Štev. 24.
O Ljubljani, u četrtek, dne 30. Umrla 1908.
Leto xxxui.
Velja po poŠti:
za celo leto naprej K 26*—
„ 13--„ 6-50 „ 2-20
n pol leta
P1
za četrt leta „ za en mesec „
V upravniStvu:
za celo leto naprej K	22-40
za pol leta „ „	1V20
»	560
»	190
1 P'
u Četrt leta ia en mesec
Za poSllj. na dom 20 h na
mcsec.
Posamezne Stev. 10 h.
SLOVE
Uredništvo Je v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod tez
- dvorISSe nad tiskarno). — Rokopisi sp
ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popujt.
Izhaja
vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
Upravništvo i« v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
-- Vsprejema naročnino, Inserate In
reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
J*" Današnja številka obsega 6 strani. '•C
Kmetom pomoč!
D u n a j, 25. januarja.
Gotovo ustrežem večini čitateljev, ako izpopolnim že objavljena kratka poročila o tridnevnih posvetovanjih poljedelskega odseka. Vse kaže, da veje druga, kmetom ugodnejša sapa v poljedelskem ministrstvu, pa tudi v poslanskih krogih. To opravičuje upanje, da bodeta vlada in državni zbor obračala večjo pozornost na avstrijsko poljedelstvo, ki zasluži in potrebuje izdatne državne podpore in zakonitega varstva. Predmet posvetovanjem so bili razni predlogi državnih poslancev.ki merijo na to. da se izboljšajo planine in pašniki, da se omogoči razdolženje kmečkih posestev in zabrani razprodaja kmetij v lovske in špekulacijske namene.
I. Izboljšanje planin in pašnikov.
O tem velevažnem vprašanju je poročal slovenski, za naše poljedelstvo vele-zaslužni poslanec Povše. Poročevalec je navajal, da merijo v Avstriji travniki 3,072.230 ha, pašniki 2,655.372 ha in planine 1,399.725 ha; polja merijo 10,624.852 ha in 7-8 stotink tega površja se uporablja za krmo. Ako bi se izboljšali pašniki ter pridelovalo več in boljše krme, mogoče bi bilo tako povzdigniti domačo živinorejo, da bi pokrili potrebo mesa.
Zato je treba v prvi vrsti s pomočjo države in dežele izboljšati planine in pašnike. V ta namen so že izdelani načrti deželnih zakonov. Ti zakoni bodo določili, da se planine in primerni pašniki ne smejo uporabljati za pogozdovanje in druge namene, ki ne pospešuje živinoreje.
V drugi vrsti je treba urediti mnoge servitutne pravice. V tem oziru se je svoj čas kmetom storila velika krivica, ki še sedaj ni poravnana ter daje povod pritožbam in pravdam. Izboljšati se morata tudi gozdni in lovski zakon. Mnogo je treba še dela v prospeh živinoreje. Pri tej priliki je nasvetoval socialni demokrat Winar-sky, naj se napravi državni zakon za zlaganje zemljišč in varstvo planin. Odsek pa je odklonil ta predlog z ozirom na različne razmere v posameznih deželah, katerim morejo bolje ustrezati deželni zakoni. Odsek je sklenil resolucije, ki so naštete na koncu poročila.
2. Kmečki dolgovi.
Tirolski poslanec dr. Schopfer je poročal o vprašanju, kako bi se mogla razbremeniti kmečka posestva ogromnih dolgov. Kmečki dolgovi so v največjo škodo kmetom samim, državi in sploh človeški družbi. Da se omogoči razbremenitev kmečkih posestev, je treba v to primernih sredstev za odplačevanje dolgov, obenem pa se morajo omejiti ali kar mogoče preprečiti novi dolgovi. Odplačevanje dolgov je mogoče le s pomočjo države in dežele. Naraščanje novih dolgov pa bi se preprečilo z organizacijo kmečkega osebnega kredita in z zakonom, ki bi naravnost določal mejo dolgov. Izboljšati bi se moralo tudi dedno pravo, ker sedanje dote uničijo marsikatero kmetijo. Izvoljen je bil pododsek 12 članov, ki naj proučuje to vprašanje ter sestavi primerne nasvete.
3. Varstvo kmetij proti lovcem.
Tretje vprašanje je bilo. kako naj se zavarujejo kmetije proti lovskim in špeku-lacijskim namenom. Zgodi se namreč pre-mnogokrat posebno v planinskih deželah, da bogatini pokupijo zadolžena zemljišča, uporabijo za lovišča in tako omejujejo pašne pravice. Posledica je. da peša živinoreja in hirajo kmečka posestva. Poljedelsko ministrstvo je že naročilo deželnim vladam, naj strogo pazijo, da se na ta način ne dela škoda kulturnim namenom. Poljedelski minister dr. Ebenhoch je večkrat posegel v razpravo ter zagotavljal, da hoče vedno in povsod braniti kmečke koristi ter pripraviti potrebne zakone. Priznal je tudi, da ravnateljstva državnih gozdov ne postopajo vedno v korist kmečkega prebivalstva. Konečno so obveljale naslednje resolucije:
Vladi sc naroča, da v povzdigo pašnikov in živinoreje državnemu zboru in deželnim zborom predloži načrte zakonov,vin sicer:
1.	Zakon, s katerim se bodo uravnale servitute;
2.	zakon, s katerim se bode izpopolnil zakon z dne 7. junija 1883 glede na za-sebnopravne razmere pri občinskih zemljiščih;
3.	zakon za zlaganje zemljišč;
4.	zakon v varstvo planin in pašnikov;
5.	izpremeniti se morata gozdni in lovski zakon;
6.	vladi se naroča, da izdatneje podpira živino- in prašičerejo iu les iz državnih gozdov prodaja brez sebičnih pre-kupcev;
7.	vlada naj podpira razne zadruge, ki morejo pospeševati živinorejo ter določevati primerne cene mesa;
8.	vlada naj z brezobrestnimi državnimi posojili, podporami in umetnimi gnojili pospešuje izboljšanje raznovrstne krme;
9.	vlada naj odproda kmetom pašnike v planinah na obroke;
10.	vlada naj pomnoži osobje za agrarne operacije, da se čimpreje razdele skupna zemljišča.
Volim Jibanie.
Volilski imeniki
so po odredbi deželnega predsedstva, predložiti istemu od političnih oblastev najkasneje I. februarja. Vsled tega se delo sedaj od županstev po mestih in deželi povsod vrši. Volilci, pazite na te imenike, ko pride čas reklamacij!
Krščanski socialci in tirolske deželnozborske volitve.
Krščanski socialci so imeli na Tirolskem veliko zaupnih shodov glede na deželnozborske kandidature. Med kandidati so držav. posl. Schraffl. dr. Schopfer, prof. dr. Mavr, pl. I evs in Kienzl. Kandidiralo bo vseh i i krščansko-socialnih tirolskih deželnih poslancev, skupno pa postavi stranka na Tirolskem ob deželnozborskih volitvah 30 kandidatov.
Krščanski socialci in češke deželnozborske volitve.
Krščansko-socialni volivni odbor za Nemško Češko, ki ima svoj sedež v NVarnsdorfu, je sklenil, da postavi svoje kandidate po več mestih. V okrajih, kjer stranka ne upa na zmago, tudi ne postavi kandidatov, da ne ceni močij.
Volitve na Češkem.
Namestnik višjega deželnega maršala dr. Wernnsky, katerega so kandidirale vse nemške stranke za kmečko občino Nixdorf, je izjavil, da odklanja kandidaturo, ker se nc namerava več udeleževati političnega življenja.
V Trutnovem so sklenili kompromis nemški radikalci in naprednjaki. Državno-zborski mandat obdrže radikalci, deželnozborski pa naprednjaki. V občinskem za-stopu dobe nemški naprednjaki tretjino občinskih svetnikov.
CESARJEVA ŽELJA OB jJUBILEJU.
»Wiencr Abendpost« poroča, da se prebivalstvo pripravlja na slavlje cesarjeve vladarske šestdesetletnice. Dasi se je že naznanila cesarjeva želja, da bi se slavila šestdesctletnica s človekoljubnimi deli, dohajajo le na vlado vprašanja, kako proslaviti cesarjev jubilej. Cesar vpošte-va te želje, kljub temu je pa ponovno izjavil. da želi. naj se ne prirejajo slavnosti, marveč, naj se za to namenjena sredstva porabijo za človekoljubne namene.
XXX
Danes se cesar udeleži tihe maše v spomin obletnice prestolonaslednikove smrti, nato slede splošne avdijence.
X X X
Včeraj je cesar zaslišal VVeckerla, ki je poročal o tekočih poslih. Weckerle ostane na Dunaju, da je navzoč ob razpravah delegacijskega armadnega odseka.
DELEGACIJSKO ZASEDANJE.
Avstrijska delegacija.
Predsednik avstrijske delegacije, dr. Euchs, je povabil predsedstvo avstrijske delegacije, nadalje odsekovc načelnike in vladne zastopnike k posvetovanju. Sklenili so. da prično prihodnji teden s sejami delegacijskih odsekov.
Povišanje častniških plač v armadnem odseku ogrske delegacije.
Vojni minister Schonaich je v seji dne 29. t. m. temeljito utemeljeval armadni proračun za leto 1908. Glede na regulacijo častniških plač zaupa ogrskemu narodu, da dovoli povišanje častniških plač. Oko-!icsany izjavi, da za razvoj armade Ogrska ne more žrtvovati prej ničesar, dokler ne ugode narodnim zahtevam. Povišanje častniških plač pa ni vprašanje o armadnem razvoju, marveč vprašanje potrebe vsled draginje. Poživlja vojno upravo, naj predloži dotični predlog. Grof Zichv in Szell se zavzemata za zvišanje častniških plač. Ugron sc zavzema za zvišanje častniških plač.
LISTEK.
Ilašc premljere,
»Arma la prora e salpa verso i mari!« -- »Opremi ladjo in odjadraj v daljnja morja!« — Zakaj nam ta ponosni poziv iz d'Annunzijeve najnovejše drame »La na-ve« (Treves—Milano 1908), ki smo z njim naslovili to malo razpravo, pride na misel, ko razmotrivamo o uspelih in neuspelih premijerah v letošnji gledališki sezoni v Ljubljani? Razložimo!
Troje del iz naše kulturne zgodovine se je letos pri nas vprizorilo. Nobeno ni posebno uspelo. Meškovo pomeni popolni neuspeh. To nas nagiba, da raziskujemo vzroke. Posebni pa poučni slučaj tiči v tem, da so skoro istočasno I i licet parva componere tnagnis tudi Italijani doživeli v Rimu premijero d'Annunzijeve »La nave«. Poučen za nas zato, ker ob vzrokih uspeha »Ladje« lahko merimo vzroke neuspelih naših del. Podobnosti so tu. Medvedovo »Za pravdo in srce« posega v enega naglobljih političnih preobratov v naši zgodovini. Meškovi »Na smrt obsojeni« so najbolj tipični za naše narodnokul-turno gibanje, Cankarjevo »Pohujšanje« hoče biti ogledalo naši omejeni domoljub-nosti in nekulturnosti. La nave« pa je na-
cionalna drama, ki v sebi združuje vse te probleme. Razlika je v tem, da naši dramatiki, kar so započeli, niso dovršili.
