GOSPODARSTVO XIII ŠTEV. 326 CENA LIR 30 Poit, plač, v got. PETEK, 27. NOVEMBRA 1959 Sped. in abb. postale gr. II TRST, UL. GEPPA 9 - TEL.^38-933 Gospodarski skupnosti naj bi sledila politična Kakšne načrte ima Francoz J. Monnet ^ e dni je Parizu zasedal komite t). ,iVropske združene države, ki mu ^dseduje Francoz Jean Monnet. V stertl se zbirajo predstavniki političnih v^atlk in delavskih sindikatov, ki niso anjen- v komunističnih zvezah in j. ^dajo šestim evropskim državam, ^ nicam Evropske gospodarske skup-Vi j1' Komite ima namen vplivati na : I e v posameznih deželah, da hi spre-1,^ tikrepe, ki bi pripomogli k čim fejšarnu zbližanju zahodnih držav ^ gospodarskem in socialnem področ-j, l>0 načrtih J. Monneta naj bi se ^ °dna Evropa čim hitreje združila t,j teh področjih in temu zbližanju naj sledila še politična združitev. htnuino obravnava imenovani ko- e Predvsem vprašanje odnosov Evri 'lsk'a Sm i;' p<« .... ... ... ali Tn ' j gospodarske skupnosti nasproti nt državam, ki so izven skupno- v. Jzneje naj bi prišlo na dnevni red v Retnje združitve ali vsaj enotnega slva vseh treh gospodarskih skuj)- ; sth kateri pripada znanih šest dr-jjJl (Italija, Francija, Zah. Nemčija, sA'ja, Luvemburg in Nizozemska), in s,l r Premogovne in jeklarske skuipno-„ ' kuratoma in Skupnega evropske-8a‘rga. ZAPLETENA VPRAŠANJA Q ^ e' tudi za odnose med državami Ppriega evropskega trga in Ožjega Se h°dnega trgovinskega področja, ki lil(0rganizira pod pokroviteljstvom Ve-ljae Britanije. Z vso ostrino se postav-f, vPrašanje, kako naj se uredijo ca-r med tema blokoma, ki se orga-u '"'ata. Ali pa naj se morda tudi usla-■r '1 “evropsko gospodarsko združenje«. ^ vPrašanja so zelo zapletena, kakor Spleteni gospodarski problemi med jj^ttieznimi državami; mednarodne lajave ni mogoče omejiti in vtes- »iti ^ v posamezne gospodarske bloke, bljuje se tudi vprašanje gospodar- skih odnosov v novi skupnosti nasproti Združenim ameriškim državam, katerih gospodarska sila igra v mednarodni trgovini in mednarodnem gospodarstvu sploh tako pomembno vlogo. Predsednik Evropske komisije Nemec prof. Hallstein je zato predlagal, naj se uvedejo redna posvetovanja med Združenimi ameriškimi državami, državami Evropske gospodarske skupnosti in Vel. Britanijo. ZA ENOTNO VODSTVO TREH GOSPODARSKIH SKUPNOSTI Komite za združene evropske države proučuje tudi vprašanje, ali bi ne kazalo vse tri gospodarske skupnost: Premogovno in jeklarsko, Euratom in Skupni evropski trg postaviti pod enotno »vlado«. Danes ima vsaka zase svoj »ministrski svet«. Ko bi hoteli to doseči, bi morali izvršiti revizijo pravil teh skupnosti. Trenutno naj bi ustanovili skupni izvršni svet, toda v podrobnostih bi se to dalo izvesti šele leta 1962. Jean Monnet si prizadeva, da bi preprečil nadvlado kartelov. Takšni karteli, kakor je na primer Thyssen, vzbujajo nevoljo manjših podjetij pa tudi ovirajo neodvisno delo samih vlad, ki zaidejo pod njihov vpliv. ZA SKUPNO FINANČNO POLITIKO Prejšnji teden so se v Bruslju sestali ministri šestih zahodnih držav, ki so organizirane v Evropski gospodarski skupnosti. Na sestanku so primerjali državne proračune posameznih držav, prav tako finančno politiko ter razpravljali o gospodarski konjunkturi. Finančni ministri teh držav se sestajajo skoro redno; postavljen je bil predlog, naj bi se ministri sestajali vsake tri mesece. Komite za združene evropske države predlaga, naj se uvede prosto gibanje kopitala med država- mi, ki pripadajo Evropski skupnosti, ker bi tako pospešili investicije. Ustanovili naj bi tudi skupen rezervni sklad. V ta namen bi lahko črpali denar iz valutnih rezerv posameznih držav ter bi s sredstvi iz tega sklada lahko podprli države, ki bi zašle v finančno zadrego. Leta 1970 odprava carin med sedmimi Pretekli petek je bil končno podpisan v Stockholmu sporazum o tako imenovanem Ožjem svobodnem trgovinskem področju, h kateremu so pristopile Anglija, švedska, Norveška, Danska, Avstrija, Švica in Portugalska. Med Adenauerjevim obiskom v Londonu so poudarjali pa tudi sicer vsi na Zahodu naglašajo, da ne sme priti do trenja med to novo mednarodno skupnostjo in Skupnim evropskim trgom, toda ni dvoma, da bo do tega trenja prišlo. Angleški poskus, da bi organizirali širše prosto carinsko področje, ki bi zajelo tudi države Evropske gospodarske skupnosti, je lani propadel. Nato so se Angleži lotili organizacije Ožjega trgovinskega področja, h kateremu so pristopile omenjene države. Pobudo za nadaljevanje akcije so Angleži na zunaj prepustili Švedom. Po dogovoru v Stockholmu bodo carine med temi državami odpravljene do leta 1970. Prvič se bodo carine znižale julija 1960, in sicer za 20%; nato se bodo znižavale po 10%, in sicer vsakih 18 mesecev trikrat in za 10% petkrat, in sicer na leto. V Stockholmu je bilo dogovorjeno, da bo vsaka izmed držav članic določila sama carine nasproti drugim državam, ki niso članice nove organizacije. ^Ie vdajajmo se iluzijam! fd svojim obiskom v Trstu se je za državne udeležbe Ferrari njuhali dotaknil vprašanj, ki sodijo v j Sovo ministrsko območje. Vsekakor to tudi v tržaškem gospodarstvu zelo v!>, ker je državni sektor tudi iz-Povsem državnih ustanov (javnih aai*ov, pošte, železnice itd.) na Trža-ozemlju in v goriški pokrajini, H i° je minister tudi obiskal, zelo po-e>nben gospodarski činitelj. Tako na hiiUe ler predstavlja delež industrijskih o^etij pod državnim nadzorstvom , 1 ' Istituto per la Ricostruzione In- ,Uslriale) dobro četrtino tržaške indu-. le le ■ i ri'ie- Samo v tržaških ladjedelnicah Zaposlenih okoli 7000 ljudi. Tudi v ašlcem pomorstvu gre prva beseda t 2avi, oziroma IRI in FINMARE, ka-ehiu pripada Tržaški Lloyd. A® glede na nekatera naročila, ki jih j dapovedal minister ladjedelnicam v ^stu in Tržiču — zadnje omenja v od-^ 0ru na interpelacijo nekega poslan-v ~~ in druga zagotovila, ki utegnejo J trenutno preprečiti poslabšanje go-, barskega položaja, je obisk ministra ^Stadija v Trstu pomemben, ker so ^Pstrove stvarne ugotovitve razčisti-Položaj na njegovem sektorju v Tr-A oziroma v Tržiču in odstranile, ilu-ki so si jih delali prenekateri Trto T''' ^ eN dn. prodt milijonih biualstuo milijonih oiženost glavo lic 0} CD -a ra ra c a > CL > tS3 ZDA 22.130.600 173 127.500 V. Britanija 1.332.800 51 25.500 Zah. Nemčija 511.700 50 10.200 Francija 258.400 44 5.950 Švedska 180.200 7 25.500 Belgija 105.400 9 11.740 Nizozemska 64.600 11 5.780 Švica 40.800 5 8.160 Avstrija 35.700 7 5.100 Iz teh podatkov se vidi, da je prodaja na obroke najbolj razširjena v ZDA, kjer znaša zadolženost posameznega prebivalca kar 127.500 lir. Za Ameriko pride Vel. Britanija; enako je razširjena prodaja na upanje tudi na Švedskem, kjer znaša zadolženost posameznega prebivalca prav toliko kot v Vel. Britaniji. Za Angleži in Švedi so prvi Belgijci, nato Nemci, Nizozemci, Avstrijci in Švicarji, - • — Pronicanje Italijo v moiiamedanski svet Neodvisni francoski dnevnik »Com-bat« priobčuje članek pod naslovom: »Italija išče življenjski prostor« ter obravnava italijansko gospodarsko prodiranje v islamski svet. Pisec pravi, da je to prodiranje izraz nove porajajoče se italijanske politike v Sredozemlju ter trdi, da ludi Vatikan naklonjeno gleda na zbliževanje med Italijo in mohamedanskimi narodi. Potem poudarja, da se je Italija doslej gospodarsko uveljavila zlasti v Perziji ter Združeni arabski republiki, s katerima je podpisala pogodbe za izkoriščanje petrolejskih vrelcev ter s tem poklicala v življenje razne druge pobude. V Perziji na primer delajo italijanski tehniki zelo važno cesto, veliko tovarno za plastične snovi itd. Prav v Perziji je predsednik italijanske družbe za tekoča goriva — ENI, inž. Mattei, dosegel, svojo prvo veliko zmago na petrolejskem področju. Italijansko prodiranje te vrste v islamski prostor je zelo živahno. Italija se je zdaj zasidrala v Egiptu, v Sudanu, v Maroku in v Cirenajki, kjer je Mattei dobil za svoje podjetje dovoljenja za iskanje petroleja in za izkoriščanje najdišč. V Maroku si je Italija pridobila obsežne simpatije, tako da se je maroški prestolonaslednik Mulaj Hasa lani udeležil vaj njene vojske. Italija, končuje »Combal«, je tako začela spet ubirati pot svoje tradicionalne politike. To politiko zdaj označujejo naslednja dejstva: opustitev slehernih kolonialnih pobud in poskusov za naseljevanje odvečnega prebivalstva v Afriki, vrnitev k izseljevanju zlasti v evropske države, prisotnost na vseh važnih sredozemskih področjih ter gospodarsko pronicanje v mohamedanski svet. (Po agenciji »Italia«), lijon delavcev, v zadnjih treh letih pa vsako leto za 183.000. POVEČANJE DELOVNE STORILNOSTI Podatki o povečanju narodnega dohodka na prebivalca govorijo tudi o povečanju delovne storilnosti v obdobju 1953-1956, ki je znašalo povprečno 6,9% na leto; v zadnjih treh letih pa se je storilnost povečala za 11,9% letno. Storilnost v industriji se je v obdobju 1953 do 1956 povečala za 3,1%, v drugem obdobju pa za 4,9%. UGODNEJŠI RAZVOJ ZUNANJE TRGOVINE Spremembe v jugoslovanski proizvodnji se odražajo tudi v trgovini s tujino; zato Jugoslavija danes tudi laže prenaša primanjkljaje v plačilni bilanci. Zdaj so ustvarjeni pogoji za u-godnejši razvoj trgovinske in s tem ludi plačilne bilance sploh. V zadnjih 3 letih se je izvoz na leto večal povprečno za 12,8%, uvoz za 12,2%. Hitrejše povečanje izvoza je bilo očitna posledica tudi hitrejšega naraščanja uvoza, to velja zlasti za močan skok pri uvozu leta 1957. Kasnejši razvoj- je pokazal, da je bilo to povečanje uvoza u-pravičeno, kajti zaradi tega ni samo hitreje naraščala notranja potrošnja temveč se je tudi povečal jugoslovanski izvozni potencial. Povečanje pridelka žita in drugih živil je ugodno vplivalo na trgovinsko bilanco, ker je Ju- Nemškega kanclerja dr. Adenauerja so ob prihodu v London sprejeli dokaj hladno, pač pa je bilo slovo po njegovih razgovorih z angleškim ministrskim predsednikom Mac Millanom mnogo bolj toplo; množica mu je celo zapela »For he’s a jolly good fellow« (Kajti on je dober tovariš). Med obema državama vlada že delj časa močno nezaupanje, zlasti odkar je Mac Millan obiskal Sovjetsko zvezo in se je po Zahodni Nemčiji razširil strah, da se bodo Angleži sporazumeli s Sovjetsko zvezo na škodo Zahodne Nemčije. Ozračje nezaupanja se je razširilo na vse tri glavne zahodnoevropske države — Anglijo, Zah. Nemčijo in Francijo — zaradi ustanovitve Evropske gospodarske skupnosti, h kateri Anglija ni hotela pristopiti; nezaupanje se je še bolj povečalo, ko so Angleži dali pobudo za ustanovitev Svobodnega trgovinskega področja, kateremu so prav te dni v Stockholmu postavili temelje. Angležem ni poleg vsega prav, da v zadnjem času pridobiva Evropska gospodarska skupnost s Skupnim evropskim trgom in Premogovno in jeklarsko skupnostjo vedno bolj politično naravo. Prav o tej potrebi, da se šest zahodnih evropskih držav (Francija, Italija, Zah. Nemčija, Nizozemska, Belgija in Luksemburg) tudi politično bolj poveže, torej ne samo gospodarsko, so te dni razpravljali ministri teh držav v Strasbourgu. Še prej je zahodnonemški zunanji minister von Brentano ob neki priložnosti naglasil, da se mora teh šest držav tudi politično bolj povezati. To misel je poudaril tudi predsednik De Gaulle med svojim obiskom v Rimu. Med Adenauerjevim obiskom v Londonu so se sporazumeli, da med gospodarskimi skupnostmi — Evropsko gospodarsko skupnostjo oziroma Skupnim evropskim trgom in Ožjim svodob-nih trgovinskim področjem — ne sme priti do pravega razkola, ker bi ta prinesel gospodarski razkol v Zah. Evropi. Anglija si bo prizadevala, da naveže stike tudi z Evropsko gospodarsko skupnostjo. Zah. Nemčija, tako je iz- Deželna vlada za Trident in Bočen je sklenila uvesti na svojem področju brezimne delnice. Za deželama Sicilijo in Sardinijo je to že tretja dežela, ki opušča za davčni vijak lahko dosegljive imenske delnice. V Rimu nastaja vprašanje, kako dolgo bo še vzdržal v ostalem delu Italije imenski delniški sistem. Na obeh otokih je uvedha neimenskih delnic pripomogla do krepkega razvoja industrije. Skraja je južnotirolska ljudska stranka zavračala neimenske delnice. Nemci iz Južnega Tirola so namreč domnevali, da bi utegnila uvedba takih delnic privesti do pospešitve industrializacije v območju pokrajinskega glavnega mesta, tako bi se doseljevanje italijanskih delavcev povečalo. V skladu z novim deželnim zakonom naj bi se brezimne delni- goslavija lahko zmanjšala uvoz teh življenjskih potrebščin; tako je prihranila okoli 100 milijonov dolarjev na leto. Ugodne posledice tega se bodo pokazale v dinamiki in sestavi zunanje tx--govine še bolj v prihodnjih letih. PREUSMERITEV INVESTICIJ — VEČJI DELEŽ KMETIJSTVU Jugoslavija ne investira v zadnjem času več toliko v industrijo, pač pa so se povečale investicije v kmetijstvo. Investicije v osnovna sredstva v industrijo so znašale v obdobju 1953 do 1956 192 milijarde na leto, v obdobju 1957 do 1959 pa 179,2 milijarde letno; to pomeni, da se investicije na tem področju manjšajo. V zadnjih letih investira Jugoslavija znatno več v gradbeno dejavnost, da bi bila kos stanovanjski krizi. V teh letih so povprečne letne investicije na področju stanovanjsko komunalne dejavnosti močno narastle, bolj kakor dvakrat v primerjavi s povprečjem v prejšnjih letih, število stanovanj, sezidanih z družbenimi sredstvi se je povečalo od 15.557 na leto v dobi 1953-1956 na 30.648 v zadnjih treh letih oziroma na 39.000 v samem letu 1959. Število stanovanj, ki so bila sezidana z osebnimi sredstvi, je znašalo v letu 1959 približno 30.000. Od leta 1958 se zida več stanovanj kakor znaša letni prirastek števila družin. V zadnjih treh letih naglo narašča osebna potrošnja, in sicer se dviga za 10,1% na leto. Višja je tudi življenjska raven. javil Adenauer, bo delala na tem, da ne pride do gospodarskega boja med omenjenimi gospodarskimi skupnostmi. V Londonu so tudi naglasili, da tesnejše politično sodelovanje med državami Evropske gospodarske skupnosti ne sme dovesti do ustanovitve ločenega bloka. Konferenca predsednikov vlad na najvišji ravni naj pripomore k razorožitvi, toda ne za vsako ceno. Glede Berlina je možen začasen sporazum, toda to berlinsko vprašanje tvori celoto z nemškim vprašanjem sploh. Adenauer je očitno imel več sreče v Londonu kakor angleški zunanji minister Selwyn Lloyd v Parizu, kjer niso prišli do nobenih zaključkov. Zdi se, da je trenutno angleška politika bolj naklonjena Berlinu kakor Parizu. - • -- Razstava motornih koles v Milanu V paviljonu mehanike na milanskem velesejmu bodo odprli konec novembra 36. mednarodno razstavo koles in motornih koles. Razstavljalo bo 550 tovarn; med temi bo 130 razstavljalo vozila, ostalih 420 tovarn pa nadomestne dele, pritikline itd. Med italijanskimi podjetji je 51 tovarn motornih koles, 42 tovarn skuterjev, 28 tovarn koles in 397 tovarn nadomestnih delov in pritiklin. Iz tujine (Zah. Nemčije, Vel. Britanije, Francije, Avstrije in ZDA) je poslalo na razstavo svoje predstavnike tudi 9 tovarn motornih koles in 23 tovarn pritiklin. V Italiji je zlasti mnogo skuterjev. Skupaj z motornimi kolesi dosežejo lepo število 3,700.000 vozil. Računajo tudi, da kroži po vsej Italiji čez 7 milijonov koles. Italijanske tovarne raču» najo tudi na dobre kupčije s tujino, kamor odhaja čedalje več motornih koles in skuterjev domače proizvodnje. Izvoz teh vozil je lani vrgel 26 milijard lir (uvoz nekaj čez 500 milijonov), letos pa naj bi izvoz dosebel vsoto 33 milijard lir. ce izdajale za pospeševanje novih industrijskih naprav in trgovinskih podjetij. Prav tako bi novo izdajanje delnic koristilo tudi tujskoprometnim ustanovam. Po mnenju južno tirolske ljudske stranka je malo verjetno, da bi se investicij® italijanskega kapitala še bolj razširile na bocensko industrijsko območje. Zato je stranka opustila boj proti uvedbi brezimnih delnic. Bocensko okolico, pravijo južni Tirolci, je fašistična vladavina industrializirala proti volji prebivalstva; fašizem da je hotel z nedomačo industrijo vriniti v deželo delovno moč iz notranjosti države. Primer take politike So bil® naprave avtomobilske tovarne »Lancia« pri Bocnu. Temu se je pridružila cela jata podobnih podjetij, recimo skupina Mon-tecatini, tovarna za električni material, za izdelovanje dušika, skladišča za marmor, Falckove jeklarne in neko podjetje za pridobivanje ma^ gnezije. V rokah južnotirolskih Nemcev pa so med drugim velemlini, žage, tkalnice, pivovarne, tovarne za sladne sokove in sadno mezgo, tovarne za lepenko, mehanične delavnice in razne predelovalnice deželnih pridelkov. KAPITAL IZ NEMČIJE? Južno tirolski gospodarstveniki so v pogajanjih z nemškimi tvrdkami, da bi se pozanimali za vlaganje kapitala v industrijo bocenskega območja. Doslej sicer še ni prišlo do po-voljnih zaključkov, kajti tudi nemška podjetja bi morala poseči po delovne moči iz notranjosti Italije. Mo-so južni Tirolci izvečine le poljedelsko usmerjeni, se seveda tirolska ljudska stranka upira uvažanju delovno moči iz notranjosti Italije. Modernizacija kmetij pa zahteva tudi večje število delovnih rok. Tako je zdaj stališče južnih Tirolcev do industrijske cone v Bocnu manj odklonilno. Nekaj manjših obratov bi še lahko zraslo ondi, zlasti embalažna industrija. Nemško govoreči krogi v deželi se sprašujejo, ali ne bi bilo še bolje finančno se uveljaviti, kakor samo brcati proti načrtu za bocensko industrijsko cono. Na splošno položaj proizvodnje na Južnem Tirolskem ni slab. Tudi tujski promet se je letos lepo obnesel. Prihodnje leto se bodo gostinske naprave še pomnožile. Vinska letina je bila letos nekaj pičlejša, a kakovost vina pri tem ni nič utrpela. Jabolka sicer niso dosegla največjega dosedanjega pridelka iz lanskega leta. a je tudi letošnji pridelek zadovoljiv, le hruške so pod običajno proizvodnjo. — S — ter industrijske in kmetijske proizvodnje — Večja osebna potrošnja Nemci niso več tako nasprotni industrializaciji Izvoz železniških vozil iz Jugoslavije Jugoslovanske tovarne železniških vagonov so v prvih osmih, mesecih tega leta izvozile v Sovjetsko zvezo 200 vagonov cistern, v Združeno arabsko republiko 40 odkritih železniških vagonov, 12 izolacijskih vagonov in 12 manjših parnih lokomotiv, katerih vrednost znaša 768 milijonov dinarjev. Poleg tega so jugoslovanske tovarne prejele iz Madžarske naročilo 500 dvoosnih tovornih vagonov; 120 vagonov za prevoz rudnin je naročila Vzhodna Nemčija in nadaljnjih 300 vagonov cistern Sov-jeiska zveza v vrednosti 2 milijard dinarjev. Zmogljivost jugoslovanskih tovarn znaša danes okoli 3500 železniških vagonov na leto, in sicer za izvoz. Jugoslovani si prizadevajo, da bi povečali izvoz teh izdelkov v zaostale afriške in azijske države. Tovarne Djuro Djako-vič, Goša, 14. Oktobar, Crveni krst in Kraljevo so se z izvoznim podjetjem Invest-Import združile v izvozno skupnost. nn nase I I 1 ,, Učiteljica sem..." Svojim letom 'primerno sem sedel k prijetni dobroohranjeni gospe, saj veste, da se dva moška količkaj širokih pleč komaj stisneta na dva sedeža italijanskih avtobusov, ki vozijo iz Ljubljane proti Trstu, odkar smo postali prijatelji, že ko sem sedel, mi je bilo pravzaprav žal, da je morala gospa zaradi mene odstraniti svojo nabasano torbo s sedeža poleg sebe, da bi mi napravila prostor. Kaj je bilo vsega v tej torbi takrat še nisem vedel, sicer približno veste, kaj nosijo potniki, še posebno pridne gospodinje iz Ljubljane v Trst. Potniki in potnice pri tem seveda ne mislijo na gospodarske zakone, a vendar ravnajo po njih: Gor nosijo, kar je zgoraj dražje, dol kar je dražje pri nas na Tržaškem ali Goriškem. Ko je šofer sprožil radiator — od Vrhnike do Postojne je bilo vse zasneženo, ■— naju je pod nogami pričelo prijetno greti. Toda gospa se je kmalu pričela vznemirjati ter končno iskreno dala duška svojemu strahu: »Joj, kaj bo z mojim maslom... Raztopilo se bo ...