S1UDIJ3KA D ISLIOTSKA
St. 162
■List Izhaja vtak J&f^g 8 mct«ce L 22.—, pol"
LJUBLJANA
Aontttnii ntt
V Trstu« v prtck, 9. lutlte 192S.
Posamezna Številka 25 stoL
Letnik Ll
aroEntaa: za 1 mesec L 8.-, 70.—, v Inozemstvo mesečno L 6 60 vet. — Posamezne Številke 85 stot — 0^2asalaa za 1 mm prestal v Sirokosti 1 kolone (72mm): za trgovske in obrtne oglase 75 slot, a« sn rt niče, uhvafe, podana, vabila L 1.20, oglase denarnih zavodov L Z— '	Mati oglasi: 30 stat za besed* najmanj L 3.
Urcdailtvo in ttpravaaitvo: Trst (3J, ulic« S. Franccsco d'Auiri 20. lefoi 11-57. Dopisi naj — pošiljajo izključno uredniitm, oglasi, rekla« meci je in denar pa npravniitvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankiran* pisma se ne sprejemajo. — Last, zalolba in tisk TIskarne „Edinost Pod uredništvo v Gorici: ulice Gloeue Carducd $t 7, L n. — Telet St 327 Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric.
Prvi dan
vsesokolskega izleta v Pragi
PRAGA, 5. julija 1926.
P r i p. ur. Kakor smo napovedali v včera45nji Številki, objavljamo danes opis otvoritve in prvega dneva te največje telesno-vzgojne prireditve letošnjega leta na svetu.
***
V nedeljo L julija ob 2. popoldne so se začele v Pragi na sokolskem stadionu veličastne svečanosti VIII. vsesokolskega izleta, na katerega je prišlo v Prago okoli pol milijona gledalcev samo iz čehoslovaške, 150.000 Sokolov in Sokolić in neštevilo gostov z vsega sveta.
Že na predvečer glavnih izletnih dne-vov je nudila Praga nikdar videno sliko prenapolnjenega mesta, katero je bilo poleg tega v praznični obleki. Obrisi poglavitnejših državnih in narodnih poslopij so razsvetljeni z desetki tiso-čev električnih luči. Ni je hiše, ki bi ne bila okrašena z zelenjem in zastavami, čehoslovaškimi in vseh dižav, ki so prispevale v zadnji vojni k osvobojenju čehoslovaškega naroda. Posamezne družine pa so gotovo na vseh oknih brez razlike izvesile manjše zastave, katerih je v tem hipu na sto in sto tisoče.
Na praške železniške postaje so prihajali v soboto 3. julija od ranega jutra do kasne noči vlaki drug za drugim iz >vseh krajev in od vseh strani Prav tako pa je bilo tudi v nedeljo 4. t. m. predpoldne, ko so brezštevilni gledalci iz Prage že odhajali na ogromni sokolski stadijon, da bodo prisostvovali sokolskim vajam, ki so se vršile še v nedeljo predpoldne za popoldanski na-Btep. Vse vstopnice za tri glarvne dneve zleta so bile namreč že razprodane, dasi more stadijon ohraniti 135 000 gle-
dalcev. Zato hitijo vsi? oni, ki ne bodo mogli prisostvovati glavnim nastopom, k poskusom, kateri imajo istotako svečano lice.
Kakšno zanimanje vlada za letošnjo sokolsko prireditev, se da sklepati ravno iz te ogromne udeležbe s strani občinstva. Ker se priredita tudi dva poskusna nastopa, bo torej videlo sokole 675.000 ljudi. Predpoldanski poskusni iiiastopi so se končali okoli 11. ure, a že tedaj je silila nepregledna množica proti stadionu — peš in na vozilih vseh vrst — da si zagotovi najboljša mesta za popoldansko uradno prireditev. Že dolgo pred 2. uro je bil stadion na Petrinu natlačen do zadnjega kotička. Spodaj na širokih prostih prostorih telovadišča je bila množica tako gosta, da bi niti oreh ne mogel pa^-sti na tla, aj nad to množico na vseh štirih straneh telovadišča so bili po tribunah drugi desetki tisočev gledalcev, med njimi domaČi in inozemski gosti. Pogled na to ljudsko morje je bil že sam zase nekaj posebnega, predvsem pa na sokolsko tribuno, ki se je pestrila v rdečih sokolskih srajcah in belih krojih sokolić. Na vseh obrazih se opaža prijetno navdušenje, zadovoljnost in srečnost, ker večina ni Še videla takih prireditev.
Točno ob 2. uri se zasliši nenadoma neopisno vzklikanje 135.000 gledalcev z vseh tribun. Na vseh koncih in krajih mahanje z zastavami in skoraj skozi 10 minut odmevajo od vseh strani gromoviti pozdravi: v svojo ložo je prišel predsednik republike Masaryk, ki ga prisotni pozdravljajo kot odličnega dolgoletnega člana sokolske organizacije in tvorca Čehoslovaške samostojnosti. S predsednikom so prišli v ložo ministrski predsednik Cerny, skoraj ves ministrski svet, diplomatski zastopniki drugih držav, predsedniki zakonodajnih ustanov, generaliteta, senatorji, poslanci in končno odlični prvaki Československe obce sokolski, na čelu jim starešina dr. Scheiner.
Gosti so bili sprejeti z državnimi himnami, katere občinstvo redkokdaj posluša s takšnim navdušenjem, kakor tu, ko se pred očmi vsega sveta dokumentira narodna moč in sposobnost. Po sprejemu vlada še par minut tišine. Potem se pojavijo sokoli in sokoliće! Prihajajo skozi glavna vrata, določena za telovadce. To so sokoli in sokoliće iz vzhodnih krajev Čehoslovaške, katerih nastop tvori predhodno točko glavnih nastopov. Razpoloženje občinstva se stopnjuje, posamezne vaje se pozdravljajo z burnim ploskanjem, •navdušenje narašča, dasi je nad Prago oblačno in grozi nevihta s ploho V tem hipu prikorakajo na telovadi-šče stari, večinoma sivolasi sokoli. In ravno tedaj se usu je gosta ploha. Program nastopov pa je dolg in ni mogoča nikaka odgoditev posameznih točk. 5000 sivolasih pobornikov sokolske ideje nastopa v dežju in nevihti Zato se pretvori odobravanje občinstva v prave brezkončne ovacije na naslov starih a vztrajnih sokolov, ki so bili stebri prejšnjih sokolskih zletov. Slika, ki jo nudijo pri izvajanjih, se ne da opisati. Vrste so idealno ravne, kakor jih je mogoče videti samo na vsesokol-Bkih zletih. Sledijo drugi nastopi, slika
se stopnjuje v svoji krasoti, a obenem tudi navdušenje občinstva, ki nima več mej.
Predsednik republike gleda nastope s solznimi očmi, in celo tudi sam načelnik čehoslovaškega sokolsiva I. Va-niček, kateri je vodil že šest vsesokol-skih zletov in stoji sedanj na najvišjem mestu med vsemi navzočnimi, t. j. na svojem načelniškem mestu, si mora obrisati solzne oči.
Dež lije dalje in ne preneha niti za trenutek. Nastop starih sokolov je končan in telovadci stopajo v vrste jfter odkorakajo s telovadišča. Pozdravi odmevajo kot grom, a v ozadju se že urejujejo sokoliće, katere nastopijo, dasi neprestano lije dež. V tem hipu se izpusti iz stadiona 2.000 poštnih golobov, kateri se razletijo na vse strani ter nesejo v vse kraje Čehoslovaške vest, da se je na Strahovškem stadionu v prisotnosti predsednika republike uspešno otvoril VIII. vsesokolski zlet...
