teto LXVII
Poštnina plačana v golovDO
V Ljubljani, y petek, dne 10. novembra 1939
flev. 258:
Cena 2 din
Naročnina mesečno
25 Din, za inozem« stvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ui.6/111

VENEC
Čekovni račun-. Ljubljana številka 10.650 in 10.349 za inserate.
(Jpravat Kopitarjeva ulica številka 6,
Telefoni nredništva ia uprave: 40-01, 40-M, 40-08, «044, <0-05 mm Uhaja vaak dan zjutraj razen ponedeljka ta dneva po praznik«
Klic malih narodov
Belgijski kralj Leopold in nizozemska kraljica Viljemina sta se v ponedeljek in torek. sestala k nepričakovanemu posvetu v Haagu. Razgovorom sta prisostvovala tudi zunanja ministra obeh sosednih držav. Svetovno javno mnenje je ugibalo, kaj neki je moglo dati povod temu nenadnemu sestanku vladarjev dveh nevtralnih držav, že v torek dopoldne je izšlo v Haagu uradno poročilo, da pri posvetu med obema vladarjema nikakor ne gre ne za kakšno medsebojno vojaško zvezo, niti za kakšno novo mirovno pobudo. Toda popoldne je prišlo presenečenje. Kralj Leopold in kraljica Viljemina sta poslala vladarjem vojskujočih se držav, nemškemu kanclerju Hitlerju, angleškemu kralju Juriju in francoskemu predsedniku Le-brunu, brzojavke, v katerih se jim ponujata kot posrednika za mirovna pogajanja, >preden na zahodu ne izbruhne vojna z vso silo«, ker da jima tako veleva spoznanje njune dolžnosti do svojih narodov in do miru na splošno.
Belgijski kralj in nizozemska kraljica sta že enkrat, tik pred izbruhom vojne na Poljskem, stopila na plan s plemenitimi, miroljubnimi pozivi na naslov velikih narodov, naj skušajo poravnati medsebojna nesoglasja na mirni način. Če sta smatrala, da je še čas in priložnost, da po dveh mesecih vojne — Poljska je med tem kot država izginila — ponovita svoj napor v prid miru, je to samo dokaz za to, da želita storiti vse, kar je v njunih močeh, da se konča vojna, preden ne bo zavzela obsega, ki zna pomeniti konec vse sodobne človeške omike.
Vendar pa so nepristranski opazovalci našli v pobudi belgijskega kralja in nizozemske vladarice poleg teh plemenitih in globoko srčno kulturo odkrivajočih razlogov še druge, ki spadajo v območje stvarne politike. Dva meseca šele traja vojna. Na zahodni, to je na glavni fronti se še tako rekoč razvila ni. Tudi gospodarska vojna še dolgo ni zavzela polnega razmaha in tudi ni rodila nobene tistih posledic, ki jih hoče doseči, kajti zaloge trajajo tako v enem kakor drugem taboru. Toda ta sorazmerno kratka doba vojnega stanja pa je zadostovala, da je pokazala na velike težave, ki čakajo predvsem male, nevtralne države, da bi se ubranile vojnega plamena in svojo nevtralnost ohranile. Pokazala je, da se bosta oba vojskujoča se tabora prizadevala, da nevtralne države čimprej potegneta v svoj krog in da oba računata s tem, da si bosta zmago priborila v veliki meri tudi s pomočjo nevtralnih držav, ki so potem takem v nevarnosti, da • <ne pridejo v mlin med dva v nasprotni smeri se sukajoča kamna, ki jih bosta zdrobila, ali da se izpostavijo nevarnosti, da jih v tej grozni borbi, ki se oznanja in ki se bo vod lila z vsemi sredstvi, kadar se bo enkrat začela, ta ali oni tabor enostavno ne potegne nase, češ da vojaški razlogi velevajo takšne začasne rešitve.
In ta položaj sta imela belgijski kralj in nizozemska kraljica verjetno pred očmi, ko sta sestavljala besedilo svojega brzojavnega poziva k miru. Pred oči so jima lebdeli mnogi dokazi, da njun strah ni prazen. Nevtralnost baltiških držav Estonske, Letonske in Litve je trajala samo dobre tri tedne, ko so se morale podrediti Sovjetski Rusiji, s katero delijo nevtralnost, dokler bo ona nevtralna, a so pri tem izgubile svojo lastno neodvisnost. Primer Finske, ki spada med skupino skandinavskih držav, je še liolj zgovoren. Sovjetski pritisk na Finsko je odjeknil po vsej Skandinaviji in tudi Norveška in Švedska sta čutili, da jih evropski položaj vedno bolj potiska na nevarne strmine, ko bodo morale izbirati med borbo in ohranitvijo lastne neodvisnosti. Toda za skandinavske države, ki so bogate na osnovnih surovinah, sovjetska nevarnost ni največja, ker jima grozijo še drugi, križajoči se pritiski obeh vojskujočih se taborov, ki v času vojne v Skandinaviji ne vidijo več narodov, ampak samo bogata ležišča nujno potrebnih surovin. Podoba na Balkanu ni mnogo drugačna. Položaj tukaj še ni tako jasen, kot je drugod, a tudi tukaj se že čutijo križajoči se pritiski političnega in predvsem gospodarskega značaja, ki ne obetajo nič dobrega ne za eno, ne za drugo izmed nevtralnih balkanskih držav. Čutijo se že zdaj in imamo razlogov dosti za to, da pričakujemo še mnogo močnejših v bodočnosti v sorazmerju, kakor se bodo vojni dogodki razvijali. Toda vladarja Belgije in Nizozemske sta imela pred očmi predvsem usodo lastnih dežel, ki bolj kot skandinavske države, bolj kot balkanske države, ležita na izredno izpostavljenih tleh, tako rekoč sredi med frontama, kako bo njunima državama, ki nič bolj iskreno in bolj vroče ne želita, kakor da ostaneta izven vojne burje, sploh mogoče ubraniti se požara, ki ju na obeh straneh obdaja, ali ju bo v kratkem obdajal, ako vojne ne bo konec. V časopisju smo mogli brati različne vznemirjajoče novice. Tako smo brali, da so angleška letala, ki so hotela v Nemčijo, letala nad belgijskim in nizozemskim ozemljem. Brali smo tudi o nekih načrtih Nemčije za ogromen napad na Anglijo, ki bi se ga udeležili suhozemska armada, letalstvo in brodovje, in ki bi se le s težavo izognil vmesnega belgijskega in nizozemskega ozemlja. Bralj smo, da sta francoska Magino-tova in nemška Siegfriedova črta nepremagljivi, da bo torej mogoče doseči prodor le tamkaj, kjer se nehata, to je na skrajnih konicah, bodisi pri švicarski, bodisi pri belgijski (luksemburški) meji. Vse to so za enkrat seve samo domneve, toda nikdo ne ve, kakšne ne-redvidene razvoje bo prinesla s seboj vojna, o bo postajala vsak dan bolj huda, vsak dan bolj brezobzirna in ko se bo reklo, da v borbi za življenje in smrt ni več mogoče ozirati se na izbero sredstev.
Vse to sta videla belgijski kralj in nizozemska kraljica. Zato sta dvignila svoj glas v prilog miru. Njun klic pa je obenem klic vseh malih narodov, ki se mu pridružujejo s polno iskrenostjo, ker vedo, da je njihova rešitev ne v vojni, ampak samo v miru.
8 mrtvih, 53 ranjenih
pri atentatu v Monakovem
Takoj po Hitlerjevem odhodu iz kavarne Biirgerbrau je počil peklenski stroj in napravil strašno razdejanje - Ogorčenje po vsej Nemčiji - Nemški tisk napoveduje, da pride sedaj obračun z nasprotniki
V sredo zvečer, nekaj časa potem, ko je Hitler zaključil svoj govor v kleti monakovske gostilne »B&rgerbrau« svoj govor ob priliki spominskega večera na 15. obletnico puča 1. 1923 v Monakovem, )'e v dvorani nenadno eksplodiral peklenski stroj, ki je povzročil veliko razdejanje. Strop dvorane se je vdrl in se zrušil na odhajajoče zborovalce.
