-razliko in 'transportni istro-ški, vlogo ameriškega kapitala, in ameriške industrije v Evropi, vstva-ritev tolikih manjših 'dnžav izlnsti v Srednji Evropi in ob Baltiku —pa bi bili v .'■■pošnem označeni poglavitni razlogi krize v Angli ji in drugod. Angleška premogovna industrija so tolaži is1 tem, da bi mogel angleški premog še vedno pridobivati po 'svoji kvaliteti ves prejšnji trg, če bi ise_prodajal po nižjih cenah. Komisija jo bila zato mnenja, (la hi iso morallo »nižati število delavstva ter znižati zaposlenim plače, lastniki premogovnikov pa so obrnem mnenja, da so mora tudi delovni ča,s podaljšati. Dosodaj ®o delati ahgleškii.rudarji 'sedem ur in pol dnevno (pol ort' «o 'šteje za vhod in izhod i^ iamo). Rudarji v drugih državah delajo po osem ur dnevno, v Porurju pa šo dalje. Anglija bi mogla nedvomno znatno povečati produkcijo že 's tem, če bi se podaljšal delovni čas, tudi če bi ošinile plače na oni višini.^ kakor so bile doslej. Komisija je pa priporočala, naj isd »nižajo pridobitni stroški premoga s tem, da se znižajo rudarske plač«', ni pa svetovali n, tla bi se podaljšal delovni čials. Tudi nasve-tuje komiisi ja, da naj bi se osnovali za vjsalk rudnik posebno mešani »sveti«, ki na j bi natančno izračunali pridobitne stroški' za vsako jamo posebej in po višini teh istroško v določili višino plače. Najde naj se nadalje način, da se tudi tisto de- lavstvo, ki delanatpovnšju jame zainteresira tza delo, in produkcijo v jami ter njihovo plačo uredi v razmerju z množino izkopanega premoga in dejansko rentabilnostjo dela. — Kakor izna.no je to poročilo z nasveti vred prišlo pred! parlament in vlada je izjavila, datei so nekateri predlogi izadevali v živo pro-gratnne točke angleške konservativne stranke, ki je na vladi, da soglaša z vsem in da bo delala na izvedbi predlogov in nasvetov, če bodo soglašali s tem tudi delodajalci in delojemalci. Vlada da je pripravljena dati vso najizdatnejšo materijal-no in moralno državno pomoč razvoju premogovne industrije v smislu, kakor to zahteva poročilo Ikomisije. Vlada sprejema ipod gornjim pogojem tudi idejo industrijske koncentracije, ki naj gre za tem, da se združi in vodi po enotnih smereh premogovno, električno, vodno in transportno industrijo. Za naše prilike so vzroki angleške krize v več ko enem pogledu izredno važni. Iz tega poročila, ki je bilo sestavljeno z angleško točr nosijo, irealnostjo in brezobzimastjo, je predvsem razvidno, dia stoji premogovna industrija pred kolo-saTnimi, še cetlo iza bogato in obširno Anglijo težko rešljivimi problemi. Anglija, ima že nekaj let opravki! z nad milijoinam brezposelnih delavcev najrazličnejših poklicev, med katerimi je pa največ rudarjev. To število brezposelnih rudarjev grozi postati še večje, če se bo z energičnimi. tehničnimi in produkcijskimi reformami skušalo dvigniti premogovno produkcijo z manjšimi režijskimi stroški, da ise poceni angleški premog in tako pridobi izgubljene trge. Tudi v Angliji opažamo v pogledu naraščanja števila rudarskega proletarijata, čeprav razmeroma v munjš meri, da so ljudje iz dežele prišli po vojni v rudnike, daisi niso biili rudarji po poklicu in nekako po tradiciji —ti Slednji so namreč pravi in za podjetje res rentabilni rudarji —in da je bil ta improvizirani rudarski povojni proletarijat manj produktiven, kair je bilo ra škodo i samemu industrijskemu razvoju, na