LI ST ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO
Slogajači
Naslikal J. J. JERICH
ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER it. 1919*. AT POST OFF I
VOLUME VI. LETC
SREDA, 8, SEPTEMBRA 1920.
CE AT CHICAGO ILLINOIS. UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879._
ŠTEV. (No.)
Published and distributed under permit (No. 3*0) authorized by the Act of October 6- 1917, on file at the Post Office of Chicago. Ill — By the Order of the President A. S. Burleson. Postmaster General.
TEDENSKI POLITIČNI PREGLED
PREMOGARSKA STAVKA.
Tudi Illinoiski premogarji so se izjavili, da bi radi šti na stavko.
Kakor se poroča je narastlo število stavkujočih premogarjev na 165 tisoč in še več se jih misli pridružiti.
V Peoriji je šlo na "počitnice," kakor sami pravijo, nad 3 tisoč premogarjev. Premogarji niso zadovoljni z visokimi cenami živil. Pri zadnji stavki so jim sicer plače zvišali, toda vzeli so jim takozvani "bonus". Tako so na slabšem, kakor so bili # pred stavko. Zato sedaj zahtevajo povišanja plače.
Zastopnik premogarskih unij v V^shingtonu, Lauk se je izjavil, da premogarji nikakor ne bodo zadovoljni z odločitvijo industrijelne komisije. katero je imenoval Wilson, da reši sporna vprašanja "premogar jev." Kakor hitro bodo premogarji izvedeli, kako ste odločili," je rekel, "bode delavstvo pretestiralo in imeli boste zopet težave". Po teh določilih naj bi imeli premogarji v trdem premogu $4.21 na dan, med tem ko imajo premogarji v mehkem premogli $6 ali $7 na dan.
Lauk dolžLtudi premogarske kom panije, da so radi stavke zvišale tudi cene premogu. In s tem izvišanjem so dobile 30 miljonov dol., mej tem, ko so prempgarjem dali samo polovico tega.
Da, saj mo že večkrat trdili, da so stavke, kakor jih sedaj vodijo delavski voditelji, vedno v korist samo kompanijstom, nikdar pa delavcem. Res dajo večjo plačo,toda kompanija pa dvigne cene in tako je zopet na dobičku. Stavkali bila koristna samo, ako bi fbila pravilno urejena in ako bi se doseglo, da vlada poseže - vmes in sicer ne s kakimi komisijami, ki so dostikrat sam "humbug"« temveč, ako bi se vlado prisilo, da bi izdala primerne zakone, ki bi uredili celo vprašanje. Tam bi se moralo preračunati, koliko stane lastnike premogarjev kopanje ena tona, in potem bi se tomu primerno določila plača delavcem in cene premogu. Do kler pa samo delavstvo stavkuje in se bori, kakor je to dosedaj se pa sa^ mo na umeten način cene višajo in življenje draži.
Tudi v Scrantonskom okraju se pripravljajO~na stavko.
---o-—'
IRSKA
Mej tem ko umira za prostovoljno lakoto v Londonskih ječah nekako 17 narodnik "mučencev", med njimi župan iz mesta Corka, divjajo ljuti boji med stranjkami na Irskem Vlada seveda ščuva zlasti protestante severnih okrajev naj se upro svobodni Irski. Tako ima samo ložje delo. Tako je prišlo v Belfastu do velikih nemirov. Kakor so časniki poročali, je bilo nekako 50 mrtvih. Seveda jih popolnoma lahko in mirno pomnožimo s tremi, pa morda še ne bomo dosegli pravega števila. Vse vlade so že namignile Angliji, naj naredi mir. Toda anglikanska nadutost in proti-katoliški fanatizem ne pustita vladi trezno misliti. Jih je pač Bog zaslepil, kakor je nekdaj našo mačeho Avstrijo.
NOVICE IZ JUGOSLAVIJE
"LETEČA WHISKY."
Kako težko je delo prohibicijske-ga agenta v Chicago, kaže dejstvo, da mu prepovedane "srčne kapljice"' dovažajo, kar po zrakoplovih v mesto. Seveda on ni še letalec, tudi ni še vlada dala svojim prohibicijskim agentom na razpolago zrakoplovov da bi vršili svojo službo, tako ima ubogo agent velike težave. Je pač križ.
KRISTAN V LJUBLJANI.
Kakor poročajo starokrajski listi, prišel je v Ljubljano naš dični Et-binček. Na kolodvoru so ga počakali njegovi bratci. Baje so najeli nekega "muzikontarja" s harmoniko, ki ga je sprejel in zaigral Marselje-zo, ko je stopil z vlaka.
Druge nesreče ni bilo.
Slovenski listi ignorirajo njegov prihod in ga niti ne omenjajo. Samo Jugoslavija" je mislila, da mora ma lo za uše potegniti tega dičnega apostola amerikanskih dolarjev in ga je opozornila, da bodo doma nekoliko pogledali v njegov *'rekord" predno bodo temu možičku dovolili nastopi-'ti v javnosti.
No, to delo ne bode ravno težko. Ako hočejo, jim radi pošljeno stare
stiti svoje pozicije.
General Hallerjeve divizije so prekoračile reko Bug in hite proti jugu da bi zajele bežeče čete Boljševikov, Jd beže iz Galicije in Bukovine.
Bolj še viška vlada priznava poraz. Tudi priznava, da so jih popolnoma pregnali iz raznih pozicij okrog Pre-misla.
Tako je prišla pomoč božja o pravem času nesrečni Poljski in jo redila poraza. Posledice za vso Evropo* ako bi bili boljševiki premagali Poljsko, bi bile dalekosežni, ker bi zelo vpljivalo na sosedno Češkoslovaško in Mažarsko, od koder bi se vpljiv boljševiških naukov razširil tudi po nemški Avstriji in skozi Jugoslavijo v Italijo.
Tako bode najbrže ta velikanska zmaga Poljakov nad boljševiki, druga rešitev Poljske Evrope pred popolno devasticijo in uničenjem vse
IZ KATOLIŠKEGA SVETA.
drugih rdečih ali rdečkastih listov, saj smo jih pridno hranili in dali ve-
etnike"^ Pros vete,** Prbletarca" in kulture, kakor je Poljska dosegla že
za časa Sobjeskega, ko so Poljaki rešili mesto Dunaj Turškega ohle-
PROTI PIJAČI.
Tudi v New Yorku so se zganili agent je zato, da 'bodo dosegli spol-novanje novih postav glede prohi-bicije. Nekako 20 salonov in tu trgovin s žganimi pijačami so napadli in pobrali velike zaloge 4 'whyskeya". Baje bode imela vlada že kmalu vsa skladišča sprenapoljenja s to ''žlahtno" kapljico, toliko so je že pobrali raznim trgovcem.
-o-
ZANIMIVA POROKA.
Pana, 111. — Tukaj sta se izvršili zanimivi poroki, ki najbrež nimate več enakih. Dve sestri dvojčki sta se poročili vsaka z enim bratom, ki sta tudi dvojička.
MIZARSKA STAVKA.
Najmanj 75-000 mizarjev in stav-binskih delavcev je-šlo na stavko minuli teden v New Yorku. Zahtevajo povišanje plače in sicer toliko, da bodo delavci pri sedanji draginji lahko živeli.
Ako. ne dosežejo sporazuma kmalu, obetajo unije, ki so zvezane s temi stavkajočimi unijami, to so prevozniki, slikarji, klučavničarji, itd. da stopnijo. enako v stavko, da bodo pomagali stavkujočim v bratom do
TURŠKA.
Turška in Armenija sta baje sklenili premirje. Turki imajo velke telili premirje. Turki imajo velike te-stva je imel velikanske posledice v državi sami. Turek je bil že dolgo umirajoči bolnik. Ko bi ga Anglija ne bila redila z umetnimi "zdravili" to je z denarnimi podporami, bi bil že zdavno revež poginil. Sedaj je prišel pa tolik sunljej ._Seveda tak sla-biček tolikega udarca ne bode mogeT prenesti. Ker pa se boji osvete tudi od svojih narodov, katere je dosedaj tako neusmiljeno klalj. je prišlo do premirja med Armensko in Turčijo.