Hitler sam je zapustil zborovanje nekaj minut prej in |e bil že na poti k vlaku, da se pelje nazaj v Berlin, ko je peklenski stroj počiL Po zadnjem službenem poročilu, ki je izšlo o atentatu, je bilo 8 mrtvih in okrog 53 ranjenih. Med ubitimi narodnimi socialisti ni nobenega odličnejšega člana. Uporaba telefonov za zasebnike je bila takoj prepovedana, tako da je nemška javnost zvedela za dogodek iele v jutranjih urah. Novica je vzbudila največje ogorčenje. Spodaj objavljamo vsa poročila o atentatu, kakor smo jih sprejeli.
Okoliščine atentata
Od narodnosocialističnih voditeljev ni prizadet nobeden Prva poročila
Miinchen, 9. novembra. AA. DNB: Hitler je prispel v Miinchen na krajši obisk o priliki spominskih svečanosti starih borcev narodnosocialistične stranke. Namesto Rudolfa H e s s a je imel kancler Hitler govor v Biirgerbrauu.
Ker 60 državni posli prisilili Hitlerja, da se še ponoči vrne v Berlin, je zapustil omenjeno pivovarno prej, kakor pa je prvotno nameraval ter se podal na postajo v vlak, ki je že pripravljen čakal nanj.
Kmalu zatem, ko je Hitler odpotoval, se je pripetila v pivovarni eksplozija. Od starih borcev na-rodnosorialističnega pokreta, ki so se še vedno mudili v dvorani, je bilo ubitih 6, ranjenih pa nad 60 oseb. Atentat, ki po svojih sledovih kaže na tuje povzročitelje, je izzval v Miinchenu velikansko ogorčenje. Da tri se ugotovilo, kdo so tisti, ki so izvršili atentat, je razpisana nagrada 500.000 nemških mark.
Danes je bilo objavljeno poročilo, da so od ranjencev ie trije podlegli.
Vest o atentatu v Biirgerbr&uu ie je takoj raz-širala po vsem mestu. Policija je zaprla vse ulice v okolici in izvedla najstrožje nadzorstvo nad vsemi avtomobili. Davi je mesto že imelo normalno zunanj-ščino.
Davi je izšlo službeno poročilo o smrtnih žrtvah. Poročilo se glasi:
O priliki atentata v Munchenu so izgubili življenje naslednji strankini borci: Franc Lutz iz Miinchena, član SS oddelkov, Vilhelm Kaiser, veletrgovec iz Sonna pri Miinchenu, glavni voditelj SS oddelkov in namestnih voditelja motoriziranih oddelkov SS, dalje neka nezaana ženska, verjetno blagajničarka v pivovarni, nadalje ga. Marija Henle, radionapovedovalka, Leonard Reindl, glasbenik, Emil Kasberger, Evgen Schachta ter še ena oseba, katere ime še ni ugotovljeno.
Tako znaša število mrtvih sedat 8, medtem ko je ranjenih 53.
Nadaline podrobnosti
Monakovo, 9. nov. b. O atentatu v Monakovem so znane še naslednje podrobnosti. Do eksplozije je prišlo točno 27 minut potem, ko je Hitler ob 21.03 končal svoj govor. Hitler sam je zgradbo zapustil in je bil v trenutku, ko je prišlo do eksplozije, že na postaji, ki je nanj čakal posebni vlak, da ga odpelje v Berlin, kamor je moral zaradi važnih državniških poslov. Eksplozijo je povzročila bomba, ki je bila tempirana in je eksplodirala ob času, ko bi se moral Hitler nahajati še v dvorani. On pa je ušel atentatu prav zaradi tega, ker je moral nujno odpotovati v Berlin. Peklenski stroj je bil postavljen na praznem prostoru neposredno iznad dvorane, v kateri je bilo zborovanje,
Preiskava je ugotovila, da je bila bomba postavljena tik pred zborovanjem. Eksplozija je bila zelo učinkovita in se je skoraj ves strop zrušil na zborovalce, od katerih je veliko število ranjenih, med njimi tudi štiri ženske.
Prebivalstvo je bilo dokaj mirno in ni prišlo do nobenih neredov. Naglo so prihajali
fasilci in reševalci ter pokretne ambulante, akoj po eksploziji je policija ustavila za zasebnike ves telefonski promet z Nemčijo in z inozemstvom. Kavarne in gostilne pa so morali lastniki takoj zapreti. Oddelki SA in SS so mrzlično preiskovali vse kavarne in gostilne ter zaslišali nekatere sumljive osebe, ki so jih
pridržali v zaporu. Posebno temeljito preiskavo so izvedli v kavarnah in gostilnah, ki so v bližini »Biirgerbraukellerja«. Tam so aretirali tudi prve sumljive osebe, ki so jih zasliševali vso noč.
: Zgradba, v kateri je bomba eksplodirala, je zelo poškodovana, kajti peklenski stroj je imel nenavaden učinek. Udri se ni samo strop, temveč so bili poškodovani tudi deli ostalih dvoran poslopja. Tla so polna prahu, razbitih lesenih nosilcev, opor, kamenja in ometa. Tudi zunaj zgradbe je odletel skoraj ves omet. Učinek eksplozije je bil tak, da je napravil škodo tudi v sosednih poslopjih, kjer so popokale šipe.
Hitler informiran v vlaka
Državni kancler Hitler je zvedel za eksplozijo šele eno uro po odhodu iz Mona-kovega v posebnem vlaku, ki je vozil v Berlin. Novico o atentatu mu je sporočil šef državne policije Himmler, ki se je vozil z njim v vlaku in ki je za atentat zvedel na neki stranski postaji, kjer je bil vlak proti voznemu redu ustavljen. Šef policije Himmler je takoj določil svojega prvega pomočnika Wolfa za vodstvo preiskave in ta se je moral takoj vrniti v Monakovo.
Nemška vlada je razpisala nagrado 500.000 mark onemu, ki najde atentatorja. To nagrado pa je neznana nemška oseba povišala za 100.000 mark, tako da bo oni, ki bo pokazal sled za atentatorjem, dobil 600.000 mark.
12-Uhr Blati"
II
l
Vatikan. 0. nov. A A. Havas: Bolj kakor kdaj-koli je cilj Sovjetske Rusije diktatura proletariata pravi list »Osservatore Roman oc v zvezi s pozivom, ki ga je izdala Kominterna na delavstvo vsega sveta, in ki naj po sodbi lista uvede razredni boj in preuredi socialni red.
cOsservatore Romano« ne dela nobene razlike med sovjetsko vlado in Kominterne ter ugotavlja,
da Moskva izjavlja, da se bo borila proti vsem evropskim in ameriškim državam brei razlike. List omenja na to, da je Ribbentrop v svojem zadnjem govoru v Gdansku iijavil, da se bo nemško-sovjetsko prijateljstvo še riaije bolj poglobilo in pripominja, ila je Kominterna odgovorila na te besede s tem.
Kdo so morilci? Danes še ne vemo podrobnosti, kako se je pripravljalo to zločinsko dejanje in kako je bilo sploh mogoče. Toda eno vemo zanesljivo: Hujskači, ki so dali denar, tisti, ki so znložni izmisliti si tako ostuden načrt, to so krogi, ki so zmerom nastopali v politiki s skrivnostnimi umori. To so agenti določene tuje službe. Za njimi svoje vojni hujskači in židovski režiserji. Če 6e je mogel pripetiti kakšen dogodek, ki bi bil do skrajnega pomnožil trdno odločnost vodstva nemške države in nemških voditeljev ter nezlomljivo voljo nemškega naroda do zmage in zvestoho vsakega izmed nas do voditelja, je to ustvaril ta poskus umora Adolfa Hitlerja.
Toda sovražniki bodo imeli priložnost izvedeti, kdo smo mi. Ne bomo ostali sredi pota. To prisegamo ob mrtvaškem odru mrtvih tovarišev. V boj, ki se zdaj začenja, stopa nemški narod odločen. Če smo doslej imeli še obzirnost do sovražnikov države, je zdaj jasno, da bomo odslej ravnali z njimi tako, da ne bodo nikdar več mogli ogrožati življenja in varnosti narodnih socialistov. V bodoče bomo z vse drugačnimi sredstvi kakor doslej preprečili delo tistih, ki so plačani za zločine s tujim zlatom. Kadar gledamo sovražniku v oči, nam mora biti hrbet zavarovan.