Marsikdo bo mislil, da tiči vzrok v raa-lenkostnosti naših razmer. Ločimo, kar je resnično od tega, kar trdimo iz navade le tjavendan. IVAnnunzio — boste dejali — je ženij. Dobro, toda gotovo niste pomislili, da je za svoje najnovejše delo študiral cela tri leta. Naši literati se premalo ali nič ne učijo. Drugi se izgovarjajo, da nimamo nič zgodovine. V resnici imamo mnogo dolgo zgodovino naše mize-rije in tudi to sc da dramatizirati. (Voj-vodska doba. Byzanz. Bogomilsko gibanje. Trubar. — Renesanca in humanizem itd.) Kaj pa je na prvi pogled zgodovinski dogodek osnutka Benetk na smrdljivih lagunah? Tako zelo izbrisane so vse poteze iz te dobe, da bi nihče ne tunel, kako je mogoče tu najti konfliktov in problemov. Pa poglejmo d'Annunzijevo dramo! Dve kulturi se tu dotikata, medseboj oplodita in končno razdružita na teli močvirnatih tleh. Od severa pritiska germansko barbarstvo, od juga mehkužni, navi-dezkrščanski Bizanc, med njima se tro Benetke. Njihova žilavost iz obojih virov zajema moči in lepote, pa sc ju znebi, ko doraste. Marco Gratico zgradi simbolično ladjo, se izvije niorečim objemom orientalske lietere in razpne jadra, da si gre osvojit morje in svet ... In tega vsega ne
razbere iz sirove zgodovinske snovi, kdor si ni ojstril uma ob duševnih znanostih — »Geistesvvissenschaften« iili imenuje markantno Rudolf Eucken. Maeterlink proučuje življenje mravelj, smotrnost in zakonitost v prirodi. Dostojevski]' je prou-čaval bogoznanstvena dela, Fogazzaro se zataplja v vprašanja verskoprimerjavne vede. In pri nas? Alkohol in mokka redita neke vrste literarnega klativitežtva, ki mu ne manjka toliko talentov kot vstalje-uega in globokozajetega svetovnega nazora; ni ga Arhimeda, ki bi, oprt na svoje-lastno gibalo, premaknil naše obzorje iz njegove tesnobe.
Snovi, ki sc da izobraziti, je mnogo. Upamo si to dokazati na konkretnem zgledu. Ali ie kdo med nami, predno je E. Ks. Einžgar zaoral v dozdaj neobdelano tvar, videl duha iu oživljajoče misli v bizantinski epohi slovenstva, ako jo smemo tako imenovati? (Pod svobodnim solncem. »Dom in Svet«. 1906—07.) Tudi Einžgar je omagal, toda vsaj prvi njegov vzlet je bil visok iti nebotičen. Kakor da bi nam slučaj hotel priti na pomoč, je ravno med >Svobodnim solncem« in d'Annuticijevo Ladjo« čudovita analogija. Tam Teodora, tu Basiliola, predstavnici bizantinske mistiške pohoti, tam Iztok, tu Marco Gratico. vzor moške sile. Barbar Iztok potuje v Bizartz in tu sc vcepe njegovemu barbarstvu pridobitve tisočletne prosvete. On
si priliči le. kar je zdravo in izloči slabo. Ta natorni simbolizem je naš pisatelj iz-početka izvedel ravnotako neposredno in takorekoč z zgodovinskim dejanskim razvojem tesno zraščeno kakor italijanski pesnik; ne tu ne tam tendenca ne prelomi vzročne zapovrstnosti dejanja. Tu imamo torej dvoje meril za presojo dveh letošnjih premijer. O Finžgarjevem romanu pišemo, kakor da bi bil dramatiziran. Ker smo ravno o tendenci govorili, naj tu začnemo. »Na smrt obsojeni« niso nobeno dejanje, niso enoten dogodek, ampak šiloma, s pomočjo tendence zlepljeni prizori. To so vsakdanjosti, slučajnosti, akcidence. Misel, motiv, gibalo dejanju iz dejanja ne izraste, temveč je a priori vanj vmišljeno. Učinkujoči vzroki niso natorno strnjeni s smotrnimi. Napaka metafizikov. To je ena. Drugo, kar se pravzaprav iz prvega nujno izjava, je, da Meško in Medved v svoji kmečki tragediji nista doumela svojega problema. Slabo vpodobljcno, pa tudi napačno zamišljeno. O prvem pričajo, kakor smo že dejali, posili-tendenčnost in enolična karakterizacija, drugemu pa je vzrok, da pisatelja nista prav proučila svoje snovi. Medveda opravičuje to, da je njegova drama delo zorne mladosti. Mi pa pišemo zdaj brez ozira na tealione pogoje. Medved jc videl v dobi. ki jo njegova drama hoče vtelesiti, izključno gospodarske boje mod rohotništvom in fev-
Finančni odsek ogrske delegacije.
Finančni odsek ogrske delegacije je odobril proračun skupnega finančnega ministrstva in skupnega najvišjega računskega dvora.
Ogri ob Jadranskem morju.
B u d i m p e š t a . 29. januarja. Minister za Hrvaško Josipovich izjavlja z ozirom na nova odkritja Supilova, da ogrska vlada nikakor ne namerava hrvaško Pri-morje (Bakar, Kraljeviča) vtelesiti Ogrski, temveč ondi nakupiti samo nekaj ozemlja, da zgradi izdelovalnico za bojne ladje.
JEZIKOVNI BOJ NA ČEŠKEM.
Nemci prirede glede na razsodbo najvišjega sodnega dvora o priznanju češči-ne v Hebu v nedeljo več protestnih shodov. Nemška društva v Marijinih Varili so sklenila, da bojkotirajo družabno de-želno-sodnega svetnika Adama, ker je rešil češko vlogo nekega kolinskega odvetnika v češčini.
ARMADNE ZADEVE.
Vprašanje o grbih.
Košutovo glasilo »Budapest« poroča o stanju grbnega in vprašanje o zastavah v armadi. Komisija skupnega ministrstva je sklenila skupen grb. Ogrski delegati mu pa nasprotujejo. Zato ne reši vprašanja delegacija. Vodilni krogi so vojljni, da ustrežejo Mažarom. Z vprašanjem se peča tudi ogrsko deželnobrambovsko ministrstvo. Ogrski delegati so zasledili, da ima ogrska garda na Dunaju stari ogrski grb: dvoglavi orel, ki drži ogrski grb. Ogrskim delegatom so naznanili, da obstoja grb še izza vladanja Marije Terezije, ko so ustanovili ogrsko osebno gardo.
Italija zgradi novo vojaško železnico.
»Oazetta di Venezia« poroča, da je predložil italijanskemu kralju Gamurrini načrt za novo vojaško železnico iz Rima proti zgornjemu delu Jadranskega morja v smeri prelazov, skozi katere pride lahko sovražnik v Italijo.
Italijanske utrdbe ob avstrijski meji.
Poročevalec o proračunu italijanskega vojnega ministrstva, poslanec Pais, je izjavil nasproti časnikarjem, da hoče predlagati povišanje vOjnega italijanskega proračuna za 40 milijonov lir. Za utrdbe ob vzhodni (avstrijski) meji obstoji načrt. Utrdbe bodo stale 600 milijonov lir. Podrobnosti so še tajne. Pais pravi, da je zgradila Avstrija zadnji čas ob italijanski meji močne utrdbe.
Vohunstvo na Francoskem.
V	vozu toulonske cestne železnice so našli natančen opis utrdbe Napoleon s številom posadke in z drugimi tajnimi spisi. Uvedli so preiskavo.
POLITIKA NOVE BOLGARSKE VLADE.
Novi bolgarski ministrski predsednik Malinov izjavlja, da zavzema v makedonskem vprašanju korektno in lojalno stališče. Z močno roko hoče nastopiti proti makedonskim teroristom. V notranji politiki hoče čuvati z močno roko avtoriteto in vladati v naprednem smislu.
NOVO SLOVANSKO DRUŠTVO V MOSKVI.
V	Moskvi se je ustanovilo novo slovansko društvo, ki nosi ime J. S. Aksako-va. Društvo bo imelo odločilni vpliv na znani list »Moskovskia Vjedomosti.«
dalstvom. V resnici pa je bilo tedanje gibanje bolj politiškega značaja, nekako de-mokratiško teženje po politiški enakopravnosti, ki je pa izšlo iz mest in je bilo med kmete zanešeno. Gospodarska nasprotja še niso bila tako zelo diferencirana. Meško na drugi strani ni odkril gospodarskega in kulturnega ozadja, iz katerega se je nujno razvil spor, ki ga hoče on slikati. Izvedel je vse konflikte iz ene osebnosti, iz neverjetne krutosti nekega tujca, ki bi rav-notako lahko bil Satnojed kakor je Nemec. Izmenjaj v tej igri vraga z angeljem in iz tragedije nastane vesela pastorala. Res je
—	Meško je lirik, toda drama ima to posebnost. da na pisatelju odkrije nedostat-nosti, ki jih ima tudi sicer, pa se drugod ne opazijo. Priznavamo tudi, da se zgodovinska resničnost nc krije vedno z dra-matiško, toda velike dobe, križišča kulture, odkoder vplivi in učinki segajo do nas, stavijo vsakemu umetniškemu delu za pogoj, da se vglobi v dejanske čini-telje in vzroke razvoja. »Primum movens«
—	tako bi dejali — mora biti vedno zgodovinsko resničen. (Schillerjeva Maria Stuart. Shakespearjev Richard III. itd.)
Odtod ni težak prehod k Cankarjeve-, mu »Pohujšanju«. Meško- Cankar, antipoda na isti navpičnici. Tukaj in tam visi problem v zraku in zaman je trud pisateljev potegniti ga na niti tendence na realna tla. Malenkostno jc Cankar umel ma-
NOVO BOLGARSKO MINISTRSTVO.
Novo demokraško bolgarsko ministrstvo je sestavljeno sledeče: predsednik odvetnik Malinov, ki je prevzel tudi ministrstvo javnih del, notranje zadeve Takev. zunanje zadeve general Paprikov, finance Salabašev, javni pouk odvetnik Muša-nov, pravosodje odvetnik Kreslev, trgovino in poljedelstvo pisatelj Ljapčev, vojsko general Nikolajev.
DELAVCI PROTI ANARHISTOM.
V Varšavi so soc. demokraški delavci na javnem shodu sklenili odločen protest proti terorističnim ropom in umorom anarhistov.
RUSIJA.
»Novo Vreme« poroča, da so zagrozili finskemu državnemu tajniku z vstajo na Finskem, ako priklopijo Viborg Rusiji.
Zdravstveno stanje carice.
Carica je zelo bolna. Ima halucinacije. Pregovoriti so jo hoteli, da se poda v Italijo ali na Krim, a noče zapustiti carja.
VSTAJA NA PORTUGALSKEM.
Dne 29. t. m. popoludne je bilo po raznih portugalskih krajih več spopadov. Policija je razkropila povsod boreče se z revolverji oborožene skupine. Republikanska stranka je izjavila, da namerava diktatura potlačiti ustavno svobodo z osebnim preganjanjem. Stranka nasprotuje monarhističnirn načelom, ne pa posameznim osebam. Sodijo, da odstrani Franko vse težkoče. Policija je pozvala pred sodišče več republičanskih velikašev. Nekaj republičanov je sklenilo, da zapuste Portugalsko.
NOVI BOJI V MAROKU.
Mulej Rešid je zasedel s številnim vojaštvom in artiljerijo Settat. Mesto hoče braniti z vso silo proti Francozom. General d'Amade namerava osvojiti Settat.
JUDJE V FRANCOSKIH MINISTRSTVIH.
Francoski učni minister Briand je imenoval za prezidialnega šefa Grunebaum-Ballena in za tajnika Sassiasa. Novi trgovinski minister Cruppi je takoj za sekcij-skega šefa imenoval Jerome Levyja. Vsi ti so judje, iz česar se vidi, od koga so odvisni framasonski mogočnjaki, ki zdaj vladajo Franciji.
SOPROGA ZNANEGA FRANCOSKEGA
SOCIALISTIČNEGA VODITELJA JAURESA
se je ločila od svojega moža. Njegova hčerka je« pa, kakor znano, odšla v samostan.
POSTAVO O MORNARICI
je sprejela včeraj nemška zbornica v drugem branju proti socialnodemokraškim in poljskim glasovom. Državni tajnik Sten-gel je napovedal davek na tobak in na cigarete.
OTVORITEV ANGLEŠKE ZBORNICE.