« Nesreča je hotela, da se je radiator spravil prav na torbo pod njenimi nogami, ki je slonela db njem. »No, no, saj ne bo tako hudo, ko je maslo zavito v nepropusten papir. Jaz sem doživel poleti nekaj mnogo hujšega. V plašč mi je žena potisnila zavitek masla, a v gneči in soncu na ladji, se je maslo po vseh naravnih zakonih, za katere se ženske ne brigajo, razlezlo po žepu in prodrlo na plan. Čiščenje plašča je seveda stalo vsaj petkrat več, kakor je bilo vredno maslo, toda človek rad včasih vsaj nekoliko ponagaja carinikom, še posebno, da ustreže ženi.« Da bi bil jaz kriv zdaj takšne nesreče, da bi se moji sopotnici raztopilo maslo v torbi? To pot sem se bliskovito odločil in vstal, da bi gospa lahko odstranila dragoceno torbo od radiatorja in jo zopet položila na izpraznjeni sedež. To je tudi vsa srečna storila. Cesta je bila gladka in čista, cestarji so očitno morali temeljito sukati lopate in pomagati plugu, saj se je prejšnji dan avtobus le s težavo prerival čez poledeneli sneg. Razmeroma naglo smo ob prijetnem žuborenju zgovornih mladih in priletnej-ših sopotnic brzeli proti Postojni, Na vprašanje neke Jugoslovanke, ki se je prvič namenila čez mejo, je moja bivša soseda pojasnila, da na bloku potniki s potnim listom lahko ostanejo kar na avtobusu, ni jim treba s prtljago na carinarnico; nekoč pa se je vendar zgodilo, ko je ona potovala, da so morali tudi potniki s potnim listom izstopiti, ona ima vedno smolo ... V resnici jo je imela tudi ta dan. Na bloku smo morali namreč vsi z avtobusa, potniki v obmejnem prometu s propustnicami, kakor tudi mi s potnimi listi. S sopotnico sva obstala pred istim carinikom. Imel sem čisto vest, toda k onemu drugemu, ki je s prstom vrtal po dolarjih za podlogo torbice druge gospe, se mi ni dalo. »Tu je slovarček, tam. imam zavojček masla, nekaj šunkarice, par klobas, v kovčku pa obleko in nekaj perila... Veste učiteljica sem!« To je bila izpoved moje sopotnice. Tisti hip sem jo v svoji domišlji zagledal pod velikanskim stebrom carinske hjerarhije, od tega carinika tja gor do najvišje inštance. Ona ni videla stebra — k sreči ni študirala upravnega prava — a ga je podzavestno tako čutila, da je s svojo težo iztisnil iz nje: »Sem učiteljica...« Kakor bi hotela reči: »Gospod carinik, upoštevajte moje zasluge ...« Čutila je še nekaj drugega ali sem jaz čutil zanjo: vso bedo današnjih dni. Bijemo se z vsakim orožjem, ki nam ga strah stisne v roke, tudi z vso svojo dušo in častjo, in zastavljamo, če treba, tudi svojo preteklost za košček masla... To je današnji čas. Za to ali za ono mejo. Naletiš na carinike, ki ta čas razumejo in se dobrohotno nasmejejo nad potnikovo ropotijo, so pa tudi cariniki, ki bede današnjih dni ne doumejo. Med te zadnje gotovo sodijo tudi tisti, ki so tisti večer po pregledu na carinarnici poslali potnike in ubogo učiteljico s kovčkom peš na drugi blok onstran meje. Kot disciplinirana učiteljica je takoj izginila v temi proti drugemu bloku, mi pa smo godrnjali, dokler nas nazadnje carinik ni poslal — v avtobus. V današnjih dneh godrnjanje očitno več zaleže kakor disciplinirana pokorščina. — Ib — po svirui PREDS. GRONCHI ODPOTUJE V ivtoSKVO. 8. januarja, kakor je napovedalo ministrstvo za zunanje zadeve. Obisk bo trajal en teden. Gronchija bo spremljal zunanji minister Pella. Predsednik Gronchi bo prvi državni poglavar med predsedniki držav, ki so včlanjene v Severno atlantsko zvezo (NA TO j, ki obišče Sovjetsko zvezo. IZREDEN POMEN FOLCHIJEVEGA POTOVANJA. Italijanski tisk že vedno razpravlja o pomenu obiska državnega podtajnika v znanjem ministrstvu A. Polchija v Jugoslaviji. Tudi milanski časopis »Relazioni Internazionali«, ki ga izdaja Institut za mednarodno politiko v Milanu naglasa, da so stiki, ki jih je vzpostavil podtajnik Folchi v Beogradu, velike vežnosti za nadaljnji razvoj političnih in gospodarskih odnosov med obema državama. Po 14 letih po vojni je bil to prvi obisk italijanskega državnika v Beogradu. Važni niso toliko trenutni rezultati, ki so bili doseženi med temi razgovori, kolikor je dejstvo, da je bilo ustvarjeno ustrezno ozračje za nadaljnja pogajanja med obema državama. Začetek teh stikov je omogočila rešitev tržaškega vprašanja z londonskim sporazumom, čeprav gre samo za začasno rešitev. ŠE VEDNO POGAJANJA O JUŽNEM TIROLSKEM. Pogajanja na Dunaju o položaju južnih Tirolcev pod Italijo še niso bila prekinjena. Z italijanske strani jih vodi poslanik G. Guidotti, z avstrijske državni tajnik Fr. Gschnitzer oziroma poslanik M. Fuchs. Med socialisti in krščanskimi demokrati si še niso edini glede vprašanja, ali ima smisel nadaljevati pogajanja, ki niso doslej dovedla nikamor. Zdi se, da prevladuje mnenje, naj bi se pogajanja nadaljevala kvečjemu do konca tega leta. Nato naj bi Avstrija predložila vso zadevo Organizaciji združenih narodov. Z druge strani je italijanski tisk sprožil misel, da bi Italija predložila vso zadevo mednarodnemu razsodišču v Haagu ter branila gledišče, da v vsakem pogledu izpolnjuje dogovor med De Gasperijem in Gruberjem, sklenjen na konferenci v Parizu. Avstrijci pravijo, da nimajo nič proti italijanski nameri, da se zadeva poveri mednarodnemu razsodišču. ZAKAJ SE JE UMAKNIL KARDINAL TISSERANT. Pariški »Le Monde« poroča iz Rima v zvezi z imenovanjem osmih novih kardinalov, da bo sedem izmed teh dodeljenih rimski kuriji, le čikaški kardinal ostane na svojem mestu. Vlada Cerkve bo sestavljena iz 31 članov: 23 Italijanov, 1 Armenca, 1 Argentinca, 1 Nemca, 1 Španca, 1 Angleža in 1 Američana. Za časa Pija XII. je bilo v Vatikanu 14 italijanskih kardinalov in dva inozemca, in sicer Francoz Tisserant in Armenec Agagianian. List omenja, da uživata posebno naklonjenost sedanjega papeža državni tajnik kardinal Tardini in kardinal Otta-viani, tajnik sv. oficija; njuno mnenje prevlada v vseh pomembnejših vprašanjih. Oba kardinala sta prevzela s starimi tradicijami Svete stolice ter se ne strinjata z liberalnim glediščem kardinala Tisseranta, načelnika kongregacije vzhodne Cerkve. Prav to naj bi bil vzrok, da se je 75-letni francoski kardinal, ki je zavzemal tako važno mesto, umaknil in odstopil. »Le Monde« dodaja, da je bila ta senzacionalna sprememba izvršena hkrati z raznimi drugimi, da ne bi zadela Francoza in da bo verjetno kardinal Tisserant imenovan za papeškega legata na cerkvenem kongresu leta 1964 ali 1965. KITAJCI NE POPUŠČAJO. Kitajske čete se niso umaknile s področij, o katerih trdijo Indijci, da spadajo k Indiji. Zdaj ko so zasedli važne postojanke, ponujajo Indijcem pogajanja. Indijski ministrski predsednik Nehru je o napetosti s Kitajsko govoril v parlamentu. Izjavil je, da Indija ne bo vojaško nastopila, dokler trajajo pogajanja; sioer gre za zadevo, o kateri morajo razmišljati vojaški krogi. Indijska vlada bo nastopila proti tistim, ki agitirajo na meji, da bi indijsko prebivalstvo sprejelo kitajske čete kot o-svodobitelje. POLEMIKA ZARADI POČASTITVE VON PAPENA. Papež Janez XXIII. je imenoval bivšega nemškega kanclerja von Papena za papeškega tajnega komornika, in sicer že 24. julija tega leta Do danes še ni vatikanski uradni list »Acta Apostolicae Sediš« objavil tega odloka. To imenovanje je vnelo v Zah. Nemčiji živo polemiko, ker tudi v nemških katoliških krogih ne morejo pozabiti, da je von Papen, ki se je sicer imel sam za vnetega katoličana, pripomogel Hitlerju do oblasti. Katoliški list »Echo der Zeit« piše, da je freisburški nadškof opozoril na posledice, ki bi jih povzročila podelitev te časti von Papenu. Westfalska aristokracija je že papežu Piju XII. predložila, naj, von Papena imenuje za tajnega komornika, toda prejšnji papež je dobro poznal razmere v Nemčiji še iz časov, ko je bil nuncij v Miinchenu ter je predlog odbil. Zdaj pišejo, da je von Papen sam vplival na sedanjega papeža, ki ga osebno pozna iz časov, ko sta bila oba v diplomatski službi v Turčiji. Von Papen je bil nasprotnik politike nemškega (katoliškega) cen-truma, ki ga je vodil dr. Bmening kot nasprotnik nacionalsocializma. ZOPET NAPETOST V ARGENTINI. Predsednik argentinske vlade Frondizi je v naglici sklical vojaške poveljnike, da se z njimi posvetuje v zvezi z obvestili tajne policije, da se med vojaštvom, zlasti med letalskimi oficirji pripravlja državni udar. Vlada ni sicer ničesar objavila o vsem tem. Argentina se pravzaprav že dolgo ne more pomiriti. Zelo ostri so spori med delavskimi sindikati, pa naj bodo ti peronostič-ni ali komunistični in vlado. Pogosto pride do pravih spopadov s policijo. Gospodarska politika vlade nalaga delavstvu velike odpovedi. RUSKO ŽITO NA ZAHODU V Dunkerque na Francoskem je dospela egiptovska ladja »Star of Suez« naložena s 6.000 tonami sovjetskega žita. O zadevi je poročal francoski tisk ter ugotovil, da ni žito namenjeno Franciji, temveč neki skandinavski državi. Ladja bi morala izkrcati žito v Anversu ali Amsterdamu, toda tam so bili silosi menda polni. Zato so žito pripeljali v Dunkerque, kjer so ga raztovorili v javnih skladiščih. V prvih]j9 mesecih 1959 je menjava nekoliko popustila V zvezi z obiskom državnega podtajnika v zunanjem ministrstvu A. Fol-chija v Jugoslaviji in s težnjo, da bi sc gospodarski odnosi med sosednima državama še bolj poglobili in uspešno razvijali, objavljamo podatke o blagovni izmenjavi med Italijo in Jugoslavijo v zadnjih letih. Po podatkih Osrednjega zavoda za statistiko v Rimu se je vrednost zunanje trgovine med Italijo in Jugoslavijo od leta 1954 do leta 1958 kar podvojila. To je najboljši dokaz, da sedanji resnični pogoji v samem razvoju gospodarstev obeh držav so za koristno blagovno izmenjavo med obema državama. Leta 1954 je celotna vrednost ita-lijansko-jugoslovanske izmenjave, to je trgovina v obeh smereh znašala 38.520 milijonov lir, v lanskem letu pa že 76.436 milijonov. Leta 1957 je bila trgovina na višku, saj je njena vrednost dosegla kar 82.648 milijonov lir; v letu 1956 je znašala 61.754, leta 1955 63.115 milijonov lir. Letos je trgovina med Italijo in Jugoslavijo nekoliko upadla. V prvih devetih mesecih je vrednost dosegla 50.632, medtem ko je v istem razdobju lanskega leta znašala 53.197 milijonov lir. ' V glavnem torej lahko trdimo, da se trgovina med obema državama še vedno razvija uspešno ter se ohranila na visoki ravni. Glede položaja posamezne države v trgovinski bilanci, pa je treba ugotoviti, da se ta večkrat menja. Navadno je italijanska bilanca izkazovala prebitek, zato pa so Jugoslovani ob vsaki priložnosti naglašali, da mora Italija bolj odpreti pot jugoslovanskemu izvozu, ako hoče, da bo Jugoslavija svoj uvoz iz Italije ohranila na doseženi ravni. V letu 1954 je bila bilanca menjave med obema državama pasivna za Italijo, in sicer za 2528 milijonov lir. Naslednje leto pa je izkazovala že prebitek za Italijo, in sicer 14.237 milijonov lir. Leta 1956 je nastal za Italijo primanjkljaj 2.916 milijonov lir, leta 1957 pa prebitek 15.608 in lani zopet prebitek v višini 6.058 milijonov lir. V prvih devetih mesecih letošnjega leta je bilanca pokazala majhen primanjkljaj za Italijo, in sicer 146 milijonov lir, medtem ko je lani bila Italija aktivna v istem času za 3.977 milijonov lir. KAKŠNO BLAGO JE PREDMET TRGOVINSKE IZMENJAVE Italijansko in jugoslovansko gospodarstvo se dopolnjujeta. Da bi se o tem prepričali, zadostuje pogledati glavne postavke v italijansko-jugoslovanski trgovinski bilanci od začetka januarja do konca avgusta letošnjega leta. Italija je v tem času uvozila iz Jugoslavije najprej navaden mehak žagan les, in sicer za 4.447 mil. lir. V istem času je uvozila iz Avstrije za 24.664 mil. lir lesa, iz Romunije za 1.342 mil., iz Sovjetske zveze 1.253, iz ZDA 878, iz Fran- Sovjetska pomoč nerazvitim državam V prvih desetih mesecih tega leta so Sovjetska zveza in njene zavezniške dr^ žave potrošile 882 milijonov dolarjev v razne velikopotezne načrte za gospodarsko pomoč nerazvitim državam. V tem času je število nevojaških izvedencev, ki so se podali iz omenjenih držav v tujino, narastlo od 2760 v letu 1958 na 4675 do konca junija letos. V vsem letu 1959 nameravajo Sovjetska zveza in njene zaveznice potrošiti za pomoč nerazvitim državam čez 1029 milijonov dolarjev (toliko so namreč izdale lansko leto). Skupaj je bilo izdano v zadnjih petih letih okoli 3,4 milijarde dolarjev. Skoraj polovica vseh denarnih sredstev, ki jih bodo Sovjetska zveza in zaveznice potrošile letos, je namenjena Indiji. Indijska vlada bo namreč prejela 420 milijonov dolarjev in 470 strokovnjakov. Letos so prejeli pomoč iz Sovjetske zveze in zaveznic: Etiopija 120 mil. dolarjev, Iran 3,5, Irak 137,5, Turčija 5, Jemen 1, Afganistan 87, Indija 420, Indonezija 63, Nepal 7,5, Argentina 2,5 in Gvineja 35 milijonov dolarjev. cije 350 itd. Druge važne postavke italijanskega uvoza iz Jugoslavije so bile: goveja živina za 2.844 mil. lir, koruza za 2.050 (v istem času leto poprej 96), drva za kurjavo in premog za 1.860 (lani 1.524), konji za 1.601 (lani 1.377), sveže mleko in konservirano meso 1.556 (1.891), jajca 1.499 (2.968), bombaž za 1.057 itd. Najvažnejše postavke v italijanskem izvozu v Jugoslavijo pa so bile v omenjenem času železo in jeklena pločevina za 3.658 milijonov lir (lani v istem času 4.307), umetna gnojila 1.742, ne-elcktrični pogonski stroji za 1.630 (lani 1.154), deli avtomobilov, tovornih avtomobilov in podobno 1.297 (lani 1.693), ločeni deli raznih strojev in aparatov za 1.181 (lani 993), bombažno predivo za 1.140, stroji neefektrični za razne industrije in obrti za 1.134 (lani 1.615), predivo iz umetnih vlaken za 731 (lani 328). POVEČAN IZVOZ IZ AMERIKE V VZHODNO EVROPO Za tretje tromesečje je gospodarski oddelek ameriškega zunanjega ministrstva podelil za 11,4 milijona dolarjev dovoljenj za izvoz v Sovjetsko zvezo in njene zaveznice. NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE (Odhodi iz Trsta) Proga Jadransko morje — — Indija — Pakistan: Uljanik, odhod 28. nov., Triglav 2. dec., Titograd 15. januarja 1960. — Ožine — Indonezija — Daljni vzh.: Uljanik 28. nov., Triglav 2. dec. — Sev. Kitajska — Japonska: Uljanik 28. nov., Triglav 2. dec. — Sev. Evropa: Sloboda 27. nov., Rijeka 7. dec. — Sev. Afrika: Trepča 2. dec., Rijeka 7. dec., Slovenija 8. dec. — Sev. Amerika: Trepča 2. dec., Slovenija 8. dec., Makedonija 20. dec. — Južna Amerika: Drvar 20. dec. — Perzijski zaliv: Vis 29. dec. JADRANSKA LINIJSKA PLOVIDBA Proga Jadransko morje — — Dalmacija — Grčija: Lastovo odhod 1. decembra. Socialni " UT HINKI ALI BODO AMERIŠKI JEKLARJI ZOPET STAVKALI? Stavko ameriških jeklarjev je vlada potlačila z znanim zakonom Taft-Hartley. Stavka, ki je trajala 114 dni, je močno prizadela a-meriško gospodarstvo. Prav v tem najdemo razlago za poseg vlade. Toda spor ni bil s tem dokončno rešen. V smislu omenjenega zakona je bil dejansko samo odložen za 80 dni. če se medtem predstavniki sindikatov in tovarnarji ne sporazumejo, bo stavka izbruhnila vnovič. Zaradi jeklarske stavke je nastalo pomanjkanje zlasti valjanih jeklenih plošč, ki jih uporabljajo za izdelavo avtomobilov. Zato so tik ob koncu jeklarske stavke avtomobilske tovarne odpustile 200.000 delavcev, in sicer največ General Motors, Cry-sler in Ford Motor Co. MNOGO BREZPOSELNIH V AMERIKI. Konec oktobra je bilo v Združenih ameriških državah brez dela o-koli 3,3 milijona delavcev. To število ne obsega jeklarjev, ki so tedaj stavkali (500.000). Brezposelne je treba razdeliti na več vrst; za prave brezposelne imajo v Ameriki tiste, ki ostanejo brez dela dolgo časa, in sicer je takšnih 725.000. Ti so bili do sedaj brez dela 15 tednov ali več; okoli 400.000 delavcev je bilo brez dela 27 tednov ali več. Najteže je najti delo nekvalificiranim delavcem. Med septembrom in oktobrom je število zaposlenih narastlo. V civilnih podjetjih je v Ameriki delalo 66,8 milijona ljudi. V oktobru je našlo delo 500.000 delavcev, in sicer povečini žensk. Mednarodna trgovina Živahna lesna trgovina v letu 1960 Lesni odbor pri Evropski gospodarski komisiji je na svojem nedavnem zasedanju v Ženevi ocenil razvoj sve-tovne lesne trgovine ter izrekel svoje mnenje tudi o lesni trgovini v prihodnjem letu. Njegove napovedi so vredne vsekakor velike pozornosti, ker so navadno zelo previdne; saj je odbor lansko leto na primer napovedal, da bodo zahodne evropske dežele v letu 1959 prevzele okoli 3,670.000 standardov mehkega lesa. V resnici se je uvoz v te države povečal za 200.000 standardov, ker so Belgija in Danska, Zah. Nemčija, Nizozemska in Vel. Britanija precenjevale svoje zaloge. Če k temu dodamo še izvoz lesa v Sev. Afriko in dežele Srednjega vzhoda, ki običajno nabavljajo les v Evropi, lahko rečemo, da bo uvoz v celoti v letošnjem letu dosegel 4,260.000 standardov. Države izvoznice so brez posebnih težav ustregle temu povpraševanju in lahko bi z lahkoto še povečale svoje dobave. Gre vedno za trgovino z mehkim lesom. Tega dobavljajo v glavnem Avstrija, Finska, Švedska in Sovjetska zveza, ki bodo v letu 1959 v celoti dobavile okoli 3,430.000 standardov mehkega lesa. Izvoz iz Kanade je upadel zaradi stavk v pristaniščih ob ameriški obali in ker ni mogla Kanada vselej konkurirati z lesnimi cenami na evropskem trgu. Še drugi podatki lesnega odbora pri Evropski gospodarski komisiji so zanimivi. Tako prevzemajo trgi v Srednji Evropi, Južni Evropi in Bližnji vzhod čedalje več mehkega lesa iz Srednje in Vzhodne Evrope ter tako nadomestujejo zgube na zahodnoevropskem trgu. Zanimivo je, da narašča potreba po lesu v vzhodnih državah, ker se industrializirajo in se pospešuje graditev stanovanj. Poleg tega so pričele nekatere vzhodnevropske države omejevati sečnjo ter je zaradi tega padla proizvodnja lesa in z njo izvoz. ŽIVAHNA TRGOVINA TUDI V L. 1960 Glede razvoja zunanje trgovine z lesom v bodoče je odbor mnenja, da se bo poraba evropskega mehkega lesa v prihodnjem letu ohranila vsaj na sedanji višini. Evropske države bodo uvozile približno 3,900.000 standardov. Ako tej potrebi dodamo še potrebe prekooceanskih dežel, bodo skupno znašale okoli 4,290.000 standardov, to je približno toliko kakor letos. Dobave bodo dosegle približno to raven. V severnih državah niso zaloge lesa več tako velike; višje cene so pripomogle k izpraznitvi skladišč ter vzpodbudile k višji proizvodnji. Finska in švedska ne bosta imeli na razpolago več toliko lesa, medtem ko računajo, da bosta Avstrija in Sovjetska zveza še vedno lahko dobavljali iste količine kakor letos. Kanada bo lahko povečala svoj izvoz. Tako bo ta skupno dosegel 4,280.000 standardov ter bo za malenkost večji ka-kov letu 1959, ko je znašal okoli 4 milijone 260.000 standardov. GIBANJE CENE ELEKTROLITIČNEGA BAKRA V začetku meseca novembra- so