Nevihta je medtem prenehala, sedaj padajo le še redke kaplje, oblaki so se razpršili in od časa do časa posije solnee. V takih okoliščinah prikorakajo na vežbališče sokoliće. Stopajo z lahkim, skoro igrajočim korakom, a na znak, ki se jim da z načelniškega mesta, se za hip ustavijo in pod vodstvom načelnice Malć, katera je stopila na mesto I. Vanička, se tvorijo nove in nove vrste — in po par minutah stoji na telovadišču v obliki dovršenega šti-rikota 14.500 čehoslovaških žen iz cele republike. Slišijo se zvoki godbe in naenkrat se začne to žensko morje gibati in premikati v lahkih pokretih. Vidi se dvignjenih 29.000 belih ženskih rok,, temu gibu sledijo drugi, ena za drugo se vrstijo posamezne faze nastopov v najnatančnejšem redu. Vrhunec doseže navdušenje proti koncu,, ko Žene v igra-jočem slogu krenejo naprej, a se potem zopet vrnejo. Ko zapuščajo vežbališče, jih občinstvo burno pozdravlja kot junakinje dneva, kajti njihov ele-gantno-krepki nastop je navdušil občinstvo do skrajnih mej možnosti.
Še preden je prenehalo ploskanje, se zopet razgrnejo triumfalna sokolska vrata in na stadion korakajo v vrstah po 80 mož telovadci. Njih nastop je bil nekaj nepričakovanega. Globok vtis se je vidno opažal med občinstvom in posebno tudi pri inozemskih gledalcih. Ko je zasvirala godba za proste vaje, dvigne 14.400 telovadcev roke kvišku in iz njih vrst zagrmi pozdrav «Vlasti zdar!» Slika, ki jo nudi ta nastop gledalcu, dela vtis morja z beloplavimi valovi, a ko se sokoli razvrstijo v 32 vrst, vidi gledalec na tisoče in tisoče teles, ki so medsebojno zvezana, kakor da bi tvorila en sam organizem. Tel>-vadci v svojih borbenih pokretih včasih pokrivajo ves prostor telovadišča, ka^ tero je sedaj belo kot sneg, a potem zopet temno-plavo kakor morje. In ponovno se ponosno dvigne kvišku 29.000 rok, takoj na to pade ta nepregledna vrsta moških na kolena in predstavlja metanje granat in končno zaključi nastop s trikratnim «zdar, zdar, zdar!»
Še le tedaj se gledalci vzdramijo iz zamaknjenja, v katero jih je začaral ta nikdar videni prizor. Tedaj se vse tribune zatresejo od gromovi tega vzk likanja in ploskanja na vse strani. Težke proste vaje VIII. vsesokolskega zleta, o katerih se je govorilo že več mesecev prej, so se popolnoma posrečile do zadnje podrobnosti!
Začenja se zadnja točka: simboliza-cija mesta Plznja kot «mesta solnca», katero je kot malokatero drugo mesto preživelo dni največje jslave čehoslovaškega naroda in ki je tudi v znatni meri doprineslo k osvoboditvi Čehoslovaške. Na telovadišču so zopet tisoči telovg^cev v pisanih krojih, zopet tisoči deMbt v rdečih, plavih, pomeran-častih, belih in zelenih jopicah. Gibljejo se po telovadišču in ustvarjajo divne in nepozabne slike. Zaključek nastopa simbolizira trenutek, ko je narod z lastno močjo vrgel s sebe avstrijski jarem: v sredini vežbališča na vzvišenem stojalu zgine črno-rumena in zmagoslavno zavihra čehoslovaška zastava.
Novo gromovito vzklikanje, ploskanje — toda medtem odjekne topovski strel, ki naznanja konec prvega zletne-ga dneva Tedaj se vsi gledalci obrnejo proti preJflsednikovi loži in "prizor se ponovi Tisočglava množica spremlja predsednikov odhod z dolgotrajnim vzklikanjem in ploskanjem.
S tem je bil vzpored prvega dneva izčrpan. Tisočglava množica se je začela razhajati. Dolgo do kasnega večera se gibal on j eno nepregledno valoven je od stadiona proti Pragi, ki je že bila v ognju najčarobnejše razsvetljave, ki si jo more zamisliti človeška domišljija.
Slndlk
Organizacija in funkcije ministrstva in sindikalni
RIM, 8. «Gazzetta Ufficiale» objavlja naslednji kr. odlok z dne 2. julija 1926 št. 1131 glede ustanovitve sindikalnega
ministrstva:
Čl. 1. Ustanovljeno je sindikalno ministrstvo. Sindikalni minister in pod njegovim vodstvom prefekti posameznih pokrajin vršijo vse funkcije, ki se tičejo organiziranja* vzporejanja in nadzorovanja sindikalnega življenja.
Čl. 2. Sindikalno ministrstvo ima svojega ministra ki državnega podtajnika. Pod tajništvo se poveri osebi, ki že vrši posle državnega podtajnika v kakem drugem ministrstvu.
Čl. 3. V koliko se tičejo ukrepi sindikalnega ministra tudi drugih nni-strov, se jim ti ukrepi predložijo v odobritev in v podpis.
Čl. 4. Pri sindikalnem ministrstvu je ustanovljen tudi sindikalni državni svet. Načeluje mu sindikalni minister. Nadalje so člani tega sveta sindikalni podtajnik, glavni ravnatelj dela pri gospodarskem ministrstvu, dva zastopnika gospodarskega ministrstva, -o en zastopnik ostalih ministrstev in zastopniki posameznih sindikalnih konfederacij. Sindikalni državni svet je poklican, da ukrepa v zadevah, ki zadevajo posamezne konfederacije.
Čl. 5. Ta odlok stopi v veljajvo z dnevom njegove objave v listu «Gaxzetta Ufficiale».	I
(Mnaftiie lir is mMift mn
v inozemstvo zabranjeno
RIM, 8. Glasom ministrske odredbe, ki jo objavlja «Gazzetta Ufflciale», je odnašanje lir, državnih vrednostnih papirjev in čekov v inozemstvo strogo prepovedano. Oni, ki odhajajo v inozemstvo smejo vzeti s seboj k večjemu deset tisoč lir. Ta olajšava ne pride v poštev za on£, ki pogostoma zahajajo v inozemstvo in za obmejne prebivalce, katerim je dana prilika, da večkrat prekoračijo državno mejo. Take osebe smejo vzeti s seboj le toliko denarja, ki je neobhodno potreben za kratko bivanje v inozemstvu.
Onim osebam, ki bi kršile te odredbe in bi skušale odnesti v inozemstvo velike vsote, se ves denar zapleni.
povrotek o Beograd
Radić t avdijeneft pri kralju - PaSU naj bi razčistil politični položaj
BEOGRAD, 8. (Izv.) Ministrski pred- ^ ... „ _ _ „ sednik Uzunović je danes dopoldne za-*oU*°	Angleško splošna stavka
Kjer se prepirata dva... BERLIN, 8. Zavoljo gospodarske vojne med Nemčijo in Poljsko, se je-odločila vlada Gdanske republike, da odpove letočnjo prireditev vzorčnega velesejma, ki se je vršil vsako leto w jeseni.	• • v '
za razdelitev arhivov
RIM, 8. Agenzia di Roma javlja, da se bo sestala dne 21. t. m. v Trstu italijanska in jugoslovenska delegacija za izvršitev rimske pogodbe z dne 6. aprila 1922 glede razdelitve arhivov. Italijanski delegaciji bo načeloval sen. £>alata. Kot delegati so določeni nad-intendant kr. arhiva comm. Casanova, sekcijski načelnik comm. Perrone. Beograjska vlada je imenovala kot svoje delegate dr. Gregorina, bivšega velikega župana Vodopivca in prof. Nagyja. Delegaciji bosta zborovali v prostorih tržaške prefekture.