■-o-
-ati v posebne zvezeke, kajti večkrat ganja in pognali nazaj Mohamedan-jako pomaga, ako se take stvari shra sko vojsko. Gotovo je. da narod, ki nijo.	je tako veren, zlasti, ki je tako otro-
ško udan "Matički Božjej", kakor je Poljski, da tak na&>d bode vedno o-stal zmagovit. Tak narod se more za nekaj časa podjarmiti ali zasužnjiti, toda uničiti se ne da. Marija 'Matička" ga varuje. -
-o-
Komunistiški tabor v Ljifbljani:
Dne 8. avg. t. 1. so imeli komunisti .voje zborovanje na stavbišču pri pošti, kjer je stalo svoj čas vojaško oskrbovališče. Skupaj s zboro-valci in radovedneži je bilo okoli 5,000 ljudi. Dnevni red je bil: "Kon-,tituanta in delavstvo." Glavna stvar pri shodu je bil prepir mej Komunisti in socijalnimi demokrati, ki so vomunistom očitali, da so razbili so-:ijalistiško delovsko organizacijo.
New York, N. Y. — Vsem rojakom v Greater New Yorku se ulju-dno naznanja da bode letošnji cerkveni piknik dne 6. septembra na La bor Day v Walter Emerald Parku-CERKVENI ODBOR.
Župnije sv. Cirila in Metoda.
MAŽARI INTRIGIRAJO V AMERIKI.
Kakor poročajo New Yorški listi, prišlo je v Ameriko večje število mažarskih agentov, ki bodo tukaj ned ameriškimi Prekmurskimi Slovenci, Hrvati in Slovaki delovali za zopetne "Ogersko." Baje imajo cele koše lepih in krasnih obljub, katere :>ode velikodušno delili in razpečava-i med neuki narod.
Mislimo pa, da so prišli prepozno. -o-
POLJSKA IN BOLJŠEVIKI.
Poljska vojska je dalje zmagovita in žene dalje rdeče čete pred seboj proti Ruskij meji. Pretečeni teden so jih prignali že skoraj do rusko-
poljskih meja.	•
•
Kako velikanska je bila Polska zmaga in kako uničevalni so bili porazi, katere so zadali Poljaki Rusom, kaže to, da so 'bežeči boljševiki skoraj podrli vse mostove, kateri vodijo črez Bug v guječi.
Kakor poročajo »razni poročevalci raznih ameriških listov iz Evrope, je boljševiška vojska za sedaj uničena, in se ne bode mogla tako hitro zopet, organizirati.
Tudi na Galicijski fronti so bile zmage Poljakov znatne in so se morali Boljeviki umakniti na celi črti. Dolgo časa so se upirali in borili hra bro. Toda nered in popanjkanja oro žja jih je prisilo, da sf> morali zapu-
PREPIR MED LENINOM IN TROTZKIJEM.
Kakor se oroča iz Waršave, prišlo e do razpora med Boljševiškima voditeljema Rusije, med Leninom in Trotzkijem. Sedanji poraz njihove vojske, ju je naredil zelo nervozna. To so pripovedovali poljski odposlanci, ki so v Minsku mir sklepali z Bolševiško vlado. Lenin se boji proti revolucije monarhistov. Mej tem, ko zahteva Troteky naj Ise vsa
SVETI OČE POLJSKI.
Vatikanski dnevnik "Osservatore Romano" priobčuje daljši članek o Poljski, v katerem se jasno vidi, da je bil pisan po naročilu sv. stolice same.
V tem članku spominja pisatelj, kako je sveta stolica vedno gojila veliko ljubezen in skrb za plemeniti, pobožni, junaški in viteška poljski narod. Spominja, kako j^/sveti oče že 1907 povzdignil svoj glas in zahteval od velesil poljsko svobodo in neodvisnost. Dalje pa pravi:
1 'Nočemo pa trditi in tudi ne vemo, kje leži odgovornost za zadnjo nesrečno Poljsko ofenzivo proti Rusiji, ali je krivda na ruski strani ali na poljski. Tudi ne vemo, koliko so storile Anglija in Francija, da bi Poljsko odvrnile od tega nesrečnega koraka. Vemo pa, da je sveta stolica neprenehoma od razglasitve poljske neodvisnosti do danes nepre-henoma svarila Poljsko, naj bode mirna in naj ne skuša spraviti pod svojo oblast pokrajine, v katerih je velika večina ne Poljakov. Ta svarila so bila ponavljena večkrat ne samo v Rimu, temveč tudi v Warša-wi."
Upamo, da bode Poljska razumela ta blagofiotni migljel sedaj, ko je srečno prestala težke ure.
KOLUMBOVI VITEZI V RIMU.
Najnovejši kabelgrami Catholic W. C. pripovedujejo, kako velikanski je bil sprejem, katerega je sveti oče dal našim bratom Kolumbovim Vitezom. V svojem nagovoru jih je pohvalil za velikansko delo, katero so vršili med časom vojske. Pohvalil jih je tudi za velikanski dar, katere-
no nositi puško in naj se Igre nad Poljake. Lenin se pa boji ljudstva, da se to ne bi dalo izvesti več.
V Rihembergu na Vipavskem 5. avgusta, je umrl bivši dolgoletni župan Jožef Pavlica, star 83 let, oče profesorja Dr. Andreja Pavlica.
ga so dali všeučelišču v Washingto-vojska takoj reorganizira in naj se nu. Sveti oče je bil jako natanjčno toozove pod orožje vse, kar je zmož- poučen o vsem delovanju te dična
katoliške organizacije in jo je postavil v zgled vsem vsem drugim katoliškim organizacijam.
-o-
Orlovski tabor v Mariboru. Iz liberalnih in socijalistiških listov v sta rem kraju kriči jeza in srd, strah in obup. Neprikrito, izražajo svoj strah, svoje pristaše pozivljejo v enotno fronto proti nevarnosti, ki jo je pokazal Mariborski tabor. G. Zupan, pomagajte jim!
Jugoslavija in Albanci. Italijanski listi vedno zopet pišejo o spopadih mej Jugoslovenskimi in Albanskimi četami, in povdarjajo veliko važnost teh spopadov. Kdor pozne razmere v Albaniji, ve, da je tam kaj polno tolp, ki delajo na svojo roko in skušajo pleniti tudi preko mej svoje dežele. Kaj pa da Jugoslavenske oblasti niso voljne mirno gledati teh vpadov na njih ozemlje. Odtod spopadi mej obmejnimi četami in Albanci, fi-i«-
Dekliška Marijina družba bode pa priredila svojo jesensko zabavo četrto nedeljo meseca oktobra, to je 24. oktobra.
Za Avstrijo 28 dan poHtiških nesreč. Slučaj ali kaj je to, da so se v minuli vojski vse veče nesreče za Avstrijo zgodile ravno na 28. dan. Na ta dan je bil umorjen Franc Ferdinand L. 1914, meseca Junija: 28 julija je izšla vojna napoved: 28 avgusta se je morala avstrijske vojska po bitki pri Krasniku umakniti; 28. avgusta 1. 1916 je Rumunija napovedala vojsko; 28. septembra 1918 so Srbi prodrli Bolgarsko fronto, kar je povzročilo zrušenje centralnih držav; 28. oktobra 1918 je prišel prevrat, klicana je bila samostojnost Čehoslovaške. in svobodne Hrvaške s Slovenijo.
ŠIRITE LIST 'EDINOST*"


ZL
_
7T	..... "	" ^ ' ' " - • ' " - - — ^ - -

'EDINOST* SEPTEMBER 8, 1920
EDINOST.
Neodvisen dvotednik jugoslovanskih delavcev v Ameriki.
NASLOV:
Edinost Publishing Company.
1849 W. 22nd St.	Telephone Canal 98. . . .. Chicago, 111.
ADVERTISING RATES ON APPLICATION.
I-
Published Weekly and Semi-Weekly in alternate Weeks by Publishing Co., 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Edinost
kako se bode obogatelo in okoristilo s podjetjem. Koliko pa imate se pravega nesebičnega delovanja za koristi naroda?
Ko se je Slovenska Ljudska Stranjka doma pokrepila, pisal je pred leti dr. Krek v Slovencev več krasnih člankov, kjer je slikal nevarnosti "koristarstva".| V teh člankih je slikal, kako je% velika nevarnost pri stranki in organizaciji, ko pride na površje, da se ji urinejo kot voditelji koro-tarji, ki nimajo vesti, ki niso prepričanja stranjke, katerim ni stvar nic, niso načela nič- katerim je pa samo mar, kako bodo sami sebi velike plače in mastne službice si zagotovili.