drugi Štirni pa tudi samemu pravemu in .staremu rudarskemu delavstvu. Toda angleška premogovna industrija se lahko tolaži s tem, da z ozirom na kvaliteto angleškega premoga, lahko pridobi zopet. zase izgubljena tržišča, dvigne v slučaju reorganizacije, premogovnih podjetij in pocenitve premoga potoni tehničnih reform in znižanja režijskih .stroškov, svojo produkcijo na prejšnjio višino, ter tako polagoma. reši Anglijo eno najtežjih, zanjo tudi v političnem pogledu najnevarnejših problemov. Angliji! ima vsaj z omenjenega razloga možnost, da popravi in izboljša sedanji kritični položaj v njenem premogovnem, gospodarstvu. Kaj pa druge države, .katerih premog zaostaja po kvaliteti, katere ne razpolagajo « tako ugodnem googra fičtneni položaju kot Angleška, ki ji' pomorska velesila z oblsežnim teritorijem, s tolikimi transportnimi in. drugimi ugodnostmi in prednostmi 1 DR. GESSLF.R NEMŠKI KAN^ CELAR? Berlin, 14. maja. Predsednik republike je kancelarja Luthra razrešil ter poveril začasno najstarejšemu članu vlade dr. Gesslerju kanclerske posle. Obenem je predsednik pooblastil V današnjih večernih listih je o *e,1jUoVv menit primer. Mari Mc. Kenna stanuje na . j tj- ^ Tržni ulici. Je tudi patriotka. Ali ‘d^ve.ki je blazne zaščitne moči amerikanske njen simbol. Sledeče se je zgodilo: y — je ponesrečil m je mora tri mese , nici. Akoravno je prala za u » ,. . dolžna za stanovanje. Včeraj vs°aJierikansko ^ novanja. Ali ona sc je d ” (ako zaštito stavo m izjavda, da “ je zgodjlo? A c_ Ki soTin obdolžili, da je znorela. Danes je la od zdravnikov pre.sk™ 8P°^a za znorelo Predali so jo v Napa Asil. (Dalj« prih.) Štev. 109. »DELAVSKA POLITIKA Stran 3. Križem sveta. 'Poulične pridlige in shodi v ameriških mestih. Na vogalih ulic v ameriških mestih, posebno v krajih kjer žive množice delavcev, in tam kjer se množice shajajo, se vrše pogo.stoma shodi. 'Govorniki, ki se derejo na takih krajih, so znani pod imenom »soap box speakers«. Uličnemu oratorju pripravijo zaboj, ali si ga prinese sam, 111 prične govoriti. V začetku je pri njemu le par ljudi, potem se jih nabere več in nekaterim se posreči zbrati skupaj veliko avdijeneo. Le malo jih je, ki poslušajo oratorja od začetka do konca njegovega govora. Ljudje se ustavljajo, nekaj časa poslušajo in potem hite po svojem poslu, toda mesto njih zavzamejo njihova stojišča drugi. Te vrste shodi so ovirali promet v toliki meri, da imajo mesta danes posebne ordinance, katere določajo na katerih ulicah in vogalih se shodi smejo vršiti in na katerih ne. Ko je prišel avtomobil, je pouličnim shodom precej škodil radi šundra, ki ga je delal. Včasi, posebno v volilnih kampanjah, se je zbralo kak ducat avtomobilistov, ki so se s svojimi vozovi zasidrali kje v bližini oratorja ter ga motili s trobentanjem avtomobilskih rogov. Če je bilo to nevarno, so dirjali z avti po ulici mimo govornika v presledkih drug za drugim ter pritiskali na svoje signale, 'kakor da se jim strašansko mudi. To je bilo pred leti. Poslednje čase, ko je milijone avtomobilov in so ulice z njimi prenapolnjene, so poulični shodi skoro izginili. Ljudje se motijo z avti in sedaj še z radiom. Ampak še vedno je veliko propovednikov, ki razkrivajo gnilobo tega sveta. Največ jih danes nastopa v krajih, kjer so nastanjeni delavci iz nižin, sezonski delavci. Poulični orntorji so bili v prošlosti večinoma radikalci