Otnritn driamege izvirnega rab
RIM, 8. Danes zjutraj je bil svečano otvor jen državni izvozni zavod. Otvoritvi so prisostvovali vladni načelnik on. Mussolini, ministri Volpi, Belluz-zo, Di Scalea, Ciano in vsi člani vrhovnega sveta tega zavoda. Načelnik zavoda dr. Pirelli je naglašal v otvoritvenem govoru, da je vpra&anje izvoza za Italijo mnogo večjega pomena (kakor za druge države in sicer radi njenega gospodarskega in finančnega položaja. Ako se hoče izvažati, se mora proizvajati ono blago, ki Ka potrebujejo inozemska tržišča. V svrho izboljšanja gospodarskega položaja dežele je ljudstvo dolžno štediti na vseh koncih in krajih; čim manj ljudstvo potrosi, temveč izdelkov je mogoče uvoziti v tuje dežele. V sedanjem trenutku so za Italijo največje važnosti nova tržišča. Ta si mora zavoje vati v deželah, kjer se je italijanska penetracija šele pričela
Državni izvozni zavod bo obsegal več uradov, ki bodo proučevali nove možnosti za italijanski uvoz in za pospeševanje prevozov po morju in na kopnem. Nadalje bodo skrbeli za pravno zaščito italijanskih izvozničarjev v inozemstvu in za primerno udeležbo in zastopništva na inozemskih razstavah in velesejmih.
pustil Bled ter je prispel kasno zvečer v Beograd v spremstvu ministra doktorja Nikića. V Ljubljani Uzunović ni izstopil, temveč je ostal v svojem salonskem vozu, kjer je sprejel velikega župana dr. Baltiča. Informiral se je pri njem o škodi, ki jo je povzročila poplava v posameznih krajih Slovenije. V Beogradu so pričakovali ministrskega predsednika notranji minister dr. Mak-simovič in mnogi novinarji Uzunović jim je izjavil, da je na Bledu obširno poročal kralju o poplavah. Kralj je odredil posameznim ministrom, da zberejo natančne podatke o škodi, povzročeni po poplavah. Na te podatke se bo opirala vlada pri votiranju novih kreditov za poplavljence. Glede politične situacije je Uzunović pripomnil, da ni zaznamovati nikakih novosti. V primeru, da pride do vladne krize, se bo našel primeren izhod. Sicer pa bo e teh problemih podrobno razpravljal radikalni klub.
Tekom dneva se je vršila seja glavnega odbora Davidovićeve stranke, ki je razpravljala o kandidaturah za beograjske občinske volitve. Iz krogov ožjih Pašićevih pristašev se doznava, da odpotuje bivši minister Kojić v Karlove Tare k Paftiću, da ga privede v Beograd.
Radikali namreč vztrajajo na tem, da mora Paftič razčistiti sedanji politični položaj.
Danes ob 9. zvečer se je vozil mimo Ljubljane na Bled Stjepan Radić. Za njegovo jutrišnjo avdijenco pri kralju vlada v vseh krogih prav veliko zanimanje.	_
nevihte o Srbiji Id Sloveniji
Naraščanje Donave in Save
BEOGRAD, 8. (Izv.) Številna poročila, ki so prispela' tekom dneva v Beograd, pravijo, da je položaj v poplavljenih krajih neizpremenjen. Donava in Sava še vedno naraščata. Nad Užicami in Skopljem se je danes utrgal oblaka Neurje je imelo katastrofalne posledice posebno v skopijanski okolici. Voda je poplavila več vasi ter porušila v nekaterih krajih železniško progo. Okolu poldne je divjala silna nevihta nad Ljubljano. Ulila se je strahovita ploha s točo, ki pa je trajala le par minut. V ljubljanski okolici je na več krajih udarila strela. Proti večeru se je vreme zopet zboljšalo.
Debato o splošni vladni politiki
v francoski zbornici
PARIZ, 8. Zbornica je razpravljala včeraj o splošni vladni politiki. Poslanec Franklin Bouillon je kritiziral delo delegatov pri washingtonski pogodbi, ki so pustili vprašanje dolgov nerešeno. Posebno je kritiziral pogajanja poslanika Bere»ngerja, ki je bil najbolj nesposoben zastopnik. Ministrski predsednik Briand je izjavil, da govori poslanec Bouillon brez točnih podatkov, ki jih bo vlada te dni predložila odboru za zunanje zadeve. Poslanec Louis Marin je hotel vedeti, ali tvorijo podlago debate dogovori med Mellonom in Berengerjem. Ministrski predsednik
PARIZ, 8. V Anglijo odposlani ataše je dosegel z angleškim zakladnim ^kanclerjem že dalekosežen sporazum v pogajanjih o dolgovih.
LONDON, 8. Spodnja zbornica je odobrila včeraj z 269 glasovi proti 106 dodatno posojilo 433.000 šterling za stroške med splošno stavko. Samo ,vzdrževanje posebne policijske službe je požrlo četrtino te svote. Pred glasovanjem o tem posojilu je zbornica odklonila laburistični predlog proti priznanju tega posojila. Do burnih dogodkov je prišlo, ko je vlada zahtevala 3 milijone šterlingov za nakup premo-ga v inostranstvu, predvsem v Nemčiji Laburistični poslanci so vpili, da so se meščani 1. 1914. bojevali proti Nemcem, sedaj jim pa pošiljajo angleški denar. _
NEURJE NA JAPONSKEM
k LONDON, 8. Južno Japonsko je obiskalo neurje, ki je poplavilo vsa polja in zrušilo 20.300 hiš. Osem oseb se je utopilo. Zveze s Tokijem so pretrgane, mostovi podrti. Neki brzovlak je skočil iz tira, pri čemer je bilo 30 oseb ranjenih.	_
Velikodušni Kemal
LONDON, 8. Mustafa Kemal paša je odločil, da se vsi glavni zarotniki iz-ženejo iz države, ker ne mara smrtnih obsodb.	_
Novi boji na Kitajskem
LONDON, 8. Čang-Tso-Linove in Vu-pej- ; fujeve čet© so začele včeraj napad na nacionalistično vojsko, ki je izgubila več nego 7000 maž.	_
P rimo de Rivera v Parizu
MADRID, 8. Francoska vlada je pozvala Primo de Rivera, da bi prisostvoval reviji čet 14. t. m. V Madrid sej povrne predsednik ministrskega sveta skupaj s španskima vladarjema.
Maroški sultan na poti
CASABLANCA, 8. Včeraj je odpotovala iz Casablance oklopnica «Paris» z maroškim sultanom glavnim namestnikom in njunim spremstvom proti Touloneu. _
Pred novo vlado in novimi volitvami na Grškem
ATENE, 8. Zavitsalos sestavlja vlado pomirjenja iz članov najrazličnejših strank. Po sestavi te vlade se razpišejo takoj nove volitve.