Ob otvoritvi angleške zbornice dne 29. t. m. je naglasa! angleški kralj Edvard, da je obisk in sprejem nemškega cesarja ljudstvu utrdil prijateljske zveze med obema državama. Razmere z inozemskimi državami so prijateljske. Angleška vlada je sklenila z Rusijo pogodbo glede na Perzijo, Afganistan in Tibet. Pri kraljevem
lenkostne razmere. Ni samo to, da on sploh dramat. talenta nima, tudi romana o tej snovi on rii v stanu napisati, da bi desetletjem bil za merilo in podnet k boljšemu in višjemu. Pustimo zdaj na stran vprašanje, jeli umetnost samanasebi namen, kajti, če iz »Pohujšanja« izločimo idejo-ravnico, nam ostane krasna stiliza-cija, s katero pa ničesar početi ne moremo. Z namenom je namreč Cankar hotel, da vidimo, kaj je namen njegovi farsi. Sam je zažgal za seboj vse mostove. Ali je res, da so pri nas razmere tako tesnobne? Ne nikamo, da so, toda vzroki so drugi, kakor misli Cankar in tudi učinki bodo drugačni. Kar Cankar smatra n. pr. za farizejstvo, je globoko versko čuvstvovanje, ki pa tu-patam gine v ozkosrčnosti, ker nima prostora, nima stika, nima zraka, da bi se višje razvilo. Dragocen zaklad, ki pri tem ali onem rjavi. Toda tisti, ki ga hoče zdrobiti, mesto da bi ga izkusil preliti v čistejše zlato, s tem kaže, da mu manjka globljega vpogleda, umevanja tega, kar je nastati moralo in vzorov, ki so vstani vrednosti. počivajoče v nas, prevrediti. ako hočemo govoriti v Nietzschejevem jeziku. Da je Cankar vse izkrivil ravno vsled nekega malenkostnega pojmovanja problema, dokazuje to, da je iz splošnega zašel v posebni osebni slučaj. Sebe je postavil za težišče konfliktu, ki pretresa cel narod, vsako srce, vso našo zgodovino in
vhodu je demonstriralo več sto žensk z belimi zastavami. Kralju jih je pokazala kraljica. Edvard se jim je smehljal in pustil, da so demonstrirale.
Dnevne novice.
+ Učiteljske vesti.. Imenovani so za učitelje oziroma učiteljice gg.: Anton Vode za Zagradec,. Franc Štular za Petrovo vas, Ljudovik Koželj in Josipina Verce za Žužemberk, Julijana Kocijančič za Studenec, Pavla Lampe za Hruševje, Antonija Vižin za Sv. Trojico pri Žilcah, Marija Veselič za Budanje, Zofija Škofljanec za Pozemelj, Ignacij Hude in Josipina Koza-mernik za Mirnopeč, Amalija Kecelj za Št. Jurij pri Kranju, Karolina Gams za Srednjo vas v Bohinju, Vlastimila Peršel za Rateče pri Zidanem Mostu, Josipina Ja-vornik za Bohinjsko Bistrico, Ivan Štrukelj, Josip Odlasek in Antonija Virk vsi trije za Dobrepolje, Marija Fajdiga za Šmartno pod Šmarno goro, Rudolf Dostal za Senožeče, gospa Matilda Blagajne za Vače, Lea Leveč za nemško dekliško šolo v Ljubljani. — Gdč. Ana Grudnik pride v Trebnje.
4- Reaktiviran je kviescirani davčni oficijal gospod Frančišek Bervar.
-h Upokojen je begunjski župnik č. g. Ivan Košmelj.
+ Poročil se bo te dni zdravnik v Komnu gospod dr. Izo Reja z bivšo učiteljico gdč. Pavlo Praprotnik.
X Velik požar v Zagorju. Iz Zagorja ob Savi smo danes dopoludne dobili brzojavko: Sinoči je v Zagorju ob Savi uničil velikanski požar čistilnico za premog.
+ Zopet visoko odlikovanje dalmatinskega umetnika. V »I^ravi Crveni Hrvatski« čitamo, da se je nadvojvodinja Marija Jožefa, ki sc sama s slikarstvom bavi, jako pohvalno izrazila o delih dalmatinskega slikarja Joso Vučetiča, in je kupila nekaj njegovih del. Poročali smo nedavno, da je nadvojvodinja Marija Jožefa tudi akademičnega slikarja Marko Rašico odlikovala z laskavo pohvalo. Nadvojvodinja je izborila poznavateljica umetnosti in se, kakor omenjeno, tudi sama vneto bavi s slikarstvom. Pri »Narodu« seve kaj takega ne vedo, zato se često vsedejo na limanice ljudem, ki menijo, da imajo že umetnost v žepu, ako so posedali nekaj časa po pariških beznicah,
+ Društvo za ustanovitev slovensko-hrvaške ljudske šole v Aleksandriji je prejelo od svojega začetka (30. aprila 1907.) naslednje darove: Iz hrvatskih pokrajin in od Dalmatincev v Novi Zelandi: P. T. 1072; darovi, nabrani v domovini po P. Benignu Snoj, slovenski dušni pastir v Aleksandriji, 5461; dr. Krašovec, Celovec, 20; kurat Jos. Golob, Podraga pri Gorici, 30; kanonik Ton. Kajdiž, Ljubljana, 36; občina Vurberg pri Ptuju 40 (ena j3, 'i'. —• Piastra Tarifa — 24 vinarjev), — Društvo se najtopleje zahvaljuje vsem plemenitim darovateljem ter se tem potom zopet priporoča vsem domoljubnim rojakom v domovini in drugod v blagovoljno podporo. Velike so žrtve društvenikov za novo šolo in vendar še nedostatne; zato, dragi rojaki, z združenimi močmi na delo za narodno stvar! Šola je bila otvorjena v oktobru i. 1907., in se nahaja v središču Aleksandri-je, Rue Šalah El Dine 24, in hvala Bogu, že sedaj kaže tako dober uspeh, da bi bil velik naroden greh isto opustiti. Darove sprejema blagajnik: A. Ozretič, inženir,
to ne samo v posameznih momentih, ampak nepretrgano, odkar se borimo za naš obstoj! Kulturni boj, ki se vrši med Cankarjem in vaškim županom! Dejali boste, da pisatelj toliko niti nameraval ni, ampak da je bil njegov namen skromnejši. Toda nam nikoli ne sme biti mar, kaj je umetnik izpočetka sam hotel, kaj se mu je pozneje morda samoodsebe vlilo v pero itd., mi vidimo in sodimo samo delo. In tu vidimo tendenco, ki kriči, da hoče biti in pomeniti nekaj velikega in usodnega, na drugi strani pa izdelbo, ki se suče okoli samih ne-bistvenostih in enadnevnostih. Tudi ni samo vmišljena zveza med deli, ki jih tukaj omenjamo, kajti en spoj jih veže: boj za kulturo. (Pod svobodnim solncem — Na smrt obsojeni — La nave). »Pohujšanje« je satira na ta boj, ki se pa vse lepše in globlje odigrava kakor v mislih našega kavarniškega literarnega cunftarstva. Tako smo prišli do tistega omejenega pesimizma, ki mori gotovo strujo naših litera-tov. Uvodoma smo izvajali, kako malo se učijo in zdaj se ne pomišljamo trditi, da je ta pesimizem le posledica neizobraženosti, ozkega dušnega obzorja. Ne vidijo pred-seboj nobenih nalog, zaseboj nobene pro-šlosti. ki bi jim dala poleta. Hočejo reformirati in če se dela lotijo, se opazi, da še sebi niso izbistrili in razjasnili pojmov.
O Robidovem »Somraku« tu ne govorimo, ker je to proizvod čisto druge
Rue Ibrahim 27, Aleksandrija. — Predsednik: Inženir A. Leban. Tajnik: Dr. Wolff.
Učiteljske izpremembe. Gospica Frančiška Mirt, pomožna učiteljica, se pripusti k brezplačni praksi na ljudski šoli v Šiški. — Suplentinja za obolelo učiteljico gospico Marijo Vider je postala gospica uč. kand. Angela Gerčar. — Obolelo učiteljico v Poljanah gospico Evgenijo Pa-der nadomešča dos. suplentinja v Naklu, gospica Marija Pogačnik. — V Zagorju nadomešča obolelo učiteljico gospo Marijo Levstik-Hecking dos. suplentinja v Škoci-janu gospica Angela Mandelj.
—Izlet v Bohinjsko Bistrico napravi katoliško delavsko društvo iz Jesenic dne 2. februarja. Izletniki prirede v hotelu »Markeš« veselico, ki se prične ob 6. uri. Vspored se prične s šaljivo igro »Pri gospodi«, katero bodo igrale bistriška dekleta. Po igri priredi koncert ork ester katoliškega delavskega društva iz Jesenic. — Čisti dohodek je namenjen za narodno šolo v Št. Jakobu. Z ozirom na namen in na ugodno zvezo vlakov, je pričakovati obilne udeležbe.
—	Vodovod v Spodnji Šiški. Iz Spodnje Šiške se nam piše: Kakor morska kača se vleče vprašanje, ali dobi in če, na kak način dobi naša občina vodovod. Da je vodovod potreben, to dokazovati je danes nepotrebno, kajti o potrebi so že prepričani vlada, dežela in ljudstvo, izvzemši nekaterih članov občinskega sveta Spodnje Šiške, katerim na čelu je župan Burjevc. Meseca decembra pretečenega leta pa se je ustanovil v Spodnji Šiški odbor izmed interesentov samih, kateri je sestavil prošnjo za vodovod na deželno vlado. To prošnjo podpisalo je preko 160 posestnikov v Spodnji Šiški. Dalje je ta ad hoc sestavljeni odbor napravil tudi vse potrebne korake, da se obravnava za položitev druge glavne cevi za vodovod mesta Ljubljane obnovi ter da sc pri tem upošteva projekt, da se položi cev skozi občino Spod-•njo Šiško. Dne 28. t. m. vršil se je na podlagi prizadevanja tega odbora tudi že ko-misijonalni ogled. Utemeljenih protiugovo-rov pri ogledu ni bilo in s tem bo najbrže zadeva tudi v prilog Spodnje Šiške reše-1 na, to je, da bode druga glavna cev za ljubljanski vodovod izpeljana skozi občino Spodnjo Šiško. S tem napravljen je prvi korak, da dobi Spodnja Šiška vodovod. Žalostno pa ie, da se je to moralo izvršiti preko občinskega odbora, kojega naloga bi bila, da se on za to vitalno vprašanje za celo občino v prvi vrsti pobrine.
Stari znanec.
—	Službene znake dobe nižjeavstrij-ski župani v obliki srebrne pozlačene svetinje, katero vsakemu županiu podari deželni odbor nižjeavstrijski.
-- Umrl je v Sp. Gorjah »pri Mozlu« 84 let stari Miha Šoklič, stari bojevnik pod Radeckijem, kateri se je kot kirazir udeležil vojsk v letu 1848. na Laškem, 1849. pa na Ogrskem. Žive pa še Radeckijevi veterani: na Bledu dobroznani sedlar »Tinček« — Valentin Rozman — še čil in zdrav; v Gorjah pa živi Gregor Poklukar, rojen na Pokluki, kateri rad pripoveduje, da je kot fant poznal pred leti v Celovcu umrlega majorja Blaža Žemva »Figov-čovega« iz Poklulce, očeta sedanjega brigadirja v Trstu, generalnega majorja Blas v. Schemva in na Tirolskem živečega podmaršala Hans v. Schemua, katera sta oba imela pretečeno poletje pri velikih cesarskih vajah na Koroškem višja poveljstva.
vrste. Morali bi o tem posebič obravnavati. Tu povdarjamo le to, da pisatelj v resnici mnogo obeta. Če se bo psihološko izšolal, se nam naši upi ne bodo izjalovili. Pa o tem o drugi priliki!