Vsa Anglija mora vedeti, pravi list na koncu, da je Nemčija trdno odločena boriti se, kajti zdaj po monakovskem atentatu še posebno ve, da gre ta boj na življenje in smrt.
»Frankfurter Zeitung"
»Ta zločin bo razkrinkan«
Berlin, 9. nov. AA. DNB: »Frankfurter Zeitung« piše o priliki atentata v Miinchenu naslednje: Ni ga Nemca, ki ne bi pomislil na ono državo, s katero je Hitler pred atentatom tako odločno obračunal. Vsa Nemčija izraža ogorčenje, ki ga je ta zločin izzval v glavnem mestu narodno-socialističnega pokreta v Munchenu. Vsa Nemčija žaluje za žrtvami, ki so na dan svoje proslave padle zaradi atentata. Enako sočustvuje z vsemi ranjenimi vsa Nemčija. Ves nemški narod se zahvaljuje božji Previdnosti, ki je obvarovala vo-
ditelja Nemčije pred atentatom, katerega posledice bi bile nedogledne. Žrtve pred monakovskim spomenikom so se ponovile. Zadele so ves narod, ki
It
Berlin, 9. nov. A A. DNB: Vest o atentatu v kleti »Biirgerbreu« v Monakovem je prispela v Berlin tako pozno, da jo prve izdaje jutranjih listov niso mogle sporočiti.
Prvi list, ki je to vest objavil v Berlinu, je bil »12-Uhrblatt«, ki v svojem komentarju poudarja, da ni dvoma, da so pri tem atentatu zapleteni tuji prsti. Kadarkoli so se v Nemčiji pojavili možje, ki se niso hoteli umakniti pred cilji tuje politike in ki niso hoteli pristati na zasužnje-nje Nemčije, vselej so se pripetili atentati ali pa skrivnostne avtomobilske nesreče. Bombe so »slučajno« eksplodirale ali pa so revolverski streli »slučajno« zadeli. Poznamo evropske države, katerih zgodovina je polna takšnih primerov. Toda sovražniki Nemčije so se to pot silno zmotili v svojih računih. Nemčija bo svojim državnim sovražnikom, živečim na njenim ozemlju in ki so v tuji službi, vrnila s polno mero milo za drago.
„Deutscher Dfenst"
»Ko gledamo sovražniku v oči, nam mora biti hrbet zavarovan«
Ko smo snoči sprejeli vest o poskusu atentata v kleti »Biirgerbreu«, nam je za nekaj minut zastal dih ,toda takoj nato smo začutili neizrekljivo hvaležnost do usode. Voditelj je živ!
Polni globokega spoštovanja se klanjamo spominu poslednjih žrtev našega gibanja. V popolnem smislu besede so padli za našega voditelja. Kajti na našega voditelja Hitlerja je bil naperjen ta zločin. Njega so hoteli ubiti, ker so mislili, da bodo tako Nemčijo zadeli sredi srca.
Kominterna in Sovjetija »isto"
Vatikansko glasilo ostro obsojo dvoličnost sovjetske politike
da je posadila Nemčijo na obtožno klop skupno s Francijo in Veliko Britanijo. Vsebina komunističnega proglasa ne more nikogar presenetiti, izvzemši tiste, ki so se zanašali na nevarno utvaro o nevtralni Sovjetski Rusiji in o sovjetski armadi, ki naj osvobodi Beloruse, Ukrajince in narode na Baltiku. — List končuje, da je cilj Sovjetske Rusije bolj kakor kdajkoli, da vsili svetu diktaturo proletariata s sodelovanjem sovjetske diplomacijo in Kominterne. Diktatura proletariata ni nič drugega kakor diktatura najnižjih gonov. Ne more biti dvoma, pravi glasilo sv. stolice, da sta Kominterna in Sovjetska Rusija eno in isto in da so na obeh straneh nahajajo isti ljudje, ki se poslužujejo istih načinov dela.
takšnih zločinov več ne bo trpel. Ta zločin bo razkrinkan, razkrinkane pa morajo biti tudi tuje ma-hinacije ter prikazane v polnem obsegu, da se pokaže kdo je odgovoren za zločin. Nemški narod je v tem trenutku še tesneje strnil svoje vrste okoli svojega voditelja.
Vtis v Italiji
»Globoko ogorčenje«
Rim, 9. nov. t. Vse časopisje izraža svoje globoko ogorčenje nad atentatom v Monakovem in čestita voditelju Nemčije da je bil ohranjen svojemu narodu. Italijanski veleposlanik v Berlinu je dobil nalog od svoje vlade, da sporoči Hitlerju njene čestitke. Tudi italijanski cesar in kralj ter Mussolini sta poslala svoje brzojavne čestitke.
V Parizu
Pariz, 9. nov. b. Poročilo o atentatu v Monakovem so povzročila v Parizu veliko iznenadenje. Splošno so prepričani, da bo sedaj pr:slo « Nem-čiiji do novih važnih dogodkov.
Angleška poročila
Monakovo, 9. nov. t. Reuter poroča: V nemških narodnosocialističnih krogih izražajo veliko veselje, da se je atentat na voditelja ponesrečil. Povsod dodajajo^ da Hitlerja varuje neka posebna sreča. Običajno so njegovi govori trajali po poldrugo ali dve uri. Ako_ bi se bil Hitler držal tega načela tudi pri svojem govoru v Monakovem, bi bila nesreča neizbežna. Tako pa je bil njegov govor topot krajši, nadalje so ga klicali v Berlin nujni posli in se ni mogel dalje časa zadržati. To je bila tudi vsa njegova sreča.
Dvorana »Burgerbrau« je zdaj podobna kupu razvalin. Strop je delno padel na tla. Vsi stebri ležijo navzkriž po ruševinah. Med ranjenimi je tudi mnogo žensk. Novica, da je med mrtvimi tudi Hitlerjev namestnik Hess, je neresnična. Nasprotno, Hess je bil med tistimi, ki so vodili reševalna dela.
Na Nizozemskem
Haag, 9. nov. AA. DNB.: Zločin v Miinchenu je zbudil najgloblji vtis v vsej holandski javnosti. Vsi časopisi poudarjajo, da je ogorčenje tako veliko, da so vsi ostali dogodki potisnjeni vstran, tako tudi mirovna pobuda kraljice Viljemine in kralja Leopolda, v katero so stavili toliko upanja.
Zagrebška vremenska napoved: Stalno, jasno vreme z jutranjo meglo in lahnimi vetrovi.
Zemunska vremenska napoved: V severno-zahodnih in zahodnih krajih se bo pooblačilo in bo verjetno tudi nekaj dežja. Delno oblačno s^krajevno jutranjo meglo v vzhodnih predehh. • recej močan juguvzhounik in jug. Toplina du naraščala.