Grška ne bo spremenila sedanjih carin
ATENE, 8. Finančno n trstvo je sklenilo, da ostanejo sedai^ carinske pristojbine v veljavi do 31. avgusta. Do tega časa upa, da bo urejeno vprašanje trgovinskih pogodb z raznimi državami, o čemer se baš vršijo razgovori
Slepar, ki so ga dobili sovjeti v pest
MOSKVA, 8. Policija je prijela ponarejevalca dokumentov komunistične internacijonale Druželovskega baš, ko je hotel pri Dedeju stopiti na ruska tla. Zagovarjati se bo moral zaradi proti-^ovjetske špijonaže in ponarejanja listin. Te stvari je počenjal celih osem let, 1. 1925. so ga prijeli tudi v Nemčiji, kjer je imel tajno f • ■ ivnico za ponarejanje.	_
Nov prosvetni minister na Poljskem
VARŠAVA, 8. Za prosvetnega ministra je bil imenovan Anton Šujkowski,
v
PARIZ, 8. V mednarodnem zavodu za duševno sodelovanje so se včeraj sestali vodje vseučili#kih uradov iz Belgije, Danskega, Španske, Združenih držav, Francoske, Ogrske, Italije, Ho-landske, Poljske in Švicarske. Med glavnimi zadevami so obravnavali o izmenjani: profesorjev, o enakovrednosti diplom, o načrtu za sporazumno organiziranje teČagev za inoatranee, o olajšanju bivanja profesorjem in dija-jkom v Inostranstvu, o skupnem glasilu itd.
Briand je izjavil, da pristane na bistve-
ni del načrta strokovnjakov, da brez!in dosedanji načelnik ureditve dolgov stabilizacija valute m osrednjem statističnem uradu, mogoča. Pogodba z ameriško vlado je element problema. Briand je dostavil, da so pogajanja z Anglijo tik pred zaključkom.
Nato je govori^ socijalist Leon Blum, ki je naznanil, da so socijalisti proti načrtu strokovnjakov, ker so proti zvišanju posrednih davkov, večji moči vlade, zunanjemu posojilu in ratifikaciji washingtonske pogodbe, kar bi Francosko poplavilo s tujimi devizami, ki bi spet usodno vplivale na vrednost franka. Rešitev je mogoča le z in-ternacijonalno akcijo in z obdavčenjem kapitalov.	—
Kdaj bo glasovanje o spremembah v poljski ustavi?
VARŠAVA, 8. Bartl je posredoval pri iRataju, da bi zbornica o spremembah v ustavi glasovala najpozneje 20. t. m. Predsednik zbornice je odgovoril, da se bo to najbrže zgodilo.
t Rumunci v sporu z Bolgari
BUilAREŠT, 8. Tolpa bolgarskih ko-mitašev je napadla na dobruški meji rumunsko orožniško postajo, ubila enega vojaka in jih več ranila. Vlada bo intervenirala v Sofiji.
DNEVNE VESTI
Kol le notes noSega kmeta?
Gospoda ima drobno knjižico, belež-nico, kamor si zapisuje potrebne podatke, stroške itd.
Naš kmet pa no moro v svoji delavski obleki nositi takih gosposkih stvari s seboj. Zato ina pa skoro vsak doma koledar «Goriške Matice*, kjer pogleda In sft zaznamuje, koda) so mu |e krava ubrejala, kdaj bo semenjski dan, kakšna luna kai* prafko, U skuša zadeli, koliko dni Je še do sv. Mi-heftOfe Isdnja Mohorja, ftmaralce, kako dolg pust, koliko kolkov mora prilepi«! na ražen In nebroj drugih stvari.
Ali |e za to čuda, da Je «Goriška Ma-knjižno podjetje našega
Te dni se hitijo še zadnji naročiti n( njene knjige!
SMRTNA KOSA.
V Ljubljani je umrl sodili svetnik vi&je1-ga deželnega sodišča v Ljubljani g Ivan Dougan. Pokojnik je bil rodom iz Gorice in dober znanec tudi v naši slovanski družbi v Trstu izza predvojnega časa. Vršil je službo sodnika več let pri tukajšnjem tr-govsko-pomorakem sodišču. Bil je zgleden narodnjak in kremenit značaj. Pogreb se je vršil v nedeljo ob veliki udeležbi občinstva. Prizadetim družinam naše sožaljei
INŽENIRSKI IZPIT. '
«Inž en irski izpit na rudarskem oddelku tehn. fakultete v Ljubljani ja napravil 5», t. m. a prav dobrim uspehom g. Kendg t Franc iz Idrije.	____'
Tržaška imetlfrkn družba
v Trstu ima danes ob 7. uri popoldne odbo» rovo sejo v navadnih prostorih.
ft.
«sxmrosT»
NAZNANITEV ŠTEVILA OSOBJA.
Državna zveata vojnih pohabljencev in odsek v Gorici, sporoča:
»Smatramo za primerno opozoriti, da morajo vsi delodajalci, ki imajo v svoji službi nad 10 moških — bodisi delavcev ali uradnikov, — naznaniti v smislu zakona od 81. avgusta 1921, št. 1312 v prvih desetih dnevih julija meseca tega leta osobje — zdravo in invalide — ki je pri njih zaposleno.
S kr. odlokom od 3. XII. 1925, Št. 2151 je bila skrb za nastavljanje vojnih invalidov in pohabljencev poverjena pokrajinskemu zastopstvu za zaščito in podporo vojnih invalidov (Rappresentanza Provinciale per la Protezione e l'Assistenza degli invalidi di guerra). Radi tega naj se naznanitve pošiljajo na imenovani urad, ki ima svoj sedež v Vidmu, Piazza V. E. II.St.-4 b (Loggia di S. Giovanni). Opozarja se nadalje, da določa zakon globe za slučaje neiz-vršitve».	___
CANKARJEVA PROSLAVA.
Jutri v soboto, vb 8.30 zvečer proslavi «Citalnica» Cankarjev spomin z uprizoritvijo silnega dela «Kralja na Betajnovi» , Šele po smrti so Cankarja vsi priznali in od teda njegova slava raste od dneva do dneva; njegova dela se prevajajo v vse jezike. Naša dolžnost je, da proslavimo tudi mi petdesetletnico njegovega rojstva.
«Kralja na Betajnovi» režira k. Terčič. V naslovni ulogi nastopi M. Sila, ki se je s Kaoitorjem tako proslavil. V ostalih večjih ulogah nastopijo še- Širok, Terčič, Gvar-djančič, Cesar, Ban in Silova, Kreševičeva, Hervatinova, Stepančičeva i drugi.
Novo inscenacijo je izdelal Cernigoj.
DRUŽBE Z OMEJENIM JAMSTVOM.
«Agenzia Economica» poroča:
«Finančno ministrstvo je izjavilo glede položaja družb z omejenim jamstvom v novih pokrajinah ledeče:
Glavni značaj družb z omejenim jamstvom je omejena odgovornost, radi česar je vsak član obvezan le za določen del glavnice. Spričo tega svojega posebnega značaja se imajo omenjene družbe smatrati za enake delniškimi družbami, ki jih ureja italijanski trgovinski zakonik, in so torej podvržene kupčijskemu davku.»
Razstava ročnih del gojencev otroškega vrtca
V nedeljo 11. t. m. ob 10. uri se otvori v dvorani Delavskega konsumnega društva pri Sv. Jakobu razstava ročnih del gojencev otroškega vrtca.
Popoldne ob 4. uri bo v isti dvorani prireditev gojencev otroškega vrtca.
Naši malčki bodo peli razne pesmi ter bvdo nastopali v raznih -~-Vorih.
Šentjakobčani in vsi drugi prijatelji naših malčkov se bodo gotovo udeležili toliko z jutranje razstave kakor tudi popoldanske prireditve.