Zopet se nam misli vglobe v d'Aimuii-zijevo delo. »La nave« je sad velike izobraževalne sile, globokega proučavanja in žarkega optimizma. Tri bistvene sestavine. Zato je našlo priznanje v vsem ljudstvu. Domoljubje klije iz njega, ne da bi bilo nalašč poantirano, tvari odzunaj vtisnjeno in vsiljeno. Ko stopi na ladjo Marco Gratico, da pribori Benečiji — Italiji — bogastvo vzhoda, začutiš, da za njim hrepeni milijon src ter bije v istih težnjah iu idealih! To je novi. Rim, ki steguje roko po Orientu. Ali zahtevamo tudi pri nas kaj takega? Mislimo, da govorimo iz src vsem, ki orjejo našo kulturno ledino, ako temu pritrdimo. To je eden naših prvih postulatov. Zeljno čakamo na tak talent. na duha, ki vpodobi našo zgodovino in vdejstvi naše cilje. Manjka živega merila našim neuspehom in našim blodnjam, na drugi strani našim pridobitvam. Taka sinteza je v prvi vrsti naloga dramatiku, pa ga šc nimamo.« Uči se, vzdigni se in potem pokaži nova pota vsem in ne le »ne-katernikom!«
Arma ia prora e salpa verso i mari!...
—	Komisija za popravo hiš ob železnici Trebnje-Št. Janž. Za preosnovo raznih objektov, da bodo varni proti ognju, se vrši komisijska razprava 11. februarja ob deseti uri dopoiudne v Brezovici, ob 1. uri popoludne v Mirni, ob 3. uri popoludne v Bistrici in 12. februarja ob deveti uri dopoiudne v Tržišču.
—	Slovensko društvo »Lipa« v Zagrebu. Odbor za ustanovitev slovenskega društva »Lipa« vabi vse zagrebške Slovence k sestanku dne 2. februarja ob pol 3. uri popoldne v gostilni Reininghaus v Gajevi ulici.
—	Četrti kočijaž v Trstu napaden. Iz Trsta poročajo: Sinoči smo doznali, da se je vršil zopet napad na kočijaža blizu De-vina. Takrat se pa napadalcu ni posrečilo umoriti svojo žrtev. Ob kakih okoliščinah se je vršil napad, nam še ni znano; vemo le, da je kočijaž težko ranjen in da je znal oovedati, da je napadalec, ki je zbežal, njemu dobro znan čevljar iz Trsta. Isti da je bil elegantno oblečen, radi česar se domneva, da je bil identičen s prejšnjim napadalcem kočijažev. Tržaška policija obveščena o tem napadu, je storila takoj korake za aretovanje, toda zaman. Kon-statirala je le, da dotičnega čevljarja ni več v Trstu, kar še bolj potrja sum proti njegovi osebi. Policija drži vso stvar zelo tajno.
Pred zaključkom lista se nam pa poroča o tem sledeče: 23letni mlinar Peter Furlan iz Prvačine se je 29. t. m. vračal na svojem vozu, obloženem z žaklji iz Na-brežine domov. Blizu Devina je prisedel k njemu na voz neka Laudan, 20letni čevljar, ki je pa mlinarja kmalu nato ustrelil v hrbet, nato pa pobegnil. Mlinar je opa-sno ranjen. Imel je s seboj 200 K, kar je Laudan najbrž vedel.
Misterijozna smrt. Iz Trsta poročajo: Policija je zaprla tri osebe, o katerih misli, da so v zvezi z vtopljenjem nekega Buko-viča. kurjača na Lloydovem parniku »Bu-kovina«. Obenem z njim je izginil partiiški kuhar Ivan Plazibat.
—	Tridnevni kmetijski tečaj na Grmu priredi vodstvo kranjske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu od 10. do 12. februarja t. I. Pouk se bo vršil vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne in bo združen s praktičnimi razkazovanji. Pouk bo brezplačen in se ga more udeležiti vsak odrasel kmetovalec, oziroma gospodinja. Dopoldne se bo poučevalo o času potrebnih vprašanjih iz kmetijstva, popoldne pa o kmetijskem zadružništvu. Natančneji spored bo naslednji: V ponedeljek, 10. februarja: dopoldne od 9. do 12. Pridelovanje krme. Setev detelje in.trave na njivah. Naprava novih travnikov. Nakup deteljnega in travnega semena. Popoldne od 2. do 4. Zadružništvo. Kmetijske in nakupovalne zadruge. V torek, 11. februarja: dopoldne od 9. do 12. Živinoreja. Reja in krmljenje molznih krav. Goveji hlevi. Popoldne od 2. do 4. Živinorejske zadruge s posebnim ozirom na prašičorejskc in perutninarske zadruge. V sredo, 12. februarja: dopoldne od 9. do 12. Mlekarstvo. Prodaja svežega mleka. Ravnanje z mlekom. Izdelovanje presnega masla. Popoldne od 2. do 4. Mlekarske zadruge. — Kdor se želi udeležiti tečaja, naj to naznani vodstvu šole po dopisnici. — Vodstvo kranjske kmetijske šole na Grmu, dne 22. januarja 1908.
—	Naši uradi in nemščina. Od posebne strani se nam piše: Okrajno sodišče ljubljansko razpošilja te dni v zadevi potresnih posojil pozive zaradi takojšnjega izplačila onih zneskov, ki so se pri izvršilno prodanih zemljiščih v pokritje in letno plačilo onih posojil vzeli v sodno shrambo. Poziv, ki je radi obširnosti itak težko razumljiv, izdan je v nemščini, tako da je udeležencem, ki so gotovo po večini nemščine nezmožni, popolnoma neumljiv. Prepričali smo s,e, da se je ta sodni poziv izdal v nemškem jeziku zato, ker je dotični predlog stavljen v nemščini, in je sodišče mnenja, da mora rešitev zato biti nemška. Ta nazor je pa popolnoma napačen v onih slučajih, kjer je bil razdelitveni sklep izdan v slovenskem jeziku, in takih slučajev ni malo. Ker so s tem, da se ne poda nobena izjava na ta poziv, združene pravne posledice, nujno opozarjatno predsedni-štvo deželnega sodišča, naj se pobriga za to stvar in kaj ukrene, da ne bo nepotrebnih pritožb. Slavno predsedništvo naj opozori sodišča, da imajo po besedah iustič-nega ministra biti poljudna oblastva, če-sar se pa ne doseže na označeni način. Finančni prokuratori pa, ki je v tej zadevi stavila nemške predloge, povemo za se-
daj le to: če kdo od kakega druzega kaj potrebuje, kar mu ta ni zavezan dati, zahteva že navadni takt, da nastopa vljudno. Tudi finančna prokuratura potrebuje v tej zadevi za svoj predlog privolitve vseh udeležencev, vkljub temu pa nadleguje udeležence z njim nerazumljivim jezikom in jih s tem izziva k odklonitvi svojega predloga. Ker ima od tega, da se takoj izplača shranjeni denar, dobiček edino le erar, ne zastopa finančna prokuratura interesov erarja, ko stavlja udeležencem ne-umljive predloge in jih s tem sama sili vračati pozive, s čemur pa finančna prokuratura sama obnevzpešuje svoje predloge. — Slovenskemu jeziku zajamčene so iste pravice, kakor nemškemu, dolžnost vsacega na slovenski zemlji živečega uradnika je zato, da spoštuje slovenski jezik in njegove pravice in občuje z ljudstvom v domačem jeziku. Javnost pa bode par i a, da se te pravice strogo varujejo.
Štrajk »Dalmacije« končan. Trst, 29. jan. Danes so šli na delo kapitani in pomorščaki tudi na tistih 12 parobrodih, ki so doslej razopremljem bili vsidrani v spljetski luki.
—	Graščino Impolca pri Radni ob okrajni cesti Zidan most - Krško je kupil od g. Rieckena g. Bamberg iz Ljubljane.
—	Alkohol morilec. V okolici kamni ški je branjevec Franc Mav našel zjutraj svojo ženo mrtvo v postelji. Umoril je ženo preobilo zavžiti alkohol.
KoroJke novice.
k Žalostna smrt odpadnika. V nedeljo je, kakor znano, vtonil pri drsanju na Vrbskem jezeru beljaški zdravnik dr. Hock. O dr. Hocku se nam še piše: Bil je dober zdravnik, a hud nasprotnik Slovencev. Pred leti je tudi odpadel od katoliške vere in je stavil v občinskem zboru nasvet, naj se mestni očetje ne udeležujejo nikakih cerkvenih slovestnosti. Predlog je obveljal, kakor je v Beljaku umevno sa-moobsebi. Nevidna roka mu je branila iti v smrt. Najprej je pozabil doma drsalice. Hitel je po nje in je prišel, ko jih je našel po dolgem iskanju, na kolodvor v zadnjem hipu, da ni mogel dobiti več vozne karte. Vstopil je brez nje in je šel tako v smrt. — Truplo vtopljenega dr. Hocka iz Beljaka so potegnili včeraj, 29. t. m. popoldne ob polutreh iz Vrbskega jezera in sicer na mestu, kjer je utonil.
k Imenovan je v Celovcu za stolnega vikarja in kateheta g. Fran Smodej, do-zdajni tajnik Mohorjeve družbe.
k Vpokojen je poštni nadkontrolor Emil Klement v Beljaku.
k Novo gledališče bodo zidali v Celovcu. Sicer ga že zidajo skoraj celili petdeset let, pa so mestni očetje le enkrat po-prijeli resnega dela. Po proračunu bode stalo gledališče 300.000 kron in se bode imenovalo »Cesarja Fran Josipa jubilejno gledališče«. Samo radi prostora, kjer naj bi se postavilo, so še na nejasnem. Za enkrat ga nameravajo postaviti na tako-zvanem »Schvvabenschiitt«, to je blizu Križne gore, drugi pa zopet zahtevajo stavbo bolj v sredini mesta. Tako se bodo še nekaj časa pričkali, predno se bodo odločili za kak prostor.
k Radi draginje so razpravljali v Celovški občinski seji 28. t. m. Posebno se je šlo radi cen mesa, ker mesarji nočejo nič odnehati. Mesarska zadruga je z dopisom naznanila, da cene mesa ne more znižati, ker mesar nima nobenega dobička. Zadruga je predložila račun, po katerem velja en par volov 445 gld. 46 kr., mesar pa potem dobi za razprodano meso, loj itd. le 449 gld. 82 kr., torej čistega dobička samo nekaj čez 4 gld. Mestni očetje so ne-verojetno z glavami majali in se prepirali kako temu pomagati, da bi bilo vsem prav, pa sklenili dosedaj še niso nič gotovega.
k Vrbsko jezero je zamrznilo, tako da je samo še v sredini jezera v dolgosti pas, ki še ni zamrznjen.
Štajerske novice.
š Umrl je v Sevnici g. Franc Schigur, star 45 let. Na Bregu pri Polzeli je umrla posetnica Marija Terglav, rojena Čebul. — V Apačah pri Sv. Lovrencu je umrl posestnik Mohorko. — Zadnjo soboto je umrl v blaznici Feldhof dr. Langer, bivši graščak na Lembergu pri Dobrni. — Umrla jc baronica Pavla Hacketiberg. vdova bivšega državnega poslanca.
š Nova hranilnica. V Mariboru so ustanovili »Spodnještajersko ljudsko posojilnico«, ki je silno zbodla hinavščino okolu »Domovine«.
š Celjsko porotno sodišče. Vsled zažiga lastne hiše meseca novembra pr. leta je bil pred porotnim sodiščem v Celju obsojen v petmesečno težko ječo Leopold Petrovič. — Svojega pastorka je ustrelil 531etni posestnik Ivan Zelič iz Vodul, ker je hotel vzeti njegovo ženo k sebi, s katero je zelo slabo ravnal. Porotno sodišče mu je prisodilo deset mesecev strogega zapora. — Radi deklice je ubil 22Ietni posestnikov sin Štefan Lorger iz Polene na Štefanovo kmečkega fanta Antona Orača. Ko ga jc pobil na tla, je še vedno tolkel po njem, dokler ni uvidei, da je že mrtev. Obdukcija je dognala, da mu je prebil petkrat lobanjo. Obsodili so ga v triletno težko ječo.