Kdo more reči, da ni pri nas enako?
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Entered as second-class matter Oct. ii, 1919, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
LABOR DAY
Ta teden smo praznovali zopet praznik žuljeve rpke — Labor Day, — delavski praznik.
Združene države Ameriške so delavska država. To se pravi, velika večina prebivalstva si služi svojega vsakdanjego kruha z delom svojih rok po raznih industrijelnih podjetjih, kakor so tovarne, rudokopi, gozdovi, sploh, ki so odvisni-od velikega kapitala, ki ureja in vodi velikanske tovarne, kjer se proizvajajo potrebščine življenja. Izvanredno bogata zemlja, polna rude, od zlata do železa, polna prirodnih kovin, polna vodnih sil, poraščena še z nezmernimi velikanskimi stoletnimi gozdi, je razvila bogato industrijo. Velikanske tovarne rastejo iz tal kakor gobe. Našo velkansko industrijo so pa pospešili zlasti naseljenci. Industrija se pač nikakor ne more z ravzviti brez delavnih rok. Kaj pomaga še večje bogastva dežele, kaj pomagajo bogati zlati rudniki, ako bi pa ne bilo nikogar, ki bi to zlato skopal.
Zato je pravilno da je vlada Združenih držav uredila poseben delavski praznik, kjer naj se vsi državljani na to spomnijo.
Delavčeva .žuljeva roka je bila, ki je naredila Ameriko v najbogatejšo državo na svetu. Že doma so nas učili spoštovati žuljevo roko našega očeta-kmeta. Kmet je bil in je v stari naši domovini steber države, ker je velika večina našega premoženja v kmetijstvu. Tukaj je delavec steber države. Kakor smo omenili, kaj pomaga še večje bogastve kake dežele, ako pa ni delavni rok, ki bi ga spravile na svetlo in ga ne dale v roke človeštvu! Kovine so bile že od nekdaj v Amerikanski zemlji. Izkopane niso bile, ker ni ni bilo rok delavcev. Zato bi naj ta dan kapitalist vsai za trenutek pomislil, kaj je njemu delavec. Brezverski duh je duh v krivice. To se kaže zlasti grdo pri kapitalistih, to je pri bogatih, ki so povspeli do velikega bogastva, do velikih tovaren, kjer imajo stotine ali tisoče delavčevih ust odvisnih od svojega žepa. Toda brezverski kapitalist, pa le prerad pozablja, kdo mu je pomagal do bogastva. Le prerad pozablja, da bi bil tudi on sam ali njegov oče samo navadni berač, če bi imel še večje rudnike, ako bi ne imel delavčeve žuljeve roke, katera mu to bogastvo dela in skupaj znaša.
Zato naj bi na ta dan kapitalist pomislil, delavec je moj dobrotnik in ne jaz njegov, ker mi pomaga do ffremoženja, ker mi dela te milijone, te tisoče, katere jaz štejem. Spoštovanja in priznanja vreden je. toraj moj delavec. On ni moj suženj, ni del mojih strojev, temveč kot človek, z ne-umorjočo dušo, kot človek s žuvljevo roko,, katere žulje dobil, da je meni pomagal do mojega bogs tava. Zato sem mu dolžan hvaležnost, zato je moja dolžnost, da mu dam toliko plače, da se more sebe in svojo družino pošteno in udobno preživeti. Pravično so od jnene to zahteva in pa moj Bog.	^
Kako lepo bi bilo razmerje med delavci in lastniki, ako bi se lastniki zavedali te resnice! Koliko gorja bi bilo manj!
Zato so pa stavke samo dokaz, da-lastniki zgubljajo smisel krščanske in človeške pravičnosti in so samo znamenje sebičnosti, katera prevladuje v lastniških krogih. Če se delavstvo nagiba k radikalizmu. k radikalnim sredstvom v dosego svojih ciljev, ali niso največkrat uzrok krivični kapitalisti? Ali sami naravnost ne silijo svoje delavstvo, da se mora posluževati teh sredstev.	^
Da bi se pač naši kapitalisti zavedli pomena delavskega praznika za prihodnjost Amerike, in svetovne sreče in miru.
Delavski praznik je pa tudi praznik delavca. Na ta dan naj se pa tudi delavec spominja, da je on res velk dobrotnik kapitalista, da je toraj kapitalist. Vendar je pa tudi delavec gospodarju dolžan pravičnost. Tudi delavec je dolžan svojemu gospodarji dati to, za kar ga plača, namreč zvesto n pravično službo, tako delo, da je res delo.
Zato je delavski praznik objednem tudi za delavca dan, da se spominja da je pravično medsebojna, to je kakor ima kapitalist do njega dolžnosti, tako, pa ima tudi delavec do svojega gospodarja, kateri ga plača, dolžnosti.
Krščanstvo uči ta nauk medsebojne pravičnosti. Ti daj meni, kar je mojega, jaz morad aaX\ pa tebi, kar je tvojega, pa bodeva oba imela dovolj, in obadva lepo živela in srečno živela.
Lep pomen delavskega praznika.
—-o--
V ZAGOVOR
4'Kar potrpite to krivico in molčite," nam je sporočil dobro mislteči aš prijatelj in naročnik. "Vsaj se bode pravica sama skazala preje ali
pozneje." -	•	.
Da, med našimi naročniki imamo veliko večino naročnikov, ki so miroljubni, kakor smo mi, ki se silno neradi prepirajo in ki žele vsem samo dobro. Zato jim je vsak prepir neljub.
Toda tem naj povemo, da imamo mi pa še druge naročnike, ki pa ne mislijo tako, ki pa sklepajo tako-le: Obdolžili so jih tolikih in raznih stvari. Ako bi ne bilo res, zakaj pa molče? Gotovo bi se branili, ako bi ne bili
krivi	• * r
"^ko bi se mi ne branili in ne pribili laži in pol laži, bi se nam reklo
enako. Še naši dobri prijatelji bi rekli in sklepali, ako bi mi molčali:
"Mora biti že res, ker molče!"
Zato smo priobčili v zadnji številki del našega zagovora in potolažili
naše prijatelje, naj ne obupajo, ker to ni nič novega. Kdor se bon za •Heie ta bode vsikdar trpel, ker trde glave ne marajo idej in načel sebičnost rlveč orevladuje. In navadno pri podjetjih ali organizacijoh, ki začno prev v	kjeT se da kake mastne plače dobiti, povsodi je to, da se
odležev v vodstvo, ki nima vesti, ki misli samo na eno,
SartelL Minn.—Cenjeno uredništvo. Ker "Glas Naroda" v štev. 199. Vas tako blati in ker misli, da smo res vsi Slovenci tako zabiti kakor se je "Glar Naroda" izrazil, zato Vam pošiljam $50.00 v podporo.
Z uljudnim pozdravom.,
John Burgstaler.
Rock Springs, Wyo.—Pri tukaj š-ni Central Coal & Coke Co., imamo v časih malo počitnic ,to pa kakor se sliši, zaradi pomanjkanje železniških vozov. Zaslužek je kakor povsod dru gje, osem, devet do deset dolarjev in tudi več, kakoršni prostor ima kedo. Zadnji teden v augustu od 23. do 28 smo imeli počitnice. Imeli smo precejšno vročino dosedaj, ampak zadnje dni v augustu je primerno hladno.	Frank Oblasnik.
Prestop v masah ali večih skupinah ni dovoljen. Osebe B cone, ki nimajo pravice glasovati v Aconi, ne smejo govoriti na shodih, niti v splošnem delati aktivne propagande, žal-jenje te ali one narodriosti, njene države ali vladanja je kaznjivo.
Mrs. Mary Bombač in njena hčerka Miss Frances Bombač iz Lorain,
O., mat i oziroma sestra Rev. An- -	-	-	_
tona Bombača, sta bili pri nas v jstvo zveze narodov in bi začele voj-
Chicagi za nekoliko dni počitnicah. no-
Zveza narodov: Po poročilu lista "Petit Journal" se je 26. julija v San Sebastioano sestavel svet Zveze narodov in razpravljal najprvo o gospodarskih vkrepih, ki jih je treba izdati proti onim državam, ki bi kršile dolžnosti, katere jim nalaga član
Mr. John Kramer naš vrli slovenski fant, ki se je vrnil od vojakov pred nekoliko tedni in ki se sedaj uči fotografske umetnosti v Effingham, 111., nas je obiskal pretekli teden. Zveselili smo se njegovega obiska.