Koroška Slovenka
»Koroški Slovenec«, glasilo koroških Slovencev, prinaša v zadnji številki članek o koroški slovenski ženi, materi in gospodinji, kjer slavi čudovito požrtvovalnost koroškega slovenskega ženstva za svoj dom in družino. Nato pa pravi: »Ni nas ob teh mislih strah tudi ne za našo narodno bodočnost. Se varuje naša žena vse prvobitnosti slovanske žene, še je vsa samo bitje s srcem, ljubečim in gorečim za vse lepo in plemenito. Se se čuti kot otrok božjega stvarstva in kot delček božje narave. Nam možem, ki s svojim računarskim razumom le preradi gledamo nas same in ne vidimo nad seboj sonca in zvezd in zato tolikanj razdiramo in ubijamo, stoji nasproti žena, nositeljica resničnega, celega življenja. Nase žene tudi danes še ni strah za našo slovensko bodočnost. Predobro sluti in morda celo ve, da bo naše narodno gorje poznim našim rodovom v blagoslov in dobrobit. Zato ne obupuje in ne tarna, marveč ostaja verna in zvesta Slovenka. Da, bi ostala še v bodoče, kakršno želimo: vsa Slovenka, vsa Slovanka! Zena in mati, tovarišica in gospodinja, umetnica in duhovnica, varuhinja družinskega in narodnega občestva! Za nami jo bodo slavili naši otroci kot rešiteljico in dobrotnico vsega naroda.«
Avtonomija Bosne in Hrvati -
»Hrvatski Dnevnik« prinaša glasove zoper avtonomijo Bosne, kakor se je za njo izrekel minister dr. Kulenovič. »Hrvatski Dnevnik« piše med drugim: »Tudi govor Vladimira Jevtiča, bana drinske banovine, ki je odločno nastopil zoper meje med Bosno in Srbijo, je bil antiavtonomi-stično sestavljen. Drugo vprašanje pa je, ali je bilo politično modro, da je ban Jevtič, ko je govoril o Bosni, pozabil na Hrvatsko, ker ima Bosna poleg srbskega tudi hrvatski značaj. Kdor je zoper avtonomijo Bosne in Hercegovine ter za ustanovitev ene srbske banovine, ta naj ve tudi to, da se mora tudi obseg te banovine določiti sporazumno s Hrvati, kakor se je obseg banovine Hrvatske ugotovil sporazumno s Srbi, in sicer pod pogojem, naj se končni obseg banovine Hrvatske sporazumno določi, kadar pride na vrsto preureditev vse državne skupnosti.«
0 izjavi ministra dr. Budisavljeviča in treh banovinah
Osiješki »Hrvatski list« se peča z izjavo ministra dr. Budisavljeviča, ki je predsednik SDS ter je zadnjič rekel, da se bo država tako uredila, da bodo tri dežele: Hrvatska, Slovenija in Srbija. »Hrvatski list« nato pravi: »Njegova izjava pomeni, da ni govora o ustanovitvi banovine Črne gore, kakor tudi ne banovine Vojvodine. Sedanje banovine donavska, drinska, moravska, zetska, vrbaska naj bi sestavljale banovino Srbijo. Dr. Bu-. disavljevič se je omejil na splošno ugotovitev, ne da bi bil črhnil besedico o tem, ali se bo pri ustanavljanju banovine Hrvatske spremenila meja v korist banovine Hrvatske. Da je to neizogibno, ni treba niti naglašati. Ako-se bo poleg banovine Hrvatske in Slovenije ustvarjala zares samo še ena banovina, banovina Srbija, nastaja samo po sebi vprašanje razmejitve med Hrvatsko iri Srbijo v Bosni in tudi drugod. Sedanje mej« banovine Hrvatske se morejo smatrati zgolj začasne, če nastopi konkretni slučaj, kakor nam je bilo povedano z merodajne hrvatske strani.«
Ministrska uredba za pobijanje draginje na Hrvatskem ne velja
Hrvatski ban dr. Subašič je izdal okrožnico t ozirom na zakonsko uredbo z dne 20. septembra za pobijanje draginje in špekulacije. V svoji okrožnici pravi, da ta uredba na Hrvatskem ne velja. »Na področju banovine Hrvatske morejo imeti obvezno moč samo one uredbe o stvareh iz pristojnosti banovine Hrvatske, katere do sestanka hrvatskega sabora izda kralj na predlog bana banovine Hrvatske. Ministrski svet ne more sprejemati nobenih zakonskih uredb z zakonsko močjo na področju banovine Hrvatske... Tako ne more imenovana uredba imeti nobene obvezne moči na področju banovine Hrvatske, ker ureja stvari iz pristojnosti banovine Hrvatske, pa je ni izdal kralj na banov predlog. Zato za področje banovine Hrvatske ostajajo še dalje v veljavi določila zakona o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije od leta 1921.«
Stiki med Maksimovlčem in Stanojevicem
Belgrajski listi poročajo, da je prišel iz Belgrada v Knjaževac g. Milan R. Stefanovič, pomočnik upravnika državne tiskarne ter bivši narodni poslanec za kragujevski okraj. Prišel je v Knjaževac kot zastopnik skupine prosvetnega ministra g. Božidarja Maksimoviča. Gosp. Stelanovič je takoj odšel na stanovanje g. Ace Stanojeviča ter se z njim dalj časa pogovarjal. Stefanovič bo ostal v Knjaževcu več dni.
Frankovski klub v Splitu
»Narodni list«, ki ga je JNS začela izdajati ✓ Splitu kot svoje glasilo, prinaša tole novico: »Frankovski disidenti HSS so ustanovili svoj klub ter prevzeli prostore francoskega krožka, ki se je preselil v nove prostore. To so maloštevilni ne-zadovoljneži, ki se zbirajo okoli odvetnika dr. Eda Bulata in odvetnika dr. Iva Cuzija. Jamstvo za prostore sta prevzela dr. Bulat in veletrgovec Petar Simetta. Odziv je razmeroma precej majhen, čeprav so disidenti pričakovali, da bodo potegnili za seboj večje število zlasti mladih pristašev IISS.«
Dragoijub Jovanovič in dr. Maček
Kakor poroča Mačkov list »Hrvatski Dnev-iik«, je Dragoijub Jovanovič imel oni in ta teden več shodov po Srbiji. Dne 7. t. m. pa je pripeljal k dr. Mačku dve depulaciji. Prva je bila depu-tacija malih strojarjev iz Pirola, ki so Mačka prosili, naj bi se jim zmanjšali davki. Dr. Maček je odgovoril, da so mu težnje malih obrtnikov prav tako pri srcu kakor želje kmetov. Nato pa je dr. Mačka pozdravila deputacija kmetov iz topliškega okraja, ki so ga pozdravili kot nosilca svoje liste ter ga prosili, naj jim vrne gozdove, ki so jim bili odvzeti. Nato »Hrvatski Dnevnik« navaja, kje bo dr. Dragoijub Jovanovič imel še kake shode.
Washington, 9. nOv. AA. Štefani: Pri občinskih volitvah so zmagali demokrati v Filadelfiji, republikanci pa v San Frančišku, kier ie bil ameriški Italijan Ro«si treliič izvoljen za žugana. •
Za koliko banovin so srbske stranke
Za 3, zoper 4, za 5 banovin
Kaže, da nekatere stranke to vprašanje izigravajo In zavlačujejo
Belgrad, fi. novembra, m. Polemika o izjavi
voditelja jugoslovanskih muslimanov ministra za gozdove, in rudnike dr. Kulenoviča o<potoebi ustanovitve še četrte samostojne enote Bosne in Hercegovine se poleg polemike med sarajevskim in zagrebškim časopisjem nadaljuje tudi v Belgradu.
Kakor smo pričakovali, je seveda proti ustanovitvi četrte banovine nastopila JNS, katere izvršilni odl>or je na poziv mestne organizacije v Sarajevu danes ostro obsodil izjavo dr. Kulenoviča ter nastopil odločno proti avtonomiji Bosne in Hercegovine. Značilno je tudi, da je proti tej avtonomiji nastopil tudi jirvak SDS iz Bosne pro-ta Kecmanovič, ki se trenutno mudi v Belgradu. Njegovo tozadevno izjavo objavlja »Telegraf«, ki podpira stremljenje Ljotičevega »Zbora« pa tudi JNS. V tej izjavi prota Kecmanovič odločno zavrača vsako sodelovanje z Illagojevičem, ki se zavzema za avtonomijo Bosne. Pravi;- da oni iz Krajine nimajo nobene zveze s Sarajevom in tudi ne z Blagojevičevo avtonomijo. »Ne oziraje se ha stališče, ki ga bodo o tem vprašanju zavzeli posamezni prvaki naše stranke (SDS), se bomo -vsi ii Krajine borili proti vsakemu poskusu ustanovitve avtonomno Bosne in Hercegovine.«
O končni ureditvi države se je enako izjavil tudi sam voditelj SDS socialni minister dr. Budisavljevič v svojem govoru y Osijeku, v katerem je omenil tri banovine, in sicer slovensko, hrvatsko in srbsko. Po današnjem sprejemu časnikarjev je minister Budisavljevič imel daljši razgovor z voditeljem vojvodinske SDS dr. Dudom Boškovičem.
Ta je časnikarjem izjavil, da Vojvodina pri končni ureditvi države zahteva avtonomijo tudi la sebe ter da se ne zadovoljuje s priključitvijo srbski banovini. Kakor znano, o tem vprašanju v vojvodinski SDS ne vlada enotno mišljenje.
Na drugi strani pa je tudi znano stališče HSS do končne ureditve države. »Hrvatski dnevnik« je stališče HSS jasno povedal, ko je izjavil, da v primeru, da Hrvatje, če se bo država končno uredila tako, da se bodo ustanovile samo tri banovine, to je hrvatska, slovenska in srbska, zahtevajo razširitev področja hrvatske banovine.