š Šmarje pri Jelšah. V nedeljo, dne 26. t. m. je med pozno službo božjo nekaj ometa odpadlo od oboka v naši župnijski cerkvi. Nesreča se ni nobena zgodila. Nastala je zmešnjava med ljudstvom vsled strahu, ker so mislili, da je potres. Mir je kmalu nastal, ko se je prepričalo, da ni
Ljubljanske novice.
lj Delavnice c. kr. državnih železnic
pri Ljubljani v Spodnji Šiški so posledice gradnje Belokranjske železnice, ki povzdigne Ljubljano do važnega železniškega središča. Delavnice bodo zgrajene na prostoru 120.000 kvadratnih metrov, in bo zgradba veljala tri mil. kron. Z zgradbo prično prihodnje leto. V delavnicah bode imelo dela 1500 oseb.
Ij Nov slovenski list namerava izdajati župnik Verhovnik. List bo izhajal enkrat na mesec in mu bo ime »Slovenski Branik«.
lj Redni občni zbor vdovskega in si-rotinskega pokojninskega zaklada društva zdravnikov na Kranjskem se vrši danes zvečer v »Unionovi« pisarni. Frančiškanske ulice 2.
lj Umrla je v Celju gospa Ivana Wra-datseh, stara 83 let. V Ljubljani je dolgo časa vzgojevala mladino.
Ij Španski sleparji so, kakor se nam poroča, preplavili s svojimi pismi tudi premožnejše sloje po deželi. Ker se je že če-šče pripetilo, da so sicer premožni, toda neuki in po denarju pohlepni ljudje šli ti sleparski družbi na led. da so se peljali s tisočaki — ob katere so vedno prišli — v Madrid reševat onih 800.000 frankov, kateri naj bi bili spravljeni na nekem kolodvoru in od katere svote bi imeli dobiti tretjino, svarimo tem potom vse one, ki taka pisma dobivajo, naj ne gredo na lini in naj vsako zadevo takoj naznanijo pristojni oblasti.
lj Ponesrečeni veseljak. Neki Anton Kastelic je danes močno vinjen po Ljubljani »orgeljce igral«. Nakrat je tako nesrečno padel pod neki voz, da ga je konj udaril s kopitom po obrazu in ga močno poškodoval. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v bolnico.
lj Cigan — vojak. Predvčerajšnjim sta prijela dva policijska stražnika v neki gostilni na Karolinški zemlji 21ietnega cigana Ivana Reiharda, rojenega v Škofji Loki in pristojnega v Kropo. Cigan je bil oblečen v uniformo prostaka 17. pešpolka. Ko so ga pripeljali na policijsko stražnico, so našli pri njem 83 kron 79 vinarjev denarja, dve srebrni uri, dve denarnici in častniške rokavice. Med tem je prišla mimo stražnice vojaška patrulja 17 pešpolka, j katere poveljnik je prišel na stražnico, kaj je z vjetim vojakom. Pri patrulji je bil tudi vojak Franc Kleiner, kateremu je bila ukradena obleka in katero je takoj spoznal za svojo. Kakor je policija dognala, je cigan Reihard prej kupil na starini vojaško obleko in havelok, katerega je potem podaril nekemu delavcu, za 69 kron, z vojaško obleko je pa šel v nek hlev, kjer se je preoblekel. Obleko je Kleinerju ukradel nek tovariš in jo prodal pri starinarjih. Cigana Reiharda so izročili sodišču.
lj V nevarnosti je bil predsinočnjim 11 letni sinček želez, uslužbenca gospoda Egerja. Deček se je nahajal v čolnu na Ljubljanici. Kakor znano ima mestna občina ob bregovih Ljubljanice rešilne čolne. Teh se zelo rada poslužuje nadebudna mladina s tem, da se s pripetim čolnom igrajo. Tako je bilo predsinočnjim pri čolnu v Šolskem drevoredu več takih dečkov, nakar je eden odpel čoln in v njem je ostal 11 letni deček, katerega jc voda zanesla sredi Ljubljanice in ga nesla naprej. Da ne bi bil na to opozorjen vežba-
lec ognjegasnega društva gospod Dachs, ki je čoln z dečkom s težavo in lastno nevarnostjo spravil v bližini jubilejskega mosta h kraju, bi bil lahko nepremišljeni deček plačal svojo neprevidnost s smrtjo, posebno še, ako bi bil čoln plaval proti Seln.
Ij Snega je zopet precej padlo včeraj zvečer in danes v jutro zlasti po hribih in gorah.
lj Za mestne reveže je podaril tukajšnji hišni posestnik gospod Franc Terček povodom smrti njegove soproge svoto 50 kron.
Semenj. Dne 29. t. m. je bilo na tedenski sejrn prignanih 83 volov, 92 krav in telet, skupaj 175 glav. Kupčija je bila srednja. Cene živine so bile 56 vin. do 64 vin. kilogram žive vage.
lj Voziček je bil ukraden včeraj popoludne raznašalcu Jožefu Karnevalu na Dunajski cesti pred gostilno št. 6. Voziček je dvokolesen, držalo jc železno.
lj Društvena godba ljubljanska kon-certuje jutri popoldne v kinematografu »Edison« (Dunajska cesta nasproti kavarne »Evropa«) in sicer pri predstavah ob 4., 5., 6., 7. in 8. uri.
Razne stvari.
Ruska kopniška afera. — Škol in napačni guverner.
Pred dvema tednoma je dobil škof Podolski brzojavko od anarhističnih komunistov, v kateri so zahtevali od njega 40.000 rubljev. Na brzojavki so označili dan in uro, ob kateri ima priti njihov poslanik, da dobi zahtevano vsoto. Brzojavko je škof oddal policiji. Sporočili so vso zadevo tudi guvernerju, ki je določil deset ljudi, da varujejo škofov dvorec. Na dan, ko je imel priti poslanik po zahtevano vsoto, je javil neki redar straži, da se pripelje v kratkem sam guverner pred škofov dvorec. Res je takoj na to obstala pred škofovo palačo kočija, v kateri se jc pripeljal velik, elegantno oblečen gospod v uniformi kavalerijskega generala, kojega prsi so krasili mnogi zlati redi in medajle. Straže so mu izkazale čast in kavalerijski general je odšel v palačo naravnost k škofu. Po preteku četrt ure se je visoki dostojanstvenik veselega obraza vrnil iz palače ter se nato odpeljal s kočijo. Ko so škofovi ljudje po odhodu tega dostojanstvenika prišli v njegovo sobo, so našli škofa nezavestnega ležati na tleh, a okrog glave je imel navezano vrečo. Sedaj so se prepričali, da je bil dotični guverner navaden lopov, ki je na ta način ukradel škofu vse dragocenosti in ves gotov denar, ki ga je našel v blagajni. Lopova do sedaj še niso dobili.
Proti evropskim plemičem.
Proti evropskim plemičem je ob Sze-chenyjevi poroki z Vanderbiltovo ostro govoril v senatu senator Mac Gavin. Na-zival jih je, da so propadli tisti evropski plemfči, ki nosijo monokle in odpeljejo vsako leto več ameriških dedinj v Evropo. Glavin je govoril ob priliki, ko so razpravljali o uvedbi davka na premoženje Američank milijonark, ki se ornože v Evropo.
Tri ženske zgorele.
V	Berolinu so zgorele dne 29. t. m. tri ženske. Ena jc zgorela, ker se je vnel špirit, ko je kuhala kavo, dve sta pa zgoreli v Spandavti. Eni se jc prekucnila svetilka, ki je zažgala posetljo, drugi se je pa vnela obleka, ker se jc grela preveč blizu peči.
Princ od vedel otroka.
Monacovski princ Louis je odvedel svojega 9Ietnega sinčka materi Louvet.
Odkrita tajna tiskarna.
V	Oenfu je zasledila policija tajno rusko tiskarno. Tri Ruse so zaprli.
Umorjena mati štirih otrok.
V	Stuttgartu je ubil nekdo 561etno vdovo Fuhr. mater štirih otrok.
Nemiri v Beroiinu.
Pri nemirih v Berolinu, ki so jih povzročili brezposelni delavci, je bilo ranjenih s sabljami do 50 oseb.
Telefonska ln brzolavna poročila.
CESAR.
Dunaj, 30. jan. Danes je vprvič, da se cesar ni podal ob priliki spominskega dne smrti Rudolfove v kapucinsko cerkev molit ob njegovi rakvi. Vreme jc namreč
V veliki dvorani hotela „Union":
„OTVORITEV BELOKRANJSKE ŽELEZNICE".
Dne 2. februarja.	Vstopnina 1 K za osebo.
zelo neugodno in se cesar zato ni peljal iz svoje rezidence.
povišanje Častniških plač.
Dunaj, 30. jan. Člani desnice gosposke zbornice bodo v vojaškem odseku stavili predlog, da naj se zvišanje častniških plač postavi že v proračun za 1908.
delavsko ministrstvo.
Dunaj, 30. jan. V proračunskem odseku je ministrski predsednik baron Beck dal pojasnila glede na delavsko ministrstvo, ker so nastala neka nesporazumlje-nja. Beck je dejal, da vlada temu ministrstvu ne bo izročila delokroga izključno na-redbenim potom, ampak da se bo poslanski zbornici ob pravem času poročalo in se ji bo dala prilika zavzeti stališče. Delavsko ministrstvo se v 10 dneh ustanovi. Zazdaj bo vodilo posle brez kake vrhovne jurisdikcije. Nemško nacionalni poslanci so nejevoljni na Becka, ker je to ministrstvo baje protipostavno kreiral.
stavka budimpeštanskih sekun-darjev in zdravnikov asistentov.
Budimpešta, 30. jan. Sekundarji in asistenti po budimpeštanskih bolnišnicah so naznanili, da prično 4. februarja stavkati, ker jim nočejo zvišati plač.
istrska volivna reforma.
Trst, 30. januarja. Včerajšnji »Narodov« brzojav, povzet iz »N. W. Tagblat-
ta«, je prezgoden in tudi deloma neresničen. Olede na volivno reformo istrskega deželnega zbora se namreč ne hrvaška ne italijanska stranka nista še prav nič obvezali, da jo izpeljeta. Dosegel se tudi ni sporazum, temveč so se poslanci samo pogovarjali iu vladi razložili svoje stališče. Danes se v Trstu snide klub istrske italijanske deželnozborske večine, da stori obvezne sklepe glede na pogovore na Dunaju. Tudi glede na uredbo puljskih razmer se ni še ničesar obveznega sklenilo.
žitne cene.
Budimpešta 30. januarja.
Pšenica za april.......11 90
Pšenica za oktober......10 53
Rž za april.........10 86
Koruza za maj........6 80
Oves za april........7 90
Efektlv: 20 nižje.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306 2m, srednji zračni tlak 7S6-0mm
Cm opn-
ZUT&B1&
29 9. zreS.
30
7. Alutr. 2. pop Srednja
Stanje b:iro-metrs t mm
728 8
32-4 34 0
Tempo-ratura
po Celzija
Vetrorl
Nebo
1 2 si. szah.
-0 6 -2-4
sl. svzh. si. jvzh.
14'6
včerajšnja temp. - 5 4«, norm. — 1 9»
sneg oblačno dež
Je b
1 6 ■33»
HIŠA V LJUBLJANI
naprodaj. Kje, pove upravništvo. 225 3—2
Pozor Amernkanci!
Prostovoljno se pr?tda 245 (3-1)
hjsn u bližini Ljubljene,
V hiši se nahaja gostilna, prodajalna in trafika. Cena 17.000 kron. Naslov se izve pri upravi ,Slovenca".
Sprejmem takoj dva starejša
urarska pomočnika
enega za fino delo, drugega za velike in male ure.
FR. ČUDEN 247 (3 >
urar in trgovec v Ljubljani.
flontiplienl
izurjen in zanesljiv, se sprejme.