Obisk angleške eskadre v Trstu
Angleška eskadra obstoječa iz nekoliko bojnih ladij in manjših enot obišče tržaško pristanišče 17. t. m.
Dodatna pristojbina
za brzojavke — navadne in brezžične — namenjene v inozemstvo se zviša s 7. t. m.
na 480%.
trdi, da mu je vsega skupaj zmanjkalo za 10.000 lir blaga.
Nepoštena mizarja sta bila odvedena y zapor v ulici Coroneo.
Nezgoda mlade Hkaiice.
Pri delu v likalnici Floriani v ulici Zon-ta Št. 9 je 15-letna likarica Irena Fiore, stanujoča v ulici Montecchi št. 8, včeraj pred-poldne desno roko pod valj likalnega stroja, ki ji je deloma zmečkal dva prsta. Nesrečna likarica se je zatekla na rešilno postajo, kjer je dobila potrebno pomoč Ozdravila bo v 15 dneh.
Molila ln kradla obenem.
V nekaterih cerkvah v starem mestu so se že delj časa dogajali čudni «čudeži». Po-gostoma se je zgodilo, da kaka pobožna ženica, ko se je vrnila po sv. obhajilu ali spovedi na svoje mesto v klop, ni več našla svoje denarnice ali ročne torbice, ki jo je prej pustila tam; tudi dežniki in drugi predmeti so zmanjkali na podoben način. Pritožbe okradenih vernikov so napotile policijske organe, da so začeli v zadnjem času nadzorovati osebe, ki so zahajale tj cerkve, kjer so se dogajale tatvine. Tekom tega nadzorovanja so policijski agenti vzeli na piko staro ženico, ki je v jutranjih urah redno vsak dan romala od cerkve do cerkve ter navidezno pobožno molila. Pri tem se je pa potuhnjeno ozirala po klopeh. Agentom se je zdelo obnašanje starke sumljivo, zato so jo aretirali.
Kmalu se je izkazalo, da se niso motili. Neka Ženska, po imenu Ana Ravalico, ki ji je bila svoj čas ukradena ročna torbica z zneskom 80 lir, je pri soočbi s starko spoznala v njej tatico. Starka je takrat klečala poleg nje v klopi in je v času, ko je Ra-valicova stopila k oltarju, izginila; z njo vred je izginila tudi ročna torbica Ravali-cove. Tudi nekatere druge osebe, ki so bile okradene ob sličnih okolščinah, so povedale, da je bila starka tedaj blizu njih ter da je po tatvini izginila.
Hinavka cerkvena miška je 65-letna Frančiška Kaltenbrunnen, brez stalnega bivališča. Pridržali so jo v zaporu.
SPORT
Tehnično Vodstvo Nogometa
Radi nepredvidenih zaprek se nedeljske prvenstvene tekme Magdalena-Prunorje in Prosek-Ja-dran prenesejo,	T. V. N.
IGRIŠČE S. D. ADRIA
V	nedeljo li. t, m. ob 9. oziroma 16. uri velik lahko-atletski meeting. Sodelujejo vsa športna draitraJ Obširneje v nedeljo!
IGRIŠČE OBZOR
V	nedeljo 11. t. m. se bo vršila na omenjenem igrišču ob 17. uri prvenstvena tekma Obzor-Adria. Veliko je zanimanja za to tekmo; pa saj je lahko, toliko tekem se je vršilo že med tema dvema četama, bodisi na enem bodisi na drugem igrišču, vselej smo videli krasne in žive igre in igrišča natlačena športnikov in nesportnikov. V nedeljo bomo zopet imeli priliko videti ti dve četi v boju za prvenstvo, ne za prvo mesto v kvalifikaciji, kot smo jih videli vselej, pač pa za drugo. Gotovi smo, da bo prišlo na igrišče vse, kar leze in gre, kajti takšne tekme se ne vidijo ravno vsako nedeljo, da si stoje dve enako močni četi nasproti. Torej na svidenje v nedeljo na igrišču Obzoral
moči, da potrdi svojo afirmacijo, istotako se pričakuje od Magdalene, da utrdi svojo pozicijo« Tekma bo nadvse zanimiva. Po te) tekmi, ki začne ob 15. nastopita Adria in Obzor.
& D. Adria	™
Danes, točno ob 8 in pol običajni sestanek. Vsi nogometaši prve, druge in čete B in boys naj se ga brezpogojno udeleže. Navzlic skrajnim težko-čam se je posrečilo Adriji angažirati nogometnega trainerja« kateremu se bodo Čete danes predstavile. Atleti, ki tekmujejo v nedeljo, naj pridejo po navodila!
D. K. N. Tommaseo
Danes ob 18, uri sestanek športnega odseka Ker fe to zadnji sestanek pred občnim zborom, je navzočnost vseh nogometašev obvezna. — Načelnik.
Vesti z GoriSkega
Goriške mestne vesti
MATURANTJE. (Izpiti iz telovadbe).
Ko smo pošiljali med naše ljudi «Edi-nost» od srede, pač nismo mislili, da bomo morali dodati k onemu poglavju še žalostni del. Tega tvori ravno izpit iz telovadbe, ki so ga polagali vsi privatisti, repetentje in ena kandidatinja, ki ni obiskovala telovadbe radi bolezni, v torek zvečer kot zadnji privesek pismenih izpitov.
I?id teh izpitov je bil, da je profesor vsem obljubil ena svidenje* ? oktobra razen enemu, Li da je pri vojakih in je sergente.
Ne m »rt-mo se dovolj načuditi temfc ravnanju. Gotovo je, da dijaki niso videli nik-dar.telovadnega programa, gotovo je poleg ,tega tudi, da od naših Tolmincev ni mogoče zahtevati na noben način istih uspehov, kot jih zamore jo doseči goriški ali drugi kandidatje, ker 1) ti imajo telovadnice, ki jih je gradila še Avstrija, česar v Tolminu ni, ker znano je pač, da so naši .fantje in dekleta v Tolminu od nekdaj telovadili zunaj na prostem, ker nimajo primernega prostora in da so bili odvisni od .vremena. Ce je bil dež, telovadbe ni bilo. 2) imajo povsod telovadno orodje na razpolago, česar v Tolminu do letos ni bilo. Jn še letos je bilo to orodje tako pomanjkljivo, da ni mogoče misliti, da se zamore dijak prilagoditi zahtevam profesorja komisije. 3) ima vsaka šola dobro moč, ki ne zna samo poveljevati na vojaški način, ampak tudi telovaditi. V Tolminu tega ni.
Odgovornost za ta neuspeh nosi torej pač šola, ki kandidatov ni zadostno informirala o stvari.
Važno je to vprašanje še posebno radi „tega, ker bodo dijaki radi tega malenkostnega izpita prišli k izpitom v oktobru in Je nevarnost, da mnogi ne bo dobil diplome, ker ne bo imel izpita iz telovadbe. To je izguba časa treh mesecev.
Zlasti ni mogoče zahtevati popolnega znanja in torej tudi ne orodne telovadbe od onih, ki že med letom radi bolezni niso mogli posečati telovadnega pouka.
Upamo od ravnateljstva, da se za naše maturante potegne, in ubere primerne korake, ker sicer moremo pač ostati pri trditvi, da se ravnateljstvo niti sedaj ne pobriga za svoje dijaštvo. Concordia-Magdalena	More se to ukreniti zlasti radi tega, ker
V nedeljo nastopi Concordia tretjič svojo pot na tudi komisija ne sme preko od strani šole igrišču Obzora, čmo-bela četa bo napela vse svoje predloženega ji programa. Ne vemo pa še
kako je bil ta program sestavljen.