Iz vsega tega je razvidno, da so o tem vprašanju še celo v eni sami stranki, na primer v SDS, različnega mnenja, kar je najboljši dokaz, kako težka vprašanja so postavljena na dnevni red.
Kako se dajo brati Jutrovi članki o slepomišenju
V sredo je ljubljansko »Jutro« prineslo uvodnik z naslovom »Nič slepomišenja«. V prvem delu tega članka prepričevalno naglaša, da ni nobenega dvoma, da bo Slovenija dobila avtonomijo, ki bo zakonodavna, da je to jasno, ko beli dan in da ga ni Slovenca, ki bi bil zoper to. V članku spet očita »Slovencu«, češ da mu dela krivico, ko ga razglasa za nasprotnika slovenske samouprave, ker »Jutro« in JNS nista zoper slovensko samoupravo. Nato pa sledi drugi del, kjer na vse načine razlaga, kako kočljiva je ta zadeva z gospodarskega stališča, kako smo industrijska dežela, ki ne bi mogla živeti, če bi pretrgali vse vezi z drugimi pokrajinami, itd. Končno nas pozivlje, naj bo naša polemika stvarna. — Na ta Članek nismo odgovorili, ker smo čakali, kakšen bo odmev na jugu. Danes naj navedemo, kako so naši bratje na jugu sprejeli ta »Jutrov« članek.
Mačkovo glasilo »Hrvatski Dnevnik«, kakor vedno, tako tudi zdaj, ne polaga važnosti na »Ju-trove« pomisleke, marveč le naglaša, kako iz tega članka sledi, da so zdaj vsi Slovenci za avtonomno Slovenijo.
Drugače pa so »Jutrov« članek razumeli v Belgradu, kjer so spet rajši brali tisti del članka, ki jim je bolj ugajal. In tako beremo v »Vremenu« pod debelini naslovom ponatisnjen ves »Jutrov« članek. Naslov, ki je pod njim Brbskim bralcem serviran »Jutrov« članek, pa se v »Vremenu« glasi: »Jutro ugotavlja, da slovenski gospodarski krogi opozarjajo, da ni treba izvesti slovenske avtonomije z veliko naglico.« Nato pa so iz »Jutrovega« članka posneti vsi tisti odstavki, ki jih »Jutro« zadnje čase tako vneto ponavlja v obliki svaril zoper prenagljenost.
Prav tako je belgrajska »Politika« povzela tiste odstavke, ki naglašajo, kako je to vprašanje komplicirano, kočljivo, kako je »Jutro« zoper izolacijo Slovenije itd.
Da se izognemo nadaljnji debati, smo ugotovili le to suho dejstvo, kako bero in razumejo ».Tutrove« članke v Belgradu in kako v Zagrebu. Slovenski javnosti pa prepuščamo presojo o »Ju-trovem« članku glede »slepomišenja«.
Polemika med »Obzorom« in »Sokoiskim Glasnikom«
Poročali smo že, da je Sokolski Glasnik napisal članek o razmerah na Hrvatskem, kjer v imenu jugoslovanske ideje hudo obtožuje sedanji tamkajšnji režim. »Obzor« v dolgem članku odgovarja ter med drugim veli: »Kdor pozna razmere v banovini Hrvatski, se bo gotovo zgrozil ob takem pisanju Sokolskega Glasnika. Najprej pa je treba ugotoviti, da ideologi jugoslovanskega sokolstva zavzemljejo neprijateljsko stališče do hrvatskih narodnih zahtev. Bili so in ostali nasprotniki hrvatske narodne samobitnosti. To je tudi pravi povod za neresnično popisovanje razmer v banovini Hrvatski. Ta list govori tudi o nekaki emigraciji s področja banovine Hrvatske, Gre pa vsega skupaj le za nekaj ljudi, ki so se z ozirom na svoje preteklo protinarodno delovanje zbali ne toliko za svojo kožo, kolikor bolj za to, da v novih razmerah v banovini Hrvatski ne bodo imeli dosedanjih ugodnosti, zaradi česar so se naselili v Belgradu. Pač pa je v banovini Hrvatski ostalo mnogo drugih, ki so služili prolinarod-nim režimom, pa še nikomur ni padel las z glave. Nekoliko slučajev osebnega maščevanja, ki jih je bilo, pa so po desetih letih najtežjega preganjanja in številnih ubojev nad Hrvati resnično neizogibni.« — Nato »Obzor« navaja, koliko Hrvatov je bilo ubitih pod prejšnjimi režimi, pa je večina umorov ostala do danes ne le nekaznovana, temveč celo nerazjasnjena. Nazadnje pa pravi Obzor: »Ilegemonisti so menda pričakovali, da bo novo stanje zgolj formalna sprememba hegemonistič-nega sestava. Treba pa je iz temeljev spremeniti dosedanje odnošaje med Hrvati, Srbi in Slovenci. Zato je treba, da Hrvati pridejo do primernega izraza v javnem življenju ne le banovine Hrvatske, temveč tudi v osrednjih državnih ustanovah, kar se doslej še ni zgodilo. Krik Sokolskega Glasnika in podobnih listov ne bo niti hrvatskega narodnega vodstva niti hrvatskega naroda premaknil s poti, ki mora po njej iti, da se uresničijo naše narodne zahteve ter da se država uredi.«
Betgrajske novice
Belgrad, 9. novembra. AA. V tretji tretjini meseca oktobra so osrednje carinske blagajne nabrale 24,775.898 din. V i6tem razdobju preteklega leta je bilo vplačanih 32,670.056 din. Od 1. aprila do 31. oktobra t 1. je bilo plačanih skupno 583.552.634 din. Za isto razdobje je v proračunu določenih 604,826.250 dinarjev, kar pomeni, da je bilo 21,273.616 din ali 4.42% manj vplačanih.
Belgrad, 9. novembra. AA. S kraljevim ukazom sta odlikovana: z redem jugoslovanske krone prve stopnje Svetozar Tomič, prvi podpredsednik Rdečega križa, in z redem sv. Save 2. stopnje Mirko Marinko-vič, ravnatelj Rdečega križa kraljevine Jugoslavije.
Belgrad, 9. nov. AA. Zadnje dni je bila omejena v gotovi meri prodaja bencinske mešanice za motorna vozila, kar so v neobveščeni javnosti razumeli kot špekulativen ukrep, ker 60 se v zvezi s tem pojavili v javnosti tudi gotovi protesti. Opozarjajo se vsi zainteresiranci, da so to omejitev, ki je gospodarskega Značaja, narekovale posebne razmere in težave, ki 60 se pojavile trenutno pri uvozu nafte in njenih derivatov v našo državo. Da bi se izognili neugodnim posledicam glede bodoče dobave nafte in njenih proizvodov, je bila uvedena blažja omejitev, za katero gre in ki bo prenehala, čim bodo razmere dovoljevale. (Iz pisarne uprave drž. monopolov.)
Osebne novice
Belgrad, 9. nov. m. Po prošnji so premeščeni meščnnskošolski učitelji: Alojzija Rus iz Novega mesta na I. mešano mešč. šolo v Ljubljani, Viljem Kunst iz Črnomlja na Rakek, Karla Kirar iz Šoštanja na I. dekliško meščan, solo v Mariboru. — Premeščeni so: na pošto v Ormož Marija Vcrlič iz Maribora, Ignacij Bo-bič, davčni uradnik iz Metlike v Višnjo goro, Miloš Bizjak, preglednik finanč. kontrole iz Bojmokn na Vič pri Dravogradu. — Z odlokom prosvetnega ministra je preveden v 6. skup. s tretjim neriodskim poviškom Alojzij Plantarič. veroučitelj na ljudski šoli v Kočevju,
Bivši nemški prestolonaslednik i pod policijskim nadzorstvom
Pariz, 9. nov. L Havas poroča s francosko-nemške fronte, da se je tamkaj širila novica, da je bivši nemški prestojonaslednik že 14 dni pod policijskim nadzorstvom, ker so mu na ulici v Potsdamu, kjer se je sprehajal, priredili manifestacije, ki bi se mogle tolmačiti kot manifestacije la obnovo monarhije v Nemčiji.
Riga, 9. nov. AA. Štefani: Nemški ladji" »01-detiburg« in »Ulm« sta odpluli iz pristanišča Lje-paja « 1200 Nemci v Gdansk.