ene ali druge struje: soeijalisti, člani I. W. W„ eselpisti itd. Poleg njih so z enako močnimi glasovi kje v bližini ponujali svojo robo čudodelniki in kramarji. Na nasprotnefn koncu ulice je pela skupina SalVation Army in od časa do časa se je oglasil njen pridigar, z apelom na tistih par oseb, ki so ga poslušale, naj se povrnejo k Bogu. Med vojno so poslale govornike na ulice tudi »patrijotične« organizacije, radikalne pa so navadno zaprli kakor hitro so se oglasili. Policija pa z dovoljenji ni več tako radodarna, 'kadar vprašajo za govorniško dovoljenje radikalni organizatorji. Navadno se izgovarja, da motijo poulični shodi promet, in če se jih ne more otresti drugače, jim priporoča vogale kje v krajih, kjer se zbira le malo ljudi. Poulični shodi in verske ceremonije na cestah so ameriška posebnost, ki pa izgineva, kakor marsikaj drugega iz pionirske dobe te dežele. Čarovnik rastlin. Veliki Amerika-nec Luther Burbank, ki je pred kratkim preminul po dolgem in uspešnem življenju, je bil brezdvomno največji rejec rastlin, kar jih je kdaj živelo. Uspehi njegovega neumornega in skrbnega prizadevanja v reji rastlin so bili tako čudoviti, da. ga je občinstvo nalivalo »čarovnika rastlin«. Svoj1 prvi znameniti uspeh je dosegel, ko mu je bilo 22 let; našel je tedaj ipo naključju seme takozvauega Mar Iv Rose krompirja, ki redkoma nosi semena. Iz tega je razvil svetovnoznani Burbankov krompir, hi se je razširil po vsem svetu in hi baje ima večji vpliv na zalo-ge hrane človeštva kot katerasibodi druga vžitna rastlina. Ceni se, da, je Burbank izvedel sto-tisoč ali več eksperimentov z rastlinami, ali iz velikega števila svojih kombinaciji je izbral le 385 novih rastlin in jih priporočal kot koristne za človeštvo. Povečal je stebla neke ameriške vrste rabarbare tako, da stebla, ki «o po naravi bila tako široka kot svinčnik, so postala široka kot človekovo zapestje. Razvil jo različne vrsto češpelj in sliv, izmed teh neko vrsto češ-D®Ij hrez koščice, in ustvaril tudi inte-cresantno novo sadje tkzv. »plumicot«, * Dan, da je skrižal japonsko slivo .P Ull)) in marelico (apricot). Ustvaril J« novo kutine, breskve, jabolka in ruz-u< nove vrste crešcnj. Iz ene izmed njegovih čudežnih polulank (cvetni prali iz drevesa juglans ealifornica in pestič drevesa juglans uigra) «o j« razvil oreh, ki raste čudovito močno in hitro, tako da novo drevo raste v obsegu vsaj dvakrat tako hitro kot je skupna rast obeh dreves, iz katerih se je razvil; njegovo lepo in svetlozeleno listje diši kot ono jablane. Ta polutanka pa ne rodi ni kak ih orehov, pač pa — kar je jako čudno — nasprotna polutanka (cvetni prah iz drugega in pestič iz prvega roditelja) rodi obilo orehov take kakovosti, kakršne nima nobeden izmed roditeljev. Belopoltnež posilil zamorko. Ostra postava proti posilstvu, ki je v glavnem naperjena proti zamorcem, ima zdaj prvič v izgodovini justice v državi Kentucky opraviti z belokožcem, ki je posilil zamorsko deklico. Obtoženec je Charles Merchant, mlad fant in sin odličnega pogodbenika. Obtožnica se glasi, da je Merchant 28. februarja napadel in posilil dvanajstletno zamorsko deklico Evo Lee Jones pred očmi n jene starejše sestre. Obravnava proti Mer-chantu je bila otvorjena zadnjič. Zamorske organizacije zahtevajo, da zakon velja za Merchanta kakor velja zanje. Ako bi kaj takega naredil črnec, bi sploh ne bilo procesa, ker bi ga linčali takoj po dejanju. da eden par nogavic z Žigoni in znamko (rdečo, modro ali zlato) vuž »ključ^ traja kakor Štirje pari drugih? Kupile eden par, pa boste ve* ■mlL Nogavice brez žiga aključ* to ponarejene. Kultura. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama: Sobota, 15. maja: Ladja Tenacity, premiera. Izven. Opera. Sobota, 15. maja: »Žongler naše ljube gospe«. Red B. Nedelja, 16. marca: »Grofica Marica« (ob 15. uri pop.). Izen. Ponedeljek, 17. maja: Zaprto. »Pod Lipo«, družinski mesečnik, št. 15 od 15. maja, je izšel z zelo raznolično in izredno zanimivo vsebino. V tej številki prinaša Fran Albrechtov globoko zamišljen in pogoden govor o Ivanu Cankarju na dijaški proslavi Cankarjeve petdesetletnice, in kot izredno važen in pomemben, zgodovinsko naravnost dragocen prispevek Histo-ricusa k razumevanju Cankarjeve duševnosti in Cankarjevega političnega mišljenja in udejstvovanja, Cankarjeva osebna pisma iz Duuaja, pisana za časa državnozborskih volitev 1. 1907, ko je kandidiral v Sloveniji kot zastopnik socijalne demokracije. Nele umetnostnega zgodovinarja in našega strankinega pristaša, tudi vsakega izobraženca, vsakega duševnega in javnega delavca morajo ta pisma zavzeti in zanimati. Interesanten je tudi II. del študije A. K. o početkih socijalističnega gibanja na Slovenskem. V študiji čita-mo važne tajne uradne dokumente o prvem soeijalističnem izobraževalnem in organizacijskem delu v Sloveniji v letih 1870, pisma znanega tedanjega socijalno demokratičnega prvoborite-Ija in misleca Johanna Mosta o njegovem agitacijskem potovanju po naših krajih, o njegovih shodih in sestankih v Ljubljani. Cela prva, najinarkant-nejša in najznačilnejša doba delavskega gibanja v Sloveniji, se tu prikazuje v obsežnih jasnih obrisih. Ta lepa in izbrana številka »Pod Lipe« prinaša nadalje pesem »Bilje« od znanega, mladega, mnogo obetajočega socijalnega pesnika Klopčiča, Čulkovskega karakteristična povest »Griška Onučin in njegova žrtev«, Ivana Vuka »Samo, da ne razžalosti mater«, Cvetka Kristana članek o stoletnici Vilhelma Liebkne-chta, dr. E. GriinfeMa »Duhovne korenine zadrugaratva«, litstek itd. Vsem našim čitateljem 'priporočamo prav toplo, da segajo po tem našem družinskem mesečniku, ki se bolj' in bolj razvija iu razširja ter da se nanj naroče. Mesečna naročnina Din 3.—, Naroča se v Ljubljani, Prule 15. / Dnevne Našim čitateljem. Iz razlogov, ki smo jih obširno in odkrito navedli v člankih »V novo razdobje«, smo primorani ustaviti začasno — pravimo začasno — dnevno izhajanje našega lista. Potrebujemo nekaj časa, da koncentriramo svoje sile in organiziramo na široki bazi akcijo za pridobivanje naročnikov za dnevnik, ki bo potem stalno izhajal. Medtem pa bo »Delavska Politika« izhajala redno dvakrat na teden, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Vsi dosedanji naročniki bodo dobivali »DeL Politiko« kakor doslej, naročnina plačana na račun dnevnika se bo sorazmerno vračunala k naročnini za dvotednik. Uverjeni smo, da bomo kmalu izdajali redno svoji dnevnik. Izvršili smo svojo dolžnost V najtežjih prilikah. Zavedamo se, da je naš dnevnik močno prispeval k lepim uspehom pri volitvah v Del. zbornico, pri občinskih volitvah v Trbovljah in pri vseh delavskih akcijah v zadnjem času. Zahvaljujemo' se vsem našim ‘zvestim čitateljem in prosimo jih, da širijo in podpirajo še