veliki ameriški proizvajalci bakra zvišali ceno za 1,5 stotinke dolarja pri funtu ter jo tako dvignili na 33 stotink. Vendar ni družba Kennecott sledila temu zgledu, temveč je še dalje prodajala velike količine po 30 stotink. Družba je fakturirala baker po tej ceni že od začetka avgusta, čeprav so njeni obrati morali v zadnjem času zaradi velikih stavk močno skrčiti proizvodnjo. Pri posredovalcih so potrošniki v A-meriki ^nakupovali manjše količine bakra celo po ceni 40 stotink dolarja za funt. Velika stavka v obratih Kenne-cotta je bila zaključena 2. novembra. Zaradi stavke so obrati te družbe v Čilu zmanjšali proizvodnjo za 16.000 ton, zaradi stavk v ZDA pa za 200.000 ton. V zadnjem času je cena bakra zopet popustila ter se baker v New Torku prodaja približno po 32 stotink dolarja za funt. JUGOSLAVIJA SPREJETA V GATT. Na zborovanju Splošnega trgovinskega in carinskega sporazuma GATT v To-kiju je bila Jugoslavija sprejeta v to mednarodno organizacijo kot pridružen član. V njej je okoli 40 članov. Osnovni namen GATT je doseči čim večje znižanje carin med državami in s tem olajšati mednarodno trgovinsko menjavo. PODRAŽITEV JEKLA V EVROPI Cena jekla se je v zadnjem času dvignila na evropskem trgu. Napredovala je zlasti cena pločevine, in to v Belgiji, Luksemburgu in v Italiji. V Belgiji so tovarne Forges de Clabecq, Usines Metallurgiques (Saint Elal) in Usines Gustave Boel dvignile ceno od 4750 na 5050 frankov za tono betonskega okroglega železja izpod 12 milimetrov; od 4750 na 4850 frankov za betonsko železje iznad 12 milimetrov; od 4750 na 5100 za pločevino; za pločevino Thomas od 5250 na 5600 frankov (6,7 odst.). Forges de la Previdence v Belgiji je dvignila ceno betonskega železa od 4850 na 4950. V Luksemburgu je tovarna Miniere et Metallurgique de Rodange povišala ceno žice za 3,8 odst. Iz tujine je povpraševanje po jeklu o-ziroma po jeklarskih izdelkih veliko. Žica se prodaja po 140 dolarjev za tono. PROIZVODNJA AMERIŠKEGA JEKLA OBNOVLJENA Vodstvo zavoda American Iron and Steel Institute je sporočilo prejšnji teden, da bo proizvodnja jekla v Ameriki v tednu dosegla 2,233.000 ton, to je 78,9 odstotkov zmogljivosti obratov. V tem tednu je proizvodnja dosegla najvišjo raven po prvem tednu v juliju. V tednu do 6. julija je proizvodnja dosegla 2,252.000 ton jekla, kar je predstavljalo 79,5 odstotkov zmogljivosti. Prejšnji mesec je proizvodnja znašala samo 371.000 ton. UTRDITEV FRANCOSKEGA FRANKA. Froli koncu zadnjega tedna se je položaj francoskega franka na borzah močno utrdil. Francoske finance so se tako popravile, da je Francija lahko vrnila Mednarodnemu denarnemu skladu 200 milijonov dolarjev predčasno. Obvezala se je, da bo denar vrnila v obdobju 1960-61. To je več kakor polovica dolga, ki ga ima Francija pri Denarnem skladu in ki znaša 393,700.000 dolarjev. Po razvrednotenju, ki ga je Francija sklenila 29. decembra 1958, so Francozi vrnili tujini 800 milijonov dolarjev. To je bilo mogoče, ker se je med tem časom vrnilo v Francijo za 1600 milijonov dolarjev tujih deviz in zlata. Konec prejšnjega tedna je dolar notiral v Parizu 490,487 franka, to je prav malo izpod najnižje ravni, ki je bila uradno določena, to je 490 fr. za dolar. TISKANJE BRAZILSKEGA DENARJA. Brazilska vlada je sporočila, da se bodo brazilski bankovci, ki se sedaj tiskajo v Londonu, od konca letošnjega leta tiskali v Braziliji. Angleška tvrdka »Thomas de la Rue«, ki jih tiska, je sklenila odpreti v Braziliji podružnico. Brazilija je namreč zapretila, da ne bo več dala tiskati svojega denarja na Angleškem, ako angleško podjetje ne naloži vsaj deloma svojega kapitala v Braziliji. OEEC PROTI ZVIŠANJU OBRESTNE MERE V NEMČIJI. V krogih Organizacije za gospodarsko sodelovanje v Evropi (OEEC) je izzvalo povišanje obrestne mere v Zah. Nemčiji od 3 na 4% veliko osupnjenje. O tem je bila tudi obveščena zahodnonemška vlada. OEEC je izrazila upanje, da bo Nemčija v kratkem času zopet znižala diskont. VIŠJA OBRESTNA MERA TUDI NA NIZOZEMSKEM. Nizozemska narodna banka je zvišala obrestno mero za % odstotka. Dne 21. marca je bila obrestna mera znižana na 2%°/o; zdaj je bila zvišana na 3%%. Iz zgodovine jeseniške železarne x. ZBOLJŠANJE SOCIALNIH RAZMER Stalež zaposlenega delavstva, ki je ob koncu prve svetovne vojne štel na Jesenicah in Javorniku komaj 2.000 ljudi, je do nemškega napada na Jugoslavijo narastel na skoraj 6.000. Delavstvo je doživljalo v tem razdobju pomemben vzpon v socialnem in kulturnem pogledu. Alkoholizem, ki je poprej bil zelo razširjen, je izginjal pod vplivom telesnovzgojnih in prosvetnih organizacij. Zdravstvena služba je bila za takratne razmere dobro organizirana in pod nadzorstvom samoupravnih organov bratovske skladnice. Ti so skrbeli tudi za boljše dajatve na področju starostnega in bolniškega zavarovanja na osnovi posebnih kolektivnih pogodb, ki so jih delavske sindikalne organizacije sklepale s podjetjem. Knjižnice, gledališke predstave in koncertne prireditve, večinoma plod složnega sodelovanja inteligence z delavstvom, so dvigale kulturno raven, gradnja velike sodobne bolnišnice je prikazala uspehe sporazumnega sodelovanja med podjetjem in socialnim zavarovanjem. Namestitev mladih slovenskih inženirjev v raznih obratih, njihova vedno intenzivnejša vključitev v tehnološko organizacijo proizvodnje, skrb za šolanje naraščajočega delavskega kadra in bodočih delovodij, vse to je ustvarilo pogoje, da je jeseniška železarna s svojim strokovnim osebjem kasneje omogočila investicijske programe in organizacijska dela na področju črne metalurgije tudi v raznih drugih krajih nove Jugoslavije. MNOGO GORJA MED NEMŠKO ZASEDBO Okupatorsko obdobje v drugi svetovni vojni je prineslo Jesenicam in Jeseničanom mnogo gorja. Po več dnevni italijanski zasedbi so prišle nemške oblasti in takoj so se pričele aretacije in konfinacije, nato pa še prisilne preselitve. Nepozaben bo Jeseničanom dan 1. julija 1941, ko je pridrvelo na Jesenice okrog sto avtobusov pod poveljstvom gestapovskih organov in se je pričelo deportiranje slovenskih uslužbencev in delavcev ter njihovih družin, potem ko so vodilne položaje v podjetju zavzeli petokolonaši in nacistični priseljenci. Predsednik upravnega sveta Avgust Westen je bil, čeprav nemške narodnosti, izrazit nasprotnik nacističnega režima in proti njemu so se pričele intrige v lastnem družinskem krogu. Zato se je pravočasno umaknil v Švico in ni se odzval pozivom, da bi se vrnil. JESENICE IN ŠKEDENJ VKLJUČENA V OBOROŽEVALNO INDUSTRIJO Podjetje je pa bilo vključeno v ustroj nemške oboroževalne industrije in je moralo proizvajati po navodilih nemških oblasti. Po kapitulaciji Italije je bila vključena v nemško oboroževalno industrijo tudi železarna v Skednju (»ILVA«) in zaradi svoječasne tesne povezanosti med obema železarnama je jeseniškemu tehničnemu vodstvu bilo poverjeno tudi nadzorstvo nad Skednjem. Od glavnih proizvodov škedenj-ske železarne je surovo železo bilo namenjeno železarski industriji v severni Italiji, železna pločevina pa industriji v Nemčiji. Investicij ni bilo pod nacističnim režimom nobenih, ne na Jesenicah ne na Javorniku pač pa so se strojne naprave in zlasti metalurgične peči brezobzirno izkoriščale proti vsem načelom racionalnega obratovanja. Tako so v enem izmed obeh jeseniških plavžev poleg surovega železa navadne kakovosti na zahtevo nemških oblasti pričeli izdelovati tudi ferokrom, kar je zaradi nestrokovnega postopka in neustrezne zgradbe celotne naprave dovedlo do razjedanja temeljev in do strditve vložka v peči. Po osvoboditvi se je slovenskim inženirjem in delavcem le z največjimi napori posrečilo popraviti okvare in obnoviti temelje, ne da bi se peč morala popolnoma porušiti. ŽRTVE ZA SVOBODO Zavedni domači delavci in uslužbenci so od svojega početka le z največjim odporom prenašali okupacijski režim. Na stotine jih je bilo, ki so prej ali slej odšli v partizane in se priključili njihovim borbenim enotam ali ki so drugače podpirali partizane. Mnogo jih je bilo, ki so našli smrt v borbenih akcijah, kot talci ali v koncentracijskih taboriščih. PO VOJNI NACIONALIZACIJA IN DELAVSKA SAMOUPRAVA Ob končnem polomu nemške nasilne vladavine prve dni meseca maja 1945 so organi tujega trinoškega režima in njihovi zaupniki ter sodelavci večinoma pravočasno pobegnili. Ce so le mogli, so odnesli s seboj tudi nakradeno imo-vino izseljenega prebivalstva. Oddelki partizanov iz osvobodilne vojske, sprejeti z navdušenjem po štiriletnem trpljenju pod tujo oblastjo, so osvobodili delovno ljudstvo in vodstvo obratov je prevzelo v svoje roke jeseniško in ja-vorniško delavstvo. Podjetje je s tem de faeto in kmalu potem tudi de jure bilo nacionalizirano, izseljenci so se vračali iz deportacije, priporniki iz zaporov in koncentracijskih taborišč, toda mnogo, le premnogo se jih ni vrnilo ... NOVO OBDOBJE VELIKOPOTEZNIH INVESTICIJ Z nacionalizacijo podjetja se pričenja za jeseniško železarno novo razdobje velikopoteznih investicij zaradi povečanja zmogljivosti naprav in njihove nadaljnje modernizacije. Obe jeseniški visoki peči sta bili v tem razdobju obnovljeni in usposobljeni za večjo proizvodnjo, njih naprave izpopolnjene z rudnim dovozom, s pražilnimi in sušilnimi pečmi, s karperji in vetrili. V martinarni sta poleg dveh električnih peči bili postavljeni tudi dve novi mar-tinski peči in ena znatno povečana — za 60 ton vložka — in primerno povečane so bile tudi generatorske naprave. Žična valjarna, valjarna tanke pločevine, težka proga in nova valjarna debele pločevine na Javorniku so bile modernizirane in preurejene za večjo proizvodnjo in zanje postavljena nova generatorska naprava z desetimi generatorji. Pri povečanju javorniških va-Ijarniških naprav je bila žal porušena znamenita Zoisova grajščina. Predelovalni obrati žičarne in hladno-valjarne, ki so poprej zavzemali mnogo prostora v sami jeseniški železarni, so bili premeščeni na nov tovarniški svet v Hrenovici, s čimer je bila omogočena boljša organizacija dela v vseh jeseniških obratih. V območju starega tovarniškega kompleksa je nov obrat začel s proizvodnjo železnih varilnih elektrod. POMEN ŽELEZARNE ZA SLOVENCE Naraščanje gospodarskega prometa jeseniške železarne v razdobju od prve svetovne vojne do današnjih dni kaže najbolje statistika njene proizvodnje surovega jekla. Ta je znašala leta 1920 komaj dobrih 9.000 ton, leta 1930 že nad 60.000 in leta 1938 nad 135.000 ton, leta 1947 nad 158.000, leta 1955 nad 231.000, leta 1958 pa celo nad 260.000 t. Presojanje pomena Kranjske industrijske družbe in jeseniške železarne za Slovence je zlasti za dobo pred prvo svetovno vojno zelo različno in od-visi od vidikov, s katerih to podjetje motrimo. V gospodarskem pogledu je ta industrija brez dvoma mnogo prispevala k postopnemu prehodu organizacije dela in kapitala v oblike, ki jih je v tej dobi zahteval razvoj kapitalizma, čeprav je slovenski človek le v skromni meri bil deležen ugodnosti, ki jih je prinašal ta razvoj drugod tudi širšim slojem. Posebnega poudarka je pri tem vsekakor vredno dejstvo, da nam je razvoj jeseniške industrije tako nazorno nakazal pot na morje in usmeril s tem naše poglede v perspektive in probleme svetovnega gospodarstva. JEZ PROTI GERMANIZACIJI Z vidika socialnega napredka je vsekakor važna preusmeritev delovne sile, povzročena po opisanem razvoju, od primitivne zaposlitve v gozdu ali na Ameriško=sovjetsko sožitje v praksi Ameriški tednik »US News« piše: Združenim ameriškim državam .je bila v Afganistanu dana posebna lekcija o sožitju. Če vprašaš vojaškega strokovnjaka iz Kabula, kaj je novega, ti bo odkril: Združene ameriške države in Rusija pomagajo šolati afganistansko vojsko za obrambo. Največ prispevajo Rusi, ki dobavljajo letala, tanke, vozila, topništvo in avtomatično orožje. Američani sodelujejo s tem, da sprejemajo na vojaško šolanje skrbno izbrane Afganistance, Pri tem se dogajajo zanimive reči. Kabul je prosil Američane, naj Afganistance poučijo, kako je treba ravnati s sovjetskimi letali tipa MIG. Iz Amerike je prišel odgovor, da je šolanje afganistanskih oficirjev vsekakor na višini. V Ameriki jih v vsakem pogledu bolje izšolajo kakor v Sovjetski zvezi. Zanimive so še druge reči. V Kubalu imajo velik silos za žito, ki so ga zgradili Rusi. Silos je poln ameriškega žita. Afganistanci vidijo silos, toda ne ameriškega žita. Višek vsega: afganistanski piloti bodo leteli z letali MIG, ko se vrnejo izšolani iz Amerike . .. V BEOGRADU bo od 1. do 10. junija 1960 razstava kemične industrije, katere se bodo udeležili jugoslovanski in tuji razstavljavci. AUIIItJfl Dr. D. Sancina in dr. E. Žetka TRST - Ul. Machiavelli 1/V Knjigouodstuo, bilance ■ Uprava vsakovrstnih podjetij - Posredovanje in posvetovanje v davčnih zadevah Statistične in tržne analize ŠTEDILNIKI — PEČI na plin, elektriko, les in premog. ELEKTRIČNI LIKALNIKI, PRALNI STROJI, grelci za vodo, hladilniki. ELEKTRIČNE LUČI VSEH VRST, SERVISI IN DEKORATIVNI PREDMETI iz keramike, porcelana in kristala. NAMIZNI PRIBOR IZ NERJAVEČEGA JEKLA. MNOGOŠTEVILNI PREDMETI ZA KUHINJO, dom, restavracije, gostilne in podobno. \Mzi TRST Trg S. Giovanni 1 ,,VISTft = TRST, Ul. Cardnccl 15, tel. 29-656 Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, šestil, računa! in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala. Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllll|llll|111 »GOSPODARSTVO« Izhaja trikrat mesečno. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, ul. Geppa 9, tel. 38-933, — CENA: posamezna številka lir 30, za Jugoslavijo din 15. — NAROČNINA: letna 850 lir, polletna 400 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-9396. Za Jugoslavijo letna 550 din, polletna 300 din; za ostalo inozemstvo 3 dolarje letno. Naroča se pri ADIT, DRŽ. ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/1, tek. rač. štev. 600-70/3-375 — CENE OGLA SOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 50 lir, za inozemstvo 60 lir Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce Založnik: Založba »Gospodarstva« Tiskarna »Graphis« v Trstu. * v polju k strokovnemu sodelovanju tudi na višji ravni pri metalurgičnih procesih ter k specializaciji pri predelavi železa in jekla v skladu s potrebami sodobne civilizacije. Pomembna je pa tudi pobuda, ki jo je dal ta razvoj za organizacijsko delo na področju sindikalnega združevanja uslužbencev in delavcev zaradi varstva njihovih koristi nasproti podjetju in v socialnem zavarovanju. V nacionalnem pogledu se sicer ne more zanikati začasno zelo negativni vpliv tega razvoja zaradi ponemčeval-nih teženj, ki so se uveljavljale v njegovem spremstvu, vendar je nadaljnji razvoj vsekakor dokazal, da je slovenstvo bilo močnejše od kranjskega nem-škutarstva in da je nacionalna zavest tudi v siromašnih delavskih slojih bila močan jez proti germanizaciji in tujim ideologijam. PROIZVAJA ENO ČETRTINO VSEGA JUGOSLOVANSKEGA JEKLA Jeseniška železarna je bila še pred nekaj leti največje železarsko podjetje v novi Jugoslaviji. Po izgradnji železarne v Zenici, kjer je v zadnjih desetih letih nastal ogromen kombinat železarske industrije z visokimi pečmi in koksarnami, z martinarno in valjarnami za mnogo večjo proizvodnjo, je jeseniško podjetje sicer izgubilo to prvenstvo, toda z eno četrtino celotne proizvodnje surovega jekla v Jugoslaviji zavzema še vedno zelo pomembno mesto na področju črne metalurgije. Razvoj železarne pa tudi še ni zaključen. Navzlic spremembam, ki so nastale v teku let v tehniki in v zemljepisnih pogojih, so njene perspektive za bodočnost trdne in zanesljive. Solidnost dela, vztrajnost uprave kljub vsem težavam, strokovnost vodstva in prirojena delovna disciplina zaposlenih moči so najtrdnejši temelji za nadaljevanje stoletnih tradicij jeseniškega železarstva. Dr. O. (Prip. uredništva. S tem je razprava o pretekelosti Jeseniške železarne zaključena; v prihodnji številki bomo objavili le še dopolnilo k enemu izmed poglavij, ki je izostalo po pomoti). Iflabladi/ifi hoteli be [Mpoioectj11 Hotel COLOMB1A Trst, ul. Geppa 18, tel. 23-741 In 310*: II. kategorije. • Sedemdeset poslf Vse hotelske udobnosti. Enopostel1) sobe od 1100-1400 lir, dvoposteljne 0 2200-2600 (davki in postrežba vklJ čeni). Hotel ADRIA Trst, Capo dl Piazza 1 - Tel. #7 (Piazza Unita) III. kategorije. — ‘ polnoma obnovljen. Vse hotelske , dobnosti. Enoposteljne sobe od “ do 1360 lir, dvoposteljne od 1900 2500 (davki in postrežba vključefl1 Hotel POSTA Trg Oberdan 1 (v centru mesta) 24-157. — Vse udobnosti, mrzla in pla tekoča voda, centralna kurj3'/. telefon v sobah. Dvigalo. Cene od ,. T«1 6.3“ Hotel ABBAZ1A , Trst, Ul. Geppa 20 - Tel. 23-068 •* kategorije. — Vse hotelske udobno* Enoposteljne sobe od 875 do 1100 F dvoposteljne od 1700 do 2200 (daV' in postrežba vključeni). Hotel SLON , Ljubljana, Titova 10 - Telefon Z®' * do 46. — Priporočamo obiskovale6, svoje obrate: kavarno, restavraci in bar. Hotel MOSKVA Beograd. Kategorija A. Razpolag8 100 udobno opremljenimi sobanu. partmani, sobami s toplo in mrzlo kočo vodo, telefonom, restoranoD1 t domačo in tujo kuhinjo, kavarno, rom, salonom za bankete in konfet® ce, vodiči in šoferji. Popust za skupine I Avtobusne proge TRST — SEŽANA — LJUBLJANA Odhod iz Trsta: vsak dan ob 7.15 (SA in ob 18. uri (SAP). Odhod iz Ljubljane: vsak dan ob (SAP) in ob 17. uri (SAT). j Odhod iz Sežane: proti Trstu ob ^ ZAGREB — TRST . Odhod iz Zagreba dnevno ob 53 prihod v Trst ob 10. uri. Odhod iz Trsta ob 16. in prihod Zagreb ob 20.30. (Croatiatrans) TRST — SEŽANA Ob petkih in sobotah odhod iz TRS5' ob 7.00 in 15,30; z Opčin ob 7,20 15,50; ob nedeljah in ponedeljkih 1 hod iz Trsta ob 9.30 in 19. Odhodi iz SEŽANE ob petkih in soN' tah ob 9.30 in 18.30; ob nedeljah ponedeljkih ob 8 in ob 14.30. (Sat - Sara - Slavnik) LJUBLJANA — POSTOJNA — GORlC Ob delavnikih. Odhod: iz LJUBLJANE ob 6.30 Odhod: iz GORICE ob 14.30 (Sap) TRST — OPATIJA — REKA Odhodi iz Trsta: vsak dan ob 7.00 ob 17.30. t Odhod z Reke vsak dan ob 6.00 in (Sara - Autotrans) TRST — HERPELJE - KOZINA Odhodi iz Trsta: ob sobotah ob 7.30''' 13.10, ob torkih pa ob 13.00 in 1^7 Odhodi iz Herpelj v Trst: ob sobot*1! ob 9.00 in 14.30, ob torkih pa ob in 14.30. (Slavnik - Autovie Carsiche) TRST — PESEK Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob 13.10 in 17.30; ob praznikih pa ob ter ob 17.30. (Autovie Carsicht) TRST — FERNEČE . Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob T* 10.45, 13.10, 13.30, 18.00; ob prazni pa ob 7.25, 8.30, 10.00, 11.00, 12.30, 13* 13.50, 14.30, 15.00, 15.30, 16.00, IK 17.00, 17.30, 18.00, 18.30, 19.00, l^3 20.30, TRST — ŠKOFIJE Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob ■ 6.00, 7.00, 8.15, 9.15, 11.15, 12.00, D 14.30, 16.15, 17.15, 18.30, 19.15, 20.0< ob 22.30. Ob praznikih ob 6.00, 7.00, 8.15, I 11.15, 14.30, 17.15, 18.30, 20, 22.15, 2 Avtobusi odpeljejo s Trga Stare Mi ce (Largo Barriera Vecchia). TRST — KOPER Vozi vsak dan . Odhodi iz Trsta: 7.00, 11.00, 12.00, l3*p 15.30, 19.00. Odhodi iz Kopra v Trst: 6.00, 7.00, 14.00, 15.00, 18.00. (Torta - Slavnik) TRST — PULJ Odhodi iz Trsta: vsak dan ob l5p ob nedeljah še ob 7.20. Odhodi iz Pulja: vsak dan ob ob nedeljah še ob 16.00. (Autosaobračaj - Torta) 8.4*' 10' TRST — BUJE . Odhod iz Trsta vsak dan ob 7.30, 1<*P Odhod iz Buj v Trst ob 6.30, 17.00. (Torta - Istra auto) TRST — UMAG Odhodi iz Trsta: ob 8.00, 12.20, 14.45 18.30. , Odhod iz Umaga v Trst: vsak dan 0 7.30, 11.15, 15.15, 18.05. (Istra auto) GORICA — SOLKAN Razen ob nedeljah in praznikih. Odhod iz Gorice vsak dan ob 11.30 1 ob 16.30. Odhod iz Solkana ob 7.30 in ob 14. Ul1 (F. Rib*) GORICA — ŠEMPETER — VRTOl^ Razen ob nedeljah in praznikih- Odhod iz Gorice ob 9.00 in ob l4p Odhod iz Vrtojbe ob 9.30 in ob lt*p GORICA — ŠTEVERJAN — MEDANj Odhod iz Gorice ob delavnikih: ob 1 uri, 12.30 in ob 16. uri. Odhod iz Medana: ob 8. uri, 13.30 11 ob 17. uri. 1 Odhodi iz Gorice samo do ŠteverjaF ob praznikih: ob 14.30, 16.30, l**-*1 20.30, 22.00. J Odhod iz Števerjana: ob 15.00, l'p 19.00, 21.00, 22.30. GORICA - TOLMIN - BOVEC - TRB*1 Vozi vsak dan, kadar je prehod c£ Predil odprt, drugače samo do Bovc* Odhod iz Gorice: ob 16.30. J Odhod iz Trbiža: ob 5.15, iz Bovca (F. Rib*) TRST — DUTOVLJE — AJDOVŠČlN1 Odhodi iz Trsta: vsak dan ob 6.45- Drago meso - manjša poraba Namesto, da bi cene ostale stalne in Ca bi se plače vsaj polagoma višale, Sc dogaja prav nasprotno; plače osta-'lL'j0 namreč v najboljšem primeru le- 0 2a letom iste, med tem ko plezajo Cene veselo navzgor. Najbolje se to o-l>aža pri cenah mesa. To pojasnjuje Uejstvo, da je poraba mesa v Italiji ■'mogo manjša kot v drugih evropskih rz.avah. Po podatkih organizacije za Sospodarsko sodelovanje v Evropi (OE 1 ) Poje vsak italijanski državljan na eto 22 kg mesa, med tem ko poje na Primer vsak Nizozemec 45, vsak Fran-c°z pa celo 70 kg mesa na leto. Cena mesa je tudi na debelo v Ita-'Ji mnogo višja kot v ostali Evropi, mednarodni kongres mesarjev, ki se )e vršil v začetku oktobra v Rimu, je Priobčil seznam cen mesa na debelo v raznih evropskih državah. Cene so iz-'ačunane v markah Zah. Nemčije. •'o teh podatkih stane 1 stot mesa žive teže 160.10 mark v Franciji, 172 aiark v Zah. Nemčiji, 174,40 v Belgiji ln 226,20 mark v Italiji. Naj pomeni pravzaprav cena govejega mesa na debelo v Italiji pa se ne d tako lahko ugotoviti, ni namreč po-'edano, ali je cena, ki jo plača mesar a drobno, ali pa ona, ki jo prejme ži-inorejec od veletrgovca monopolista, akršnih ni mnogo več kot deset v vsej taIiji. Dogaja se, da tak monopolist dakupi kakih 100 glav živine, od kate-11 Proda polovico drugemu veletrgov-C.U’ la zopet tretjemu, ki zakolje svoj e* v občinski klavnici in ki proda me-sd mesarju na drobno. Ta zadnja, to-''aj najvišja, je seveda odločilna prodajna cena za vse veletrgovce z me-?°m, tudi za tiste, ki so kupili živino !z Prve ali druge roke. Ako bi namreč oteli prodajati ceneje kot zadnji špe-0'ant, bi jim ta ne kupil blaga. Špekulanti ne marajo priznati, da je Predvsem njih špekulacija kriva, da je dieso pri nas tako drago in se opravi-oojejo s tem, da je živina za zakol v laliji zelo draga, da je kakovost ita-'Janske živine slaba ter da je slabo organizirana prodaja na drobno; da je namreč predvsem preveč mesnic. (Pi-Sec očitno ne upošteva okolnosti, da ni V daliji dovolj razvita živinoreja. Prip. Predništva). Nekateri italijanski listi odgovarjajo, Ja b; morali živinorejcem bolje plača-1 živino, da bi se izboljšala njena ka-kovost. Slaba kakovost, s katero se o-Pravičujejo veletrgovci, je treba nam-rov razumeti tako, da živa teža ne da oliko mesa, kolikor bi ga dala dobra živina. Predvsem pa — trdijo kritiki sPekuIantov — je osnovna krivda dra-E'nje mesa prenizka poraba, ki je posodica visokih cen. Čudna logika: dra-glnja mesa je posledica tega, ker je Plešo drago. Pa naj bo, saj se mora-P>o vendar polagoma privaditi na to, P, J'e danes logično vse kar je nesmiselno. » Priznati pa je treba, da mislijo prav, j-etudi ne znajo ali pa ne marajo od-nto in jasno povedati, eni in drugi, to je špekulanti in njih kritiki in to, kar niso povedali ne eni in drugi je dejstvo, da so se posredovalci med proizvajalci in potrošniki preveč razmnožili. Posredovalcev je torej preveč. Zakaj pa jih je preveč? Zato ker vlada brezposelnost — 2 milijona brezposelnih brez tistih, ki so takorekoč plačani brezposelni, kakor razni nepotrebni u-radniki in uslužbenci itd. Boj za življenje! Na en ali drug način je treba vendarle priti do kruha. Eden se prerine na kakšno toplo mesto, drugi postane trgovec ali kramar, tretji špekulant, šušmar itd. Kdo jim bo zameril, ako vse dobro premisli? Zakaj pa vlada brezposelnost? Ker je nadprodkucija in zakaj nadproduk-cija? Toda tukaj je bolje, da napravi-■ mo piko, ker to ni več logično na moderen način. Drago Godina ŠPEKULACIJA Z MESOM V FRANCIJI Francoska vlada je določila kredit 553,613.000 frankov za ureditev mesnega trga. Vlada hoče preprečiti skakanje cene in odpraviti čim večjee število posredovalcev med proizvajalci in potrošniki. Pariški list »LTnformation« poroča, da je družba ŠIBE (Societe Interprofessionclle du Betail cd des Viandes) kupila na trgu za 3 do 4 milijarde frankov mesa z namenom, da bi preprečila padec cene. UVOZ MESA V FRANCIJO Pariška vlada je sporočila, da bo odpravila kontingentiranje uvoza svinjskega mesa iz držav članic Evropske gospodarske skupnosti, kakor hitro bo svinjsko meso na pariškem trgu doseglo ceno 377 frankov za kilogram. Prav tako bo vlada dovolila neomejen uvoz masti iz teh držav, ko bo cena tega blaga v prodaji na debelo dosegla 235 frankov. Sol in Naše telo potrebuje določene količine soli. V nekaterih pokrajinah v Evropi dajejo delavcem, ki opravljajo težka dela, po dve žlici soli na dan. V starih časih je bila pri nas navada, da so gostu ponudili kruha in soli. že v rimskih časih so karavane velblodov hkrati s svilo, vinom, dragulji in kadilom prenašale z Daljnega vzhoda sol do feničanske obale, od tod so jo prevažali dalje proti Rimu. Rimski vojak js prejemal posebno doklado za nabavo soli, tako imenovani »salarium«. Od tod tudi italijanski izraz »salario« za mezdo. Sol je bistvena sestavina krvne plazme in drugih tekočih snovi našega telesa. Podobnost glede jonske sestave med morsko vodo, plazino in zunanje celično tekočino pri človeku in živalih ter naša življenjska Desetina ladjevja odveč Kaj meni francoski strokovnjak Predsednik osrednjega odbora francoskih ladjarjev strokovnjak Jacques Marchegaj' je objavil statistično raz-Pravo o položaju svetovnega trgovin-skega ladjevja. Izvedenec pravi v uvo-ru. da je zelo verjetno, da bo sedanja ’r‘ža v svetovnem trgovinskem pomor-stvu trajala še »precej« let. Skupna tonaža trgovinskega ladjevja svetu je dosegla konec leta 1958 00 milijonov ton, vendar je kljub nedavni zaživitvi na področju pomorskih Prevozov, še vedno preveč ladij. Raču-dajo, da je dobra desetina vseh trgovskih ladij po sedanjem obsegu po-'Pdrskih prevozov, popolnoma odveč. la prebitek v razpoložljivosti z la-dhsko tonažo se poveča celo na 30 oddelkov vseh ladij, če pomislimo, da je danes v gradnji mnogo novih ladij, pa ddi številnim novim gradnjam pri-Pravljajo še potrebne načrte. Nekatera Paročila so sicer ladjarji preklicali, 'endar kljub temu računajo, da je da-Pes v načrtu za 25 milijonov ton no-'cga ladjevja, v gradnji pa je za okoli milijonov ton novih ladij. Podiranje starih ladij se nadaljuje in zlasti letos ie opaziti, da se je podiranje stopnje-'alo. Kljub temu pa bo le težko pri-Peslo olajšanje v pomorskem prome-U' saj je med letošnjim letom bilo splavljenih za 8 milijonov ton novih adij. Prebitek novih ladij nad tona-Zo. ki se podira, bo trajal po mnenju •ancoskega izvedenca še vsaj dve le-'• Tudi ni upati, da bi nedavni londonski sporazum o gradnji tramper-Jev mogel pravočasno prinesti zaželene °iajšave. Preveč raznih teženj je nam-leč v pomorskih krogih, da bi mogla Jd kratkem času prevladati ena sama. Aa vsak način, zaključuje g. Marche-®ay svojo razpravo, bo sedanja kriza P1 omagana, ko bodo nastale znatne spremembe v razvoju pomorskega pro-PfcJn in ko se bodo ladjarji znebili od-večnega ladjevja. Nekoliko višje prevoznine Kakor vsako leto v jeseni, tako je tudi letos zaživelo področje pomorskih Prevoznin, zlasti kar zadeva prevozni-ne za žitarice. Te so sicer višje kakor Pred meseci, vendar se povišek giblje v zelo omejenem obsegu. Tega je kri-V;\ okolnost, da so ob nastopu ugod-Pejše konjunkture številni ladjarji svo-Je Petrolejske ladje, za katere ni bilo Posla s prevozom petroleja, postavili na trg za prevoz žitaric. V enem samem tednu so v Zalivu ČDA in v Norther Rangeu vkrcali 180 tisoč ton žitaric na predelane petrolejske ladje in le 45.300 ton na ladje, ki so bile nalašč zgrajene za tovrstne pre-v°ze. še drug činitelj je pomagal k Ugodni konjunkturi za prevoz žitaric. blago namreč prihaja iz notranjosti Severne Amerike po reki Sv. Lov-rertca, ki bo ob nastopu zime kmalu neprevozna; plovba po reki bo zaprta ■to novembra. Naj navedemo nekaj prevoznin konec preteklega tedna: žito iz jtorthem Rangea v angleška pristanišča 51/3 šilingov za tono; na petrolejski ladji iz ZDA v nemška pristanišča v dolarjev za tono: za žito iz Južne Amerike v nizozemska pristanišča 66/3 šilingov za tono; za premog iz Hamp-ton Roads v Buenos Aires 6 dolarjev Za tono. Za prevoz nafte in derivatov niso nastopile posebne spremembe. Konferenca za prevoznine na relaciji Severni Atlantik - Anglija je sporočila, da je prisiljena povišati prevoznine na omenjenih relacijah za 10% od 1. januarja 1960. Konferenca je izjavila, da jo je.k temu sklepu dovedlo nenehno naraščanje režijskih stroškov. POUSKA NAROČILA LADJE V JUGOSLAVIJI Prejšnji mesec je ladjedelnica Ulja-nik iz Pulja izročila Poljakom petrolejsko ladja »Karpaty« (20.000 ton), ki je bila zgrajena v Pulju, ladjedelnica »Split« pa ladjo-cisterno »Chopin« (13 lisoč 44 ton). Poljaki so v splitski ladjedelnici naročili sedem takšnih ladij, ki bodo dograjene do leta 1962. Ladja »Chopin« je dolga 153 metrov, 12,8 metra široka in 12 visoka. Največja brzi-na znaša 17 milj. Opremljena je s Fiatovim pogonskim motorjem 6000 KS. — • — POUSKO MESO ZA ZAHODNO NEMČIJO Po poljsko-nemškem dogovoru izvaža Poljska 8.000 prašičev na teden v Zahodno Nemčijo; prej je izvoz dosegel samo 5.600 glav. V varšavskih vladnih krogih poudarjajo, da je sama Poljska izrazila željo, da bi Nemci povečali kontingent in da bodo Poljaki zadevni dogovor tudi izvajali, čeprav je nastalo v zadnjem času na poljskem notranjem trgu precejšnje pomanjkanje mesa. Oblasti so krizo preprečile z raznimi upravnimi ukrepi, hkrati pa tudi s tem, da so omogočile večji uvoz mesa iz tujine. Poljska si prizadeva, da pospeši izvoz mesa, da bi s tem nadomestila zgubo, ki je nastala zaradi težav pri izvozu premoga. Rim, novembra Dobrih osem mesecev deli še italijansko prestolnico od njenegft največjega športnega doživetja stoletja — toda že danes živi Rim v nekakem predolimpijskem ozračju. To se seveda še bolj čuti v športnem pasu, kjer so dograjeni ali se še gradijo vsakovrstni športni objekti. Rimski meščani so ponosni, da bodo prihodnje leto lahko sprejeli na desettisoče gostov, ki se bodo pripeljali v Rim iz vseh koncev sveta, na olimpijske igre. V Rimu deluje že dalj časa posebni pripravljalni odbor, katerega naloga je, da vskladi vse priprave za uspeh le velike športne manifestacije, ki se bo deloma vršila tudi na jezeru Alba-no pri Castelgandolfu ter v Neapeljskem zalivu. Odbor je pozval vse Rimljane, naj po svojih močeh prispevajo k organizacijskem uspehu XVII. olimpijskih iger. Sedež odbora je v ulici Crescenzio v bližini Vatikanskega mesta in tu so nam dali tudi vsa potrebna pojasnila o pripravah in težavah, ki jih ima odbor. KAM S TAKO VELIKIM ŠTEVILOM GOSTOV Eno najbolj perečih vprašanj, ki ga mora rešiti rimska občina v tej zvezi, je vsekakor vprašanje prenočitve gostov; saj bo dnevno na razpolago za razne športne prireditve okoli 220.000 vstopnic. Občina ni našla drugega izhoda, kakor da zgradi več novih hotelov; goste bodo nastanili tudi po raznih zavodih in zasebnih stanovanjih; turisti pa si bodo pomagali tudi s šotori. Tabornikom bo na razpolago velik prostor na Monte Antenna v bli- Za fedrske načrte dovoli urana Ena fona stane 19 milijonov lir Tajne Predjamskega gradu Še nekako pred letom dni so cenili svetovne zaloge uranove rude na kakega pol milijona ton. Iz strahu, da bi utegnilo že v bližnji bodočnosti rude primanjkovati, so v zahodnih državah rudnike urana pospešeno razvijali. Odpiranje novih rudnikov v oddaljenih in (dljudtiib deže lah širom sveta so podžigale visoke cene, ki so bile zajamčene za celo vrsto let naprej in ki so bile dovolj visoke za razmeroma naglo amortizacijo kapitalov, ki so jih družbe nalagale v ta namen. Tako so mogli letos ugotoviti, da znašajo dokazani razpoložljivi skladi visokokakovostne uranove rude kak poldrug milijon ton in da lahko računajo z rezervo nadaljnjih 20 milijonov ton rude, ki je kakovostno slabša. Letna proizvodnja uranovega oksida se je od 11.500 ton v letu 1955 dvignila letos na 42.000 ton, kar niti ni tako visoko, če upoštevamo, kako zelo se je razvila uporaba jedrske energije. Potrošnja je zadnje čase naraščala zato nekoliko počasneje, ker so ponekod, kakor v Angliji, izvajanje ustreznih proizvodnih načrtov raztegnili na daljši rok, drugod pa ga vprav odložili. Svetovna cena urana znaša približno 11.000 funtov šterlingov (18,700.000 lir) za tono. Stroški proizvodnje uranove rude so različno veliki, kakršen je pač rudnik in kje leži; vsekakor pa je visoka cena zagotavljala doslej vsakemu rudniku že od vsega začetka obratovanja dovolj visok dobiček, da se je obrat izplačal. Na prostem trgu bi cena verjetno zdrknila dandanes na 5 do 6.000 funtov za tono, kar bi mnogo rudnikov urana, posebno v Zedinjenih državah, izločilo s tržišča. Dolgoročne pogodbe, ki vzdržujejo uranu umetno ceno, potečejo v glavnem v teku let 1962 in 1963; nekaj jih poteče šele 1966, in sicer večinoma takih, ki jih je takrat, ko so se sodobni odvisnost od vode sta dali verjetno povod za teorijo, da življenje izvira iz morja. V človeškem telesu je približno 2,5 grama soli na vsaki kilogram njegove teže, z drugimi besedami povedano, 63 kilogramov težak človek ima v svojem telesu približno 170 gramov soli. To količino soli ohranimo s zmerno zaužito hrano; odvečna količina soli odhaja iz telesa z urinom. Sol ne igra nikakšne vloge pri ustvarjanju energije, niti ne pri obnovi tkiva; zato je telo ne sprejema kot ostalo hrano. Poleg tega človek s potenjem, solzenjem in črevesnim izločevanjem izloča navadno majhne količine soli. Zato zadostuje, da človek zaužije s hrano le majhne količine soli. Evropejec zaužije s hrano približno 14,2 grama soli na dan. Na drugi strani izločijo ledvice dnevno enako količino soli. Iz tega lahko sklepamo, da običajna hrana vsebuje mnogo več soli kakor je potrebno, da se sestava tekočin v telesu ohrani neizpremenjena. če si kdo k že dovolj slani hrani dodaja še soli, je to pač navada in stvar okusa, ni pa organizmu nujno potrebno. V toplih podnebnih razmerah in še zlasti pri strojnih kotlih, v rudnikih in močno razgretih kuhinjah ter v drugih pretirano zakurjenih prostorih zgublja človeško telo toploto z izhlapevanjem potu, in sicer odidejo iz telesa s poldrugim litrom potu približno 4 grami soli na uro. Tako močnega potenja ne prenese človek več kakor nekaj ur;' med delom zgubi človeški organizem v štirih urah 14,15 grama soli, to je približno toliko soli, kolikor je vsebuje povprečna hrana Evropejca na dan. Pomembnejša je zguba vode in znaša med štiriurnim delom v razgretem prostoru kar 4,54 litra. Izkušnja je pokazala, da ljudje, ki delajo trdo pri visokih temperaturah laže nadomestijo vodo kakor sol. Pravijo, da imajo rudarji, ki delajo v premogovnikih navado, da vsipajo v pivo sol. Količina soli, ki jo človeško telo zgublja s potenjem, je različna od človeka do človeka. Ako človek ne uživa dovolj soli, se tudi količina soli. ki jo izloča s potenjem zmanjša. Poizkusi v Ameriki so dokazali, da je mogoče ljudem delati v vročem okolju in se potiti, ne da bi njihovo zdravje trpelo, ako njihov organizem dobi približno 5,7 grama soli na dan. V resnici se nekateri delavci ponašajo, da ostanejo zdravi, čeprav ne uživajo soli. Vsekakor ni to priporočljivo, ker se včasih ljudje, ki ne za * 9 resno bali primanjkovanja, sklenila Anglija, da bi si zagotovila gorivo za izvajanje svojih nuklearnih načrtov. Kanada sodi z Avstralijo in Južno Afriko med tri največje proizvodnice urana, katerega glavni odjemalec in potrošnik so Zedinjene države Sev. Amerike. Vlada ZDA se čuti odgovorno tudi za veliko število domačih pro-izvodnikov, ki jih je zapeljiva cena podžigala da so izkoristili še tako mršavo žilo uranove rude. Ob nastalem položaju je vlada ZDA obvestila Kanado, da po letu 1962-63 ne misli obnoviti sklenjenih pogodb za dobavo uranove rude in da želi podaljšanja dobavnih rokov tako, da bodo dobave, ki bi morale biti izvršene do leta 1963, izvršene šele do konca leta 1966. Tonaža ostane v primerjavi z dosedanjimi dogovori nespremenjena, prav tako tudi cene; toda rudniške družbe naj bi smele zahtevati že sedaj, šest let pred dejansko dobavo .urana, poseben amortizacijski predujem, ki znaša 2V2 dolarja za vsak funt (0,45 kg) rude. Ta debela plast sladkorne obloge je znatno osladila grenko kroglico, ki jo nudijo ZDA rudarskim družbam v Kanadi. Kanadska vlada je že dovolila družbam, da plasirajo nove pogodbe med rudnike, ki se zdijo najprikladnejši, in to naj bi nudilo kanadski uranski industriji priliko, da razumno prilagodi svojo proizvodnjo razmeram, preden se sreča z realnostio, kakršna bo na tržišču leta 1966. Sicer pa je kanadska uranova ruda boljša od ameriške in bodo nekateri kanadski proizvodniki mogli izkazati dobiček, tudi kadar bo cena uranu padla na 5.000 funtov za tono. Doseženi sporazum med dvema državama pa je vsekakor zadovoljiv izhod iz sedanje zagate, najsi bo za ZDA kakor tudi za Kanado. človek užijejo zadostne količine soli, pritožujejo, da se čutijo utrujene, da jih boli glava in da nimajo apetita. Vsekakor ne smemo prezreti dejstva, da je pretirano uživanje soli človeškemu telesu škodljivo in da je pogosto vzrok visokega pritiska. - • - Izvoz avtomobilov iz Zahodne Hemčije V prvih desetih mesecih 1959 je izvoz avtomobilov iz Zah. Nemčije nara-stel v primerjavi z istim razdobjem lani za 16,6%. V omenjenem času so nemške tovarne izdelale skupno 1 milijon 403.963 avtomobilov, od teh pa je bilo izvoženih 707.551 vozil. Izvoz je narastel bolj kakor proizvodnja (12,7% v primerjavi z lansko). V samem oktobru je proizvodnja dosegla 168,345 vozil, izvoženih pa je bilo skoraj polovico vseh izdelanih avtomobilov. PROIZVODNJA AVTOMOBILOV NA ANGLEŠKEM »Society of Manufactures and Tra ders« je objavila podatke o proizvodnji angleških avtomobilov. V tretjem tromesečju letos je angleška industrija izdelala 253.625 avtomobilov. V istem času lani je proizvodnja dosegla le 232 tisoč 327 vozil. V prvih devetih mesecih letos je proizvodnja dosegla skupaj 827.394 enot. V Angliji izdelajo povprečno po 8.447 tovornih avtomobilov na teden. 