Živinski sejem v četrtek dne 8 JmliJa L L
.Na trg je bilo pripeljano le malo živine. Cene: Voli 4.35-4.55-4.60; junice, pitane, za meso 4.00-4.50. Plemenska živina: Voli 3.80-4 50; krave 3.80-4.60; teleta (J.80.
Cene so zopet padle, pa čeprav so bile i že poprej nizke. Vzrok je pomanjkanje krme. Tudi za bodočnost se ne predvideva izboljšanje cen.
Na splošno je živina slabša kot pred vojno, pa se naglo izboljšuje in dobivamo vedno čistejšo pasmo. Posebno Vipavcem priporočamo gojenje čim čistejše pasme, J&atera ima stalno dobre cene.
Ooittki Metel redarji so neizprosni
Zopet so oglobili vse polno kolesarjev in kolesaric bodisi radi prehitre vožnje, bodisi radi tega, ker so vozili po poteh, določenih samo za pešce. Redarji se strogo drže predpisov, danih glede cestne policije, ki jih je bila priobčila tudi «Edinost*, kolesarji se pa zanje mnogo ne zmenijo, kakor je razvidno iz teh slučajev.
Osebe z dežele, U so umrle od 2S. jmnija de S. julija 1921. * gm*BUk Maftafeah
Jug Katerina roj. Luznik, stara 29 let iz Volč; Gasparčič Ivan, star 27 let, nabiralec vojnega materijala iz Bovca in Urdih Josip, star 74 let, kmet is Kostanjevice na Krasu.
kdo so, niti niso imeli pri sebi totiko gotovine, kolikor bi je morali imeti, so se oddali vsi. babe, deca in uši v zapore. Po priimku so menda Karis, če niso nafarbafi orožnikov in so doma iz tržaške okolice, če je njihova trditev resnična
VRTOJBA.
Poročali smo že, da so naši upi glede prenehanja onih praznih plesov po vaseh gori*ke okolice splavali po vodi. Ne moremo si kaj, da ne bi k temu dodali še par besed in zlasti povprašali nekoga, če ne Čuti glasu vesti vseh onih, ki trpe, ko zavaja mladino na taka pota in v take šmiraste zabave. Zdi se mu pač, da so plesišča in gostilne najboljša lovišča slabičev, zlasti pa one mladine, ki ji ni še dovoljen pristop v fantovske kroge. Zato pa je zbral družbo kakih 12 mladeničev in našel dobre posrednike zlasti v nekaterih gostilničarjih, ki iz golih dobičkarskih namenov podpira^ jo to kvarno delo.
Obe društvi v Vrtojbi sta ukinili svoje delo, pač iz uzroka, ker so ljudje preveč zaposleni pri,delu na polju in si zvečer nadvse radi privoščijo urico počitka pa se najde človek, ki skuša izkoristiti nenave-zanost članov na društveno zabavo, medtem ko kulturne prireditve bojkotira.
Pozivamo starše, da primejo krepke je svojo mladež v roke, ker ne vemo, kaj poreče k temu stranka, ko zve, da »stari so-drugi» tako vzorno skrbe za svojo mladino. Več resnosti in manj plesa in vina bi bil dober recept.
Iz tržaškega življenja
Dve aretaciji radi ponovnih tatvin.
Trgovec z ribami Ruggero Naccari, stanujoč v ulici C Battisti št. 1, je v zadnjem času pogostoma opažal, da mu iz skladišča na ribjem trgu zmanjkuje razno blago, zlasti zaboji za razpošiljanje rib. Trgovec je tuhtal in ugibal, kam neki izgineva blago, a sprva ni mogel rešiti uganke. Končno pa je ifittgov sum padel nt dva uii/arja. ki sta bi?a prei krainm zaposlena pri njt iu in sicer ?5-letnega Ernesta B^ini, stanujoče ga v ulici Sterpetto ŠL 6, in 17-letnega Ivana Pilepich, stanujočega v ulici Istituto št. 25. Uverjon. da se ne moti, je vložil na policiji tozai ao ovadbo, nakar sta bila Belli-ni in Pilepich aretirana. Oba sta sicer odločno trdila, da sta nedolžna, toda policijski organi so po skrbnem poizvedovanju dognali, da sta podjetna mizarja te dni prodala zasebnici Frančiški Pegan, stanujoči v ulici Risorta št. 10, približno 4 stote starih zabojev. To blago je bilo zaplenjeno, ker se je izkazalo, da je bilo ukradeno Naccari ju. Sedaj skuša policija doznati, kam sta Bel lini in Pilepich spravila ostali plen, ki mora biti precej znaten, kajti Naccari
Šolska mladina v Rihemberku priredi dne 11. t. m. na dvorišču «Ljudske posojilnice« veselico, v korist cšolskega patronata«.
Začetek ob 330 pop. K obilni udeležbi vabita učiteljstvo in mladina.
ŠEMPETER PRI GORICI.
V	nedeljo dne 11. t. m. ob 4. uri pop. priredi Izobr. društvo «Mladina» na dvorišču g. J. Cernica veliko vrtno veselico s sodelovanjem bratskih društev s sledečim sporedom:
1) Nabuco. Gius. Verdi, solosp. s sprem-jevanjem klavirja. 2) Na platani, E. Adamič, meš. zbor «Mladina». 3) Po vodi plava E. Adamič, meš. zbor. «Prešeren». 4) Na nebu, S. G. meš. zbor. «Napredek» Vrtojba. 5) Vijolica. Jos. Padila, ženski zbor. Pev. in tamb. društvo Bilje. 6) Noč na Adriji, Vodopivec, meš. zbor. Pev. in bralno društvo v Štandrežu. 7) Lahko noč, F. Ferjan-čič ženski zbor. Standrež. 8) Po gorah, E.
narodna meš. zbor. «Mladina». 9) Rožmarin, Ocvirk, meš. zbor «Mladina». 10) Slovo. Sciier, ženski zbor s klavirjem Bilje. 11) Pastirček, S. Gregorčič, deklamacija. 12» Vesela vdova, Oskar Junghahnet, Jiu-morističeu piizor s petjem. 13) Mara Dr. Skofič, igra Bode tudi srečkanje in šaljiva Došta.
Kdor ljubi lepo petje in kdor se hoče pošteno nasmejati, naj pride v nedeljo v St-m-eter, mu gotovo ne bo žal.	Odbor.
SPODNJA IDRIJA.
V	kratkem času, odkar so pri nas organizirali društvo, se je to lepo razvilo.
Naše društvo je imelo dne 3. in 4. julija svojo prvo javno prireditev, ki je v gmotnem oziru dokaj dobro uspela, ker je bil obisk obilen in tudi v moralnem ni zaostala, zlasti če pomislimo, da bo treba pri nas ledino orati, kar ni lahko delo. Koliko po-, sla čaka še naše društvenike, je razvidno zlasti iz tega, da so ljudje še zelo malo vajeni resnih dramskih predstav. Vse jim je šala, smešno, kar pač odgovarja lahkomiselnemu značaju naših ljudi, ne odgovarja pa popolnoma nič našemu današnjemu času, našim razmeram in pa igri. Kdor pozna Ganglovo zbirko treh enodejank: Dolina solz — izmed katerih so naši društve-niki izbrali «Dediščino«, vsebinsko silno žalostno stvar,' pač ne bo verjel, da je mogoče, da se kdo smeje na vee grlo. In dolžnost društva je, da s pogostim nastopanjem na odru z vsemi mogočimi igrami pripravi ljudi do pravega razumevanja iger in do vrednega upoštevanja dela igralcev.