nadalje naš list Iz uprave. Štiri in pol meseca smo se v upravi »Delavske Politike« trudili, da v prvi vrsti administrativno zadovoljimo vse one, ki so se zavedali potrebe delavskega dnevnika in so postali njegovi naročniki ter ga drugače vsestransko podpirali. Na drugi strani trudili smo se tudi, da list, ki je kot dnevnik vsem1 nujno potreben, kolikor bolj razširimo med delavstvo in s tem za.siguranro njegov obstoj. Žal da tega namena nismo mogli v tem kratkem času in v danih razmerah doseči. Morali smo zato dnevno izhajanje našega lista ustaviti. List bo sicer še izhajal kot dvotednik, vendar mislim, da je upravno delo v glavnem že urejeno, zato zapuščam prostovoljno upravni-ško mesto »Delavske Politike«, ki mi je bilo svoj čas poverjeno. Ob tej priliki se zahvaljujem vsem iskrenim dosedanjim prijateljem lista in sploh onim, ki so na kakršenkoli način podpirali dosedanjo upravo pri njenem, tudi z ozirom na omejeni uradni aparat težavnem poslu. Upam, da boste tudi nadalje vsi sodelovali in pomagali listu, ki sicer začasno ne bo več izhajal dnevno, bo pa vendar delavsko glasilo. Obžalujem tudi s tega mesta tiste, ki so kot pripadniki delavskega razreda po krivem zavzeli napram našemu listu »Delavska Politika« sovražno stališče, in na naše pošteno prizadevanje odgovarjali z neumestnim podtikavanjem. Zahvaljujoč se torej vsem, ki so kot proletarci razumeli svojo dolžnost napram delavskemu dnevniku, kličem ob priliki odhoda iz uprave »Del. Politike«: »Na delo, sodrugi, da bo »Delavska Politika« spet kmalu izhajala kot dnevnik, ki je bil' in bo vedno le vam namenjen. — S sodružnim pozdravom Josip Pastorek, dosedanji upravnik »Delavske Politike«. Prejeli sinilo in priobčujemo. V 61. štev. od 15. marca 1926. vašega cenjenega lista Ste priobčili pod rubriko »Iz Litije« notico o postopanju našega uradovega zdravnika z delavci in delavkami. S strani urada uvedene poizvedbe pa so dokazale, da je vaš poročevalec zadevo s ponesrečenko očividno pretiraval in izgleda dejanski stan bistveno drugače, in sicer: »Dotična delavka je baje skočila iz vagona, ker je zamudila izstopiti na postaji Litija, ni pa padla, ko je šla čez .progo. Prebila si je celo kožo na kolenu povprečno v dolžini kakih 10 cm, tako, da je bilo več šivov potreba. Vse obveze, šive, sploh vse potrebne priprave ima zdravnik v ordinacijski sobi takozvanem ambulatoriju v predilnici, zato ne obiskuje bolnikov, katerim je treba ra-noceljske pomoči na domu, kjer ni sterilizatorja itd., temveč jih je pustil prinesti v tovarno, to tembolj, ker imajo v tovarni nosila in potrebno na razpo-logo. Prišel je zdravnik sam v tovarno še pred bolnico in jo tam oskrbel (šival). Prinesli so jo še 4—5 X, rana se jo popolnoma zacelila. Glege tega, da se zdravnik jezi, kadar se nabere ženskih vse polno v ordinacijo in kadar skušajo marodirati, je to umljivo; izgleda tu mnogokrat kakor v panju; izkorišča se blagajna in zdravnik do skrajnosti.