Valley, Wash.—Cenjeni g. urednik. Pošiljam Vam $12.2? katere pro sim pošljite na škofijsko društvo za varstvo sirot v Ljubljani.
Pozdravleni,	Mary Swan.
Omenjeno svoto smo prejeli in od poslali. Bog Vam bode plačnik za Vaš dar ubogim sirotam. Urednik.
Milwaukee, Wis.—Žal da ne morem nič dobrega poročat. Ker nesreča nikdar ne praznuje, tudi tukaj ni zaostala.
Tukaj se je zgodila v nedeljo, dne 29. avgusta velika automobilna nesreča. S. N. P. Društvo "Sloga" štev. 7, je imela svoj letni picnic na 7 Mile Grove. Nesreča se je pripetila na Fond Du Lac Road, kjer je prišel motorcycle od naprotne strani. Pri je automobil trčil v 4'side caro", v kateri sta bila Anthony Klanchnik, star 32 let, in Lawrence Schmidt, star 13 let. Oba sta umrla par ur pozneje v bolnišnici. James Kuznik, star 28 let, e bil smrtno nevarno ranjen. Bilo je tudi več manj ranjenih.
H koncu še pozdravljam vse naročnike in čitatelje.
Poročevaler.
NOVICE IZ JUGOSLAVIJE.
(Nadaljevanje z 1. strani.)
Italijanska perfidnost. — Italijanski list "Era Nuova" napada slovensko duhovščino po zasedenih terajih, češ da je zopet z vsem nasiljem začela s svojo protiitalijansko propagando, prav kakor prej za ačsa Avstrije, čije načrti so baje bili, Itali-ane popolnoma odpraviti z obali A-drije, pri čimer ji je baje na vse krip-ljV pomagala duhovščina kot izvrševalec državne avstrijske politike. In ker je Vatikan videl v Avstriji najmočnejšo katoliško vlast na svetu, je imela slovenska duhovščina privili-giran položaj na Primorskem.
Sedaj se ta duhovščina zopet giblje v Italjanom sovražnem načinu in upa, da si bo ob vstrpljivosti višijh cerkvenih oblasti ohranila svoj privilegij ,ali če že ne to, pa da si pridobi popolno avtonomijo. Napram tej duhovščini se nahaja vrhovna cerkvena oblast v položaju, ki jo sili c največji previdnosti, ker ti duhov-
Govorilo se je dalje o v^tanovitvi stalne organizacije o zdravstvu, o mejnarodnem sodišču, o odgovornosti zvee narodov, ki izhaja iz določeb nirovne pogodbe in one o zvezi narodov.
Ja, to je kaj drugega: ali kako se socijalisti vozijo! Svičarski list "Tribune de Geneve" prinaša ta-le podu-čen člančič. Mej silnim ropotom pri-drvi ekspresni vlak z Milana na postajo. Na peronu se vse tare prihajajoči in odhajajočih. Vlak je prena-jalnjen, kakor vselej. Lov za sedeže je še divjejši nego včeraj. Le razkošni voz 1. razreda je skoraj prazen. "Reservirano", ta beseda pove vzrok praznine. Reservirano brez dvoma za kakega Kreza ali kako mejnarod-no komisijo, ki jih sedaj po Evropi kar mrgoli. "Seveda zopet za te pr.. kapitaliste." godrnja blizu tam vma-zan delavec. "To pot si se zmotil, pri jatelj "bi mu lahko rekli." Ni li to Canesvascini, vodje socijalistov iz Tešina. ki vstopa ravnokar v salonski voz, s tisto sigurnostjo in ravno-dušnostjo, ki je lastna le potnikom« vajenim voza 1. raz reda? Za vodjem vstopijo drugi udje Italijanske soci-jalistiškega odposlanstva, ki gre na Rusko. Saj menda vendar ne bote zahteval, naj se ti gospodje vozijo v III. razredu, kakor drugi ljudje, kakor ti in jaz. ali kakor proletarci, -

uki, trdi "Era Nuova", ki v svoji ve čini niso bili nikdar navdahnjeni od |na račun si to gospodje zagoto verskega duha, se vedejo proti ob- ,vIiai° razkošne dohodke. O ne4 re-sovraženem Rimu tako. da temu ve- serv*rano i" sicer v luksus, vlaku!
denje ne manjka mnogo, pa bi se moglo označiti za šizmatično. In ravno to bi moglo, — spričo vpliva, ki ga ima ta duhovščina na kmetsko prebivalstvo — postati nevarno za latinsko cerkev, posebno še za to, ker italijanska država kot nekonfe-sionalna, ne more tako kakor avstrijska pritiskati na verski čut držav-
— Ti gospodje morajo imeti spalni in obedovalni voz, — gole deske III.
razreda so za proletariat.
-
CHICAŠKE NOVICE.
Veliko gg. delegatov KSKJ se
je zglasilo v naši pisarni, ko so se mudili v Chicago. Bili so to sami naši dobri prijatelji in dobrotniki, deloma delničarji. — Vsi so izražali svojo nevoljo, da se je tako neosno-vano napadalo pri konvenciji naše podjetje, kajti vsi vedo, da mi nismo nikdar napadali KSKJ in da smo povedali samo resnico. Nekateri so rekli celo, da bi kaj takega nikdar ne bili mislili, da je mogoče. Pomilo-vali so nas, da moramo toliko preganjanja po krivici pretrpeti. Seveda smo jih potolažili, da naj nič ne j obupavajo. Pravica in resnica se da 'samo potlačiti, uničiti nikdar. Hudobija bode dobila preje ali pozneje svoje zasluženo plačali. Koliko krivic smo že prestali, pa kolikor več jih prestane/ho, toliko bolj napredujemo. Z velikim zanimanjem so pre-J gledali naše podjetje. Kličemo vsem : Vas živi!
Ponesrečil se je Karol Žabkar na Blue Island ave. Kako se je nesreča zgodila nihče ne ve. Tudi Mr. Žabkar sam ne ve. Policaj ga je našel na tleh brezavutnega. Zdravje se mu počasi vrača.
Poročili so se v naši slovenski cerkvi: Martin fHorvat z nevesto Te-rezo Markoja ob doma iz Čerensov-ce, Prekmurje. Ženin Rudolf Lazer nevesto Terezijo Bajžek in žinin John Foys z nevesto Mary Šarjaš oba s Čerensovske fare, Prekmurje. Vsem trem j_^rom naše iskrene ča-stitke.	'A\
Kako socijalisti vzgajajo Otroke.
Dunajska socijalistiška "Arbeiter Zeitung" poroča začetkom avgusta o preiskavi milanske mestne občine o škandaloznih razmerah, v katereh ljanov. To pojasnjuje, zakaj so višje j so,živeli dunajski otroci v Brogon-cerkvene oblasti neodločne, da zapi- novo in Castello San Giovanni na rajo oči spričo takega delovanja slo- Italijanskem, kjer so se mudili v svr-vanske duhovščine, zbesnele v fana- |ho okrepitve na povabilo in stroške tizmu in sovraštvu proti Italijanom. imilanskih socijalistov.
Tako, sedaj vemo: slovanska du- ! Prišle so takrat v javnost take hovsema v zasedenih krajih po trdi- stvari, da je škof v Piacenzi poslal tw Italijanov je na poti v razkol iz svojega zaupnika preisk^t celo zade-narodnostmh ozirov, v Jugoslaviji vo in o tem poročal papežu samemu, pa trdijo socijalisti in demokrati, da da se zavzame za nesrečno deco Do-je slovanska duhovščina brezdomo-'gnale so se reči, nad katerimi bi se vinska da ji je Jugslavija deveta ,celo "pajsnik Vodiške Johance" do Dnga lo pa je ista duhovščina tu in dna svoje nedolžne duše pohujšal Mi tam, k, je vero in narodnost negova- jih res no moremo priobčiti, ker nas
k° Su SOciJ'alisti in je tudi ™ Dejstvo pa je, da* so i 111 'f™,0^ Prodajali bili dunajski otroci žrtev socijalisti-
rkma Dk T VeC P	V d°kaZ l'ke kUPČiJe 2 dUŠami' da so sociJ"ali-
kovci	' razm Dr- Ku- Uti karitativno del° izrabili v svoje
strankarske svrhe in otroška srca za-

Radgona in prekmurski promet z Mariborom. Po tem, ko je prešla Radgona v Avtsrijsko oblast, je bilo Prekmurje odrezano d Maribora. Začetkom avgusta se je
v prometni
strupili s protiverskimi in nesramnimi vplivi.