Ponudbe pod »Advokate na upravo lista.	243 3-2
Hiša
tik velike ceste, oddaljena 5 minut od post. Javornik na Gorenjskem se proda iz proste roke zaradi družinskih razmer — K hiši spada tudi več parcel; poleg hiše je vrt, pripraven za stavbišče. V hiši sami je tudi urejeno za pekarijo.
Več o tem pove lastnica Marija Planin&ek na Koroški Beli št. 93, pošta Javornik, Gorenjsko.	231 (1)
Pozor I ČltaJI Pozor!
Slavonska biljevina.
Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju, bolih v prsih, prehlajenju v grlu, hripavosti, težkem dihanju, astmi, pljučnem kataru, suhem kašlju, tuberkulozi itd.
Delovanje izborno, uspeh siguren. Cena je franko na vsako pošto za 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetju, ali če se pošlje denar naprej. — Manj kot 2 steklenici se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od	272»
P. Jurišica, lekarnarja
v pakracu štev. 65 (Slavonija).
HflfMMtlM fMfiMiMfiM!i
NAZNANILO.
Podpisane pivovarne in zaloge piva se počaščajo v sporazumu s sopodpisanimi obrtnimi in trgovskimi korporacijami tem potom javiti v splošno znanje, da so prisiljene vsled vedno bolj naraščajoče, neprimerno velike izgube pri steklenicah za pivo, pričenšl od I. februarja 1908 pobirati
vložek za steklenice (zastavo)
najmanj 10 vinarjev za vsako steklenico.
Ta vložek za steklenice se bo pobiral aa ta način, da se bo vložek v najmanjšem znesku 10 vinarjev za steklenico prištel k ceni za pivo. Za vsako vrnjeno prazno steklenico se povrne cel vložek Pri steklenicah s patentnim zamaškom, ki se vrnejo brez zamaška, se vrne 8 vinarjev za steklenico, za patentne zamaške, ki se vrnejo brez pripadajočih steklenic, pa 2 vinarja za vsak zainašek. — Samoobsebi umevno pa ostanejo brez ozira na plačilo vložka za steklenice vse steklenice neomejena last pivovarne, oziroma zastopnika pivovarne, kije dobavila pivo.
Enake predstoječev določbe glede vložka za steklenice bo izvela istodobno obrambena zveza pivovarn v planinskih deželah po vsem Štajerskem, Koroškem in Kranjskem.
jSapolnjevalcem steklenic, trgovcem s pivom v steklenicah in gostilničarjem, ki navedenih strogo določenih vUžkovne bodo na enak način vračunali svojim odjemalcem, oziroma ki ne bodo dvignili cene pivu za predpisano vložko najmanj 10 vinarjev pri steklenici, v bodoče ne bo dajala piva nobena pivovarna ali njena zaloga.
Ljubljana, dne 29. januarja 1908.
246 2-1
Pivovarniška podjetja:
Jurija Auerja dediči. J. Kosler & Co. Ivan Perles.
Tu zastopana pivovarniška podjetja:
Bratje Reininghaus, a. d. — Steinfeld. Dreher-ja A. pivovarna, a. d. — Trst. Prva graška akc. pivovarna — Puntigam. Gosska pivovarna, a. d. — Goss. Vrhniška pivovarna. Stare Julij — Mengeš.
Združene pivovarne Žalec in Laško« a. d.
Zadruga gostilničarjev in kavarnarjev — Ljubljana.
Friderik Reim & Co.,
zastopnik meščanske pivovarne v Plznu, tu zastopana po restavraciji pri „Roži".

Delniška družba ,.ZDRUŽENIH PIVOVAREM Žalec in Laško
= priporoča svoje izborno pivo. — Speciahteta; jSaS^ator® (črno pivo a la monakovsko). z=
Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187). — pošiljatve no dem sprejem® rejtavreter „}tarodnege Doma" g. KržijniH (Telefon št. 82.)
Podražili««:
fnn ■ ■t.|«lnlci«l. Graben 95, Mil« itrin, M»it. allct IT, tt»d*n, Brat, Mu Lipa, Ocika Kmalaa, H»*T«kl Faaberg, SHMlIa* Kot) JIM« P1ie», Irllin Id Llberae.
Manjulnja* n« Dunaj«-
I. VallidU II, II. Tabanlfan« 4, III. Uncargaii« 77 (vatli Rtnovt(a), lil. L» vcnnm 97, IV. Wltdo«r Haaplairaiit 19, V. SchBnbraomrilriMt 81 a, TI 6am>ra4orferatr. M, Tli. Marlablltrilrmt T«, VIII. LarebtnltldtuIraaM 139 IX. Almilraii« 39, X. raturlltailrinc I«. XVIII. Vtkrli|ririt,Mi* II, XIX. Dlbllngtr Haaptilr. »I, XIX. H»aeWr»»« II.__
<& y i!,
»a?ijalri!$na delniška družba « i»o
E B € II K"
ftunaj, t. Wo!ia:eiie lO„
ca? * tiaptt*] K 20.000 ©OO. JMMar nftkl*«" K 8 600.00«
N«Jk«Untnaiil
W nakup m prodaja "mm
tmIi vr*t » «snt, driavnih p*pir|ev, akci), prioritet, »stavnic, trmC\, drvi«, valut In denar)«
mr kamenjava in cskoniptiravije -vm
iiSrnbanth	r>Mis»cH »rogV in tcui>"«»oV
DM zbor.
I) u naj, 29. jan.
Proračunski odsek
' • danes nadaljeval politično razpravo. . rvi govornik Malik se je pritoževal, češ. tla vlada ne odgovarja na njegove interpelacije. Nato skoči v svoji logiki v Dalmacijo, katero hoče brezplačno odstopiti Madjarom, uradnikom pa hoče prepovedati vsako politiko, ki nasprotuje vsenem-skemu programu. Od uradnikov pride do jezikovnih naredeb za Češko ter izjavi, da je stvar že dolgočasna. (Smeh in klic: Zakaj pa govorite o tem?) Nato pa Malik modruje tako-le: Politika »Štajerčeve« stranke je najbolj pametna; boljše je ni. Grof Clary v Gradcu je največji prijatelj Slovencev, kar pokaže pri vsaki priliki. Deželni odbor štajerski je sicer še po večini nemški, a delovanje njegovo je krivično, ker je »Slovenskemu planinskemu društvu« dovoli! 2000 K podpore. »Siid-marka« stori le hvalevredno delo, ako nakupuje slovenska posestva in naseljuje tudi Nemce na slovenski zemlji. (Odločni ugovori.) Nato Malik razlaga zopet svoj pruski program ter zagovarja nemškega ministra Peško, ki je v Gradcu nastopil kot agitator.
Ministrski predsednik baron Beck odgovarja na razne opazke. V prvi vrsti naglaša, da noče nobenemu uradniku kratiti političnega prepričanja. Kar pa mora zahtevati od vsakega uradnika, je, da ne prestopi gotove meje. Ako se to zgodi, potem dotični uradnik izgubi potrebno zaupanje te ali druge stranke. Zal, da se razne stranke kar pulijo za uradniške glasove, kar jako slabo vpliva na značaj in delovanje uradništva.
Z ozirom na jezikovno vprašanje pa je vlada postala jako oprezna, kakor je danes izjavil baron Beck. Vprašanje res ni lahko, toda jako nujno. Baron Beck meni, da je državni zakon v varstvo narodnih manjšin nemogoč in narodna avtonomija le pobožna želja. Vlada hoče le od slučaja do slučaja, korak za korakom reševati to preporno vprašanje. Po naših mislih pa ta analitična metoda ne privede do uspeha v doglednein času. Križev pot je, ki ga v tej smeri hodi vlada, pravi baron Beck. Via crucis, ki vede na Golgato, kamor pa baron Beck noče iti, češ, da je še premlad za prehitro smrt. Nam pa se zdi, da je ta primera neprimerna in nedopustna, ker vlada more obstati že pri drugi postaji. Baron Beck pa hoče nadaljevati svojo politiko v povzdigo Dalmacije navzlic ugovorom poslanca Malika. Ako pa gospod dr. Korošec graja ministrskega predsednika, da dela preveč ter se vtika v vsako stvar, mu je težko ustreči, ker dr. Kozlowski je očital ministrskemu predsedniku, da dela premalo in ne gleda v roke svojim ministrskim tovarišem. Sploh je, naglaša baron Beck, njegovo stališče jako težavno. Ukazovati noče in ne more svojim tovarišem, ker je inače potrebna edinost v ministrskem svetu nemogoča. Vse se vrši večinoma potom kompromisov. Ministrski svet je nekako mirovno razsodišče in narodni ministri so le poza-varovanje ministrskemu predsedniku, ki se more od slučaja do slučaja naslanjati na dotične stranke. Ministri-rojaki v ustavi niso določeni, pač pa so svetovalci in eksperti krone. Izkušnja kaže, da ta naprava ni slaba, ker se v ministrskem svetu večkrat poravna narodni spor, ki bi sicer v javnosti razburjal duhove.
Baron Beck prizna tudi, da korespon-denčna pisarna in uradni listi ne stoje na višku časovnih razmer in potreb. Sicer pa uradni list ne sme tirati politike, marveč mora objavljati le nepristranska, suha poročila:
Tirolski poslanec Conci z vso odločnostjo pobija Malika, ki se usaja proti narodni avtonomiji tirolskih Italijanov. Tren-tino je užival svojo avtonomijo že ob času Langobardov, enako avtonomijo je imel od leta 1027 do 1803. Govornik zahteva od države podpore za dežele in občine, ki na južnem Tirolskem plačujejo do 250 odstotkov raznih priklad. Dr. Conci obžaluje, da so v Inomostu nemški kričači odpravili italijansko pravno fakulteto brez nadomestila kje drugod. Za nemške ljudske šole na italijanskem ozemlju je vlada mnogo let plačevala 30.000 kron na leto: sedaj je v proračunu celo 96.000 kron. Dr. Conci konča: Potrpežljivost naša je že dosegla skrajne meje.
Poslanec dr. Žitnik
omenja med drugimi: Sedanja vlada barona Becka si jc sostavila ogromen in v istini jako lep program. Dve važni, za Avstrijo zgodovinski točki svojega programa je že izvršila. Prva naloga njena je bila volivna reforma. Glasovali smo za volilno
reformo že zaradi načela splošne in enake volivne pravice, dasi nismo bili zadovoljni povsem z volivno geometrijo. Kar pa še ni, to se še zgodi. Druga izvršena naloga je pogodba z Ogri. Naravnost iz-povem, da smo imeli resne pomisleke proti pogodbi. Glasovali pa smo za ta dogovor, ker se je moral ob novem letu na vsak način uveljaviti. Ako bi bil parlament odklonil pogodbo, bila bi jo ta ali druga vlada uveljavila s § 14. Toda ta izvenpar-lamentarna pogodba bi bila brez dvoma mnogo slabša za Avstrijo. In to smo hoteli in morali preprečiti. Dobili srno desetletni odmor. V tem času se moremo pripraviti za resni obračun z Madjari leta 1917. In že danes kličem vladi: Bodi močna na vse strani, osobito pa proti madjarski grabežljivosti. Vse kaže, da Madjari dobe zopet nove koncesije za novo armado. Ze sedaj smo na poševni ploskvi. Kam pa pridemo, ako Madjari dobe svojo armado, večinoma na avstrijske stroške! Zgodi se, kar želi in prorokuje Malik: Habsburška država pride pod prusko »pikelhavbo«. Dolžnost je vlade in drugih poklicanih faktorjev, da ne dado iz rok najmočnejšega sredstva obrambe proti starim, zakletim sovražnikom avstrijske države.