« Gornjo ugotovitve pošiljamo naslovu v uvaženje in vednost. novice. Iz Maribora. Klerikalna Naša Straža je pred letom dni j prinesla serijo člankov, v katerih je žalila in obrekovala našega s. Antona Kristana na zelo grd način. Svojim člankom je pridejala opombo, .da za vsa ta obrekovanja sprejme tudi odgovornost g. Anton Lumir, industrijalec v Mariboru. Sodr. Anton Kristan je vložil tožbo proti Naši Straži in proti A. Lumir ju. Naša Straža je bila že laui v novembru preklicala vse žalitve in odgovorni urednik Goleč je plačal stroške sodnega preganjanja. Tožba proti Lumirju pa je tekla dalje. Dne 12. maja t, 1. pa bi imela biti zopet razprava. Toda g. Anton Lumir je raje podal sledečo izjavo: Podpisani Anton Lumir v Mariboru izjavljam, da so se članki v »Naši Straži« v štev. 33 z dne 11. maja 1925 »Kako državotvorni goljufajo državo«, v štev. 34. z dne 13, maja 1925 »Iz delovanja ministra n. r.«, št. 36 z dne 18. maja 1925 in štev. 37 z dne 20. maja 1925 »Iz delovanja dr. Žerjavovih prvakov« objavili brez inojbga sodelovanja in znanja, posebno, da je dostavek na dnu članka v št. 33 od 11. maja 1925 »za popolno verodostojnost zgornjega članka jamči Anton Lumir, Maribor, Slovenska ulica« — izmišljen. Obžalujem radi tega, da se je moje ime vpletlo ali stavilo v zvezo z navedenimi članki.« Maribor, dne 10. maja 1926. A. Lumir 1. r. Potrjujeva, da je nama osebno znani gospod Anton Lumir industrijalec v Mariboru predstoječo izjavo osebno podpisal. Dr. Stanko Štor 1. r. Dr. Šlibar 1. r. Kaj nam pove ta izjava? Da je klerlikalni list »Straža« v Mariboru ne le nepošteno blatil s. Kristana, ampak, da je celo izmislil vir, ki naj mu je dajal gradivo za blatenje. Svoj čas so ti lažnjivi in izmišljeni članki v »Straži« vzbudili veliko senzacijo in so socijal ni demokraciji zelo škodovali. Eno leto je sicer trajalo, ali dokazalo se je, da je takrat »Naša Straža« grdo obrekovala in lagala. Sodr. A. Kristan je storil prav, da je te procese izvojeval in pokazal, da klerikalci njega in z njim soc. demokracijo lažnjivo obrekujejo. Ko se jih prime, pa preklicujejo in obžalujejo. — Narodni Dnevnik v Ljubljani je te članke prinašal. Radovedni smo, če bo toliko moža, da bo storjeno krivico popravil. mmm je najboljša žitna kava* Reklame ne potrebuje 0. Bernaioolč ker se blago radi 6voje kvalitete in cene samo priporoča. 83 Licencovanje bikov plemenjakov. V zmislu zakona o povzdigi govedoreje morajo vsi živinorejci v ljubljanskem mestnem okolišu naznaniti pismeno ali ustno v mestnem gospodarskem uradu (Mestni trg št, 27-1., vrata 13) najkasneje do 19. maja 1926 .svoje bike, ki jih nameravajo uporabljati za plemenitev tujih krav in telic. Pismena s kolekom za 5 Din opremljena naznanila morajo vsebovati ime, priimek in bivališče bikovega lastnika, popis in pasno naznanjenega bika ter napoved o že event. lieencovanju (datum in št. izdane dopustuiee). Vse te mestnemu gospodarskemu uradu naznanjene bike bo še tekom tega meseca pregledala posebna po oblastnem velikem županu potrjena licencovaloa komisija, ki bo lastnikom najboljših pripoznanih bikov razdelila v to avrho votirano nagrado. Čas in kraj licencovanja, kakor tudi pogoji o razdelitvi nagrade in li-cencovalni načrt se bo naznanilo priglašenim živinorejcem pozneje pismenim potom. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani opozarja na današnji inserat tvrdke Ivan Perdan, nasledniki v Ljubljani, v zadevi Ciril in Metodovih vžigalic. Mi sij m o, da je odveč hvaliti prvovrstno kvaliteto naših vžigalic. Vsak Stran 4. ,.D KLAVSKA POLITIKA" Štev. 109. Slovenec je dolžan;, da kupuje in zahteva povsod naše domače Ciini in Mor todove vžigalice, kajti s tem pripomore naši šolski družbi k uspešnemu delovanju v korist Ciril in Metodovega šolstva. Dolžnost nas vseh je ta, dS bodrimo in