156
Priseženi vinski mešetarji.
V pospeševanje in polajšanje kupčije z vinom je ravnatelj sadje- in vinorejske šole v Mariboru, gosp. H. Goethe, ministerstvu poljedelstva v zboru vinorejcev in izvedencev na Dunaj i leta 1873 nasvetoval postaviti po različnih vinorejskih krajih prisežene vinske mešetarje, ki bi imeli biti posredovalci med vino-rejci in vinskimi kupci. Mešetar bi imel vse zaloge vina svojega okraja v zapisniku na tanko zapisane , in ker bi vina ne le po kolikosti, ampak tudi po vrednosti in ceni poznal, bi vinorejca in kupca pri proda-vanju in nakupovanju kot prisežen mož s svojim svetom vestno podpiral. Vinskemu kupcu bi se tako izdatno zmanjšali visoki potroški, katere pogosto pri nakupovanji vina ima, ker mora daleč iz kraja v kraj, od vinorejca do vinorejca dostikrat po težavnih in nevarnih potih hoditi.
Mešetar bi moral pred vsem zaupanje vinorejcev svojega okraja imeti; pa bi mu tudi moralo mogoče biti, odločene službene ure ali dneve svojemu poslu žrtvovati. Moral bi v vedni dotiki stati z vinorejci svojega okraja in pa s kupci in trgovci vinskimi iz bližnjih in daljnih krajev, in jim kolikor mogoče pomagati ter jih s stanjem vinske trgovine v svojem okraju seznaniti.
Kot plačilo za svoje mešetarstvo bi pa od prodajalca in kupca odstotke spečanega vina dobival. — Stvar je po sklepu vinorejcev in krčmarjev v Mariboru dne 11. aprila zdaj tudi v državnem zboru sprožena bila, ko je Seidi s tovariši predlagal, da bi se izdala posebna postava, po kateri bi se ustmeno napravljanje vina nadzorovalo.    Kaj da se misli storiti, še ni znano.
Tako piše ,,Slov. Gospodar". Tudi Kranjska kmetijska družba je bila poprašana za svoje mnenje v tej zadevi; al, kakor slišimo, se nobena padružnica, po centralnem odboru o tem poprašana, ni izrekla za potrebo priseženih mešetarjev.