Jako važna socialnopolitična naloga sedanje vlade je zavarovanje za starost in onemoglost. Pri tej priliki pa moram z vso odločnostjo naglašati, da je dolžnost, ne pa milost države, da izvrši to nalogo. Te dobrote pa ne smejo biti deležni le delavci, ampak sploh vsi nižje stanovi, torej v prvi vrsti tudi obrtniki in kmetje. Vlada je to obljubila, in mi pričakujemo, da že v jeseni dobimo načrt zakr.Ma. S tem najlepše proslavimo šestdesetletnico vladanja cesarjevega. Nadaljna naloga vlade je. da čimpreje deželnim financam priskoči v pomoč. Zadnji čas jc že. Dežele so pred bankerotom, ker nimajo novih denarnih virov. Želja naša je tudi, da vlada nadaljuje podržavljenje železnic ter uveljavi tarifno politiko, ki omogoči, da železnice služijo gospodarski politiki države.
O politični upravi sem govoril že tu in v zbornici. Ta je zastarela, slaba iz vzrokov, ki sta jih javno priznala dr. Kor-ber in baron Beck. torej moža, ki moreta soditi in izreči pravo sodbo. Pred leti sem zagovarjal tu v odseku resolucijo, naj vlada čimpreje izvrši reformo politične uprave in birokracije. Resolucija je bila brez ugovora sprejeta, o reformi uprave ne čujemo več glasu. Zato danes vlado le opozorim na to njeno obljubo, a ne predlagam resolucije, ki je itak le za časnike.
Najvažnejša, pa tudi najtežavnejša naloga vlade .ie narodna sprava. Sprava, narodni mir je nemogoča stvar v Avstriji, kjer si tako odločno nasprotujejo koristi posameznih narodov. Mir je mogoč le na gomili, na grobu poteptanega, uničenega naroda. Mogoče pa je premirje, ako se ublažijo narodni prepiri. Ako pa misli vlada reševati narodno spravo le od slučaja do slučaja, od dežele do dežele, potem moremo čakati še dolga desetletja, da dosežemo vsaj premirje. Mi želimo in zahtevamo narodno avtonomijo, varstvo naših narodnih manjšin potom državnega zakona. Zal, da v tem vprašanju ne soglašamo s Čehi in Poljaki, ki branijo le deželno avtonomijo Vlada pa je menda že izgubila upanje, da se ji posreči narodno premirje. Baron Beck pravi, da sedaj ni ugoden »milje«. Ako ni, naj vlada skrbi, da se zgodi.
To pa se nc bode zgodilo, dokler bodo svetovalci krone tako govorili, kakor je to storil nemški minister Peška v ponedeljek v Gradcu. Da nihče Peški noče kratiti njegovega nemškega prepričanja, je jasno. A nečuveno je, da govori kot skrajni agitator, hujska na javnem shodu. Minister Peška je tudi rekel med drugim, kakor poročajo listi: »Jugoslovani hočejo zabiti za-gvozdo med Nemce in Adrijo, njih namen je vzhodnoslovanska država.«
Gospodje, minister Peška je tudi pozabi! zgodovino. Ta nam jasno govori iu dokazuje, da smo Slovenci in Hrvatje okroglo 200 let preje v sedanjih pokrajinah in da so njihova bivališča segala do Benetk in srede tirolske dežele. Mi torej nismo usiljenci, pač pa so nam ukratili mnogo zemlje vsiljene Pipinove in Karola Vel. vojne čete. Pač pa smo bili Jugoslovani dolga stoletja močna živa stena proti turški nevarnosti in obramba za zapadno krščansko evropsko kulturo. Sedaj pa smo, žal, že dolga desetletja trkač med Nemci iu Italijani na jugu države do Tirolske. Ravno tako bedasta je trditev, da hočemo ustanoviti jugoslovansko državo. Kaj hočemo? Saj ni nobena tajnost. Ohraniti hočemo svojo narodno posest in individualnost. Preprečiti hočemo, da nam nemški nestrpneži zgrade most nad našimi glavami do Trsta. Ker pa smo Slovenci prešibki ! in preslabi, želimo se združiti s Hrvati, a 1 ne pod tujim vladarjem, ampak edinole
kot narodno upravno telo pod habsburškim orlom v okvirju avstrijske države. To je naš narodni ideal, ki soglaša s pravo avstrijsko idejo. Edino le Jugoslovani so zvesti čuvaji ob Adriji. In če branimo svojo narodno posest, branimo avstrijske koristi.
Tudi jaz se pridružujem besedam tovariša dr. Korošca o korespondenčni pisarni, ki vse dogodke presoja le z dunajskega stališča ter zanemarja časopisje izven središča. Tako n. pr., da navedem najnovejši slučaj, se ni zdelo vredno tej pisarni, da bi bila naznanila v Ljubljano, da je deželnemu predsedniku Sclnvarzu podeljeno baronstvo. To je vendar novost, ki zanima širše kroge. Ravno tako jc isti -na, da so uradni listi napadali stranke, ako niso ležale pod nogami gotovim osebam. Tako je ljubljanski uradni list imenoval nas mnogo časa »klerikalce«, dasi je bil gospodi dobro znan naš naslov. Da to psovko rabijo glasila nam nasprotnih strank, je umevno, toda nedopustno jc, da uradni list zlorablja ljudske davke za psovke na neljube mu stranke in osebe.
Danes se je mnogo govorilo tudi o novem delavskem ministrstvu. Gospodje, jaz visoko čislani gospoda dr. Gessnianna, zato moje besede niso naperjene proti njegovi osebi, ako rečem: Bila je velika napaka, da je bil imenovan minister, preden je bil določen njegov delokrog. Sedaj gotovi krogi iz znanih vzrokov ne vprašajo, katere agende naj dobi delavsko ministrstvo, ampak kaj naj se izroči dr. Gess-mannu. Ta pot ni prava, zato imamo ministra brez ministrstva.
Kar se pa tiče ministrov-rojakov, javno izjavim, da ne razumem, zakaj imajo ravno najmočnejši narodi v Avstriji svoje zastopnike v kronskem svetu, dočim nimamo manjši, torej slabejši narodi nobene opore. Sicer pa je istina, da ministri-ro-jaki niso opravičeni v ustavi iu so le slabo znamenje nezdravih razmer v državi.
Konečno še omenim, da potreba zahteva, naj se pomnoži osebje pri upravnem sodišču, kjer leže važne pritožbe tudi dve leti. V tem oziru je organizacija tega sicer jako važnega upravnega sodišča nujno potrebna. V nadi, da vlada resno nadaljuje svojo socialno in gospodarsko politiko ter se z dobrim uspehom loti tudi narodnega vprašanja v smislu premirja in sprave, glasujem za proračun.
Ostali govorniki.
Mladorusin Romančuk zahteva, da naj odpravijo ministre-rojake ali naj pa dobe ministra tudi Rusini. Graja uradni br-zojav, ki prinaša Rusinom neugodna poročila in zahteva rusinske uradnike pri osrednjih oblastih. Italijan Conci zahteva rešitev vprašanja o italijanskem vseučilišču in da naj nastavljajo italijanske uradnike pri ministrstvih. Seitz napoveduje boj socialnih demokratov proti strankam, ki so v zvezi z ministrskim predsednikom. Krščanski socialec Walcher zahteva, da naj se polaga trgovski račun za oficielne časnike kakor tudi za uradni brzojav. Češki socialni demokrat Nemec protestira, ker je bil imenovan agrarec Prašek za ministra. Ne zaupa mu najmočnejša češka stranka: socialni demokrati. Nemški minister Peschka je imel v Gradcu hujskajoč govor. Šramek (katoliški Čeli) sc pritožuje, ker ne upoštevajo pravic češkega de-, želnega zbora. Protestira, ker je minister Peschka v Gradcu napovedoval uničevalni boj češkemu ljudstvu ju rekel, da so češki uradniki agitatorji. Češki agrarec baron Rolsberg zagovarja nasproti Nemcu Praška. Hrvaški poslanec Vukovič zagovarja nasproti Maliku pomožno akcijo za Dalmacijo, ki jc bila zanemarjena cclo sto-letje. Poslanec Kramar govori o narodnem vprašanju na Češkem. Očita pristranost pravosodju in protestira proti ministru Pescliki. ki je napovedoval v Gradcu, da bo trajal boj med Nemci in Čehi, dokler ne podleže en narod. Po tem nečuvenem govoru se mora pač misliti na to, da se črta postavka za Peschkovo ministrstvo.
Krščanski socialci in Beck.
Danes popoldne so zborovali krščanski socialci v Luegerjevem stanovanju o stališču stranke nasproti vladi. Med kr-ščansko-socialnimi voditelji in Beckom se je vršilo v mestni hiši zaupno posvetovanje. Beck je dal pomirjevalna pojasnila. Posvetovanje jc trajalo od štirih popoldne do osmih zvečer. Gessmann je zavzel sta lišče, da je ustanovitev delavskega ministrstva stvar zbornice. Krščanski socialci dobe najbrže delavsko in justično ministrstvo.
Čehi in vlada.
»Lidove Novinv«, glasilo Stranskega, izjavljajo, da je Beckov govor na Čehe napravil slab vtis. Vlada je pozabila na usluge Čehov pri volilni preosnovi, pri po-
godbi in pri rešitvi uradniškega vprašanja. Narodno sporazumljenje mu je zdaj malenkostno. A moti se, ker sta Beckovo življenje in smrt v ozki zvezi s tem vprašanjem. Če ni Beck dovolj srčen, da zapostavi svoj politični obstoj za to vprašanje. naj prej ko more zapusti svoje mesto. »Union« poroča, da je razpravljala danes parlamentarna komisija »Češkega kluba« o političnem položaju in o jezikovnem vprašanju. Glede na delavsko ministrstvo so izjavili, da naj se ustanovi dvoje ministrstev: ministrstvo javnih del in za socialno politiko.
Gosposka zbornica.
Proračunska komisija se je posvetovala danes o po poslaniški zbornici rešeni postavi o znižanju sladkornega davka. Seje se je udeležil tudi finančni minister. Razpravo so odgodili.
Češka sekcija v notranjem ministrstvu.
Sekčnemu svetniku dr. Emanuelu Otavskemu so poverili namesto Houdeka vodstvo češke sekcije v notranjem ministrstvu. Derschattovo glasilo se čudi poročilu in je smatra za neverjetno.
Kulturni bol.
Pariz, 28. januarja. »Francoska laiška misija« je 27. t. m. zborovala v navzočnosti mnogobrojnega občinstva v Sor-boni v Parizu. Zborovanje je otvoril predsednik poslanske zbornice Brisson. Nato jc predaval Atilard, ki se je povrnil iz dolgega potovanja po Orientu. Brisson je grajal, da francoski misijonarji na Vzhodu ljudi izpreobračajo, ker to razneti sovraštva in ljute spore. Hvali in želi uspeha /Francoskemu laiškemu misijonu«, ki ima namen napraviti Francijo priljubljeno med tujci. Atilard je v svojem predavanju sicer hvalil redovniške šole v Turčiji in Mali Aziji, pa jih na drugi strani napadal, ker vcepijo mladini duha sovražnega Franciji. To da prihaja od tega, ker so misijonarji odvisni od Vatikana. Laiške šole po Vzhodu se baje dobro obnesejo. — K temu pripomnimo samo dvoje: 1. Oricntalci francoskih laiških šol prav nič ne marajo, ampak pošiljajo svoje otroke v redovniške šole in sicer za to, ker se tu spoštuje versko prepričanje vsakogar, v laiških pa učitelji sramote vsako vero. 2. »Laiška misijonska družba<- Francije ne bo napravila med tujci priljubljene. Maročani n. pr. Francozov ne sovražijo toliko zato, ker so katoliške vere, ampak v prvi vrsti zato, ker so kruti, sebični in hinavski. Ravno »laiški« general Drude je dal v Casablan-ci Maročane na nečloveški način mučiti do smrti.
P a r i z , 28. januarja. V Framboisiere jc župan naročil »laično, občinsko mrtvaško opravo«, katere se mora vsakdo v občini poslužiti, kdor umre!« Ker neka vdova ni hotela svojega mrtvega moža odeti v »civilno mrtvaško opravo«, jo je župan pred mirovnim sodnikom tožil, češ da »sledi bolj nekemu političnemu vplivu kot pa pomislekom svoje vesti.« (a tuie inspi-ration politique plutet y" a des serupoles de conscience«).