Očetovske besede sv. očeta novoporočencem
Rim, 9. nov. dl. Včeraj je sv. oče med drugimi sprejel tudi 300 mlaaih parov, ki so prišli prosit njegovega blagoslova. Sv. oče jih je prijazno nagovoril in zaključil svoj nagovor z besedami:
Molite zase, za vaše drage, za Cerkev, ca nas, za vašo domovino in za mir na svetu. Ko se povrnete v svoje domove, nesite s seboj spomine na molitev, s katero vas spremljam. Pripovedujte valim družinam, d« ste v Rimu videli očeta, ki vas ljubi in vas vse poziva k molitvi ter vas vse blagoslavlja in prosi na na vas božji blagoslov.«
Minister dr. Krek o volitvah
Na včerajšnjem sprejemu časnikarjev pri gradbenem ministru dr, Kreku je g. minister večina svojih izvajanj posvetil rešitvi saniranja dolgov vodnih zadrug. Časnikarjem pa je zanikal vprašanje, kdaj bodo poslanske volitve. Na to vprašanje je gradbeni minister z ozirom na razna mnenja, po katerih naj bi bile najprej občinske, nato pa poslanske volitve, ali pa obratno, izjavil, da je dosti razlogov, da bi bile najprej poslanske, nato pa občinske volitve, ali pa obralno, Do danes se v tem pogledu ministrski svet še ni odločil. Gotovo je samo to, da bodo volitve takoj, kakor hitro bodo to dopuščale zunanje politične razmere.
Vlada za sezonske delavce In za pasivne kraje
Belgrad, 9. novembra. Minister za socialno politiko dr. Budisavljevič je časnikarjem danes dal nekaj podatkov o vrnitvi naših sezonskih delavcev iz Nemčije. Okoli 15. t. m. se bo vrnilo \z Nemčije kakih 13.000 naših sezonskih delavcev, kakih 6000 pa jih bo ostalo še tam. Dogovorjeno je, da bo vsak dobil izplačano za nemško marko po 13.30 din ter da jim carina ne bo zacarinila blaga, ki ga bodo imeli seboj, če ne bo vredno več ko 10.000 din. Vlada je tudi poskrbela, da bodo vračajoči se dobili na domači postaji brezplačno toplo hrano ter zadosti vagonov.
Glede preskrbe pasivnih krajev čez zimo je vlada ukrenila, da bo 3000 vagonov brezplačno vozilo hrano v pasivne kraje. Minister je priznal, da se je treba bati zlorab, vendar bodo tisti, ki bi zlorabljali brezplačne izkaznice, strogo kaznovani. Špekulanti z brezplačnimi izkaznicami naj pričakujejo strogih kazni.
Kdaj nova Kctajska vlada Vančinvejeve vlade še ne bo
Šanghaj, 9. nov. AA. Havas: Sestava vlade Vančinveja, bivšega kitajskega ministrskega predsednika, zaupnika Japonske, ki je bila najjove-dana za 12. november, torej za obletnico Sunjat-čena, bo odgodena. Ta vlada verjetno tudi ne bo lelos še sestavljena. Do te odložitve je prišlo zaradi nekaterih težav, ki so se pojavile v glavnem zaradi tega, ker je bil dosežen popolen sjx>razum ined bivšim kitajskim ministrskim predsednikom in jajjonsko vlado. Kitajske 6kupine si še niso edine glede sodelovanja v tej vladi, d9Čim so ne-katfere japonske skupine nerazpoložene db sklepov, s katerimi bi se omogočil naknadni sporazum s Čungkingom,
Nemčija išče predsednika za novo poljsko državo
Trije kandidati so odklonili, ali stavili pogoje
Londoa, 0. nov. t. »Times« objavljajo poročilo svojega dopisnika na Baltiku, ki pravi, da je na dobro poučenih mestih izvedel, da je nemška vlada že vprašala nekatere bolj vidne Poljake, če bi bili pripravljeni prevzeti v novi poljski državi, ki jo nameravajo ustanoviti pod nemškim protektora-tem, vlogo predsednika. Predsednik bi imel približno iste naloge, kakor jo ima predsednik Hacha na Češkem in Moravekem.
Tako sta po pisanju »Timesa« dva zastojmika nemškega zunanjega ministrstva in posebni odposlanec Hitlerja prišla k nekemu Studnicke-m u, ter mu stavila takšen predlog. Studnicki, ki je bil pred nekaj časa na čelu Nemčiji prijazne poljske organizacije, je ponujeno čast odklonil, izgovarjajoč se z boleznijo. Nato je bila ponudba stavljena nekemu Kucharzewskemu, ki je v zadnji vojni stal na čelu takoimenovane aktivi-stične stranke, torej tistih Poljakov, ki so zagovarjali potrebo sodelovanja z Nemčijo, ki je takrat imela Poljsko zasedeno. Kucharzevvski je postal tudi predsednik takratne poljske »vlade« v zasedenem ozemlju. Po svoboditvi Poljske po maršalu Pilsudskemu, se je umaknil in napisal zelo dobro
knjigo »Od belega do rdečega carizana«. Tudi ta gospod je nemško ponudbo zavrnil, izgovarjajoč se na svojo starost. Kot tretji kandidat je bil izbran neki vseučiliški profesor v Krakovu, katerega ime pa ni znano. On je ponudbo sprejel, toda 6tavil je sledeče pogoje::
1.	Nemške čete morajo takoj izprazniti poljsko ozemlje.
2.	Vsi jetniki po ječah in koncentracijskih taboriščih na Poljskem morajo biti izpuščeni.
3.	Nemčija mora dati svobodo vsem poljskim vojnim ujetnikom in jih prepeljati nazaj na poljsko ozemlje.
4.	Na Poljskem mora biti ustanovljena Izključno poljska uprava.
5.	Nemčija mora povrniti vso škodo, ki je nastala po zaplembi zasebnega premoženja na poljskem ozemlju in v škodo pripadnikov poljske narodnosti.
6.	Ljudsko glasovanje naj odloči o bodoči ustavi nove poljske države.
Nemška vlada pri krakovskem profesorju s svojimi ponudbami ni vztrajala.
Vloga Avstralije in Nove Zelandije v sedanji vojni
Pet mož okrog okrogle mize v mali, preprosti, a dobro kurjeni sobi, to je tako proslula britanska državna konferenca »ob okrogli mizi«, najvišji organ britanskega svetovnega imperija. Najmlajši od navzočih petih gospodov predseduje: Anthony Eden, minister za dominijone. Ob njem sede odposlanci Kanade, Južne Afrike, Avstralije in Nove Zelandije. Ravno ima besedo zastopnik Avstralije sir Henry Gullet, ki ima tudi ministrski naslov.
»Ne gre le zato,« izjavlja sir Gullet, »da ma-terni deželi preskrbimo vojakov, orožja in streliva. Sicer je v singapurških vodah nameščenih 50 angleških bojnih ladij in letališča v Singapuru so natrpana bojnih letal. Toda mi se ne moremo zanesti izključno le na varstvo britanskega vojnega brodovja. Mi se moramo znati braniti tudi sami. In moramo poizkusiti, da nadomestimo vojno brodovje, ki bo morda postalo potrebno v Atlantiku. To je stremljenje in sklep Avstralije.«
Zastopnik Kanade in Nove Zelandije sta s tem zadovoljna. Eden se dvigne in živahno stisne roko avstralskemu ministru. Isto stori eno uro pozneje, ko Gullet predloži spomenico avstralske vlade, v kateri govori o zgradnji deželne obrambe na suhem, na vodi in v zraku.
Miroljubna Avstralija, ki je naravnost vzor pametne socialne politike, pa tudi političnega in kulturnega ravnovesja, se čuti ogrožena. Ze nekaj let utemeljuje svojo politiko na nnslednji smernici: Avstralija mora biti v stanju, da se brani v Tihem oceanu, Velika Britanija pa naj se brani v Evropi. Ob tem spoznanju le Avstralija šla tudi hitro na delo. Štiri velika pristanišča! (o so Syd-
ney, Darwin, Freemantle in Amberley, so danes važna in močno zgrajena pomorska oporišča z mogočnimi obalnimi baterijami. V Richmondu in Pearce sta v zadnjem letu nastali veliki letališči. Avstralsko brodovje m tudi letalstvo je po enem letu štirikrat močnejše kot je bilo in se še dalje izpopolnjuje.