Sicer pa so se naši društveniki potrudili na vse načine in le pohvaliti moremo njihov trud. Zapeli so nam tri pesmi, ki so vsem ugajale. Pokazalo je to občinstvo s krepkim odobravanjem.
Nekoliko je zaostajalo, kar se priprave in popolnosti tiče, dramsko nastopanje. Res, da je bil oder lep, kar je velika zasluga g. Kumarja, ki se je potrudil, kak^s tudi tov. društvenikov, ki so si oder v tako kratkem času sami napravili, vendar režija obeh igranih del, to je že omenjene •Dediščine* in pa »Županove Micike« ni bila popolna in radi tega tudi igra«je ne tako, kot bi ga bilo pričakovati. Pravim Vam to radi tega, ker vem, da boste upoštevali, ker hočem, da se izpopolnjujete. — Zlasti se boje vsi naši diletantje glasnega govora na odru. To ni samo napaka spod-njeidrijskfh igralcev, pač pa vseh okoličanov. Opaziti je bilo isto na Gorah in v Črnem vrhu, kakor tudi v Idriji sami 2e večkrat. Bilo so hipi na odru, ko se v dvorani sploh ni ničesar razumelo ravno radi pretihega govorjenja.
Druga neljuba napaka, ki jo je treba vztrajno pobivati, je ono filistrsko odrsko
izgovarjanje, ki ni naravno in ravno radi tega neprestano moti. —e tkanja se je treba na vsak način iznebHi, tudi zategovanja raznih samoglasnikov, zlasti e v besedah kot so vera, kjer se e vendar izgovarja kot i.
Toliko na splošno o glasovih. V podrob nosti nastopanja in nastopajočih oseb se ne bom spuščal. Saj je jasno, da pri prvi uprizoritvi, pri prvem nastopu igralcev na odru pač ne moremo pričakovati one popolnosti, ki jo morajo dati in imeti iz-vežbani ljudje. Marsikdo bi bil v drugih ulogah dober naravnost, ker vedeti moramo, da so različni ljudje ponavadi le za kake posebne uloge dobri. Komik ponavadi ni dober tragik, obratno tudi velja. Le posebni talenti so pač taki, da jih ne moti razlika med eno in drugo ulogo. V tem o-ziru čaka režišerja še precejšnje delo, ker bo moral pasamezne igralce spretno kvalificirati.
Gotovo pa vem, da naša mladina ne bo ostala pri tem prvem uspehu in da bo šla dalje in naprej, od predstave do predstave. Na tej poti od slabšega k boljšemu ji moramo želeti samo vso srečo in uspeh, ki ga zamorejo pridobiti. Odstranite vse predsodke, ki vas motijo, in na srečno pot.
Najslabše pri vsem je bil pač nesrečno izbrani prostor v onem salonu. Šum iz gostilne je silno motil. Svetujem, naj se prihodnjič nastopi rajši v kakem kozolcu in naj se oni prostor uporablja za zimske prireditve, kar bo priličnejše Govorjenje v gostilniški sobi je bilo včasih glasnejše od onega na odru. škoda, da ni drugega prostora. Upoštevajte 1 — Idrijčan.
Razne zanimivosti
—	Strašna drama maščevanja pri Bordeauzu. Iz Bordeauza poročajo o pravcati albanijadi, ki se je zgodila v vasici Greysotu pri tem mestu. Sedemdesetletni posestnik Jean Dupret se je v torek zvečer hudo spri s svojim 51-letnim najemnikom Jeanom Reyem. V sredo zjutraj se je Dupret na vrtu iz neznanih vzrokov ustrelil. Rey, ki je delal ob tej uri na skednju s svojim sinom, je prihitel ob poku na vrt in ko je videl, kaj se je zgodilo, se je hotel naglo odstraniti. V tem hipu je dospel tudi Dupretov sin. Misleč, da je Rey očeta ubil, je zgrabil puško in jo sprožil nanj. Reyev sin je le s težavo ute-kel smrti. Takrat sta prihitela tudi Re-yeva hči in njegov svak. Tudi onadva sta dobila vsaJt po en strel, a sta bila le ranjena. Morilec je nato stopil v hišo in izvršil samomor.
—	O napadu rlfanskih vstašev na Špance, o čemer smo poročali v včerajšnjem telegramu, javljajo, da se je izvršil med tržnimi urami v Targvistu. Rifanci so poklali nič hudega sluteče španske vojake, ki so nakupovali razne stvari, in tako tudi mnogo Kabilov, ki so se bili Špancem in Francozom uda-li. Takšnih slučajev v Maroku menda ne bo še tako kmalu konec. Pravkar javljajo, da meni Abd el Krimov brat Sidi Mohamed z drugimi glavarji nadaljevati iz rifanskih nedostopnih gorovij vojno proti tujini vsiljencem: Med upornimi rodovi se razširja legenda, da se Abd el Krim sploh ni bil udal, temveč da se nepoznan še vedno bojuje proti sovražnikom. Zavoljo te govorice menijo Francozi ujetega junaka razkazovati po raznih maroških mestih, predno ga odpravijo na Madagaskar.
—	Hadžipopovića so ubili, kakor poročajo jugoslovenski listi, bolgarski četaši in ne Grki. To da je dognala preiskava. Četašev navzlic marljivemu zasledovanju niso ujeli.
—	Belvederska palača v Varšavi, doslej sedež poljskih državnih predsednikov, je postala sedež maršala Pilsud-skega.
—	Proslavo francoskih bivših bojevnikov je vlada dovolila, ker so ti izjavili, da ne čutijo sovraštva do Združenih držav in da se bodo proslave udeležili celo bivši ameriški bojevniki.
Borxna poročila.
Trst, 8. julija 1926* Amsterdam 11.70, Belgija 75, Francija; 78.50, London 147.50, New York 30.20, Špa* mja Švica 585, Atene 35, Berlin 73(* Bukarešt U, Praga 89.50, Ogrska 0.0420 Dunaj 425, Zagreb 53.75. Uradna cena zlata (8. VIL) 564.62. Vojnoodškodninske obveznice 66.90.
Z globoko potrtim srcem naznanjamo pretu?.n. vest, da je naš preljubljeni sin, brat in svak
Rafael GregoriH
V vojaški službi v nedeljo dne 4. t. m. nenadom«; preminul.