spodbujamo našo deco doma in v tujini k ljubezni do njenega maternega jezika. Apeliramo tedaj ponovno, da se vsak posluži Ciril in Metodovih vžigalic, katerih geslo je: Mal položi dar, domu na altar. »Brezalkoholna produkcija«, Ljubljana, Polj&nski nasip 10/5 pošlje vsakemu naročniku »Delavske Politike« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj, ne bo Vam žal! Guštanjski krajevni odbor priredi v korist fonda za nabavo rešilnega avtomobila za mežiško dolini dne 3. junija, v slučaju slabega vremena pa 6. junija t. L popoldne na guštanjskem sejmišču veliko tombolo spojeno z koncertom in ljudsko veselico. Ni še preteklo leto dni, ko se je ustanovil guštanjski krajevni odbor, pa že stopa pred javnostjo z velikimi načrti, hoče in‘ mora si nabaviti ta neobhodno potrebni avto. Vsa javnost mežiške doli- ne je dolžna, da odfoorovo stremljenje podlpira in obišče njegovo prvo javno prireditev. Na vabilo gasilske župe Litija priredi tvrdka »Minimax« (centrala Zagreb) v nedeljo 16. maja ob 3. uri popoldne javen gasilski poskus na Dobravi med Litijo in Šmartnem z namenom, da pokaže gasilnim društvom velik učinek in uporabnost teh znanih ročnih gasilnih aparatov. Priredba je tudi za vsakega posestnika, trgovca, tovarnarja, obrtnika itd. zelo zanimiva, vabijo se tudi oblasti, občinske urade, učiteljstvo in šolsko mladino (dečke). Ognjišče bo predstavljal 10 m visoki leseni stolp napolnjen z zaboji in lesno volno, ta stolp se oblije s katranom, bencinom in petrolejem, ko bo stolp v najhujšem ognju, stopi v akcijo »Minimax«. Pričakujemo obilni po-set dokazovanja. — Gasilska župa. Šoštanj. Orjuna se zadnje čase pri nas zelo trudi, da bi dobila čim več delavcev na svoj lim. Kakor to vidimo v njihovem glasilu z dne 28. aprila, napada ravnatelja in uradništvo tovarne Woschnagg, češ, da delavce silijo, da morajo pristopiti k »športvereinu«, ki je nemški in da grozijo delavcem z odpustom iz službe, ako ne pristopijo v »sportvereln«. Res je, da tukaj obstoja šport, klub, ki ni delavski; velika laž pa je, da bi g. ravnatelj Mravljag ali pa ig. Josef Werbnigg sili delavce da vstopijo k temu »športvereinu« ali pa grozil z odpustom, če ne pristopijo k »športvereinu«. Res pa je, da so pri tem šport, klubu 4—a delavcev, ki so obenem »Svobodaši«. In so samo s tem namenom pri klubu, da se »trenirajo in imajo posebno veselje do športa. Ako bo kedaj ustanovila tukajšnja »Svoboda« svoj šport, klub, mislimo, da nam bo teh par delavcev prav dobro došlo. Tako gospodje Orjunaši, mislimo, da to ni pravo sredstvo, da bi vi delavce organizirali; pod svoj plašč, na katerem je zapisana zgodovina iz Ti-bovelj in tragična žrtev delavca sodr. Fakina. Iz Mežiške doline. V nedeljo 16. t. m. se vrše pri nas občinske volitve. Postavljene so štiri liste: 1. bernotovska, ‘i gospodarska, 3. Socijalistična stranka Jugoslavije in 4. klerikalna. Posebne javne agitacije ni opažati. — V nedeljo so ibernotovci sklicali shod, na katerem so nastopili kar trije čvekači. Seveda ni prešel shod in tudi ne lepak, katerega so izdali, brez Logarja in Kristana, kajti če ni teh dveh zraven se o socijalizmu sploh govoriti ne more. Kakor že večkrat, so si tudi sedaj izmislili bajko, s katero farbajo ljudstvo. Oni pravijo, da je bila lista SSJ postavljena na pritisk rudnika in da to ni delavska lista, ampak lista kapitalistov in da na vsej listi ni niti enega