0DG0PITE VASU STAROST! ui/iVfjM/irAifun! iirMi/iiumiiUTM PRODUŽITE SVOJO MLADOST V bližini Postojne, po cesti komaj 11 km daleč, stoji zanimivi srednjeveški Predjamski grad. Vsak, ki pride v Postojno zaradi obiska svetovnoznane jame, bi si moral ogledati tudi to zgodovinsko zanimivost. Grad stoji v o-gromni votlini sredi mogočne 123 m visoke stene ob takoimenovanem predjamskem prelomu, ki tvori tod mejo med vodo nepropustnem sovdanom in vodo propustnem krednem apnencu. V vznožju stene se odpira veliko žrelo, skozi katerega izginja potok Lokva v podzemlje, za katerega pa še danes ne vemo, kje prihaja zopet na dan. Kakih 5 km je dolga podzemeljska jama, ki jo je izdolbel potok Lokva. Prvotno je ponikala skozi najvišji rov z vhodom nad gradom, imenovanim Fiženca, ker je tam ob vhodu rastla figa, ki je bila v Sloveniji najbolj na severu. S časom si je izdolbla Lokva nova globlje ležeča korita tako, da moremo v jami razločevati kar štiri ali celo pet nadstropij. Glavni z vrati zaprli vhod jame je pod gradom. Iz najvišjega rova nad gradom lahko prodrejo jamarji do podzemeljske Lokve. Turistične obiske omogoča pot v tako-imenovani Stari jami, kakor se imenuje sprednji del jame od ozkega prehoda v Novo jamo. Nova jama se takoj na začetku v mogočni Črni dvorani cepi v dva rova; Vzhodni rov, ki je dostopen tudi nejamarjem ter Zahodni rov, ki je dostopen le jamarjem, oblečenim v jamsko obleko in opremljenim s čolni. Še pred zadnjo vojno so vodili obiskovalce jame tudi skozi Zastrupljanje zraka z raznimi plini, ki prihajajo iz tovarniških dim nikov, resno grozi naši dobi. Londončani se vprav dušijo v dimu, ki ga puha nanje moderna industrija, zato se Angleži zavzemajo, da bi kar najbolj zmanjšali količine dima iz tovarn. Nemški raziskovalci tega pojava pa se trudijo, da bi našli primerno obrambo proti takim plinom, ki so potrebno zlo današnje industrije. Dognali so, da skozi tovarniški dim sončni žarki le slabotno prodirajo in ne morejo povzročati v človeškem telesu za razvoj prepotrebnih sprememb. Iz tega se poraja zlasti rahitičnost pri otrocih. Statistike dokazujejo, da je v gostih industrijskih okrožjih kar petkrat več rahitičnih otrok kakor na deželi. Pa tudi sami plini, zlasti taki, ki nastajajo pri zgorevanju olja in pri izdelovanju umetnih vlaken so silno nevarni za obolenja dihalnih organov in krvotoka. V prenasičenem ozračju tovarniškega dima pa najedkana pljuča ne morejo dovolj naglo v krvi nadomeščati kisik. Prva skrb odgovornih krogov v Nemčiji je v tem, da bi namestili primerne naprave, ki bi vsrkavale pokvarjen zrak iz tovarn. Po nekod pa tudi to ne zadostuje in bo treba misliti na korenito spremembo proizvajalnih procesov. Pri nekaterih vrstah tovarniškega obratovanja pa se strupeni plini ne morejo dovolj učinkovito odstranjevati samo s čistilnimi napravami. Z znanstvenimi preiskavami na živalih so dognali, kako škodljivi so tovarniški plini, ki jih sicer poznajo le kemiki. Ako poskusne živali izpostavimo krepkejšemu delovanju takih plinov, nastanejo v živalskem organizmu notranje krvavitve in je kmalu po njih. Fiženco navzdol do Velike dvorane v Stari jami in od tod skozi glavni izhod ven pod grad. ZGODOVINSKE ZBIRKE V GRADU Mogočni grad, ki stoji v votlini na težko dostopni skali, je sezidal grof Kobencel leta 1583. Vendar ni ostala ta rodbina ves čas gospodar gradu. Za njo so gospodarili še grofje Coronini, zadnji lastnik pa je bil knez Windisch-graetz. Po osvoboditvi je prešel grad v ljudsko premoženje. Danes so v njem zgodovinske zbirke, ki jih upravlja Notranjski muzej v Postojni. Nanašajo se predvsem na zgodovino gradu in njegove najbližje okolice. V prvi sobi so razstavljeni portreti in kipi nekda- njih stanovalcev oziroma gospodarjev gradu, njihovi grbi in pohištvo, ki so ga nekdaj uporabljali v tem gradu. V naslednji sobi je nameščen arheološki oddelek, v katerem so zbrane predzgodovinske najdbe iz jame pod gradom, ki je bila nekoč naseljena. Lepo izdelano kamnito in koščeno orodje, še posebej pa nakit iz neolitske in bronaste dobe dokazujejo veliko spretnost tedanjega človeka, ki se je bil naselil v jami. Takrat mu je jama bila še stalno prebivališče, kasneje pa samo zatočišče v nevarnosti. V srednjem veku, ko je že stal današnji grad, je služila ta jama za hlev, najbrž pa tudi za kaščo, ker najdeš v njej še veliko ostankov žita. Poleg najdb iz spodnje jame imajo tu mesto predmeti, ki so bili izkopani v Erazmovem gradu. Od tu nas popelje pot v oro- Same tovarne pa tudi ne zmorejo zadostnih sredstev za čiščenje zraka v tovarniških območjih, zato bi morala zadevo prevzeti v roke država. To se je že zgodilo na Angleškem. Tudi v Trstu so nekateri, predeli industrijsko še prenapolnjeni, kakor prav predel industrijskega pristanišča. Zato se tudi pri nas že pojavlja vprašanje, kako je s tovarniškimi plini. Okoli čistilnice nafte »Aquila« je zadeva že kar pereča, saj se včasih komaj še more dihati. Kaj bo, ko bo popolnoma dograjeno industrijsko središče v zavij ah? Trst ima vsaj pozimi velikega dobrotnika — burjo, ki jo bomo šele poslej znali dovolj ceniti. Z istimi težavami kakor Nemčija in Anglija se že bori tudi nekaj industrijsko močnejših krajev v 'Jugoslaviji, recimo Jesenice, Zenica, zlasti Celje in deloma Maribor. Zato ■pripravljajo tudi v Jugoslaviji zakonsko osnovo, ki naj zavaruje človeka, žival ln rastline pred zastrupljanjem s tovarniškimi plini. Nič boljši kakor sami plini ni. pepel, ki ga bruhajo dimniki cementarn in ki uničuje rastline in drevesa daleč naokrog. Zato se naši kmetje okoli tržaške cementarne upravičeno pritožujejo. Končno naj še omenimo pritožbe domačega prebivalstva v goriški okolici proti nezadostni zaščiti pred plini iz tovarn v Podgori. — š.b. — — • — LETALSKA DRUŽBA ALITALIA, ki je v sklopu IRI, je v prvem polletju 1959 prepeljala 37,7% več potnikov kakor v istem razdobju lani. Gibanje potnikov je vrglo 1,2 milijard lir, gibanje raznih vrst blaga pa 2,7 milijarde lir. Temne strani industrializacije Plini ogrožajo čloifeka, živali in rastline žini severnega olimpijskega centra (Poro Italico). Zdi se, da bo to taborišče lahko sprejelo do 10.000 gostov. Temu bodo sledila še druga v bližini južnega olimpijskega centra, v parku EUR, v bližini Vie Aurelie, Vie Flaminie itd. Atleti bodo naseljeni v posebnem olimpijskem mestecu, ki se dviga v coni bivšega Čampa Pariollija. Tu gradijo večje število dvo-, tri- in štirinadstropnih stavb za 1502 stanovanj, v katerih bodo nastanili v času iger okoli 8000 oseb. V tem mestecu bo tudi prostora za uradne spremljevalce in trenerje atletov, medtem ko bodo sodniki in drugi športni voditelji nameščeni po drugih hotelih v mestu. OKOLI 1000 ČASNIKARJEV Z VSEGA SVETA V neposredni bližini Vie Aurelie pa bo velika »press-house«, namenjena u-radno akreditiranim časnikarjem. To poslopje so zgradili v takem kraju, ki je nekako sorazmerno oddaujeno od raznih olimpijskih središč, kot n. pr. 9 km od južnega olimpijskega središča (področje EUR), 7 km od severnega olimpijskega središča (Foro Italico), 6 km od mestnega središča in pj-ibliž-no 27 km od jezera Albano pri Castelgandolfu. V veliki stavbi bo osredotočena vsa časnikarska služba, kot n. pr. telefonske celice, teleprinterji, fotografska služba, arhivi, televizijska služba, pisalni stroji itd. »Press-house« bo ta- ko med drugim razpolagala s 600 telefoni, 60 teleprinterji in 10 aparatov za predajo .fotoposnetkov na razdaljo (te-leloto). Pri raznih olimpijskih središ-čih bodo delovali še druga središča tiskovno-informativne službe; od teh bodo lahko časnikarji istočasno izvedli tudi za podatke in rezultate ostalih športnih srečanj. Po zadnjih podatkih bo uradno akreditiranih okoli 1000 časnikarjev. PRIJAVILO SE JE 85 DRŽAV Uradno vabilo za udeležbo na olim-piadi, je olimpijski pripravljalni odbor razposlal vsem državam sveta že prejšnjega aprila, ob proslavi 2712 obletnice ustanovitve Rima. Vabila so bila napisana ročno na posebnih umetniških pergamenih in poleg napisa v italijanščini, je bil tudi napis v uradnem jeziku povabljene države. Na vabilo se je odzvalo veliko število držav; pričakujejo, da bo udeležba večja kot pri prejšnjih olimpijskih igrah; doslej je prijavilo svojo udeležbo 85 držav. CENE VSTOPNIC Tiskanih je bilo 4 milijone olimpijskih vstopnic za 230 raznih športnih prireditev. Cene vstopnic bodo enake kot na olimpijskih igrah pred osmimi leti v Helsinkih; za 70% vstopnic bo cenejših kakor 1000 lir, čeprav velja za tovrstne prireditve državna pristojbina 20%. Pri prejšnjih olimpijskih pri- reditvah ni bilo tega davka. Približno polovica vstopnic je bila določena za Hali jo, ostala polovica pa za inozemstvo. NOVA BAKLA IN KOLAJNA Prof. Maiuri je izdelal nov tip olimpijske bakle v klasičnem slogu. Baklo z olimpijskim ognjem, bodo nesli z Olimpa čez Korint do Aten in Pireja, kjer bo vkrcana na italijansko šolsko ladjo; ta jo bo prepeljala do Siracuse. Od tod bo nadaljevala pot čez Messi-no, Taranto, Potenzo, Pompeje, Neapelj, Salerno, Castelgandolfo do Rima. Načrt za kolajno je napravil italijanski kipar Emilio Greco, in sicer v nadvse originalnem slogu. Na sprednji strani je kipar vrezal žensko, ki v polnem teku nese olimpijsko baklo, medtem ko je v ozadju videti pet olimpijskih obročev. Na drugi strani kolajne pa je modeliran vzlet mladih orlov iz olimpijskega stadiona v nebo, kar naj hi simboliziralo zmage na olimpijskih igrah in istočasen odmev v svetu. ŠTADIONI IN BAZENI Načrti za gradnjo olimpijskih objektov so bili pripravljeni že leta 1955. Več objektov je bilo že dograjenih, tako n. pr. so že marca meseca odprli sodoben štadion Flaminio za 55.000 gledalcev. Za druge športne panoge so uredili tudi bazen in velike telovadnice pod glavno tribuno. Štadion je stal 900 milijonov lir; uporabili ga bodo za finale olimpijskih nogometnih tekem. Atletske tekme, konjske dirke in hokejske tekme pa bodo v olimpijskem štadionu oziroma v štadionu Dci Mar-mi. Olimpijski štadion lahko sprejme do 100.000 ljudi. Športni pas Tiziano se razprostira v neposredni bližini o-limpijskega središča Foro Italico; štadion Tiziano ima 55.000 mest. Naj omenimo teniško igrišče Circolo Tennis Pa-rioli in Palazzetto dello Šport, ki so ga odprli že pred dvema letoma ter je namenjen športnim prireditvam v zaprtih prostorih (boks, rokoborba, košarka, sabljanje, telovadba in tenis). Na severo-vzhodni strani prestolnice se v bližini Tibere razprostira športni pas Acqua Acetosa, ki obsega igrišča za nogomet, rugby, hockey; v gradnji pa je še večja stavba, namenjena študijskemu središču športne medicine. V bližini zgradbe Palazzo dello Šport je sodoben bazen Piscina delle Rose, kjer bodo plavalne tekme. Na področju Fora Italica pa je bil že letošnje poletje donkončan plavalni Stadio del Nuoto. Čez kak teden bo dograjen tudi velik velodrom, namenjen kolesarskim dirkam in hockeyu. Za maratonski tek je predviden start na trgu CamJ pidoglio, cilj pa pod Konstantinovim slavolokom. V okviru olimpiade bo v novi športni palači EUR tudi velika »Olimpijska razstava športne fotografije«, v palači znanosti pa bo druga razstava pod naslovom »Šport v zgodovini in umetnosti«, ki bo zajela zgodovinsko in ikonografično dokumentacijo posameznih športov v Italiji od starega veka pa do našega stoletja. M. Ban žarno, kjer je zbirka starega orožja. Stari vileški oklepi, lepo okrašeni ščiti, helebarde, kamnite krogle itd. prikazujejo, kako in s čim so se bojevali naši predniki. Nadstropje više je stara grajska kapela z dragocenim kipom Pleta iz J5. stoletja, delo neznanega mojstra. Zraven sta še dve sobi, večja je opremljena s starim pohištvom, slikami itd., v manjši pa je kratek pregled zgodovine gradu in stalna razstava partizanske tiskarne »Tehnika Nanos«, ki je nekaj časa delovala v neposredni bližini Predjamskega gradu. V veliki veži pa je lovska zbirka. To so zbirke v gradu, ki je še danes dobro ohranjen. Zraven njega pa je bil v veliki duplini za njim še starejši grad, prebivališče Erazma Predjamskega ali Erazmov grad, včasih imenovan tudi Jamski grad, ker je pravzaprav že v jami in je bil dostopen le s pomočjo lestev in dvižnega mostu. Zgodba o obleganju tega gradu v 15. stoletju je zaslovela daleč po svetu in o njej govorijo še dandanes. KAKO JE TRŽAČAN RAUBER UBIL ERAZMA Erazem Predjamski, vitez na dvoru cesarja, se je sprl z mogočnim maršalom dvora groiom Papenheimom in ga ubil. Erazma so zato obsodili, na smrt; uspelo pa mu je pobegniti iz zapora. Skril se je v svoj grad v Predjami. Tu je postal roparski vitez in je napadal oziroma ropal sosednje graščake. Njegovo skrivališče pa so izsledili in tržaški stotnik Kašpar Rauber je začel grad oblegovati z vojsko v prepričanju, da ga bo z lakoto prisilil na predajo. Iz gradu pa je vodil tajni rov na površje in skozenj so Erazem in njegovi ljudje dobivali živež. Medtem ko je Rauberjeva vojska morala živeti bolj skromno, jim je Erazem kot v zasmeh pošiljal sveže meso in sadje. To jo trajalo precej časa, dokler se Rau-berju ni posrečilo podkupiti izdajniške-ga oprodo, ki mu je izdal, kdaj in kje bodo lahko Erazma ubili. In le na ta način je uspelo Rauberju ubiti Erazma leta 1483, ki je bil poslednji svojega jodu. Kje so ga pokopali, še danes ne vemo. Taka je ljudska zgodba. Kakšni pa so zgodovinski dokazi za ta grad? KAJ SO ODKRILA IZKOPAVANJA Spomladi 1958 so se začela v Erazmovem gradu izkopavanja, ki sta jih vodila Zavod za spomeniško varstvo v Ljubljani in Notranjski muzej v Postojni. Odkrit je bil ves spodnji del gradu. Proti koncu 19. stoletja je tukaj kopal prof. Miiliner, vendar je bil odkopan le majhen del in nato so zopet vse zasuli. Pri sedanjih delih pa je bilo mogoče odkopane prostore popolnoma odkriti, tako da so dobro vidni ostanki starega gradu. Takoj ob vratih z gotskim obokom je bila na desni strani soba z oknom, ki je imelo poličke. Nekoliko više je bil odkrit del starih stopnic, ki so vodile v gornji del gradu. V bližini stopnišča je bila odkrita tudi stara peč. Razen ostankov arhitekture je bilo najdenih zelo veliko fragmentov lončene posode, nekaj pa tudi orožja, predvsem konice kopij in puščic. Ker se je nato pričela že turistična^ sezona, so bila raziskovalna dela začasno ustavljena. Na zimo istega leta pa so se nadaljevala. Odkriti so bili vsi nadalnji prostori gradu in skoro celo stopnišče, ki je bilo vklesano v živo skalo. Po izkopavanju pa so pričeli restavrirati novo odkrite prostore. Izdelano je bilo novo stopnišče, ki vodi ob steni položno v gornji del gradu, od koder je prelep pogled skozi veliko odprtino na starinsko Predjamsko cerkvico in vas Predjamo. ODKRILI SO TAJNI ROV Marsikoga pa bo verjetno zanimalo, koliko je resnice o tajnem rovu oziroma hodniku, po katerem je Erazem dobival živež. Tudi ta resnično obstaja. Takrat ko so se v gradu vršila izkopavanja, so postojnski jamarji odkrili ta tajni, skoro navpični in deloma zatrpani rov, ki vodi iz dupline, v kateri je stal grad, na površino. Kakih 20 m od roba navpične stene nad gradom je udorna dolina, na dnu katere je izhod iz tega rova. Ta rov sedaj ni več zasut popolnoma in morda bo kmalu dostopen tudi obiskovalcem gradu. M. U. IVnuorsIl z iti/tninobiLsItRgii trga ZAMENJAVA AVTOMOBILSKIH MOTORJEV. Tovarna Fiat bo začela zamenjavati stare motorje avtomobilom, ker po novem zakonu ni treba, da imajo motorji svojo številko. Zamenjavo motorjev bodo opravljale njene podružnice. Cene za zamenjavo še niso znane, vendar bo delo stalo približno 120.000 lir, dokler ne bodo to delali na tekočem traku. Niti ni še znano, za katere vrste avtomobilov gradijo motorje. Vsekakor bodo z delom začeli 1960 leta. S tem se bo tovarna Fiat pridružila drugim velikim avtomobilskim tovarnam, ki že zamenjujejo motorje po zmerni ceni. NOVOSTI PRIHODNJE LETO. pravijo, da nam bo leto 1960 prineslo veliko novosti na avtomobilskem področju. Tako bo Fiat vrgla na trg, nov avtomobil Fiat 800cc, ki bo imel hlajenje motorja na vodo ali na zrak; zdaj že dela z njim poskuse. NOVI AVTOMOBILSKI PLAŠČI. Tovarna gumijastih izdelkov Pirelli je izdelala novo vrsto plaščev za avtomobile. Novost je v tem, da zgornjo plast plašča lahko snamemo in postavimo novo. Tako nam ni treba vsakokrat kupovati celega novega plašča. VOLKSWAGEN MOČNEJŠI. Avtomobilska družba Volkswagen je povečala moč svojega avtomobila z 900 cem na 1100 ccm. Obenem pa namerava družba preoblikovati zunanjost tega najcenejšega nemškega avtomobila. MOTOR BREZ VPLINJAČA. Tovarna Mercedes je preizkusila nov tip motorja brez vplinjača (carburatore). To pomeni, da bencin ne prehaja skozi vplinjač v cilindre, ampak naravnost. Posledica tega je, da se zmanjša uporaba bencina in da motor ne potrebuje toliko časa za vzpon. Vinska klet - veletrgovina z alkoholnimi pijačami Poleg drugih vin vam nudi SPECIALNA ISTRSKA VINA Predstavnik za Trst dr. SIMONIČ ŽARKO TRST Ul. Cologna 45 - Tel. 50-754 Gradšped Rijeka MEDNARODNA ŠPEDICIJA I TRANSPORT RIJEKA — Ul. Lua Adamiča 1 Tei. 23-62 — 58-65 — Teleprinter 02 520 Telegram : Gradšped Rijeka Podružnice: Beograd, Zagreb, Ljubljana Jadran IMPORT - EXP0RT IZVOZ IN UVOZ VSEH ARTIKLOV PO GORIŠKEM IN TRŽAŠKEM SPORAZUMU sežana, teluf. 