Avstrijaki v Ameriki saj ne bote verjeli — kaj ne da ne? — kar je
if.,	- ------------ govoril v Wahrungu na Dunaiu dne
konferenci v Mariboru skleni, dogo- k- junija v gostili "Zum wilden
mCJ °.bema državama, da bo na .Mann* Dr. Fried. Wichtl v pričo 1500
progi Spilje — Radnoga — Lju'/>-mer vozil v vsaki smeri po en mešan vlak, ki potoma po Avstrijskem o-
zemlju ne bo sprejemal potnikov. » _
Promet mej Conama A in B na Koroškem. Upanje kruha in zemlje lačnih B Conarjev na Korožkem, da bodo sedaj, ko je deloma odprta de-markacijska črta, mogli nemoteno je sti jugoslavenski kruh, zraven pa šču vati proti Jugoslaviji, je šlo po vodi. Promet je navezan na te le določbe : Vsak mora na demarkacijski črti pokazati straži legitimacijo, ki jo je občinam dala ententna komisija, da jo izpolni s potrebnimi osebnimi podatki pripadnika k eni ali drugi coni.
Nemcev, da so judje že 1. 1912 sklenili umoriti Franca Ferdinanda, ki je res padel dve leti pozneje, pod rokoma prostozidarjev, čijih vodje so Judje, kakor je rekel govornik. Judje so tako največ krivi cele vojske. Judje vživajo sad vojske, zlasti v Nemški Avstriji, kjer so cesarja pregnali s prestola in se sami nanj vse-dli. Judje stiskajo in izžemajo ubogo ljudstvo, kakor kuharica limono. I ako p,se nemški časopis "Volks Sturm" v 26.številki z dne 27. junija 192Z. Kaj ne, Avstrijaki, vkljub temu so Srbi krivi vojske?
" ■ i
SLOVENSKI TRGOVCI, OGLA-SAJTE SVOJA PODJETJA V
LISTU "EDINOST".
__

UMOR ¥ SARAJEVU
IN NJEGOVI TORIVCI.
(Dalje.)
'EDINOST' SŽPTEMBER 8, IQ20
Razpoloženje med Srbi v juniji 1914.
Da nam bo umor v Sarajevu um-
ljiv, se moramo ozreti še na dva faktorja, ki sta sodelovala'pri stvarit:na razpoloženje med Srbi ob takratnem času in na udeleženost grofa Tisze pri tem dogodku.
Razpoloženje med Srbi proti mo-narniji je moralo biti znano vsakemu, -kdor ima malo smisla za psihologijo ^ponosnega naroda, ki se je o-svobodil brez tuje pomoči in je baš leta 1912. vršil najlepšo nalogo, ki jo more vršiti narod :reševal je brate izpod jarma turškega barbarstva. Kosovo je bilo maščevano! Narejen je bil konec razmeram, ki so sramota za 20. stoletje, da je namreč Turek, nesposoben za vsak napredek, vladal nad kristjani. Medtem k<5 je dušo vsakega Srba — in lahko tudi pristavimo: vsakega pošteno mislečega Slovenca — navdajalo čuvstvo hvaležnosti do Boga, veselja in samozavesti, se je Avstrija trudila, zasejati razdor med zavezniki, je mobilizirala proti Srbom, njeno nemško časopise je pa smešilo "ušive narode" in simpatiziralo s Turki. Nobenega sočutja niso imeli za tisočere
žrtve turške krvoločnosti v miru in
jt
vojni, nobenega smisla za nečloveško življenje, ki je bilo usojeno krščanskemu ljudstvu pod vlado polume-seca. To so bili časi, ko je med prijatelji prvič padla pri nas doma beseda v zaupnem razgovoru, da nas je sram, da smo Avstrijci, da smo ob času, ko se maščujejo tudi krivice, zapadne po Turkih slovenskemu narodu. v državi, ki bi turško gospostvo najraje podaljšala. Avstroogrs-ka je gledala dogodke, ki jih je moral biti vesel vsak človek, ne samo Slovan, ki privošči zmago krščanski kulturi nad mohamedansko, s strupenim pogledom sebičneža, ki ima razvit samo smisel za nemške in mati ža-reke koristi, pa naj se pri tem godi drugim narodom, kakor se hoče!
Če je bilo že pri nas tako razpoloženje, kakšno je moralo biti. š€te Tned Srbi! Ko so Črnogorci zavzeli Ska-der, čigar okolica je bila pognojena s krvjo in trupli najboljših sinov je zadala Avstrija ponosnemu narodu sramoto, ki je ne pozabi nikdo, kdor ima kaj čuta za pravico v sebi: Črnogorci so marali izročiti trdnjavo, plačano z življenjem tisočer, ki so šli v boj ne morebiti prisiljeni, ampak s podobno zavestjo kakor pravi križarji. Bog ve, kdaj se bo vršila zopet tako upravičena vojna, kakor je bila vojna s Turčijo !__
Dne 28. junija 1914 se je praznovala 525. obletnica boja na Kosovem obletnica žalostnega dogodka z enim svetlim momentom: umorom sultana Murada po Milošu Obiliču. 4'Kjer žive.Srbi, velja Obilič za narodnega junaka. Na mesto Turkov smo pa stopili . . . sedaj mi kot dedni sovražniki." CStr. 21..x
Na ta dan so poslali Franca Ferdinanda v Sarajevo in so poskrbeli za to, da ni bilo v mestu niti vojaštva niti orožništva, dasi so se vršili ,v okolici velike vojaške vaje. "Kdo je na to tiščal, da je bilo na kritično nedeljo Sarajeva čisto brez vojaštva ... ne vemo ... In oblasti so vendar vedele, da se nekaj plete proti nadvojvodi! Ob vsej poti, ki je bila dan poprej natančno določena, so stali policisti kvečjemu na vsakih 200 korakov, število detektivov ni znano. Orožništva in vojaštva pa ni bilo v celem mestu nič. (Podčrtal po ročevalec.) Po prokletem atentatu je bilo pa naenkrat mogoče, do 9. ure zvečer spraviti dve brigadi v Sarajevo deloma peš, deloma po želez-lici. Veliki grehi opuščanja so se zgodili. Krivci naj opravijo to s svojo vestjo." ("Danzer's Armee-Zei-tung." citat na strani 10.) Glavni
ČEBELE MAŠČEVALKE.
Rev. John Plaznik.
trivec je poravnal to ne samo s svojo ,sek in panje.
Pavle Logar je storil vse, da bi zboljšal ččbelorejo. Ker ni imel zdra-veh nog, ni mogel delati težkega dela na farmi: zato je imel v oskrbi lažje stvari. Skrbel je za perutnino, vrt in opravljal taka dela, kjer je lahko sedel: predvsem je skrbel za čebele. Število panjev se je spreminjalo vsako leto: navadno je bilo d vaj set panjev v dveh vrstah na solneni strani blizu hiše.
Pavle je prvič čul o korintskih maticah na državnem "fairu" (razstavi) ko je prišel nekdo mimo in mu ponudil knjižico. Ko jo vzame Pavle v roke, vidi na prvi strani naslikano matico, sliki je sledil opis. Pavle ni zgubljal časa: sledil je mlademu človeku, ki je prodajal med, vo-
vestjo, ampak tudi že z večnim sodnikom : grof Tisza.
I
Grof Tisza in Franc/Ferdinand.
Grofa Tiszo označi pistelj na str. 12 kot "najmogočnejšega nasprotnika nadvojvodovega, takratnega ogrskega premiera, čigar rokam bi se bile izmuznile vajeti pod vladarjem poročevalec.) O njunem medsebojnem razmerju pravi: "Pota prestolonaslednika Velike Avstrije in pota Tiszova so se križala smotreno, mogočno in osebno. Oba nasprotnika sta imela odprt vizir, bil je boj za biti in nebiti. Tisze tudi ni Franc Ferdinand nikdar sprejel." (Str. 18.)