DEKANI, 8. julija 1926.	(762)
Andrej Gregorič in Ivana roj. Stančić, starši, ostali bratje, sestre in sorodniki. 762
MALI OGLASI
RTOV ITT tfHflfll Via Torre bianc* 21- p°uk Ir»
SLAMI* JtllUULprevodi v vseh jezikih. (991
MIZARSKEGA POMOČNIKA sprejmem tako;. Bar-biš. mizar, Bistrica št. 131.	1065
SOBA, prazna, z uporabo kuhinje se da v najem za L 150 mesečno. Najemnino plačati tri mesecc naprej. Gretta Serbatoio št. 121.	1061
KOMPANJON z 20.000 lirami se sprejme pod dobrimi pogoji. Ponudbe pod «Kompanjon» na upravništvo.	] 062
VAJENEC za trgovino jestvin se išče. Spanghero, via Udine št. 19.	1063
VAJENEC, eventuelno s prakso se sprejme v trgovino jestvin. Plesničar, via Giulia 29.	1061
POZOR SLOVENSKI KROJAČI IN ŠIVILJE iz
Julijske Krajine! Krojna akademija v Ljubljani, Stari trg 19, {včlanjena v Londonu in Parizu] priredi počenši z dnem 27, junija, za časa velesejma, krojni tečaj za krojače in šivilje. Znižani vizum in vožnja nudita vsakemu priliko, da se udeleži tega t ečaja, ki bo celodneven, in da istočasno obišče velesejem. — Kroj, katerega se bodete učili, je najnovejši, lahek in preizkušen v naši krojni akademiji. Učenci, ki ne morejo priti v Ljubljano, dobivajo pouk z učnimi zvezki, ki se pošljejo po pošti. V naših modnih listih dobi vsak krojač in šivilja zaželpni kroj, ki pristoja brez vsake po-skušnje. Cena Din 120.—. Razpošiljanje in izdelovanje krojev po vseh merah in podobah. Udele-ženci dobijo ob zaključku tečaja odpustno spričevalo in anglo-lrancosko diplomo. Pojasnila daje Krojna akademija, Ljubljana, Stari trg 19. Priložite znamko za odgovor.	946
PRSNI SIRUP priporočljiv proti kroničnemu kašlju in bronhiajalnim afekcijam. Stcklenica za odrasle L 7.50, za otroke L 5.--Dobiva se samo v
lekarni Castellanovich, Trst, Via Giuliani 42. (990)
PRIDNA in poštena natakarica, vešča italijanskega jezika, se sprejme takoj. Ponudbe s pogoj' in navedbo plače, pod «Natakarica» na upravništvo.
1046
ČEVLJARSKI vajenec in poldelavec z dežele, se, sprejmeta v Via Udine 65, Kosič.	1050
BABICA, avtorizirana, sprejema slovensko. Slavec, Via Giulia 29.
noseče.
Govori 958
GLYKOL je pravi dobrotnik vseh onih ki trpijo na živčni oslabelosti, glavobolu, pomanjkanju slasti. GIykol je splošen in energičen obnovitelj. Prodaja se v lekarni Castellanovich, Trst Via Giuliani 42.	1033
DAROVI
Ker se ni mogel udeležiti pogreba pok. Helene Macarol daroje g. N. N. 25 lir »Šolskemu društvu«.
V počaščenje spomina blagopokojne ge. Amalije Urdih daruje g. LudoVfk Trampuž L 10.— šentjakobski podružnici D.» (Denar pri upravi «Preporoda».) Srčna hvala I
JUGOSLAVIJA
Spodnji Itajar 3 km od žel. postaje se prodata 2 vrelca mineralne vode Vpeljana industrija, skladišča, več hiš s pohištvom, zemljišče. Velika rentabilnost, cena Diu. 400 000. — Pojasnila daje Dr. Černe Ivan, Ljubljana, Visavls kavarne Union.	(757)
549
plačuje
ALOJZIJ POVH, Piazza Garlbaldl Z
prvo nadstropje
Pazite na naslov!
Pazita na naslovi
Spominjajte se ob vseh prilikah, z darovi DijaSke kuhinje v Gorici 1
Darove za birmo
po ugodni ceni dobite v zlatarni
ALBERT POVH
Trst. Via d Mazzinl 46 6*
PODLISTEK
JUL.ES VERNE:
<65)
Skrivnostni otok
Kjerkoli se prikažejo	t«iw gotovo
zmanjka kaj. Pri tem cigani niso izbirčni. Prija jim živet, prija jim posoda, zadovolji se pa tudi s konjem, pri manj premožnih posestnikih s kokofimi. Iz vseh krajev prihajajo na oblasti pritožbe. Ko je taka tolpa ciganov korakala prav mimo orož-niSke postaje v ulici Nasario &auro, so jih karabinirji vse polovili, babe in otro-čad, moški so bili namreč že v zaporih, in
Prvi je bil parček tinamujev, ki se je kmalu razplodil. Družbo so mu delale nekatere race, ki so jih ulovili na obrežju pri valenju. Nekatere so spadale v tisto kitajsko vrsto, katerih perotnice se odpro v obliki pahljače. Njihovo perje se odlikuje po pestrosti in blesku barv, da tekmujejo z zlatimi fazani. Nekaj dni pozneje je Har-bert ujel že en par kuram podobnih ptičev z okroglim, dolgo pernatim repom: dva krasna «aleksora», ki sta se kmalu udomačila. Pelikane, pondirke, vodne kure 1 dr. so ujeli kar v bližini kurjega dvora in vsa ta drobna svoj a t, ki se je spočetka sovražno kričala, krakala Id s« po strani gledala, se je v kratkem privadila ter znatno pomnožila proizvodnjo živil naselbine.
To delo je Gir Smith zaključil že s napravo golobnjaka, kamor je naselil ducat golobov, ki so obletavali visoke skale na planoti. Ti ptiči so se prav lahko navadili i gore U
i domov. Dali so se veliko laže udomačiti kakor divji golobi, ki se razmnožujejo samo v prostosti.
Končno se je približal čas, ko je bilo treba izrabiti zrakoplovno odejo za izdelovanje oblačil. Da bi zrakoplov ohranili in ga pozneje napolnili z razgretim zrakom ter poskušali z bežat i po zraku z otoka, niso več mislili; prvič bi bil ta poskus silno predrzen, a drugič niso imeli nikake sile, ker niso trpeli pomanjkanja. Sicer pa je bil Cir Smith preveč praktičen mož, da bi na kaj takšnega mislil.
Najprej je bilo treba spraviti zrakoplovno odejo v granitno hišo. Zato so morali popraviti svoj nerodni voz. Za voz niso bili ravno v zadregi, toda nedostajala jim je vprežna moč. Ali se ni na vsem otoku nahajal noben prežvekovalec, konj ali osel, vol ali krava?
•Resnično, je dejal Pencroff, vprežna živina bi nam zelo koristila, vsaj do tedaj, ko se bo gospodu Ciru zljubilo nam sezidati parnik aH celo lokomotivo, zakaj ni dvoma, da bomo imeli nekoč železnico, napeljano od gvanitne hiše do Zrakoplovnoga pristana stransko progo do Franklinove
~—,	«iu "«uucv, mm v sapunu, m piunou. 11 puci so se prav lanuo navaaiu i gore U
Jter se m mogel nobeden izkazati, kai in novemu bivališču ter se vsak večer vračali I Ko le iskreni mornar te besede govoril.
je resno mislil. Domišljavost ne pozna mej, če jo podpira zaverovanost!
Toda, da ne pretiravamo, je treba reči, da bi bila Pencroffu zelo dobrodošla preprosta vprežna živina. Previdnost božja, ki mu je doslej vedno ugodila, ga je tudi takrat kmalu potolažila.
Nekega dne — bilo je 23. decembra — so zaslišali istočasno Nabovo vpitje in pasje lajanje. Naseljenci so bili ravno v kaminih zaposleni in so naglo pritekli ven, boječ se, da se ni zgodila kaka nesreča.
Toda kaj so zagledali? Dve lepi veliki živali, ki sta po neprevidnosti zašli na planoto v času, ko ni bil most dvignjen. Bili sta podobni konjem ali vsaj oslom, vitkega Života, rujavorumene dlake, belili nog in belega repa, na glavi, vratu in po trebuhu pa sta imeli zebraste lise. Bil je to par: samec in samica. Nista kazala nobene bojazni, priskakala sta blizu in zrla s svojimi svetlimi očmi v ljudi, v katerih nista videla svojih gospodarjev.
«To so onage, je vzkliknil Harbert, Živali, ki so med zebro in knagami.
—	Zakaj pa ne bi jim rekli osli? je vpra-fial Nab.
—	Ker nimajo dolgih uSes in ker imajo lepše životne oblike.