4, 62, 66 x obratom LIPICA, kjer deluje pltališče goveje živine xa ixvox in kobilarna x jahalno šolo Zelena kraška oaza LIPICA je priljubljena izletniška točka. Njene livade Vas vabijo na izprehode, oddih in razvedrilo. Na lepih lipicancih imate možnost napraviti lepe jahalne ture in novinci se lahko nauče jahanja. Za okrepčilo pa poskrbi sodobno prenovljena in s kraškimi dobrotami založena gostilna v LIPICI. Criaeonio Vatovec »«««. S. n. c. Trst - Ul. Torrebianca 19 - Tel. 28587 - 37561 Polja slalno irilne pakete it JUGasuVIJO Izvaža brazilska kavo od 1.20 dolarja odn. 750,- lir za kg dalje, kakor tndi vsako drugo kolonialno blago. Kolesa in motorna kolesa BldUICHI in razne druge znamke. IZVOZNO PODJETJE LJUBLJANA, DALMATINOVA 1 Telefon 22=212 Teleg. „Slovpromet”- izvaža vse vrste živine, konj, prašičev mesa in mesnili izdelkov prvovrstne kranjske klobase in kraško šunko Živina je stalno na zalogi v depoju, Prestranek - Telefon štev. 3 i^rw—' 99Sflleimeki MESNA INDUSTRIJA SESVETE — VUGOSLAVIA IMPORT-EXPORT, Zagreb, Iliča 29/1. Post. pretinac 276 — Tel. 23-738, 33-132 Telegram: SUEME ZAGREB IZVOZI: zaklanu telad u koži i teleče meso, govedje meso, svinjsko meso, sve vrste kobasičarskih proizvoda, sve vrste suhog mesa, slanine i pršut, sve vrste mesnih konzervi, naročite konzerve šunke, hrenovke, šultera, gulaš, lunch-eon meat, chopped pork itd. UVOZI: sav materijal za vlastite potrebe. »Ileteks« LJUBLJANA — KIDRIČEVA ULICA 3 Telefoni: 23081, 23-082, 23-083 Telegram: Koteks-Ljubljana Tvor niča pumpi i brodske opreme »liiluirtl Benčič« RIJEKA, Borisa Kidriča, 28 TELEFONI: Glaimi direktor 36-67 Komercijalni direktor 20-58 Financijski direktor 20-12 Kučna centrala 36-23 do 26 Telegram: BENČIČ - RIJEKA PROIZVODI : Pumpe za ubrizgavanje goriva, regulatore brzina, filtre za gorivo, elemente, ventile i rasprskače za ubrizgavanje goriva, brodske propelerje i osovinske vodove, mašinske mehaničke telegrafe, brodska okna i prozore, ručne stepne pumpe za vodu i gorivo, ventile za vodu, paru i gorivo, zasune, pipce i ostalu armatura. RIJEKA Ulica H ra u c Hupali, 32 Tel. 34 62/65 Brzojavi: P4P1H, OSNOVANA 1821 GODINE Poznata na domačem tržištu i u svijetu radi visoke kvalitete svojih proizvoda. Osim cigaretnih papira proizvodi čitav niz tankih i specialnih papira. Za solidnost i kvalitetu garantira ishustvo od ISBgodina. TVORNICA PAPIRA TVORNICA PAPIRA - Glavnim M E PUM ARO DNO OTPREAAISIIŽT V Q ; Poslovita izpostavo I prelslavoišlvo: R IJ 6 K A Trščanska okata br. B P. o. b. 250 Uvoz Tranzit Reexport ;\lt:h1 Vnrli, Thessaloniki, Beograd, Zagreb, Ljubiji Sarajevo, Osijek, Botoriha, Pula, Baša, Kovi Vi"9 dolski, Split, Bar, Kaper, Bakar, 1/inkovci, lllarit0' Jesenice, Sežana, Mava Carica, Herpelje Kozi*19' Dimitrovgrad Kučna centrala: 32 11 do 37 20 Telegrami: TRfUVSJCC BUCKA Teleprinter: 02-523 i B2 534 Pomorska agencija Lokalna otprema ^SSSIIIIIIII 'ismiiisi 'viimm Zaključivanje linijskog i tramperskog brodskog prostora - Skladištanje robe - Transportno osigu ranje - Pakovanje - Izrada rinfuza uredjaja - Kvalitativna kontrola robe - Carinjenje - Pregled lokalnih i medjunarodnih tovornih listova. Naša organizacija spremna je da Vas posluži sa svim transportnim poslovima najbrže, najjeftinije i najekonomičnije. Za sve ponude i obavijesti obratite se našim poslovnicama. Korespondenti u svim večim lukama svijeta. Adresa : Lukobran P. Drapšina 4 Poštanski pretinac 219 Telefoni: direktor 35-04 Centrala: 35-05/07 Vršimo popravke brodova svih vrsta i veličina, a naročilo klase, te generalne rekonstrukcije i preinake. Specijalizirani smo za hitne popravke brodova u luči. Obavljamo popravke i revizije svih vrsta stapnih, parnih, turbinskih i eksplozivnih motora, te parnih kotlova i cijevovoda. Prema narudžbi gradimo nove parne kotlove za centralno grijanje. Izradjujemo prvoklasni brodski namještaj i stambene prostorije, drvene palube, pregrade za žito i dr. Vršimo popravak palubnih i drugih pomočnih Strojeva kao i brodske o-preme. Raspolažemo vlastitim plivajučim dokom, koji može dokovati brodove do 6000 tona vlastite težine. Gradimo prema narudžbama lučke di-zalice, mostove, krovišta i sve ostale vrste če-ličnih konstrukcija u predmontaži. Interesirajte se za naše radne mogučnosti i cijene, tražite naše ponude, uvjereni smo da čete biti zadovoljni. Za hitne radove na brodovima u luči obratita nam se direktno sa narudžbom za rad ili telefonskim pozivom na br. 35-04, 35-05, 35-06 ili 35-07. Naša dugogodišnja praksa i iskustvo garancija su za 'brz i solidan rad. Delamaris - izola Kombinat konservne industrije v Izoli je največji proizvajalec ribjih konserv v Jugoslaviji JESENICE NA GORENJSKEM izradjuje za potrebe mašinogradnje: VALJANI ČELIK — VUČENI ČELIK — LIM (DEBELI, SREDNJI, TANKI) — HLADNO VALJANE TRAKE — VUČENU ŽIGU — ZA-VARENE CIJEVI — ELEKTRODE — POLUPROIZVODE ZA DALJNU PRERADU. U SVIH VRSTAMA: GRADJEVINSKE I KONSTRUKCIONE NELEGIRANE I LEGIRANE VRSTE ČELIKA PO DIN NORMAMA ZA OPČU MAŠ1NOGRADNJU — UGLJENIČNI I LEGIRANI ALATNI ČELIK ZA IZRADU RUČNOG I MAŠINSKOG ALATA ZA OBRADU METALA, DRVA I DRUGOG MATERIJALA — SPECIJALNE VRSTE ČELIKA ZA NAROČITE SVRHE Detaljne podatke o vrstama, osobinama pojedinih vrsta Čelika, načinu termičke obrade, dimenzijama, tolerancijama i načinu isporuke pruža Vam •v Katalog proizvoda Železarne Jesenice SEDEŽ. TRST Ut. ICA FAItlO filzi sr. t»/l. TELEFON ST. t«.«« DSPOD\RSKEGA ZDRUŽENJA! Prostovoljno socialno ZAVAROVANJE daj, ^avod za socialno skrbstvo (INPS) ja otožnost, da se socialno zavaruje-So na Prostovoljni podlagi vsi tisti, ki cbv. 50 vpisani v socialnem aj. eznem zavarovanju proti nezgodi |a ?a starost; dalje samostojnim de-|0VC^ (obrtnikom, neposrednim obde-iln tCCrn, otolim trgovcem, malim in-pQ 'fijcem itd.), ki imajo zahtevane slo 0 'n njihovim ženam, ki so zapo-Va lc v domačem gospodinjstvu. To za-0vanje daje pravico do pokojnine sp P!?mer invalidnosti in starosti. Pri-pl so prostovoljni in jih je treba «j,Ca,i na poštnih uradih ali pri sede- 1 zavoda. delavske knjižice A 0 vedno ne izpolnjujejo delodajal-Predpisov glede točnega in natanč-. ga vodenja delavskih knjižic. Zato Sa pristno, če ponovno opozorimo, da se ^.Ndajalci obvezani vpisati vse vpi-’ ** se nanašajo na delovno dobo nameščencev. Tu navajamo so jih dolžne vknjižiti po za- Piihovih !pise, ki P^šči v delavsko knjižico svojih na- službeneV razne tvrdke ob odpustu iz i' Saturn sprejema na delo; j, ■ delovna kvalifikacija in dela, ki Je nameščenec v resnici opravljal; 3. datum odpusta ter w 4. žig tvrdke in odgovorni podpis. PLAČILO MEZD V PLAČILNIH OVITKIH Vse tvrdke so obvezane po zakonu, da ob izročitvi mezde svojim nameščencem izročijo plačo v posebnih plačilnih ovitkih (buste paga). Na zunanji strani mora biti navedeno ime in priimek nameščenca, njegova kvalifikacija, vsi elementi njegove skupne plače, ter še delodajalčev podpis. Opozarjamo vse delodajalce, zlasti naše člane, da se ravnajo po teh predpisih, ker so zadnji čas nadzorni organi urada za delo naložili marsikomu denarno globo. PREVEČ TRGOVIN V FURLANIJI V Vidmu je združenje trgovcev priredilo v petek zvečer posebno protestno akcijo: vse trgovine so ugasnile luči in napise. Trgovci protestirajo proti nenehnemu izdajanju novih dovoljenj za odprtje trgovin v mestu in tudi v okoliških naseljih. UNIČUJTE BOROVEGA PRELCA Tudi letos se je borov prelec izredno razširil po borovih gozdovih na Tržaškem in Goriškem. Na Tržaškem je okrog 1900 ha gozda, na Goriškem pa drugih 550 ha. Tržaška občina bo s Prosvetnega ministra ne bo 0dv soboto bodo na tržaški univerzi 1 Prli akademsko leto 1959-60. Na- ktl /e-n° se bo slovesnos^ lin, ^ minister za prosveto Medici, v2neie pa je bila ta vest preklicana. 2 net,VOma’ da P°meni ta selitev (za g: tv’jo vodstev drugih važnih po-. 'i, kakor zavarovalnic RAS in As-“‘CUraaiAr.i ----iix KOLIKO JE VREDEN LIST. Agencija »Italia« poroča v zvezi s prenehanjem izhajanja lista »Corriere di Trieste«, da so za list (brez inventarja) še, ko je izhajal, Nennijevi socialisti ponujali 300 milijonov lir. V ŽAVELJSKEM INDUSTRIJSKEM PRISTANIŠČU so včeraj odprli novo tovarno umetniškega pohištva FLOR1T. Družina Florit je začela leta 1894 z majhno mizarsko delavnico v Miljah. Poleg umetniškega pohištva bo nova tovarna izdelovala tudi leseno opremo za ladijske salone itd. SKUPINA PREDSTAVNIKOV TRŽAŠKEGA GOSTINSTVA bo odpotovala prihodnji četrtek iz našega mesta v Zahodno Nemčijo in Avstrijo, kjer si bo ogledala turistične opreme in bo navezala stike z organizacijami, ki se bavijo s turizmom. V vseh važnejših centrih bo skupina delila propagandni material za Trst in okolico. ,1. januarjem 1960 sprejela v službo več ljudi, ki naj pomagajo gozdnim čuvajem, da uničijo legla borovega prelca. Ta se je letos močno razširil tudi po vsem Krasu do Postojne. OBVEZNO SOC. ZAVAROVANJE TUDI ZA TRGOVCE? Skupina demokrščanskih poslancev je predložila zbornici osnutek zakona, po katerem naj bi se obvezno socialno zavarovanje (invalidnina, pokojnina in podobno) raztegnilo na vse podjetnike, ki se bavijo s trgovino. Tako naj bi bili po novem zakonu obvezno zavarovani lastniki in voditelji trgovskih podjetij kadar delajo osebno in s pomočjo družinskih članov, torej brez [ podrejenega osebja. Dalje naj bi zava- | rovali kramarje, ki imajo kramarsko j dovoljenje na podlagi zakona št. 327 z dne 5. febr. 1934; trgovske predstavnike, ki so vpisani na trgovinskih zbornicah ali na ENASARCO (Državno združenje trgovskih kategorij), trgovske posredovalce, ki so vpisani v trgovinskih zbornicah in končno trgovinske komisionarje. Zakon predvideva zavarovanje omenjenih vrst trgovskih podjetnikov po povsem podobnih pravilih, kakor so bila uveljavljenja za zavarovanje obrtnikov. Žrtev tržaške gospodarske krize. Neki tržaški trgovec s kolonialnim blagom slovenske narodnosti je te dni izvršil samomor. Poročajo, da ga je k temu privedla finančna stiska. Že dolgo se trgovci z živili na Tržaškem in Goriškem pritožujejo, da so zaslužki čedalje bolj pičli. Reka konkurira Trstu Vittorio G. Rossi se v dopisu iz Trsta za »Corriere della Sera« bavi z ostro konkurenco med Trstom in Reko. Pisec je mnenja, da se bo dalo vprašanje železniških tarif s Hamburgom rešiti v okviru Skupnega evropskega trga, toda z Reko se ne bo mogoče sporazumeti. Letos je nazadoval promet čez Trst in Reko, toda v veliki meri bolj čez tržaško pristanišče kakor čez reško. V prvem polletju 1959 je Reka prekosila Trst; promet čez Reko je v tem času znašal okoli 2,062.000 ton, čez Trst pa okoli 2,017.000 ton. Laške tarife niso v Trstu visoke, toda na Reki so še nižje. Minister Hoorarli o Iržaškili in ooriškiii zadevali NAŠE SOŽALJE Dušan Rybav Dunaju )e te dni umrl slovenski toikar Dušan Rvbar, doma iz Tr-Ijjl' Jtjer se je rodil leta 1898. Rajni je p s!n tržaškega poslanca v dunajskem sr!\anieritu ^r- Otokarja Rybara. Na p, nji šoli je študiral v Trstu ter se go 1 *.2kruh°m fašizma preselil v Ju-uSlavijo in tam dovršil pravne nauke. rai° 86 2e udejstvoval kot bančni u-ge nik Pa tudi kot časnikar večidel v .pogradu. Po osvoboditvi Beograda se Priključil bataljonu slovenskih pro-,i 'Plicev, ki se je formiral v Beogra-r se udeležil srditih bojev z Nem- V te: t Vojvodini. Po vojni se je vrnil Trst tketp ter tu sodeloval pri Pokra j in- je l °svobodilnem odboru; pozneje se o?« . Pristaš Svobodnega tržaškega Priključil Skupini neodvisnih 'encev. Po več letni službi pri trža-2 radiu ga je zalotila huda bole-kar med delom. Po začasnem okre-se je odšel zdravit na Dunaj, ia«r Podlegel operaciji. V tržaškem 0 P'am življenju je bil rajni znana sta-81' Kakor sta bila njegova po-ta,Va in drža ravni in težko upogljivi, nit.0 i.e kil tudi njegov značaj kreme-’ njegovi nazori so bili jasni, a hkra-Do ^Popustljiv je bil rajni v svojih gegedih. Ljudje takšnega kova, ki so n navezani na svoj narod v sreči in 'reči, so v današnjih dneh pač ob-Jeni na j1U£j0 duševno trpljenje, ki s,cer neradi kažejo. .V Trstu je umrl 52-letni trgovec ton Medved, v Padričah Vinko Lifu*5’ v Sovodn.jah Ivan Petejan, v JPbljani Marija Ločniškar, 74-letna at;i tržaškega obrtnika Ivana. Pretekli teden se je mudil na Tržaškem in na Goriškem italijanski minister za državne udeležbe Ferrari Aggradi, ki ga je spremljal tudi predsednik državnega podjetja (holdinga) IRI. Minister si je ogledal v prvi vrsti podjetja, ki so v sklopu IRI. Pred svojim odhodom v Rim je minister glede ladjedelnic CRDA naglasil, da je v tem času vsa svetovna ladjedelniška industrija v krizi in da ni mogoče pričakovati takojšnje rešitve tržaških in tržiških ladjedelnic iz splošne krize, vlada in ministrstvo za državne udeležbe lahko samo pospešita pričetek že obljubljenih gradenj in investicij za modernizacijo tukajšnjih ladjedelnic. Glede železarne ILVE je bila ministrska izjava tudi pesimistična. Danes — je dejal minister — je povpraševanje po litem železu, jeklu in pločevini pičlo. Tudi konkurenca na trgu s temi vrstami blaga povzroča vedno večje skrbi. Zaradi tega je organizacija IRI sklenila, da osredotoči proizvodnjo surovega železa, jekla in pločevine na treh mestih v notranjosti, in sicer v Corniglianu, Piom-binu in Bagnoliju. Tržaški obrati se bodo morali posvetiti proizvodnji drugega blaga, ali pa bodo -morali prenehati z obratovanjem. Telefonska družba TELVE, ki je tudi v sklopu IRI, se je v zadnjih letih precej razvila: od 12.000 tele- fonskih številk v letu 1946 je nara-stla na 54.000 danes priključenih telefonskih aparatov. Do leta 1963 naj bi to število narastlo na 70.000. (Seveda je ta razvoj odvisen od višine telefonskih pristojbin, ki so bile v zadnjem času močno povišane). Minister se je v svojem govoru dotaknil tudi pomorstva. Poudaril je, da je treba pred vsako ustanovitvijo nove pomorske zveze temeljito proučiti, vse gospodarske činitelje, ki igrajo pri tem važno vlogo. Nespametno bi bilo — je nadaljeval minister — odpirati nove pomorske proge, ki bi bile že vnaprej negospodarske. Na Tržaškem ne bo v prihodnjih mesecih nastopilo nič novega v zvezi z pomorstvom. Le nekatere stare ladje bodo zamenjali z novimi. Ustanova RAI-TV (radio in televizija) bo v Trstu zgradila nov sedež, za katerega pojde 800 milijonov Ur iz proračuna, in novo televizijsko postajo. Druga pobuda podjetja IRI v našem mestu bo ustanovitev Centra za strokovno vzgojo, ki bo lahko sprejel 450-500 slušateljev. Za to bo potrebno novo šolsko poslopje, ki bo stalo okrog 1 milijardo Ur. Minister Ferrari Aggradi je še dodal, da bodo strokovnjaki podjetja ENI (državne ustanove za izkoriščanje petroleja in zemeljskega plina) proučili sestavo tal v naši pokrajini in ugotovili, ali bi se morda ta predel Italije mogel osamosvojiti v pogledu energetskih virov. Glede drugih točk ni ministrski obisk prinesel nobene spremembe, pa tudi ni bilo govora o poznejših pobudah, na drugih sektorjih tržaškega in goriškega gospodarstva. AGGRADIJEVE ZAGOTOVITVE Minister Aggradi je ladjedelnici Sv. Marka v Trstu zagotovil naročilo 38.000-tonske čezoceanske ladje za družbo »Italija«. Pogonski stroj za ladjo bodo zgradili v Genovi. Ladjedelnica CRDA v Tržiču bo zgradila dve 22.000-tonski turbinski ladji za Tržaški -Lloyd. železarni ILVA v Skednju bo vsekakor zagotovljenih vsaj toliko investicij, da ji ne bo treba znižati števila zaposlenih. Za telefonsko družbo TELVE je v načrtu stalni letni prispevek 700 milijonov lir od 1960 do 1963. Tržaški Lloyd bo zamenjal nekaj starih ladij z novimi in bo moderniziral nekaj drugih ladij. Sejmi v Letu 1960 »Union des Foires Internationales« (Zveza mednarodnih sejmov) je objavila koledar prireditev v letu 1960 na sejmiščih včlanjenih ustanov. Navajamo datume nekaterih sejmov: Dunaj 13. do 20. marca; Verona 13. 21. marca; Milano 12. do 27. aprila; Novi Sad 28. aprila do 7. maja; Bruselj 30. aprila do 11. maja; Zagreb 30. aprila do 15. maja; Padova 29. maja do 13. junija; Trst 19. junija do 3. julija; Beograd 20. avgusta do 2. sept.; Stock holm 31. avgusta do 11. sept.; Duna 4. do 11. septembra; Bari 4. do 19. sep tembra; Zagreb 10. do 25. septembra Torino 24. sept. do 4. oktobra; Tunis 14. do 30. oktobra. Prireditve ,, Qo,'ip odatbkcpj a tazMcmiSea ‘ ‘ V letu 1960 bo Gospodarsko razstavišče v Lljubljani priredilo 6 mednarodnih sejmov, in sicer: 1. sejem konfekcije in modnih tkanin; 2. III. mednarodni lesni sejem; 3. sejem prometnih sredstev. Po sklepu Združenja proizvajalcev motorne industrije bo ta sejem enkrat v Ljubljani, nato v Zagrebu in končno v Beogradu. 4. VI. mednarodni vinski sejem; 5. mednarodni sejem embalaže pod naslovom »EMBALAŽA 1960«; 6. VII. mednarodni sejem »Sodobne elektronike«. MADŽARSKA NA PADOVANSKEM SEJMU Te dni je uprava padovanskega sejma prejela obvestilo iz Madžarske, da se bo ta država udeležila prihodnje prireditve, ki bo od 29. maja do 13. junija prihodnjega leta. Ob tej priliki naglašajo gospodarski krogi v Italiji, da obstajajo velike možnosti za povečanje blagovne izmenjave med Italijo in Madžarsko. Po drugi svetovni vojni je bil sklenjen sporazum, po katerem je vrednost izmenjave narasla na 12,5 milijarde lir; leta 1956 je bil sporazum spremenjen na višji kontingent (15 milijard lir). Lani pa je bil podpisan med Italijo in Madžarsko nov gospodarsko-plačilni sporazum v multilateralnih zamenljivih lirah, ki je dvignil izmenjavo na 18 milijard lir. Madžarska bi rada nabavila v Italiji stroje za prehranjevalno industrijo, za tiskarsko industrijo in agrume. V zameno pa bi Madžarska izvozila prehranjevalne proizvode, perutnino, sveže in konservirano goveje meso, svinjino, prekajeno meso, stročnice, semena, o-brtniške izdelke, itd. JUGOSLOVANSKA RAZSTAVA V MOSKVI Te dni se je vrnil v Beograd predstavnik zunanjetrgovinske zbornice, ki se je v Moskvi razgovarjal o organizaciji jugoslovanskega sejma, na katerem bodo razstavljali blago široke potrošnje. Sklenjeno je bilo, da se sejem odpre 20. maja in zaključi 12. junija 1960 v Osrednjem parku sovjetske prestolnice. Razstava bo zavzemala okoli 2.360 kvadratnih metrov. Prihodnje leto bo zunanjetrgovinska zbornica organizirala podobne razstave tudi v Oslu, Rangoonu in Kolombu. V Južni Ameriki bo organizirala plavajočo razstavo. Za drvarje premila zima Nekako tri dni je pihala na Tržaškem ostra burja in ponoči se je v okolici toplomer spustil v nekaterih krajih tudi pod ničlo. Mraz je kakor ponavadi prišel s severa, saj so na Švedskem na primer imeli že 32 stopinj pod ničlo. Nato je na Tržaškem in Goriškem nastopilo južno vreme v veliko razočaranje drvarjev. Ti se pritožujejo, da gredo zaloge drv slabo od rok, ker je še pretoplo. V Trstu stanejo cepljena drva, postavljena na dom, okoli 1500 lir stot; v okolici so drva za kakih 50 lir cenejša. Drva prihajajo iz Jugoslavije in Romunije. Na jugoslovanski meji stanejo okoli 740 lir stot; tej ceni je treba dodati carino in upravne stroške za carinjenje, to je okoli 18%, in končno še stroške za prevoz do Trsta okoli 130-150 lir za stot. Ce prištejemo še druge izdatke in zaslužek, ki ga imajo drvarji, pridemo do zgornje cene na drobno. Premog v kockah (briketih) nemških znamk Union in V.V.B. postavljen na dom stane 2200, slabše vrste pa 1800 lir stot. Koks na drobno stane 2700 do 2800 lir stot. Ce ga nabaviš vsaj 5 stotov, ti drvarji spustijo ceno na 2400 ali 2500, debelejši stane še manj, to je okoli 2200 lir. To zimo je koks približno 300 lir pri stotu cenejši kakor lani. Premog prihaja iz Poljske (Šlezije), Zah. Nemčije (Porurja), Belgije pa tudi iz Anglije. Ameriškega navadno ne uporabljamo za kurjavo. KRSTNA PREDSTAVA NOVEGA TAVČARJEVEGA DELA Pri likofu v Gregorčičevi dvorani, ki je odbvezen za takšne priložnosti, je zlati deček Nicky, ki je spet neprisiljeno zaživel v nasmejani podobi Silvija Kobala, zapel s pantonalno abstrakcijo okolju primerno pesem: »Sladko vince piti to me veseli...« V drugi obliki so povabljeni umetniki in gostje sodoživljali krstno predstavo četrtega gledališkega komada, s katerim je prof. dr. Josip Tavčar obogatil slovensko gledališko književnost in vlil novega, mladostnega občutka dogajanju na tržaških odrskih deskah. Rado Nakrst je tožil, da je bil med predstavo nerazpoložen, česar pa res ni bilo opazili pri njegovem pogojenem gangsterju gizdalinu. Julij Guštin se je prijetno počutil med mlajšimi, med katere je kot Nickyjev občudovalec najbolj spadal, čeprav je medtem že pozabil na policijsko dostojanstvo, ki pa je bilo spričo Nickyja že precej o-majano na odru v Avditoriju. Miha Baloh je z zadovoljstvom tolmačil navzočim pri raznih omizjih deljene občutke nastopajočih igralcev ob začetku predstave; zavedali so se, da postrežejo slovenski publiki v Trstu z drzno satiro, zato jih je mučila radovednost, kako bo »bedasto občinstvo« nanjo reagiralo. Ta začetna negotovost, ki je že splošen pojav pri raznih premierah, pa je polagoma ginevala, ko je bil vzpostavljen stik med odrom in občinstvom. Ta fluid elektrizira igralce, ki ga zaznavajo sproti, ko se občinstvo ogreje in začne sočustvovati z odrskim dogajanjem. Štefka Drolčeva je zadržano razpravljala v svitu rožasto-zla-tega soja svojih las o večeru v Avditoriju, vendar to pot brez neprisiljenega izsiljevanja, ki je odlikovalo njeno Susy. Bogdana Bratuževa jo je resno poslušala. Ni je spravila iz tira niti izrazita mimika Nade Gabrijelčičeve, ki je je prišla čestitat k prodornemu uspehu njene Biby. Na odru drzno šarmantna — zakaj ne bi priznali, da je po sugestiji režiserja Branka Babiča, ki je s pomočjo asistenta Adrijana Rustje in scenografa Jožeta Cesarja dal novemu Tavčarjevemu delu izrazito odrsko podobo, postavila na težko preizkušnjo naše sicer marsičesa vajene živce? — je Biby pri omizju izzivalno lebdela; verjetno se je zavedala vtisa, osebno in igralsko nadvse pozitivnega, ki ga je pustila pri vseh gledalcih. Avtor, ki ji je sedel nasproti, je premeteno užival. Takšnega zadoščenja ni doživel po nobeni svoji prejš- nji odrski satiri, ker še nobena ni tako globoko dojmila publike kakor poslednja »Nicky - zlati deček«, čeprav njen krajevni obseg deloma presega domače miljenjsko razpoloženje. Spomnil sem se na lanska Tavčarjeva predavanja o smislu in cilju umetnosti, ki ga je imel v okrilju Društva slovenskih umetnikov prav v istih prostorih; predavanju je sledila dolga vrsta debatnih večerov s poudarkom zlasti na abstraktni in uporabni umetnosti. Moral sem zaradi nujne asociacije misli ugotoviti, da je Tavčar z Nickyjem poredno zaključil zadevno debato in precej jasno povedal svojo misel o socialni in vzgojni plati umetniškega delovanja. Patološke abstrakcije so namenjene le bedastim poslušalcem in občudovalcem! Spadajo kvečjemu v metaforičen »džu-boks«, ki za nekaj krajcarjev zadosti nerazvitim estetskim občutkom ter ozlovolji vsakogar, ki v umetnosti išče nekaj lepega in plemenitega. Lastnik »džu-boksa« pa se temu roga; dovolj mu je, da je najvažnejši del »džu-boksa« vedno poln z denarjem, ki se vanj steka! Kaj pa občinstvo? Napolnilo je Avditorij, kar je odlično znamenje za začetek 15. sezone Slovenskega gledališča v Trstu. Pohvalila je vseskozi lepo predstavo in s tem dokazala svojo zrelost. Nekdo, ki ga nočemo imenovati, je le hudomušno tarnal: »Kaj sploh hoče Tavčar? Ni mu prav Sisal, prepoveduje nam pokvarjena dekleta in džu-boksarske umetniške užitke, kaj nam sploh še ostaja? ...