Kako je mislil Franc Ferdinand o grofu Tiszi, razvidimo najbolje iz pisave "Danzer's Armee-Zeitung", ki je izhajala "s sodelovanjem kroga višjih častnikov" (str. 10) in stala v tesni zvezi s prestolonaslednikom. Ta list je napadel opetovano ogrske oligarhe in Tiszo tudi osebno. Izifc.-zi, ki jih je rabil, so bili prav krepki. Dne. junija 1910 je pisal ta list o "azijatskih volitvah" (str. 14) na O-grskem, o Tiszi, ki je zasedel mesta velikih županov s svojimi "voljnimi kreaturami, ki vidijo prav tako kakor njihov polubog ('Abgott," Tisza seveda) edino rešitev Ogrske v političnemu uničenju neogrskih narodno sti')str. 14).Istotam se govori o 'brez primernem barbarstvu madžarskih mogotčev" (!). "Stroškov te blazne politike izigravanja narodnosti proti narodnosti ne bo imel nositi nihče drugi kakor monarhija."
Nekaj dni po sarajevskem dogodku je pisala "Militarische Rundschau" (z dne 2. julija 1914) • "Tudi združenje Jugoslovanov se trajno ne bo dalo zadržati (podčrtal poročevalec), tremljenja, ki gredo za tem, pa more modra in v bodočnost gledajoča politika spraviti v tir, ki naši državni misli in interesu habsburške monarhije vsaj ne nasprotuje. To spo znanje je imel umrli pre stolonasled-nid." (Citat na str. 17.) ____________o-
(Dalje prihodnjič.) __
O korintskih čebelah je bilo rečeno, da zberejo največ medu: da prihajajo iz Korinta na Grškem in da so sorodne Italijanskim čebelam. — Mlad človek je imel zelo namazan jezik. Pavle je zvesto poslušal, ko-čno se je pogodil za dve matici, katere se mu naj pošljejo spomladi: vedel je tudi dobro, da bodo veliko več stale, toda, če so le polovico toliko vredne, kakor jih je človek hva-il, se mu bodo kmalu splačale.
Matice so dospele in Pavle jih je dejal tja, kjer ni bilo prejšnje leto sreče. Bile ste veliko večje in polne jramenih trakov. Pavle jih je občudoval in upal.
Čebeie z novimi maticami so se zboljšale: tako tudi vse druge, ker je bilo dobro let za čebele. Bilo je dovolj cvetic in tudi sadna drevesa so krasno cvetela: tudi vremeje bilo lepo.
Pavle je panje skrbno ogledoval in kmalu opazil mlade delavke. Sicer niso bile tako rumene, kakor njihove matere, vendar so pa imele bolj j živo obleko, kakor njihove, resno ob- j lečene sestre. Bile so tudi zelo delavne.
Zgodaj v juniju je dolenja naselbina zrojila. Pavle jih ni prej dovolj opazoval, ker je imel delo na vrtu. Naenkrat začuje šuštenje v zraku in zletele so čez sadovnjak: hitel je k čebelnjaku, da vidi, iz katerega panja so šle potem pa šel naglo za njimi, kolikor mu je noga dopuščala.
Zdelo se mu je, da so šle proti vzho du: sicer pa so lahko zavile, kamor so hotele, ko jih ni več videl. Čebele lete v ravni črti le tedaj, kadar se vračajo domu ali navadno tedaj, če vedo za dobro pašo. Kadar pa iščejo novega stanovanja, ne poznajo nobenega pota, ampak slepo slede matici. Matica leti v različnih smereh. in se navadnovstavi. kadar je truna. Delavke ostanejo pri njej pri poletu in počitku, kakor bi ne imele lastne volje. Navadno lete do kakega drevesa ali stanovanja.
(Dalje prihodnjič.)
ŠIRITE LIST 'EDINOST* "
ŠAJTE SVOJA POdj DINOSTI".
JE* X
J**
DIZVEDOVALNI KOTIČEK.
/prašanje: Katere vere ste sedan predsedniška kandidata Cox in
irding?
Odgovor: Kolikor je nam znamo 1 oba epi skopal ne vere. Toliko ve-
0	gotovo, da sta oba verna in re-
10	obiskujeta vsak svojo cerkev. Vprašanje: Toliko slišim o bolez-
1	"appendicitis". V starem kraju sem pa nikdar slišala o tej bolezni.
11	je to sami amerikanska bolezen? ako bi se imenovala ta bolezen v ovenščini ?
Odgovor: 1) Ta bolezen je ravno .ko razširjena doma, kako tukaj; redno so jo zdravniki zasledili, so » imenovali ''trebušno vnetje". 2) ovenslco se imenuje "vnetje slepi-1" ali slepega črevesa. Vprašanje: Kedaj bode prihodnje to pust?
Odgovor: 9. februarja. Vprašanje: V angleških listih be-m tolikrat da bode kandidat Har-ng vodil volitveni boj tako zvani ront parch". Kaj pa je to? Odgovor: Kateri kandidat je po-»lnoma prepričan, da bode izvoljen misli, da bode bolj vpljivaio na egove volilce, ako ne gre okrog po astih sam se agitarat, ta začne ta-zvano "front porch" kampanjo. > je, vse svoje politične govore vori doma pred lastno hišo. Kdor hoče toraj slišati mora priti k emu. Tako je tudi Wilson delal svojo zopetno izvolitev pri zad-ih volitvah. "Front porch" (spred i hodnik) se zato imenuje, ker na-vddno govori s "porcha", kakor pravimo.
DRSc HOLLANDER & DR. H. O. STERN
Dentists
1355 E. 55th St	vogal St. Clair Ave.
N/iD LEKARNO.
S Ure od 9. dopoldne do 8. zvečer. Zaprto ob sredah fr;	popoldne in ob nedeljah.
®<8)©gXgXg)gXgXgK^
NE ČAKAJTE!
Pripravite se za neodvisnost
Varna banka, kamor nalagate svoj denar.
Začnite se sedaj pripravljati na denarno neodvisnost s tem, da začnete vlagati v hranilni oddelek v Kasper State Bank.
Čim prej začnete, prej se vam bodo pokazale lepe priložnosti in vspeh. Ko boste imeli denar na banki, boste čutili v sebi moč za napredek in postali boste samozavedni.
Conservativna in varna banka. Ima vse bančne zmožnosti. Bančna moč nad dvanajst milijonov dolarjev.
KASPAR STATE BANK
BLUE ISLAND AVE., CORNER 19th STREET
Da ugodimo onim, ko ne morejo priti med de-veto uro zjutraj in do petih zvečer, zato bo ta ban- 1 ► ka odprta ob pondelkih in sobotah do pol devetih
Prostor na vseh boljših parnikih je več tednov naprej razprodan, zato ne čakajte do zadnjega tedna, ako ste namenjeni potovati v stari kraj. V Vašo korist je, da se odločite za ta ali oni navedeni parnik in si prostor na njem za-arate. Mislite v najprej-
NEW YORK — DOBROVNIK — TRST.
14. sept. — PRESIDENT WILSON, 21. sept. — BELVEDERE, 28. sept — COLUMBIA,
7.	o Vet. — ARGENTINA,
3. nov. — PRESIDENT WILSON.
NEW YORK — HAVRE ALI CHERBOURG.
3. sept. — LA SAVOIE,
8.	sept — LA FRANCE,
9.	Sept — IMPERATOR	-v 14. sept. — LA TOURAINE,
17 sept. — LA LORRAINE, 18. sept. — CARONIA, 21. sept. — AQUITANIA,
23.	sept — ROCHAMBEAU,
24.	sept. — LA FAYETTE, 30. sept. — MAURETANIA,
1 okt. — LA SAVOIE, 7 okt. — IMPERATOR, 6. okt. — LA FRANCE, 12. okt. — LA TOURAINE. 12. okt. — AQUITANIA. Navedeni vozu ired je podvržen sLučajnim spremembam. Pišite po cenik za posamezne parnike in razrede-
Potni listi: — Potnikom preskrbim potne liste in drugo, kar rabijo za potovanje.