Rim, 28. januarja. Šolsko vprašanje se zanimivo razvija. Naučili minister Ra-va na vsak način hoče, da bi se postavo-dajnim potom izpremenila temeljna določba postave Casati iz leta 1859., ki določa obvezni pouk v verouku za katoliške otroke. Rava bi bil rad naredbenim potom odpravil verski poduk, pa mu je državni svet (Consiglio del Stato) namero preprečil. Ker se Rava ne sme blamirati, ako noče odstopiti, bo stvar gotovo prišla pred parlament. Trezni možje svarijo pred vsakim poizkusom kulturnega boja ter na-svetujejo, naj s.e uvede nekak »referendum«, to jc vpraša naj se ljudstvo samo po shodih, kakšnega mnenja jc glede na šolo. sReferenda« sc pa liberalci strahovito boje, kajti že zdaj se na mnogobrojnih shodili ljudstvo odločno izjavlja proti never-ski, oziroma protiverski šoli. Nekaj kulturnega boja bi italijanskem katoličanom ne škodovalo, ker bi poživilo njihovo veliko organizacijo, ki pa jc dozdaj nekoliko spala ali pa imela domače medsebojne prepire. Katoličani na Laškem so vsedru-gače na boj pripravljeni kot na Francoskem. Zanimivo ie, da se celo učitelji izjavljajo proti laiški šoli. Učitelji v Ampez-; u so izjavili, »da moralna vzgoja ni mogoča brez ide.ie o Bogu«. Znameniti pedagog Jožef Allievo piše v nekem milanskem listu, da iz Božje ideje izvirajo vse dolžnosti našega individualnega, obitelj-skega in socialnega življenja.« Bivši naučili minister Ferdinand Martini piše, da da verskega čustvovanja v ljudstvu nikoli ne bo moč izkoreniniti.« V istem smislu se je izjavil učiteljski zbor v Ciglianu. Učiteljice v Poiani pišejo: »Šola je pa za
to tu, da vzgaja; resnično vzgajati pa ne more brez verskega poduka in ta mora biti krščanski.« To je trd oreli za liberalce.
R u v o , 28. januarja. Poslanec Ruvo je izjavil, da bo poslanska zbornica zavrnila interpelacijo Bissolatijevo glede na laizacijo šol. Večina poslanske zbornice je proti kulturnemu boju v vsakeršni obliki, ker noče deželi pognati v nevarno krizo. Italija itak dovolj trpi pod vcdnimi štraj-ki in agrarnimi revolucijami in si ne more privoščiti luksusa nepotrebnega proti-verskega boja.
London, 28. januarja. Ministrski predsednik Campbell Bannermann se pogaja glede na reformo šole s katoličani. Nadškof \vestminstrski je te dni slovesno izjavil, da katoličani nikakor ne bodo trpeli nasilja in tudi angličanski protestanti se pripravljajo na energični odpor, ako bo sedanja vlada hotela uvesti po šolali ne-dogmatiški pouk. Boj nikakor ni kulturen, ampak izključno političen, ker se gre liberalni vladi za to, da strč moč konservativne stranke in konservativne gosposke zbornice, ki je v resnici potrebna reforme. Zadnji dogodki pa kažejo, da so dnevi liberalne stranke šteti, kajti izgubila je v volivnem boju pred enim tednom enega izmed svojih najmočnejših volivnih okrajev. Tudi velik delavski shod angleške delavske stranke se je izjavil proti nekon-fesionalni šoli.
Nadučitelj,
2? let star, }ett se po tem potu spojnati 3 ga-spodiino, ali mlado vaovico brej dece. Pisma se prosijo, at;o je mogole, r fotografijo. Naslov pove uprava lista.	218 4 — 3
I
A	203 3-2
Stenografa
za slovenski in nemški jezik najrajši strojepisca, sprejme takoj ali čimpreje
Dr. J. Brejc, odvetnik v Celovcu.
Dunaj-
•ke kapljice proti krču v želodcu In črevih. Zanesljivo sredstvo za želodec, sestavljeno po zdravniških receptih iz najbolje učinkujočih zdravil. Proti bolečinam v želodcu in črevesih. Vzame se po 20—40 kapljic. — Cena steklenici 20 vin., 12 steklenic 2 kroni. 62 6—6 Prašek in aok proti kašlju, najbolje učinkujoč, po 1 K, tako tudi ribje olje, tnedicinalno, za kašelj al K in 2 K.
Edina zaloga in pošiljatev popošti vsak dan le
v lekarni „pri zlatem orlu" kemika
Mi*. Ph, IMardetsohlSger-ja Ljubljana, JurčiSevtrg, pri čevljarskem moitu
Najboljši svetilni škrob
GLRMZINE da najlepše \
likano perilo	\
Zahtevajte zastonj
la franko mo| veliki, bogato llualruviul (lavni cenik 1 nad JUOO illkanii vs«b vrni alkelnaatlb, arebrnlb in tlalib ur, kakor ludl vaeb vral aolldnib ilalnln In arebrnln, god-benega orod|a, Jeklenega In Uin|tlege blaga po livlrnlb tovarnliklb cenab
Nikel remont, ura......K V—
ivlc. Iivlr. ..Roakopl" pal. ura . „ I-reglelr, ,,Adl«r Roakopl ", nikel remont a aldro.........!•—
Ooldln rem. ura „Luna", kolei|e t
dvolnim plaiiem........8 50
■rebr. rem. ara ,,Olorla" . . „ 8-4«
......dvo|nl plf«. • • .. »'O
,, oklep, verlilca 1 rlnčlco na pero In karab., 15 gr. leika . . „ 2W) r«;ka Tula nikel ura clllnd. z ,,Luna" koles|em . . „10 50 a, 1 kakavlco K 8 50, budilka K 2 90, kuhlnjaka ura K )'— Svarcvaldska ura K 2 80. Za vsako uro 3letno pismeno jamstvo! __ Nlktk rliikol Zamena dovoljena, «11 denar nozafl =
Prvii tovarna ra ure Kanr.» Konrad, a. la kr. dvorni aeloinik v Mostu (BrUx) 654, Čr.iko.	2316 1-4
mmmmmmmmmmmm
C. kr. oblastveno potrjeno i* 7 ucilisce za Krojno risanja
branja desifi
Ljubljana. Stori tri St. 28.
e Dobi se tudi kroj po žluotnl meri. ®


V novih dveh hišah na Domobranski cesti, oddati je takoj več
moderno izvršenih
st anovanj
Vsako je popolnoma za se izolirano in obstoji iz 3 parketiranih sob, predsobe, kuhinje z balkonom, shrambe za jedila, kleti, podstrešja in pralnice. K vsakemu stanovanju pripada tudi del ograjenega vrta. Lega krasna. Cene primerno nizlce. Pojasnila daje lastnik na Domobranski cesti št. I, I. nadstropje.	uo 5—s
jaam
Bolnica za živino.
Ordinacija od 9.—11. dop.
Telefon štev. 44. ---
143 10
Dobre harmonike kron 4 80,
50.000 komadov prodanih-Nikake carine! Jamstvo!
Zamena dovoljena ali denar nazaj.
St. 300 »,4,10 tipk, 2 reg., 28glas.,vel. 24/12 cm K480 št. 657 ll„ 10 tipk, 1 reg., 28glas.,vel.,30/15cmK5-20 št. 656J 4, 10 tipk, 2 reg:., 28 glas., vel. 24 12 cm K 5 40 št. 305\4, 10 tipk, 2 reg., 50 glas., vel. 24/12 cm K 6-20 št. 66374, 10 tipk, 2 reg., 50 glas., vel. 31/15 cm K8— Pošilja po povzetju c. in kr. dvorni založnik
Hanns Konrad, razpoflllalnlca glasbil,
Most 6t. IOIO (Če&ko).
Glavni oenik 8 300 sliksml dobi na željo vsakdo zastonj in poštnine prosto. 87 15—6
Pozlatarstvo in podobarstvo.
Slavnemu občinstvu, osobito pa velečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom vljudno naznanjava, da sva pod tvrdko
= Gotzl mL <£ Lebar =
ustanovila kiparsko (podobarsko) in pozlatarsko obrt ter Izdelovanje oltarjev v Ljubljani, Turjaški trg št. 1.
Prvi družnik Drago t in Gotzl je poznat osobito po Kranjskem glede pozlačevanja oltarjev in drugih cerkvenih del ter je posloval v tej stroki preko 16 let pri svojem bratu Aleksandru Gdtzlu ter je izvežban posebno v novostih in polihromiji.
Drugi družnik Slavoj Lebar pa je že nad 15 let rezbar in kipar ter ima strokovno šolsko naobrazbo.
Priporočava se torej za vsa ta strokovna dela ter pošiljava razne načrte brezplačno na vpogled. — Izvrševala bodeva vsako izročeno delo vestno, umetniško, reelno in po zmernih cenah.
Priznalna pisma so vedno na razpolago.
V zalogi bodo vedno razna razpela in okvirji za cerkvene in druge podobe.	192 7—4
Z odličnim spoštovanjem
Gotzl ml. &	Lebar
pozlatarstvo in podobarstvo.

oooooooooooooooo
Prodasta se
Vsak dan sveže
pustne krofe
priporoča
O
o o o o
o
o o o
o ©
ooooooooooooooSo
; Mesečna soba
z novo opravo, z razgledom na ulico, posebnim vhodom, v prvem nadstropju, se se odda takoj v najem. Kje, pove Jakob Terček, pek. mojster na Bregu 4.
J. Zalaznik
Stari trg štev 21.
v Kamniku.
9 hiti
m ■ ■ ■ m ■ Prva obstoji iz dveh K III H lepili stanovanj, ima ^^ ■ ■ B^mB veliko dvorišče in ne-fl^B UH^PH kaj gospodarskega po-
' slopja ter je vse v najboljšem stanu, primerna za kako obrt ali trgovino. Druga obstoji iz enega večjega stanovanja, gospodarskega poslopja, velikega sadnega vrta in vrta za zelenjavo, primerno za kalčega penzijonista. Prodasta se obe hiši skupno ali pa tudi vsaka posebej, pod zelo ugodnimi pogoji. — Natančneje se polzve pri Antonu Svetic-u v Kamniku št. 8?. 195 3—2
Pozor, kmetice in dekleta!
V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že čez 25 let, posrečilo se mi je, iznajti najboljše sredstvo za rast las, to je Kapilor ši. II. Isti deluje da postanejo lasje gosti, dolgi in odstranjuje prhljaj (luskine) na glavi. — Cena (franko na vsako pošto) je: 1 lončič 3 K 60 v, 2 lončka 5 K. Treba, da si vsaka obitelj naroči. — Prosim, da se naroči samo od mene pod naslovom: P. Ju-rišid, lekarnar. Pakrac št. 65, Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem.
2728 11. 10-7
Na hrano in stanovanje
se sprejme takoj gospod proti primerni plači. Kje pove upravništvo „Slovcnca".	ig7 2
Ueia /777
Ustanovitev tcrd/ce
o
Uina
arija
J^ik e rji 2?rezai/co/jotnepijače
Čaji
Cenik zastonj
mmswmmmmmms*m
Opozarjam p. n. trgovce, žganjetoče, kakor tudi gostilničarje na svojo veliko zalogo esenc, rumove kompozicije, raznovrstnih čajev, konjakov, malage, Lncrimae Chriati, finega jamajskega ruma, pristne slivovke, brinjevca, tropinovca in pa vaeh vrst likerjev.
Ugodno je za vsakega o^emalca, ker razpošiljam vsako množino po isti ceni, kakor tvrdke iz nemških krajev ter jamčim za najboljši uspsh vsake esence po priloženem navodilu. Neugajajočo blago sprejmem na svo)e stroško nazaj.	2495 26—14
Za obila naročila se priporočam s spoštovanjem
_ Beni^ar
I. kranjska trgovina s čajem, rumom in esenci,
Ljubljana, Šelenburgove ulic št. 3.