Istega dne, ko je zastopnik Avstralije v Londonu predložil svoj pomembni načrt, je bila v Melbourne svojevrstna parada. 80.000 mož je korakalo pred ministrskim predsednikom in vojnim ministrom. Razen veteranov iz svetovne vojne, oh času mobilizacije Avstralija ni imela nobenega vojaštva. Toda vlada je hitro organizirala zvezno milico, ki se je rekrutirala iz neštevilnih strelskih klubov, ki so v deželi. Tako je takorekoč čez noč Avstralija dobila izvežbano vojaštvo, čigar moštvo je v rabi orožja jako spretno.
Pa tudi Nova Zelandija, najmanjši britanski dominijon, ni hotela zaostajati za Avstralijo. Vlada je izdelala petletni oboroževalni načrt, ki ga ne bo težko izvesti, ker je dominijon zelo bogat. Ze do sedaj je vlada izdala za letalstvo in brodovje 5 milijonov funtov. Ze do sedaj razpolaga s 400 vojnimi letali, v njihovih letalskih šolah pa se vežba 600 mladih pilotov. Ze prej je Anglija mesto Auckland na severu novozelandskega otočja zgradila v močno pomorsko bazo, ki že sedaj more občutno razbremeniti Singapur. V sedanji vojni hočeta Nova Zelandija in Avstralija zaenkrat pomagati z materialom, z letali in piloti. V ostalem pa vidita svojo nalogo v tem, da sta pripravljeni in da stoiitn nn straži za britansko svetovno cesarstvo v Tihem oceanu.
Vznemirjenje v Belgiji
narašča
in na Nizozemskem
Strah pred nemškim vpadom - Vse pripravljeno za splošno mobilizacijo
Nemški ultimat?
London; 0. novembra, t Današnji »Bwenint Standard« je objavil novico, da sta nemška poslanika v Belgiji in na Nizozemskem preteklo soboto izročila belgijski odnosno nizozemski vladi v ostrih besedah sestavljeno vprašanje nemške vlade, kakšne obveznosti moreta obe vladi nuditi za to, da jbosta ostali strogo nevtralni, in če sta pripravljeni izjaviti, da se ne bosta vezali z nobeno državo v ni-kakšni, ne napadalni in ne obrambni pogodbi. To vprašanje nemške vlade je sprožilo nenadni sestanek med belgijskim kraljem in nizozemsko kraljico, ki sta sklenila, da bosta — kar sta medtem ie storila — pozvala vojskujoče se države, naj sklenejo mir. Na sestanku pa je bilo tudi sklenjeno, da se bosta obe državi skupno branili, ako bi bila njuna nevtralnost od katerekoli strani napadena.
Na merodajnih mestih v Londonn pa o gornji vesti ne vedo nič določenega.
Belgija pripravljena na splošno mobilizacijo
Bruselj, 9. novembra, dl. V teku noti je bilo vpoklicanih mnogo belgijskih rezervistov. Vsa prevozna sredstva, javna in zasebna, so bila zasežena za zbiranje vpoklicanih čet. V odločujočih krogih poudarjajo, da je vse pripravljeno, če bi bilo treba izvesti splošno mobilizacijo. Na desnem bregu Albertovega prekopa je bilo osredotočenih mnogo novih čet, zlasti pa topništva. Prav tako poročajo is Holandske, da so po celi državi v teku mrzlične vojaške priprave. Obe državi namreč hočeta biti pripravljeni za vsak primer.
London, 9. nor. t. Semkaj so prispela poročila, da se močni oddelki nemške konjenice nahajajo v bližini nizozemske meje in da prihajajo veliki transporti bencina iz notranjosti Nemčije na isti prostor.
»Zadnja divizija mobilizirana«
Bruselj, 9. novembra. AA. (Havas.) »Vingtie-me Siecle« pravi, da je bila mobilizirana zadnja divizija, ki še ni bila poklicana pod zastavo. Gre približno za 60.000 ljudL
Na Nizozemskem ie poplavljajo
v Bruselj, 9. novembra, b. Iz Nizozemske pri-fiajajo poročila, da je nizozemska vlada znatno razširila poplavo nad področjem, ki meji proti Nemčiji, da na ta način prepreči vdor sovražnih čet na Nizozemsko.
ff
Težke ure
n
Amsterdam, 9. novembra, t. Berlinski dopisnik tukajšnjega »Algemelne Handels-b 1 a d« piše, da vodilni krogi v Berlinu nikakor niso zadovoljni s zadržanjem Belgije in Nizozemske, ki da ne kažeta zadostnega odpora proti Angliji in Franciji. Belgija in Nizozemska da bi morali z veliko večjo odločnostjo nastopiti proti Angliji, ki je raztegnila svojo pomorsko nadzorstvo tudi nad nevtralnim pomorskim prometom. Belgija in Nizozemska da bi morali prekiniti trgovino z Anglijo. V istih političnih krogih menijo, tako piše nizozemski časnikar, da postaja angleški pritisk na Belgijo in Nizozemsko tolikšen, da se vedno bolj potrjuje potreba, da bo nevtralnost teh držav morala biti zaščitena proti angleškemu pritisku.«
Na Nizozemskem tolmačijo stališče, ki ga je omenil »Handelsblad«, kot migljaj, da bi Nemčija sama prevzela nalogo, da zaščiti Belgijo in Nizozemsko, ter da je zbiranje nemških čet na meji Nizozemske in Belgije v zvezi s takšnimi načrti nemške vlade. Obe državi sta zaradi tega še pomnožili varnostne ukrepe.
Pariz, 9. novembra. AA. (Havas.) Iz Bruslja poročajo: Vznemirjenost, ki vlada tukaj v zadnjih 48 urah, odkrito izražajo v vseh krogih. Čustva, ki vladajo v vodilnih krogih, so našla izraz v uvodniku, ki ga je objavil včeraj popoldne list »L e S o i r< po sporočilu, ki ga je predsnočnjim dal na zasebnem sestanku predsednik vlade Pier-lot ravnateljem glavnih belgijskih listov. Članek ima naslov »Težke ure«. Najznačilnejši del članka pravi:
Govorimo jasno. Mednarodni položaj, kakor ga gledamo s stališča nevarnosti, ki izvira iz njega za naše ozemlje, ni obupen, a je težaven. Zbiranje čet smo ugotovili v bližini nizozemske in belgijske meje, ob istem času pa je nemški tisk začel proti našima državama kampanjo, ki ni brez groženj. Ker prenašamo angleško pomorsko kontrolo, smo se baje pregrešili zoper našo nevtralnost. Belgija opravlja miroljubno poslanstvo. Belgija je trdnjava miru in steber tiste pomiritve, ki more edina rešiti našo omiko pred poginom, kamor bi jo pognala splošna vojna.
Ta trenutek imajo besedo diplomati, in noben nesmotren nastop ne sme otežkočiti njihove naloge. Če se njihovo prizadevanje ne bo posrečilo, vemo, da ne bomo ničesar opustili, da ohranimo dostojanstvo domovine nedotaknjeno. Naša domovina je znala v preteklosti ohraniti svojo varnost in enotnost. Če bi nas kdo napadel, je rekel kralj Američanom, kljub slovesnim in odločnim obljubam, ki smo jih dobili leta 1937 in ki so nam jih ponovili tik pred vojno, se bomo borili brez obotavljanja. Tudi to pot bo vsa država na strani svoje vojske. Živimo na k r i ž p o t j u , ki ut«ene biti odločilno za našo bližnjo usodo.
Kaj bi Nemčija pridobila z zasedbo Belgije in Nizozemske
Mnenje angleškega strokovnjaka
London, 9. novembra. AA. (Reuter.) Povodom vesti, da se nemške napadalne čete zbirajo v vaseh ob nizozemski meji, piše Reuterjev vojaški strokovnjak:
Napad čez južno Nizozemsko bi dal nemški vojski možnost udariti na zaveznike z boka in da začne z maneversko vojno. Belgijci so pripravljeni upreti se manjšim. napadom v Ardenih in pokrajini Liege, niso pa pripravljeni za obrambo proti bočnemu napadu z nizozemske strani. Obramba južne Nizozemske ni močna, vendar pa so Nizozemci izdelali verigo utrdb ob reki Maas, dasi te utrdbe niso tako obsežne. Od svetovne voje sem je belgijska vojska popolnoma preurejena. Kralj Leopold je kot poveljnik pokazal veliko sposobnost ter je ustvaril dober kader častnikov. Kraljev vpliv na vojsko je ogromen. Oprava in orožje belgijske vojske so popolnoma moderni ter morala na visoki stopnji. Nizozemska vojska ima velike kolonialne skušnje, toda v zadnjih 100 letih ni imela prilike voditi vojno v Evropi.