IZ STAREGA KRAJA: —
je do sedaj prišlo v Ameriko že več slovenskih naseljencev, za katere sem jaz izdelal potrebn listine in katerim sem jaz poslal karte. Ako želite tudi Vi dobiti sem svoje sorodnike, mi pište za tozadevna pojasnila.
Za nadaljna pojasnila se obrnite na
LEO ZAKRAJSEK
70-9th Ave., New York, N. Y.
John Gornik
SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ
ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND, O.
se priporoča za nakup MOŠKE IH DEŠKE OPRAVE. Izdeluje MO '.KR OBLEKE po naročilu točno in eeao.
L -

)INOST' SEPTEMBER 8, 1920
FRIŽARJI.
roman ▼ štirih deli Spisal: H. Sieakiewich. Podov.: PodrmvmkL
(Dalje.)
Vendar nihče izmed knezov, ni če izmed onh vitežkih gostov, nihc razun velikega mojstra, niti m« Križarji ni poj mil, da se je od tei časa, ko je Litva sprejela sv. kn dogodil nekaj takega, kakor da valovi Nogate, ki so od jedne stra branili grozno trdnjavo, jeli tiho, t da neizprosno spodkopavati njei obzidje. Nihče ni pojmil, da je v te orjaškem telesu še ostala moč — 1 je pa iz njega odletela duša. Kd pa je iznenadoma prišel ter pogled na ta "ex luto" pozidani Marie burg, na to zidovje in utrdbe, : črne križe na vratih, na hiše in p slopja, temu je sililo na misel mn nje, da niti same peklenke moči : premagajo te glavne križarske pr stolnice.
S podobnimi mislimi sta zrla te t be, na črne križe na vratih, na hi in poslopja, temu je sililo na mi.' mnenje, da niti same peklenske ir či ne premagajo te glavne križ; ske prestolnice.
S podobnimi mislimi sta zrla trdnjavo ne le Povala iz Tačeva Zbišek, ki je (bil že poprej on marveč tudi dokaj izkušenejši ne ona dva, Zindram in Maškovič. 1 di njemu se je zamračilo lice, ko zrl na vse to orjaške utrdbe, stol in nasipe, ko se je nehote spomnil ponosnih besed, s katerimi so nekoč Križarji grozili kralju Kazimiru:
"Večja je naša moč, in ako ne od-jenjaš, te bodo proganjali naši meči do Krakova".
Med tem pa odpelje grajski kom-tur naše viteze dalje V Srednjo trdnjavo, kjer so bile na vshodni strani prirejene sobe za goste.
i"	XII.
Matija in Zbišek sta se dolgo objemala, ker sta se res imela jako rada, a razne nezgode so v poslednjih letih še bolj povečale to njuno ljubezen. Stari vitez je spoznal že na prvi pogled, da Danuška več ne živi, vendar pa ni vprašal po ničemur, marveč stiskal k sebi mladeniča, hote mu s tem pokazati, da še ni povsem zapuščen na svetu, marveč da ima poleg sebe sočutno dušo ki je pripravljena deliti ž njim njegovo trpljenje.
Ali ko so jima sloze izdatno olajšale bolečine, ga vpraša Matija po dalj
sem molčanju:
"Ali so ti jo zopet ugrabili, ali ti je umrla na tvojih rokah?"
"Na rokah mi je umrla pred samim Spihovem," odvrne mladenič.
Na to mu jame pripovedovati, kaj in kako se je zgodilo, pričenjaje z vzdihi j aji in jokom svoje pripovedovanje, Matija pa ga je pozorno poslušal ter je takisto vzdihal in končno vprašal:
"Jurand je bil še živ, ko sem odšel, toda dolgo ne bo več tlačil trave ; gotovo ga več ne vidim".
"Torej »bi morda bilo bolje, ako bi ne bil odšel?" *	?
M
U T I
L A T E D
Vprašanje 24: So li taki nauki gos-podarkega liberalizma za socijalno življenje dobri in koristni ?
Na prvi pogled bi mislili, da je nauk o svobodi v obrti dober. Ne bo-bo odrekali človeku pravice, da si izvoli sam svoj stan, svoj pošten poklic, da si ohrani življenje na tem svetu. On ima tudi pravico, da si izbere kraj, kjer hoče živeti in bivati. Toda tudi ta svoboda ima svoje meje. Človek ni SAM na svetu, je kakor smo videli, bitje ki mora
tem imamo odgovor na vprašanje: Odkod prihaja socijalizem, in tako lahko končamo drugi del naše razprave. Jasno je videti, kako je soci-jalizem nastal, vsa druga dejstva o ustanoviteljih, voditeljih socijalistov njihovi boji, porazi in vspehi niso tolikega pomena, kakor ravno to, da vemo in poznamo notranji razvoj stari do socijalizma. Predno pa preidemo na vnanjo zgodovino socijalizma, hočemo pa odgovoriti še jed-no vprašanje, katero se dandanes mnogokrat stavi. Glasi se:
Vprašanje 25: Kdo je kriv današnje socijalne bede? Namenoma smo se pomudili
živeti v družbi z drugimi. Iz tega pa sledi dolžnost daje treba ozirati na I nekoliko daje pri zgodovini socijal-druge. To je zapopadeno v bistvu nih razmer, da bi jasno pokazali, da človeške družbe in je urejeno po j teh slabih socijalnih razmer ni za-Božjih postvah.	'krivil Bog in od njega ustanovljena
Človek ima prosto voljo, da te cerkev, ali pa od njega postavljena zapovedi ali spolnuje, ali pa ne. duhovščina. Ktor je našo razpravo
, i.jni na vsen dvor rih^-in ob enem tudi radi našega kralja."
Tn premaga Matijca naduha, da je moral za trenutek umolkniti; še le ko si je oddahnil, je nadaljeval:
''In bil bi morda poginil v ječi. Potegnil pa se je za-me Arnol von Baen, kateremu je bilo takisto ležeče na odkupnini; toda on med njimi ne uživa nobenega ugleda in i-menujejo ga medveda. Na srečo je poizvedel za-me od Arnolda de Lor-che, ki je takoj napravil grozen trušč. Ne vem, ali ti je to povedal, ker on rad taji svoja dobra dela. Njega tukaj vsi močno spoštujejo, ker je jeden njegovih sorodnikov o-pravljal v redu važno službo, pa tudi on sam je odličnega rodu in bogatin. Rekel jim je torej, da je naš jetnik in da mu ti vzameš glavo, m'1 storijo kaj žalega, ali ako jaz poginem v ječi. Celo zagrozil se je kapituli, dfc na vseh zapadnih dvorih pove, kako ravnajo Križarji z opasanimi vitezi. Teda so se prestrašili in premestili so me v bolnišnico, kjer sta zrak in hrana bol-
isa.
(Dalje prihodnjič.)
POTREBUJEME DELAVCEV. Stalno delo. — Dobra plača. — J.
G. Hoffman & Sons Co., Gormania, W. Va. — Strojarna potrebuje delav cev v različnih prostorih, delo se do bi odzunaj ali ali pa znotraj v tovarni, kako*- kedo želi.
Ako kateri rojak želi sem priti naj se oglasi pri
J. G. HOFFMAN & SONS CO., Germania, W. Va.
On je prost, to se pravi, nikto ga ne sili, da dela dobro in se varuje hudega. Ako izpolnuje zapovedi, je to njegova zasluga. Ako jih ne izpolnuje, ima pri tem seveda svojo prosto voljo, toda on greši zoper Božje zapovedi, in bo za to kaznovan. Z eno besedo: Človek ima MOČ , da dela hudo. da prestoja zapovedi, toda PRAVA do tega nima.