« ITALIJANSKA KULTURA V JUGOSLAVIJI Ob 15. obletnici ustanovitve »Italijanske unije za Istro in Reko« so priredili v pritličnih prostorih koprskega muzeja razstavo, ki daje obiskovalcu pregled čez splošno kulturno življenje italijanske manjšine v Jugoslaviji. Ne bomo na tem mestu podali podrobnih podatkov v zvezi s kulturnim izživljanjem »Italijanske unije«. Dotaknili se bomo le nekaterih njegovih strani. Poseben razmah je zabeležila glasbena - koncertna in gledališka dejavnost po raznih središčih, kjer žive 1 Ir,Tani. Gre za diletantske nastope, a tudi za predstave poklicnega dramskega gledališča, kakršnega imajo Italijani na Reki in ki ga vodi znani kulturni delavec Osvaldo Ramous. Italijanski kulturni krožki imajo razvito čitalni-ško življenje: čitalnice so opremljene z bogatimi knjižnicami, časopisnim arhivom, zabavnimi igrami in televizijskimi ter radijskimi sprejemniki. JVi motorni čoln ne hidroplan Portorož, nov. 1959 Brzovozni čoln, ki je še pred kratkim opravljal vožnje med Trstom in Benetkami in ki ga v italijanskem jeziku imenujejo »aliscafo«, je nedavno opravil poskušnjo vožnjo od Kopra do Savudrije in nato mimo Portoroža nazaj v Koper, da bi si ga ogledali slovenski turistični strokovnjaki. Take čolne so začeli v zadnjem času uporabljali v Italiji na raznih, večinoma kratkih progah, ki so važne za turistična promet, kakor n. pr. na gornje-italijanskih jezerih. Pravijo, da je avtobusno podjetje »Slavnik« naročilo enega ali dva taka čolna za turistični promet ob slovenski obali in da je treba za glavno sezono prihodnjega leta že računati s takim novim prometnim sredstvom. Tak brzovozni čoln ne pluje, marveč drsi po vodi (zato mu pravijo po angleško »hi-drogliser« - vododrsec), in sicer s pomočjo štirih plovk, ki pri zadostni br-zini dvignejo čoln nad morsko gladino, s čimer se trenje trupa v morski vodi povsem izključi. V vodo sega med vožnjo razen plovk, ki držijo čoln nad vodo, samo še vijak, ki čoln poganja. Palube nima tak čoln nobene, ker je med vožnjo popolnoma zaprta, kakor letalo, posadka pa šteje samo štiri osebe: poveljnika, strojnika in dva mornarja. Pri daljših vožnjah so pa na krovu tudi posebne sprevodnice (ste-wardesse) kakor na letalih. Brzovoznc čolne opisane vrste izdelujejo v Messinij za pogon pa uporabljajo motorje znamke »Mercedes«. Kakor smo že omenili, je poljetje »Slavnik« baje naročilo dva taka čolna, in sicer enega za 70 in drugega za 150 oseb. Večji čoln bo baje opravljal vožnje celo do Dubrovnika. Dr. O. širite »GOSPODARSTVO« VEČ DENARJA ZA FRANCOSKE TURISTE Po najnovejši odredbi francoskega finančnega ministrstva smejo francoski turisti odnašati v tujino več denarja kakor do sedaj. Od 1. novembra dalje sme vsak turist vzeti s seboj za 150.000 frankov vrednosti v devizah (175.000 lir). Do sedaj je bil določen najvišji znesek 50.000 frankov (62.000 današnjih lir). Nove olajšave veljajo tudi za dolarsko področje, ki je bilo do sedaj izvzeto. Razumljvo je, da je s takšnim kulturnim delom tesno povezano programiranje italijanskega radia v Kopru in na Reki, čemur je posvečen poseben del na razstavi. Tiskovna dejavnost italijanske manjšine v Jugoslaviji je prikazana z razstavo raznih časopisov, ki so izhajali v tem petnajstletnem obdobju. Ta del razstave je smotrno izpopolnjen z zgodovinskim, ki podaja prerez skozi življenje italijanske manjšine od zadnjih plamenov druge svetovne vojne do danes. Vidnejše mesto zavzema oddelek, posvečen italijanskemu šolstva, ki ga dokumentirajo razne preglednice, mladinski listi in revije, učbeniki vseh vrst in razni prevodi z beletrstičnega in znanstvenega področja. Razstava je lepo opremljena in urejena. Primerni grafikoni in bogat slikovni ilustrativni material so zgovoren vodič skozi njene razne oddelke. jj. DRUŠTVO SLOVENSKIH UMETNIKOV JE OPRAVIČILO SVOJ OBSTANEK V ponedeljek, 23. nov. je imelo Društvo slov. umetnikov v Trstu svoj II. redni občni zbor. Iz poročila predsednika dr. R. Hlavatyja in tajnika je bilo razvidno, da je DSU upravičilo svoj obstoj in da po svojih članih, ki so vsi tvorni umetniki na področju leposlovja, glasbe, likovne in dramske umetnosti, posega čedalje bolj v naše kulturno življenje. V tem letu je želo DSU znatne uspehe zlasti glede tistih načelnih nalog, ki si jih je nadelo ob ustanovitvi: poživelo je zavest skupnih smotrov in hotenja naših umetnikov, ki so na rednih sestankih ob ponedeljkih gojili medsebojne tesne stike. Na številnih diskusijskih večerih in javnih predavanjih, ki jih je priredilo DSU, so predavatelji obdelali marsikatero zanimivo vprašanje s področja umetnosti. Marsikatera zamisel, kot na primer izdajanje lastne leposlovno-umetniške revije, vprašanje primernih prostorov, risarske in slikarske šole je še neuresničena. Te naloge še čakajo odbor, ki je bil v celoti vnovič izvoljen. Pripomniti je treba, da so bili številni člani v tem letu nar grajeni doma in v inozemstvu in da so prejeli priznanje celo v mednarodnem in državnem merilu. DSU si bo prizadevalo navezati stike z italijanskimi umetniškimi in kulturnimi krogi sploh in posredovati svojo tvornost italijanskim prijateljem in na robe. SOVJETSKI KULTURNI SPORAZUMI Z ZAHODOM. V Moški je bil te dni podpisan dvoletni kulturni sporazum z Ameriškimi združenimi državami. Sporazum sc nanaša na sodelovanje na znanstvenem, vzgojnem in kulturnem področju. Dogovor predvideva tudi sodelovaje glede radijskih in televizijskih oddaj. Dogovorjeno je bilo, da bodo sovjetske oziroma ameriške radijske postaje oddajale na mesec 10 do 20 minutne programe. Poleg tega bo ena televizijska dokumentarna oddaja trajala vsaj 30 minut in dve oddaji novic po 5 do 10 minut. Georgij Žukov, predsednik sovjetskega komiteja za kulturne odnose s tujino, je odletel v London. Na poti iz Londona se ustavi v Parizu. V Londonu se bo sestal s predstavniki zunanjega ministrstva in urada »British Council«, ki organizira kulturne stike s lujino, ter da bo pripravil vse potrebno za sklenitev kulturnega sporazuma. E X P O R T LJUBLJANA BEETHOVNOVA 11/V. TELEF. 21826, 20278 - TELEK 03175 U V A Ž A : strojno opremo za metalno, lesno in gradbeno industrijo; orodje za predelavo lesa in kovin; aparate za gospodinjstvo; pisalne in računske stroje. , Kdor ne pozna tega kraja, in med ,rri> bod0 po moji nekobko črnogle-J •hisli z malimi izjemami vsi Trža-“,n'’ si bo pod tem imenom pred-rt.avljal vsaj dolinsko naselje, četu-^ he morda več v močvirnem svetu. n vendar je to širok, sončen pred-alPski vrh (1666 m), ki ga moremo, 1^. Pavici prišteti kot tretjega k ve- Iz Trsta VcBohinj čez Petrovo brdo Ko so valovila pobočja bila še zelena srednjegorskima samotarjema, Tavčarjevemu Blegašu in cerkljan-Kvv"’ Bevkovemu Poreznu, na raz- kernu 'Očiju trap, 'jep med Selško dolino in Baško J Le da je Ratitovec že pomak-l0 k0') proti severu, da se narav- ,e razgleduje še v Bohinjskem je-č?h* 'tn s *'em Je naslonjen na naj-nodnejši del julijske gorske verige, začenja sklenjeno na njegovem ne-.Srednem zapadu z lepo že čisto pla-_hsk0 črno prstjo. Bližina tako po-^ethbnega Julijca je pač bila vzrok, a je prišel Ratitovec tako počasi do ' °J6ga slovesa, toliko bolj, ker mu ® takoj za hrbtom nasproti črni še vrhovi kot Lajnar, Možič, Jobla (točno pod tem teče Bohinjski — V ^__ edor), ki povprečno niso nič nižji, hok^a pa pem Ratitovec že zakriva .razgled, ki ga ima sam po ško-: ‘°ških hribih ter po vrhovih Tr-0vske planote in soških gora. °memba bohinjske železnice vzbu-Pri priletnem Tržačanu spomin na aškJa° planinstv0 in izJetništvo tr- ;vetov planincev, posebno pred prvo no vojno na Porezen, črno prst vujiiu na Jruicocn, oiihj piou dalje v Bohinj. In dejansko smo s“ še tudi pri prijaznem gostilni-rju v Gorici, v vpisni knjigi ime-članov »Bajsovega kluba« (ta je živel v oni dobi med Trstom in Vipavsko dolino) z dr. Viktorjem Vovkom in dr., in tudi že skupino tržaških Italijanov z dr. Timeusom. KOPER — NOVA GORICA — PETROVO BRDO — BOHINJ Zaradi napačnih podatkov (v Trstu prav takrat še nismo imeli voznega reda jugoslovanskih železnic!) nas je prišla ena skupina izletnikov v Podbrdo šele popoldne. Sicer pa je tudi dobra jutranja železniška zveza, s katero bi bili tam že v predpol-danskih urah. Druga skupina z avtomobili pa je preletela Soško dolino in Baško grapo v dobrih treh urah ter se vzpela po stari cesti iz Podbrda čez sedlo Petrovega brda na začetek Selške doline (ta vodi skozi častitljive Železnike do škofje Loke). Predlanskim pa je bila dokončana gradnja zasilne ceste od Petrovega brda preko Jelovice čez Bohinjsko sedlo (preko 1400 m) v Nomenj pri Boh. Bistrici. In je takrat že začel voziti avtobus na redni poletni turistični progi iz Kopra preko Nove Gorice, Podbrda čez Petrovo brdo in Bohinjsko sedlo v Bohinj in na Bled. Deževje je zasilno cesto nekoliko poškodovalo, toda številne delovne skupine so naglo dokončavale gradnjo podpornih zidov pod cesto in nad njo, kar seveda ni oviralo rednega prometa. IZ TRSTA V BOHINJ S tem je postala ta cesta najbližja zveza Trsta z Bohinjem in Bledom preko gorskega sedelca Petrovega brda in čez pravo alpsko Bohinjsko sedlo (1410 m), ki je_ po višini nekje v sredini med bovškim Predilom (1150 m) in med Vršičem (1650 m), a ima svoj poseben, bolj srednjegorski, predalpski čar. Iz Podbrda se cesta rahlo vzpenja po bujno zelenih pobočjih sredi med travniki in visokimi jelovimi gozdovi s čudovitim razgledom v pobočja prvih Julijcev od Črne prsti proti zapadu proti Velikemu vrhu, Gredici — Krnu, na samotno kopo Porez-na na vzhodni strani Baške grape. Pešci pa smo preseki! s kratko, precej strmo stezico cestne ovinke in se sprehodili po ravnem po lepi kolovozni poti (najbrž opuščeni vojaški cesti iz prve svetovne vojne) vrh Petrovega brda skozi lep senčen gozd. čudovito gorsko sedelce, Petrovo brdo, vse zeleno s položnimi travniki in polji, ki se vzpenjajo v gozdna pobočja proti Poreznu in proti Blatniku — Črni prsti s širokim, krasnim razgledom v gore ob Bači in Soči, ki odtod zlivata vode v Jadransko morje, na vzhodni strani pa onstran Po-rezna in Blegaša po porečju Selške Sorice pa Po Savi v — črno morje. Preko tega važnega razvodja, ki je bilo že od nekdaj deželna meja med Primorsko in Kranjsko, je tekla med I. in II. svetovno vojno pa državna meja med Italijo in Jugoslavijo. In na sončnem pobočju nad planinsko gostilno, kjer je stala nekoč (italijanska) financarska obmejna vojašnica, stoji sedaj prijeten sanatorij. Prav na sedlu, pri redkih toda košatih kmečkih hišah se odcepi na levo navzgor nova bohinjska cesta, in se zmerno vendar neprestano dviga navzgor po opokastih pobočjih, poraščenih vsepovsod z lepim smrekovim gozdom, ki se vleče preko vse Jelovice desetine kilometrov daleč tja do Bohinjske in Savske doline pa doli do škofje Loke. Po šibki uri lagodnega sprehoda od Petrovega brda se na mah posveti izza ovinka v široko dolino Sorice. Brezmejni gorski mir diha iz teh zelenih valovitih pobočij, travnikov in polj sredi gozdov. Le proti severo-vz-hodu se ti vzpnejo v strmo, visoko proti vrhu skalnato steno — Ratitovca. Nekoliko odmaknjen proti jugovzhodu se košati mogočni obris Blegaša, proti zapadu pa elegantnejša oblika, a prav tako do vrha zelenega Porezna. Po rahlih pobočjih, bregovih in po položni dolinici so se razlezle lične hišice Gornje in Doljne Sorice, le redke krite z rdečo opeko, po veliki večini pa s častitljivo starimi, malimi temnosivimi skrlami domače proizvodnje. (dalje) Z. Jelinčič UVOZNO IN TRGOVSKO PODJETJE Slovenija aVto LJUBLJANA Cenjenim dobaviteljem, odjemalcem in poslovnim prijateljem čestita k prazniku republike 29. novembru Ul. Foscolo 1 - tel. 94-386 Podružnice: Trst. Ul. Flavia 23 Milje, Ul- Roma 1 Nudimo Vam vsa patcebičine za vinogradništvo, poljedelstvo In živinorejo! d. d. IMPOKT - BXPOBT vseh vrat lena, trdih goriv in strojev zn lesno Industrijo TK«T • Sedel: ni. Olearone » II - Teletom ul. Oteereno »0*14 „ SILI A" COSSI ALFONZ UVOZ UltCSii GORICA Ulica Duca cTAosta 17 TEL. 34-36 TRST, [Iliča Cicerane U - Telefon 30 13(i 37 72.7 Telegram 1 M P K X P II H T - H I E S T E uvaž a> VSAKOVRSTEN LES, KKVA ZA KIIIMAVn, (iKARRENI MATERIAL IZVAŽA: TEKSTIL, KOLONIALNI! DLAKO IN RAZNOVRSTNE STROJE Operira po tržaškem in gorlškem sporazumu Specializirana pedjelje za veahovrelne kompenzacije TRŽNI PREGLED Italijanski trg Na italijanskem trgu z mehko pšenico ni bilo v zadnjem tednu sklenjenih mnogo kupčij, ker so se prekupčevalci že prej dobro založili z blagom. Največje zanimanje je bilo za finejše vrste pšenice, katere cena se je. dvignila za 50-100 lir pri stotu. Oves se dobro prodaja, čeprav je razpoložljivost velika zaradi uvoza iz inozemstva. Cene neoluščenega riža so se, okrepile za okrog 100 lir pri stotu. Cene oluščenega riža navadne vrste so nekoliko popustile, dočim so cene finejših vrst poskočile. Mirno je na trgu s koruzo. Živahno je na trgu s krmo in otrobi; zlasti se, dobro prodajajo koruzne pogače. Precejšnje zanimanje je za olivno olje. Trg z vinom ni še uravnovešen. Pridelovalci vztrajajo pri visokih cenah, zaradi tega se prekupčevalci vzdržujejo večjih nakupov v pričakovanju, da bodo cene za njih ugodnejše. Povpraševanje po živini za zakol se je povečalo, ker je potrošnja mesa v tem letnem času znatno večja. Ugodno se razvija trgovanje tudi z živino za rejo, zlasti s kravami, ovcami in jagnjeti. Maslo se je podražilo; tudi sir se dobro prodaja. KAKAO TRST. Accra good fermented proti vkrcanju v novembru-januarju in de-cembru-februarju 248/9 šilingov za 50 kg cif. evropska pristanišča. SLADKOR TRST. Francoski sladkor drobnega zrna v papirnatih vrečah proti pošiljki v decembru 65 lir kg f.co Ventimi-glia, 66 lir kg proti takojšnji pošiljki, 63 lir kg proti pošiljki od januarja dalje. Angleški sladkor fine granulated v vrečah iz jute proti takojšnjemu vkrcanju 43/10 šterlingov za tono cif. Trst; angleški sladkor »SMX« 43 funtov šterlingov pod istimi pogoji. Kubanski sladkor drobnega zrna v bombažastih vresah proti takojšnjemu vkrcanju 95 dolarjev za tono cif. italijanska pristanišča. POPER TRST. Saratvak special črni London quality 292/6 šilingov za cwt. cif. Trst proti vkrcanju v decembru-januarju; Saravvak beli 440 šilingov; Tellicherry »garbted« 360 pod istimi pogoji. KAVA MILANO. Santos superior 1340-1350 lir kg, Santos extra prime 1340-1460; Fancy 1380-1400; Parana extra prime 1350-1370; Bahia Superior 1290-1310; Pernambuco 13KU330; Rio 5 N.Y. 1280 do 1300; Victoria 5 N.Y. 1230-1250; E-cuador extra 1320-1300; Salvador Superior 1450-1460; Guatemala oprana 1520 do 1540; Honduras 1310-1330; Haiti XXX 1430-1450; Portorico 1600-1650; Kongo naravna 3A 1250-1270; Gimma 1300 do 1320; Harar 139ai410; Kenya A 1610 do 1630; Java Robusta 1390-1410; Hodei-dah 1440-1460; Sanani 1470-1490. ŽITARICE MANTOVA. Pšenica fina 6600-6800, dobra 6400-6500, navadna 620(16300; koruza fina 4800-4900, dobra 4500-4600, navadna 4000-4200; oves 4800-5000; ječmen 6000-6200; rž 6200-6400; pšenična moka tipa »00« 8800-9200, tipa »0« 8100 do 8200, tipa »1« 7800-7900, tipa »2« 6900 do 7000; koruzna moka navadna 4600 do 4700, dobra 6200-6300, fina 6800 do 6900; pšenični otrobi 4600-4700. VERCELLI. Neoluščeni riž (nov pridelek); P. 6 5900-6100; P. R. 620(16500; Vialone nano 7300-7600; Vialone nero 9600-9800; R. B. 6300-6600; Arborio 6200 do 6600. Oluščeni riž: P. 6 11.500 do 11.800; P. R. 12.200-12.400; Vialone nano 15.200-15.600; Vialone nero 18.200 do 18.500; R. B. 12.500-12.700; Arborio 13.200 do 13.700; otrobi iz riža 4200-4400. ŽIVINA REGGIO EM1LIA. Gene za kg žive leže, klavna živina; voli I. 310-340, II. 270-300; krave I. 240-270, II. 210-230; krave slabše vrste 130-150; junci I. 340 do 370, II. 310-340; biki 310-330; junice 300-320; teleta 50-70 kg 470-510, 70-90 kg 510-530, nad 90 kg 530-600. živina za rejo: telički 40-50 kg 520 do 580; voli za vprego 320-360; krave mlekarice izbrane 190-220.000 lir glava, navadne 160-190.000, Prašički za rejo 18-20 kg 470-490, 20-25 kg 450-470; prašički za rejo toskanski 15-18 kg 470 do 490; suhi prašiči 30-50 kg 400-430, 50-80 kg 350-370; debeli prašiči 120-180 kg 365-368. KRMA MANTOVA. Majsko seno z namakanega travnika 2000-2100, seno II. košnje 1900-2000, seno III. košnje 1800 do 1900; detelja I. košnje 1500-1600, II. košnje 1400-1500; pšenična slama stlačena 1050-1100; kombinirana krma za molzne krave 5050-5150; kombinirana krma za pitanje prašičev 5150. VALUTE V MILANU 14-9-59 25-11-59 Dinar (100 ) 84,— 73,- Funt. šter. 5875,— 5775,— Napoleon 4400,— 4325,— Dolar 620,20 612,87 Franc. fr. (100) 124,90 124,65 Švicarski fr. 143,41 142,09 Avstrijski šil. 24,01 23,92 Funt šter. pap. 1737,— 1739,— Zlato (gram) 705,— 704,— BANKOVCI V CURIHU 25. novembra 1959 ZDA (i dol.) 4,33% Anglija (1 funt šter.) 12,13 Francija (100 fr.) 0,870 Italija (100 lir) 69,50 Avstrija (100 šil.) 16,82% CSR (100 kron) 13,00 Nemčija (100 DM) 104,00 Belgija (100 fr.) 8,60 Švedska (100 kron) 82,75 Nizozemska (100 fl.) 114,75 Španija (100 pezet) 7,10 Argentina (100 pezov) 5,15 Egipt (1 funt šter.) 8,15 Jugoslavija (100 din.) 0,50 PERUTNINA MILANO. Živi piščanci extra 700-750; živi piščanci L 600-650, II. 520-550; zaklani piščanci 800-850; madžarski zmrznjeni piščanci 400-550; žive kokoši 500 do 560, zaklane kokoši 750-850; inozemske kokoši zaklane v Italiji 520-600, inozemske zmrznzene kokoši 400-550; žive pegatke 700-750, zaklane 800-950; živi golobi L 800, zaklani 900-1050, zaklani II. 800; zaklane pure 750-850, zmrznjene pure 500-600; živi purani 430 do 520, zaklani 600-700; zmrznjeni purani 500-550; žive race 450-470; zaklane race 460-550; zaklane gosi 430-500; živi zajci 400-440, zaklani s kožo 500-540, zaklani brez kože 520-610; danski zmrznjeni zajci 620. Sveža jajca I. 47-49 lir jajce, navadna 43-45; konservirana jajca 28-29; inozemska sveža jajca 52-62 g 26-30, 42-47 g 19-24 lir. MLEČNI IZDELKI CREMONA. Cajno maslo 900-930 lir kg, maslo iz smetane 850-870, maslo II. 840-950, III. 830-940; sbrinz svež 510 do 530, 3 mes. star 580-610; provolone svež 490-510, 3 mes. star 570-590; grana svež 510-530; majski proizv. 