poštenega delavca (pa je vendar lista sestavljena iz samih rudarjev). Je pač križ, ko moramo tako delati, kakor hočejo Logar in rudnik. Želeli bi, da nam povedo v prihodnji štev. »Napreja« kdo je dal ukaz za za sestavo naše liste in kdo je brez naše vednosti delal kompromise s sokoli v pisarni, kakor pripovedujete delavstvu v Mežici. Lista je bila postavljena na pritisk naših članov zaradi tega, da se onemogoči nacijonalnkn šovinistom in verskim fanatikom priti do kakršnekoli večine v občini. Naj bo izid volitev tak ali tak, to lahko rečemo danes, da bo v občini sovi ja lističu i župan. Zato naj gre v nedeljo vsakdo na volišče in naj vrže kroglico V 3. SKRINJICO, katere nosilec je rudar Kompajer Ludvig. Za starše ia botre birmancev! Najlepša, največja in najcenejša • izbira vsakovrstnega oblačila Vam zamore nuditi le naša detailna trgovina na Erjavčevi c. 2 Konfekcijska tovarna FR9H DEREND9 S Cie., L3URL39H9. ^ Zahtevajta in kupujte edino la nate domaAe : [1RIL METODOVE vžigalice dobijo se povsod. Glavna zaloga pri tvrdki IVAN PERDAN, nasledniki v Ljubljani. I ♦ : : 224 3 Modne hamgarne in ševijaie v veliki izbiri in po ugodni ceni n a j dl e t e v obče znani nad 50 let obstoječi manufakturni trgovini R. Miklauc „Pri Škofu" Ljubljana Zunanjim naročnikom se pošje tudi po pošti. m 156 Ei Makulaturni papir se proda po 4‘— Din za 1 kg. Več se poizve v upravi lista. HI. RAUCH trgovina stekla Celje, Prešernove ul. priporočasteklo zaoknna, zrcala, slike, okvirje za slike, svetilke, porcelan, kameno posodo itd. itd. Na drobnolNa debelo! I SPLOŠNO KONZUMNO DRUŠTVO „P0SAVJE“ | V ZAGORJU OB SAVI. Ima svoje prodajalne v Zagorju, Loka pri Zagorju in Velenje. Blago prodaja vse vrste špecerijskega in manufakturo po najnižjih dnevnih cenah. — — — Član lahko postane vsak. Pristopnina Din 2*50 ŠU Delež Din 50-— RAVNATELJSTVO. Širite Del. Politiho! Produkcija - krema za čevlje. Zahtevajmo tn kupujmo vedno in povsod le .Produkcijo kremo" za eevJje. 130 Najcenješa in največja zaloga dvokoles, motorjev, šivalnih strojev, delov in pnevmatike. Otroški vozički različnih vrst po čudovito nizki ceni. Posebni oddelek za popolno popravo, emajliranje in poniklanje '\v\ /7 dvokoles, šivalnih stro-' Jev '• d. Shranijo se S8M* preko zime. Prodaja tudi na obroke. Ceniki franko! „TRIBUMAi( F. B. L. tovarna, dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA. Karlovška cesta štev. 4. 82 Underuiood pisalni stroji pri LUD. BARAGA, Ljubljana Šelenburgova ulica št. 6/1. Telefon številka 980. 162 Radi opustitve čevljev nekaterih svetovno znanih znamk prodaja iste tvrdka Ant. Krisper Mestni trg 26, v mesecu maju po lastnih cenah. It t * * t * * [9 Kupujte srečke državne razredne loterije pri Zadružni banki g Ljubljani Dleksandm testa S. Glavni dobitek Din 1900.000*-. Vsaka druga srečka zadene! Cena: cela srečka Din 80*—, polovica srečke Din 40*—, četrtina srečke Din 20 —. Naročilo potom dopisnice zadošča. «r PRODUKCIJA!'«] Kupujte le „Produkcija' ,,Produkcija' ,,Produkcija' ,,Produkcija" čistilo (Produlitol) Lastni izdelki „Produkcije“ osrednje nakupovalne, proizvajalne in prodajalne zadruge v Ljubljani 66 kremo 66 mast 66 plavilo 66 čistilo Glgvni in odgovorni urednik: Rudolf Golouh. — Izdaja konzorcij »Delavske Politike« (odgovoren Josip Pastorek) v Ljubljani. — Za tiskarno odgovoren Mihael Rožanec. Ljubljani. Blasnika nasl.