Liberalizem pa taji ravno to glavno načelo in trdi, da ima človek tudi PRAVO do tega. In ravno ker Bog tega prava ne daje inker žlora bo prostosti kaznuje zato preč s s tem načelom zato treba to načelo tajiti ali vsaj treba zanikati temu načelu pravo da se treba v zemskih stvareh in zadevah nanj ozirati. S to laži-svobodo bi radi odpravili Bo-^a, da bi nemoteno mogli služiti irepenjenju po denarju in vživanju, da bi lahko proglasili svako sred-tvo kot pošteno, leda se dobi denar. Tn to je bila tudi posledica takozva-ne obrtne svobode. Ti, ki se niso brigali za nobeno postavp, ki so \s'ed svoje moči :n oblasti prestopali vsak zakon, dospel* so do pre-tt ženja in bogas:v*. Ti pa. ki tega rise. mogli ali nis > hoteli storiti, so zaostali. In tako je prišlo, da si je del človeštva nakopičil ogromno pfremožepnje, drugi dfel—in to a večji del—je na stroške bogatašev vedno bolj in bolj obubožal. Kdor je imel moč, tlačil je slabotnega, pritiskal ga k teni, vredil proletarca in kapitalista hujskal drugega pro-it drugemu. To je bilo delo in tako-zvana kultura in civiliizacja liberalizma, ki je na Boga pozabil. Katoliško cerkev, ki se je vedno borila proti ilaži—svobodi in vedno opa-zarjala na njene zle posledice, so vkleniti v verige, tirali jo vedno bolj in bolj iz javnega življenja, in država čije naloga bi bila braniti reveža, prešla je v roke kapitalizma.
In tako so nastopili naši časi z svoj ogromno socijalno bedo, z obupnimi poskusi, rešiti socijalno vprašanje. In tako je prišel —SOCIJALIZEM.
Ako se ozremo še enkrat nazaj in prebrskamo liste zgodovine, po-
pazno zasledoval, bo moral prizanti, da so bile socijalne razmere ravno takrat najboljše, kadar je imelo krščanstvo v javnem življenju največ veljave in vpliva, ko je duhovščina lahko neovirano vršila voje delo. Nikakor na tajimo, da o bili v cerkvi Božji, oz. v krščantvu vedno ljudje, tudi duhovniki, ki so sicer navidezno spadali k cerkvi, ki pa niso po zapovedih Božjih in cerkev živeli, ki so tudi zakrivili, da je so-cijalna beda vedno bolj in bolj ras-tla. Bil i so drhovniki, ki so bili popolnoma vdani svetu iin denarju. Toda to se ni godilo po odredbi ali želji cerkve, bilo je to proti njeni volji. Taki ljudje niso, bili ddbri kristjani, niso bili dobri duhovniki.Bili so izjeme, slevel med pšenico, koštru ni med ovcami. Cerkev sama ali du-hovčina ni nikoli kaj proti socijalne-mu ž i vi j eni ju človeštva zakrivila, impak se je vedno trudila in to pov sod, da bi socijalne razmere zboljša-la. Kdor trdi nasprotno, ta ali ne zna zgodovine, ali pa namenoma laže. in svojih trditev nikoli ne bo dokazal. -

Katoliški vzgojitelji so imeli svoje letno zborovanje
Te dni je pa v Filadelfiji zborovala tudi Evharistiška liga, to je liga častilcev Presr^lftšnjega Telesa. Velikanska je bila udeležba. Iz cele Amerike so prihiteli ljubitelji in častilci Presv. Zakramenta v Filadel-fijo, da so se posvetovali, kaj bi se ukrenilo, da bi bil Jetnik ljubezni bolj spoznan, bolj ljubljen in češčen. Ob sklepu konvencije se je vršila slovesna ura molitve Škof Schrembo je vodil uro molitve
Sklenilo se je razširiti "Častno stražo" po vseh župnijah, kjer je še ni. Sklenilo se je dalje prositi v Rimu, da bi se v litanije vpletel tudi! vzklik: "Naša ljuba Gospa presv Zakramenta", da bi se naj delalo na to, da se tbode ustanovnik reda častilcev presv. Zakramenta, častitljiv Peter Julian Eymond, razglasil svetnikom in enako škof John Neuman.
ŠIRITA LIST « EDINOST".
VPRAŠALNI KOTIČEK
Na naša vprašanja v 46. številki
EDINOSTI so nam odgovorili naročniki na stavljane vprašanja tako le: PRVO VPRAŠANJE:
Vprašanje: Kaj je vzrok, da je ned nami katoliškimi Slovenci toliko needinosti?
1.	Grda pošast, ki se imenuje: Zavist in nevoščljivost. Mr. John Pel-ham, Houston, Pa.
2.	Slabo časopisje. J. K., Joliet, 111.
-3. To je delo naših sovražnikov.
J Z., Chicago, 111.
Uzrok je, ker manjka med nami krščanske ljubezni. V tem bi bil dobro mnogo pisati in učiti, pa bi ves svet prenovil. Mnogi ljudje dobri, pa ne vejo prave poti, jih slabi pokvarijo. (Deseta sestra iz San Francisco).
DRUGO VPRAŠANJE:
2.) Vprašanje: Zakaj se nevesta pri poroki navadno joka?
1.	Zato ker se boji, da bi ji ženin ne pobegnil. John Pelham, Houston, Pa.
2.	Zato ker je ginjena? J. V., Cleveland, O.
Vsaj še sama ne ve zakaj ? (Joliet, 111.)
Zato ker misli, da je tako moda. \ (V Cleveland, O.)
Zato, ker so ženske vedno na jok pripravljene. (New York.)
Zato ker hoče pred oltarjem pokazati, kaj jo čaka v prihodnjem življenju. (M. Z., Chicago, 111.)
-o-
Boljševijd imajo postavo, po kateri more država vsakega možkega siliti, da se oženi. Ni čuda toraj, da so nekatere amerikanke boljševiške-ga prepričanja.
OGLAS. G. G. Hoffman Sons Co. v Gormania, W. Va., potrebuje strojarje in delavce v različnih prostorih kakor na Yardu zrnaj in v Dry Loft Izdeluje se samo podplate. Delo je stalno. Katerega veseli* naj se zglasi na zgornji naslov.	Adv
Severova zdravita vzdržujejo zdravje v družinah. f-
Tiho trpeče.
Mnoge žene In mlada dekleta trpe na
tihomaod bo tez ni svojega spola. Take bolezni se ponavadi kažejo potom bolečin v križu, na strani, v ledjih ali spodnjem, dela trebuha, večkratnem glavobolu, vročem tn h'vlrmp spreminjanja po telesa.
S
ever a s
Regulator
(Severov Regulator) Je pravilno »dra-vilo sa odstranjenje teb bolečin in za »opravo nerodnosti vsled katerih trpe ««ne in dekleta. To zdravilo je bilo znano in rabljeno mnogo let z najboljšim uspehom. Dobite ga pri vaSem lekarju. Bodite previdni, da dobite si-fforno "Severjevega". Cena Sl-ZS in Go davka.
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
NAROČAJTE IN PRIPOROČAJTE LIST 4'EDINOST"!
PODPIRAJTE MOŽA, KI YAS PODPIRA.
FRANK SUHADOLNIK
/eliko stori za "Ave Maria" in "Edinost," zato ker jc navdušen za kato-iški tisk.
On je zastopnik za ta dva lista.
Rojaki, ali ne mislite, da tak mož zasluži, da kupujete pri njem on ima VELIKO ZALOGO OBUVAL.
Ljubeznjiva in točna postrežba 6107 St. Clair Ave.	CLEVELAND, OHIO.
č
iiimna $
STAR THEATRE
CANONSBURG'S FRIENDLY PLAYHOUSE.
B
Za bolezni in bolečine
PAIN-EXPELLER
Tvorniika znamka reg. v pat. nr. Zdr. dr.
Prijatelj v Potrebi


VAŠA OBLEKA
bo zgledala kot nova ako jo prinesete nam čistiti, barvati ali popraviti. Mi tudi Vašo staro obleko orenaredimo po novi modi.
FRANK'S DRY CLEANINC CO.
Telefon: Central in Rosedale 5694
Delavnica in urad 1361 EAST 55th ST. nasproti Lake Shore Banke. COLLINWOOD — PODRUŽNICA
J
15513 WATERLOO RD.
ROJAKI
Ki želite dobiti sorodnike iz starega kraja, pišite
nam za pojasnila, ki jih damo vsakemu popolnoma brezplačno..
VARNO IN ZANESLJIVO
POŠILJAMO
... Denar v stari kraj najhitreje in najceneje.....
ROJAKOM! Ki žele potovati v sferi kraj, preskrbimo potne liste.
IZVRŠUJEMO VSA NOTARSKA DELA:
.........- MICHAEL ŽELEZNIKAR
Notary Public VSA PISMA NASLAVLJAJTE NA: "EDINOST" 1849 W. 22nd St..
Chicago, 111.