1959 640-680, zimski proizv. 1958/59 720-750, majski proizvod 1958 790-820; emmenthal svež 560 do 590, 3 mes. star 620-640; italico svež 440-450; taleggio svež 370-390. OLJE F1RENZE. Olivno olje extra do 1% kisline 670-700, do 1,50% kisline 620 do 670, do 2,50% kisline 600-620, do 4% kisline 580-600; retificirano tipa »A« 500 do 510, tipa »B« 455-470; prvovrstno semensko olje 355-360; olje iz zemeljskih lešnikov 375-377. KONSERVIRANA MEZGA PARMA. Trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v sodih 175 lir kg; v škatlah od 200 g 250 lir kg; v škatlah 500 g 220; v škatlah 1 kg 210; v škatlah 5 kg 195; v škatlah 10 kg 190; v tubah 200 g 57; dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah 200 g 235 lir kg; v škatlah 500 g 205; v škatlah 1 kg 195; v škatlah 5 kg 180; v škatlah 10 kg 175; v tubah 200 g 53. ZELENJAVA IN SADJE MILANO. Suh česen 90-120 lir kg; ohrovt 15-20; cvetača 40-65; koromač 40-65; svež fižol 100-120; čebula 30; cikorija s koreninami 15-30; cikorija brez korenin 60-80; krompir navaden 24-26; vrsta bintje 4445, majestic 33-37; petr- V zadnjem tednu so surovine na mednarodnih borzah povečini nazadovale. To velja zlasti glede bakra, volne, kavčuka, kave, sladkorja in pšenice. Nekoliko so se okrepile cene cina, bombaža in jute. ŽITARICE V Chicagu je cena pšenice v tednu do 20. novembra popustila od 201 5/8 na 199 1/2 stotinke dolarja za bušel; koruza je nazadovala od 112 3/4 na 111 3/4 stotinke dolarja za bušel. V glavnem sledijo cene drugih žitaric tečajem pšenice. SLADKOR, KAVA, KAKAO Cene sladkorja so v glavnem zaradi spora med Kubo in Združenimi ameriškimi državami še vedno zelo nizke. V tednu do 20. novembra je cena v New Yorku nazadovala od 2,93 na 2,91 stotinke dolarja za funt. šibkejša je cena kave, in sicer je v New Yorku cena v pogodbi »M« popustila od 45,50 na 45,03 stotinke dolarja za funt. V New York so prispele velike količine brazilske kave in prav ta okolnost j*e neugodno vplivala na ceno na borzi. Ka-kao je v New Yorku v tednu do 20. novembra popustil od 31,21 na 30,25 stotinke dolarja za funt. VLAKNA Podatki o potrošnji bombaža v Združenih ameriških državah kažejo, da se je notranja potrošnja v zadnjih treh mesecih dvignila na 2,314.000 bal ter je bila za 180.000 bal večja kakor v i-stem razdobju lanskega leta. Cena je v New Yorku v tednu do 20. novembra, proti takojšnji izročitvi napredovala od 32,80 na 32,85. Volna je v tednu do 20. novembra v New Yorku popustila od 122 na 119,5 stotinke dolarja za funt, proti takojšnji izročitvi ter od 123,6 na 120,7 proti izročitvi v decembru. V Londonu je mešana volna 64’s B nazadovala od 102 3/4 na 100 3/4 penija za funt; v Roubaixu na Francoskem od 1.375 na 1.360 frankov za kilogram. Avstralska volna merinos je v zadnjih štirih mesecih, to je od začetka sezone stala povprečno 59,07 penija za funt, medtem ko se je lansko leto povprečna cena v tem času gibala okoli 46,3 stotinke dolarja za funt. KAVČUK Kupčija s kavčukom ni več tako živa, vendar je cena razmeroma še visoka. Visoke cene pripisujejo velikim ruskim in kitajskim nakupom. Malaja je v prvih desetih mesecih 1959 prodala Rusiji 151.502 ton gumija, to je za več kot 300 odst. več kakor prejšnje leto v istem času.; Meseca oktobra so Rusi in Kitajci prevzeli eno tret j i- šilj 80-90; špinača 40-55; buče 25-40 lir. Kaki 28-50; kostanj marroni 120 do 200; kostanj I. 60-70, II. 30-50; jabolka iz Poadižja extra 95-100, I. 80-85, II. 50 do 60; Delicious extra 95-100, I. 70-85, II. 40-50; hruške Kaiser extra 160-170; Kaiser I. 140-150; grozdje Italia navadno 90, extra 140-180; mandarini Pater-no extra 150-200; mandarini iz Kalabrije I. 100-120; navadni mandarini 50 do 70; pomaranče navadne 50-70; bele pomaranče I. 90-100; pomaranče Ta-rocchi L 140-170, extra 220^240, II. 70 do 90; limone L 95-105, II. 60-80; praženi zemeljski lešniki 250-300; dateljni Tunis 350400; smokve z mandeljni 200 do 250; neoluščeni mandeljni 132-160; lešniki 250-270; orehi Sorrento 340-400; suhe slive Bosna (70/75 ) 250-270, (90/ 100) 230-250; suhe slive Kalifornija (30/ 40) 510; suho grozdje 235-260. VINO MILANO. Piemonte 10-11 stop. 430 do 470 lir stop/stot, 11-12 stop. 470-530; Barbera 12-13 stop. 550-620; moškat 10.500-11.500 lir stot; Oltrepo pavese 10 do .11 stop. 410-450 lir stop/stot, 11-12 stop. 450-530; Mantovano črno 9-10 stop. 380-400; Valpolicella in Bardolino 10,5 do 11,5 stop. 450-500; Soave belo 11 do 11,5 stop. 470-520; Raboso 10-11 stop. 400-430; emilijsko 10-11 stop. 430-460; Romagna belo 9-10 stop. 360-390, črno 9-10 stop. 360-390; Chianti klasični proizvod 1957 12-13 stop. 350-420, 11 stop. 230; toskansko navadno 10-11 stop. 380 do 420; Aretino belo 380-420; Marche belo in črno 9-10 stop. 380-420; Barlet-ta cxtra 14-15 stop. 430-460; navadno 13-14 stop. 400-420; Sansevero belo 10,5 do 11,5 stop. 380-410; Squinzano 13-14 stop. 390-420; vermut iz Piemonta 14.000 lir stot, 210-230 v literskih steklenicah; maršala navadno 13.000 lir stot. VREČE ROVIGO. Vreče iz jute 120x70 om 800-830 g, 700-730 g, 450-480 g 270-280 lir kg; vreče za krompir 300-300 g 280-290; rabljene vreče za krompir I. in II. izbire 120-125; rabljene vreče za otrobe 100-105 lir vreča; vreče za gnojila 120x 70 cm 470-475 g 270-280 lir kg ali 140 do 143 lir vreča; vreče iz papirja 50x 100 cm 45-100 lir vreča; papirnate vreče večjega formata 55-60 lir vreča. KONOPLJA FERRARA. Mehanično česana konoplja: fina 34.200 lir stot, dobra 31.400, srednje vrste 26.800, navadna 18.500 do 24.000 lir. no vsega izvoza iz Singapura. V New Yorku je kavčuk 20. novembra notiral 46 1/2 (48) stotinke dolarja za funt vrste latex RSS št. 1, v Londonu je cena ostala neizpremenjena pri 37 3/4 do 38 1/4 penija za funt vrste RSS, proti takojšnji izročitvi. KOVINE Cena bakra je v zadnjem tednu nekoliko popustila, in to ne samo pod vtisom neresnične vesti, da je bila stavka v rafineriji Phelps Dodge v Arizoni v Ameriki zaključena, temveč tudi na podlagi objave statističnih podatkov o zalogah bakra. Te je objavila neka londonska tvrdka, ki je v tej trgovini specializirana. Iz teh se vidi, da je v Ameriki poraba elektrolitičnega bakra popustila. V prvih desetih mesecih tega leta je znašala 451.664 ton, lansko leto v istem razdobju pa 485.871 ton. Poleg tega so znašale zaloge pri industrijcih v oktobru 252.130 ton, lani v istem obdobju 144.834 ton. V New Yorku je cena v tednu do 20. novembra popustila od 34,45 na 32,15 stotinke dolarja za funt, v Londonu od 256 1/2 na 240 funtov šterlingov za tono, proti takojšnjemu vplačilu. Cena cina je v -New Yorku nazadovala od 100,87 na 100,50 in 1/2 stotinke dolarja za funt. V Londonu od 797 na 704 1/2 funta šterlinga za tono. Cena svinca je ostala v New Yorku neizpremenjena pri 13 stotinkah za funt in cena cinka Saint Louis pri 12,50; cene so trdne. V Londonu je cena svinca napredovala od 71 na 71 1/4 funta šterlinga za tono. Antimon La-redo v New Yorku neizpremenjen pri 29 stotinkah, lito železo pri 66,41 dolarja za tono, Buffalo pri 66,50, staro železo povprečen tečaj pri 46,17 dolarja za tono; živo srebro je nazadovalo od 221-223 na 218-220 dolarjev za steklenico. — • — CENA OLIVNEGA OLJA ZA ODKUP Italijansko združenje neposrednih obdelovalcev zemlje je sporočilo pridelovalcem olivnega olja v državi, da bo vsem kmetom, ki se bodo obvezali, da izročijo del pridelanega olja kot prostovoljno dajatev, plačevalo prvovrstno olje po 460 lir kg, drugovrstno olje do največ 3% kisline pa po 430 lir kg. VZPON V ITALIJANSKI INDUSTRIJI Po podatkih, ki jih je objavil Osrednji zavod za statistiko, je bil splošni indeks v industriji pretekli september v Italiji 167,7 (osnova 1953 = 100), to je za 29,8% višji kakor v avgustu letos in za 10,5% višji kakor v septembru lani. V prvih devetih mesecih 1959 je bil povprečni industrijski indeks 152,3, to je za 8,9% višji od lanskega, ki je znašal 139,9. MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO 4.11 10.11 25.11 Pšenica (stot. dol. za bušel) . . - 200.7« 201.7« 199,- Koruza (stot. dol. za bušel) . . . 112.3/, 112.7, 110.7« NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) . . . 30.08 — — Cin (stot. dol. za funt) . . . 101.37 101 25 100.50 Svinec (stot. dol. za funt) . . . 12.80 13. 13.— Cink (stot. dol. za funt) . . . 1250 12 50 12 50 Aluminij (stot. dol. za funt) . . . 26.80 26.80 26.80 Nikelj (stot. dol. za funt) . . . 74,- 74 — 74,- Bombaž (stot. dol. za funt) . . . 32.70 32 85 32 85 živo srebro (dol. za steklenico) . . . 222,— 218. 210,- Kava (stot. dol. za funt Santos 4) . . . . . . 36.50 37.25 37,- LONDON Baker (funt. šter. za d. tono) . . . 255.- 2504', 241,— Cin (funt šter. za d. tono) . . . 794,— 798. 793.- Cink (funt šter. za d. tono) . . . 95.‘/4 95.3/« 94 7« Svinec (funt šter. za d. tono) , . . 74.7, 71.3/, 71.7, SANTOS Kava Santos D (kruzejrov za 10 kg) . . . , . . 505,- 520.— 520,— KMEČKE ZVEZE Noš prvi pridelek - gnoj Gnoj, gnoj in spet gnoj, smo čitali v nekem članku. Lahko rečemo, da je to vprašanje v naših razmerah osnovnega gospodarskega pomena in pred vsemi drugimi kmetijskimi zadevami. Da to drži, bi mogla potrditi skušnja na vzornih gospodarstvih tujih kot tudi naše dežele, nekatera naša napredna gospodarstva, a zelo zgovorno Jugoslavija, recimo Slovenija, in to celo v primerih, ko niso pogoji (tla, podnebje) nič boljši od tukajšnjih. Če so tamkaj napravili v zadnjih letih velik skok v donosu zlasti pri žitaricah, je to pripisati ne le boljšemu semenu in obdelovanju, ampak v veliki meri tudi pravilnemu gnojenju. Kmetovalec ima opraviti z naravo. Ta pa ima svoje lastne zakone, ki ščitijo njeno življenje. V nadvse zanimivem poteku njenega presnavljanja (rast, razpadanje ali razkrajanje) so dani pogoji za kmetovanje. Narava se s pomočjo sonca (toplote in svetlobe), zraka, vode, ki presnavljajo njene hranilne snovi, obnavlja. Tako si ustvarja svoje organsko kraljestvo v obliki raznoterih rastlin. Ne ustvarja si ga za nas, ampak zase in človek Letošnje vino še čaka Vino, ki smo ga srečno napravili in spravili, čaka. Danes ni več kranjskih kupcev, ki so ga takoj pokupili, niti avstrijskega dvora, ki je popil večino pro-seškega vina. Sedaj smo navezani samo na domačo potrošnjo, predvsem v Trstu; še tu nam delajo konkurenco italijanska in zlasti furlanska vina. Čeprav smo brali in govorijo o približnih cenah vina po 120 lir liter, nismo mogli še ničesar zaključiti, ker sploh ni trgovcev blizu. Vino je letos boljše kot lani, samo se počasi čisti. Pretočili ga nismo še, ker čakamo ugodnejše vreme. Glede na dosedanje izkušnje mislimo, da se za pretakanje še ne mudi. Po vaseh že odpirajo osmice. Upamo, da se bodo tudi gostilničarji prebudili. V tem upanju že pripravljamo vinograde za prihodnje leto. k. ji njene plodove nekako krade. Čim bolje naravne zakone poznamo in jih z umnim sodelovanjem z naravo upoštevamo tem bolje gospodarimo, človek se okorišča organskega sveta (organsko je, kar ima kot naše telo, svoje organe), torej rastlin in živali. Le-te potrebujejo za svoj razvoj snovi (hrano), ki jo dobijo na svojem življenjskem prostoru ali kjer rastejo. Denimo, da bi kmet s svojega zemljišča v obliki pridelkov leto za letom le jemal. Vsako naslednje leto bi bili bolj skromni pridelki in končno bi zemlja odpovedala. Zakaj ta pojav? Odgovor na to vprašanje ni težak, če od nekod le jemlješ, boš končno spraznil še tako veliko zalogo. S pridelki smo zalogo redilnih snovi spraznili, bolje rečeno izropali. Pa bo kdo rekel: Saj senožetim in pašnikom ničesar ne damo, a vendar tamkaj vsako leto kosimo, oziroma pasemo. To je resnica, ki pa le podkreplja našo trditev, če nismo temu zemljišču ničesar dali mi, si je dala, recimo rajši pognojila sama narava. Korenike in korenine vsako leto odmro in v zemlji razpadejo ali jo pognojijo. To je sicer premalo, a je vendar nekaj — je toliko, da moremo doseči skromno košnjo (pašo). Pa poskušajmo pognojiti vsaj 100 kv. metrov takega zemljišča s tem ali drugim gnojilom, da se prepričamo, kaj pomeni zemlji dati. Dajamo ali bolje vračamo ji, kar smo ji s pridelki odvzeli, samo z gnojem. S kakšnim? Poglejmo naravo, kako si streže. Kar je svojo nalogo izpolnilo, dorastlo ali je kakor koli v razpadanju, odpade in strohni ali segnije. To je gnoj — hrana dotični ali kaki drugi rastlini. To najlepše vidimo v gozdu, kjer uživa narava razmeroma največ svobode. Ni pa tako na polju, v vinogradu, na vrtu, od koder stalno jemljemo, ne da bi zemlji pravilno vračali, kar smo ji s pridelki odvzeli. Je torej povsem naravno, če tožimo, da je naša zemlja revna na organskih snoveh ali na tem, kar ji dajo same rastline in živali s svojimi odpadki. Posledice te njene revščine ali gospo- darska škoda je tako velika, da se ne da preceniti. Le kdor ima v pravilnem gnojenju zadostne skušnje, more povedati razliko med prejšnjimi m sedanjimi dohodki. Gnoj iz rastlinskih in živalskih odpadkov je naravni gnoj, ker je to snov pripravila narava, če to zberemo in spravimo na določen prostor, je to prav tako pridelek kot vsak drugi, le z razliko, da so poljski in drugi pridelki namenjeni nam in živalim, gnoj pa tem pridelkom. Spričo tega je naravni gnoj resnično najpomembnejši pridelek. To velja zlasti za naše razmere, kjer je celo dobro gnojena zemlja še vedno revna na organskih snoveh (na prstenini ali humusu). Taki zemlji manjkajo nujno potrebne drobnoživke, ki pospešujejo rodovitnost, in zrak, ker je stlačena ali zbita. Iz take zemlje ne pričakujmo lepih pridelkov, pa če jo še tako skrbno obdelamo. Iz tega vidimo, kako pomembno vlogo ima naravni gnoj, hlevski (in straniščni), mešanec (kompost), ali pa podor ali ze-lenišanje. Vse leto si moramo pripravljati in pripraviti dosti tega prvega pridelka, da ne bomo tožili o njegovem pomanjkanju in bo zemlja mnogo bolj donosna. Šele ko bo zemlja dobro založena z organskimi snovmi, bo pomožno gnojilo (umetna gnojila) učinkovalo veliko bolje. J. F. Edina eclduzivna prodajna Agencija v Trstu Ul. S. FRANCESCO 44-46 Takojšnja Izročitev vseh vrst Vesp modela 1960 z nemudno špedicijo v Jugoslavijo. Največja Izbira vseh vrst že rabljenih In obnovljenih Vesp po zelo znižani ceni. - Edina zaloga originalnih nadomestnih delov Rlagglo. — MM IN ZLATARNA — llUkalj Karel - TRSI Čampo S. Giacomo 3 - tel. 95-881 Dra najboljših znamk, velika izbira zlatih okraskov za vsa priliko POTRDITEV — LICENCIRANJ PLEMENSKIH BIKOV Vsi kmetovalci, lastniki nad mesecev starih bikov, ki so bh* zadevne izjave o potrditvi, 8 če veljavnost te zapade v dec¥ bru, morajo do 30. t. m. predi0-žiti na pristojno občino prošflj0 naslovljeno na Pokrajinsko * misijo za potrditev bikov, 't Trst — ulica C. Ghega, štev. ¥ Kmetovalci, lastniki bikov 'il kokcev so v smislu členov 103 '/ 109 — 140 pravilnika o živD0’ zdravniški službi z dne 8. feb1^ arja 1954, štev. 320 obvezni >z vršiti na njihovih bikih preiz^ s tuberkolino za ugotovitev jet» ' nosti, za brucelozo in za trib0-moniazo. Imenovanega pregib so izvzeti samo tisti bikci, ki >l1 bili uvoženi preteklega inese0'1 oktobra. Zadevni živinozdravniški zi, iz katerih je razviden neg®1'! ven preizkus živali, morajo b> ob pregledu za potrditev - l'cCl1 ciranje predloženi komisiji. ]|0 Abbigliamsnto Trieste, ViaCarducci 7,Tel.37273 Velika izbira moškega in ženskega perila, predvsem: Moške srajce - Vse vrsle nogavic, rokavic - Rute za na glavo • Kravate • Splošna trikotaža za ženske, moške in otroke. |aiiTon«TO»| IMPORT - EXPORT PREDSTAVNIŠTVO e« nadomestne dele italijanskih, nemških, angleških in ameriških avtomobile^ ter nadomestnih delov za DIESEL motorje, pampe, iajektorje ter traktorje 1RIESIE-IRST, Via UdinelS TELEFON 30-197 -30-198 XXVII MEDNARODNI KMETIJSKI SEJEM NOVI SAD Naša zavarovalnica ['UNION ustanovljena leta 1828 A. RAl/lVIK, Trst Ul. Ghega 8 Tel. 27512 KMEČKA BANKA r. z. z o. j. ... , GORICA Ulica Moralli 14 Telefon 22-06 Banka pooblaičena za posle v zunanji trgovin! Ustanovljena lete 1009 Podjetje nudi vsem svojim cenjenim odjemalcem v vseh svojih poslovalnicah vsak dan sveže meso in prvovrstne mes' ne izdelke MESO KOPER - Tel. 92 AVTO DRE VOZNIŠKO PODJETJE a. POŽAR TRST ■ ULICA MORERl ŠT. 7 Tat. 28-373 Prevzemamo vsakovrstno provozo za tn In inozemstva. — Postrežba hitra. Cono ugodno mednarodna špedicija in transport Glavna direkcija Koper tel. 141; 184 telex 03—176 Brzojav: Intereuropa Koper, Tek. rač. 600-31 — 1-34 Jugobanka Ljubljana Direkcije: BEOGRAD ul. M. Tita 7/III Telef. št. 31-617, 32-445 Telex 01-128 Zagreb: Smičiklasova 22 tel. 39758, 39691, telex 02 — 148 RIJEKA Žrtava fašizma 10 Telefoni; 27-11, 37-84, 54-81, 54-82, 54-83, 54-84 Telex 025-15 Sklad. 23-54 Filiale; Ljubljana, Maribor, Sarajevo in Jesenice. Izpostave; Nova Gorica, Kotoriba, Subotica, Kozina, Podgorje, Sežana. Se Vam priporoča in zagotavlja hitre in cenene spedicijske in transportne usluge. — Prevzema vse spediterske posle v zvezi z mednarodnimi velesejmi/ PRIZNANO NIEDNARODNO AVTOPREVOZNIKI) PODJETJE E, A. OORIZIANA G0RIZIA - VIA DUCA D A0STA N. 88 - TEL. 28-45 - SORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo JUGOLINIJA R I I E K A Poštanski pretinac 379; Telex 02526; Telefoni 26-51, 26-52, 26-53, 27-02 Trideset i četiri brza i moderna broda s 220.000 tona nosivosti i 480 putničkih mjesta, plove, u linijsko] službi, na potezu od Buenos /Kresa do Jokohame. Naši brodovi polaze iz Jadrana i dotiču više od stotinu luka: Sjeverne Afrike, Španjolske, Francuske, Portugala, Sje-verne Evrope, Sedinjenih Država Amerike, Južne Amerike, (Brazilije, Urugvaja, Argentine), Levanta, Irana, Iraka, Malaje, Indonezije, Hon Konga, Sjeverne Rine, i Japana, Prihvačamo terete za luke Skandinavije, Velikih jezera Zapadne Afrike i Južne Koreje. Pobliže obavijesti dobit čete kod naseg zastopnika u Trstu "KORD IDKia”, V. Bortnlnzzi G Go. Piazza Unca degli Abrnzzi 1 - Tel. 87-613, 29-829 Zuldka MAGAZZIIMI DEL CORSO TRIESTE - TRST - CORSO ITALIA 1 (vogal P. Borsa) — Tel. 29-043 Valika izbira pnvršnihov in loden. Dežni plašči iz najlona od 6.799 lir naprej za moške in ženske Obiščite nas s polnim zaupanjem! Tm-Tfieste dei F,II Caili&C, Societa in nome collettivo TRIESTE-TRST V. Donota 3 - Tel. 38-82? 31-906 95-880 UVAŽA: vsa lesne sortmane in produkte gozdne industrije IZVAŽA : vsa proizvode FIATOVE avtomobilske in* dustrije in rezervne dele. — Vse vrst« gum tvornice CEAT in vse produkte najvažnejših italijanskih industrij. Ribarič Ivan SIE.A JOŽEF UVOZ IZVOZ UVOZ ♦ IZVOZ VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV Vsakovrstni les za predelavo, rezan mehki In trdi les, jamski les In les za kurjavo TRST — Riva Grumala 6-1 - Telefon 37-004 TRST ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-802 ULICA DELLE MILIZIE 19 - TEL. 96-810 ____________________ ____