V Londonu pravijo, da so zavezniki pripravljeni na vsako presenečenje tudi na »Daladierovi črti«
London, 9. novembra, t. V Londonu na merodajnih mestih mnogo razmotrivajo o položaju, ki je nastal za Belgijo in Nizozemsko. V vojaških krogih pravijo, da bi se Nemcem, ako bi vkora-
Chamberlain odgovarja
»Prijeli smo za orožje in ga ne bomo odložili, dokler Evropa ne bo osvobojena nasilja...«
^ London, 9. nov, t. Danes opoldne bi imel govoriti ministrski predsednik Chamberlain na kosilu, ki mu ga je priredil londonski župan v občinski hiši. Toda Chamberlain je zbolel in je moral ostati v postelji. Njegov govor je pri kosilu prebral finančni minister sir John Simon.
Chamberlainov govor vsebuje nekaj zelo izrazitih stavkov, ki osvetljujejo današnji položaj. Iz njegovega govora posnemamo naslednje misli;
»Onim, ki ne poznajo drugega jezika, kakor jezik nasilja, moremo dati samo en odgovor. Ker smo že bili prisiljeni, da smo prijeli za orožje, izjavljamo, da ga ne bomo odložili, dokler Evropa ne bo osvobojena od groženj, ki so tako dolgo hromila življenje njenih narodov.«
S temi besedami je začel Chamberlainov govor, ki je na to prešel k mirovni pobudi belgijskega kralja in nizozemske kraljice. S spoštovanjem se je poklonil vzvišenim razlogom, ki so narekovali to plemenito pobudo toda »priznati mora, da nima mnogo upanja, da bo odgovor nanj zadovoljiv z ozirom na Hitlerjevo stališče v dosedanjih izkušnjah«. Predno bo angleška vlada odgovorila, ee bo posvetovala z zavezniki, ki se ramo ob rami bore z Anglijo.
Chamberlainov govor na to prehaja k sedanji vojni, o kateri pravi »da je brez dvoma najbolj čudna vojna, kar jih je bilo v zgodovini«. Prevladuje vtis, kakor da bi vojne sploh ne bilo, ampak samo obleganje. Zavezniki ne vedo, kako dolgo bo to stanje trajalo, in kedaj se bi znalo spremeniti v srdite borbe. Zavezniki samo ugotavljalo, da se je njihov položaj v prošlih tednih še izboljSal. Chamberlain omenja v tej zvezi pogodbo s Turčijo, ki je utrdila mir na jugovzhodu Evrooe. nato nemško-sovjetsko f ogodbo, »ki je Sovjetom prinesla toliko dobičkov,
med tem ko fe Nemčiji prinesla samo škodo in ponižanje.« Omenil je spremembo nevtralnostnega zakona v Ameriki, ki je »največji dogodek, saj so se s tem za zaveznike odprla vrata v največja skladišča na svetu«. Vse tri vrste oborožene sile pa so že do sedaj pokazale takšne sposobnosti, da sme Anglija iskreno zaupati v njihov končni uspeh.
Chamberlain nato pravi, da ee vsi dobro zavedajo, da so pred narodom še hudi časi, toda zadnja vojna je dokazala, da je v vojni najbolj važen dober začetek.. V nadaljevanju svojega govora je Chamberlain potem opisoval razna vprašanja, ki jih je vojno 6tanje postavilo na dnevni red v notranjosti Anglije vprašanje preskrbe z živili in surovinami, vprašanje »vztrajnega boja, da nasprotnik ne bo dobil nobenega blaga, ki ga potrebuje«, vprašanje neprekinjenega dela v industriji, ki ji primanjkuje delovnih rok, vprašanje financiranja velikanskih potreb države, vprašanje nadzorstva nad uporabo živeža in pravilno razdelitvijo dela po tovarnah. Angleški narod pa se je z možato voljo oprijel teh novih nalog in jih opravlja v prostovoljni disciplini.
Chamberlain si v nadaljevanju svojega govora čestita k složnosti, ki jo je ves imperij pokazal v tej borbi, ki mu je bila vsiljena. To je tudi jamstvo za končno zmago. Prav tako ga razveseljuje tudi vzajemnost z zavezniki. »Zaradi tega smemo upa. ti, da bomo še učakali dobo, ko se bodo polagali temelji za novi svet, kjer bosta svoboda in člove-čanstvo nadvladali zatiranje in surovo silo«.
Chamberlain je svojo govor zaključil a sledečimi mislimi: »Ne vemo, kako dolgo bo ta vojna trajala. Le to vemo, da se moramo boriti do končno zmage. V ta namen morajo vsi doprinašati žrtve, vojaki in civilno prebivalstvo, vsi, brez razlike stanov, brez razlike verskega prepričanja, ker velja na boj za svobodo vseh«,
kali v Belgijo in na Niz<feemsko, sreča, ki so jo imeli leta 1914, ne ponovila. Zavezniške velesile da so na vse pripravljene in so mnenja, da bi vsak nemški val ustavile že v Belgiji, ako pa bi se mu posrečilo, da bi prodiral, bi ga ustavila jeklena črta »Daladierovih utrdbe, ki brani francosko-belgijsko mejo. Zavezniške armade so v tej smeri začele vse priprave že pred nekaj časa. Na luksemburški meji so zgrajene male trdnjavice po vseh pobočjih hribov. Povsod so nameščeni topovi proti tankom. Nekateri so
ml iiauiccivcui ivja/,1 pivu luiinuiu. ncnuicn	| 1-. > .. ... ui >w .. ..
obrnjeni proti gotovim točkam, kjer morajo zmleti I in obnovo miru.
veako nasprotnikovo orožje, ki bi morda prodrlo skozi prve utrjene črte.
Odgovor Nemčije
Bruselj, 9. novembra. AA. (Havas.) V Berlinu potrjujejo, da bo nemška vlada po diplomatski poti obvestila belgijsko in holandsko vlado o svojem stališču do posredovalne ponudbe belgijskega kralja in holandske kraljice. V odgovoru bo poudarjeno, da Nemčija razume in ceni dobro • voljo obeh vladarjev, ki jo imata pri svojih prizadevanjih, toda da je težko verjeti v praktičen uspeh njunih prizadevanj v trenutku, ko vojaške operacije med vojskujočimi se državami postajajo čedalje resnejše in hujše.
Norveški kralj odgovoril
Oslo, 9. novembra. AA. (Reuter.) Norveški vladar je poslal belgijskemu kralju in holandski kraljici brzojavki s tole vsebino:
Toplo se pridružujem mirovnemu klicu, ki sta ga poslali vojskujočim se državam vaši veličanstvi, in živo želim, da bi rodil iskrena pogajanja
r-i i
i
H ■
i i k.
V nedeljo na Tombolo i
v Kranj
i
Samo danes in jutri so tablice po Din 5'-; v nedeljo pa po Din 7'* g
Poročila z bojišč
Na suhem
Berlin, 9. nov. AA. DNB: Vrhovno poveljstvo
Koroča: V zadnjih 2 dneh so bili odbiti jugoza-odno od Saarbriickena in Pirmasensa sovražni napadi, ki jih ie izvedlo nekaj čet na naše pred-straže na nemško-francoski meji. Pri protinapadu, ki je zatem sledil, je bilo ujetih več francoskih vojakov. Sicer pa razen nekoliko živahnejše artilerijske delavnosti ni bilo posebnih dogodkov. Število sovražnih letal, ki so bila sestreljena 7. novembra, se je dvignilo od pet na sedem. Med njimi je bilo sestreljeno tudi eno angleško letalo. 8. nov. sta bili zbiti na tla 2 francoski letali ter uničena dva pritrjena balona. Eno nemško letalo se ni vrnilo. Angleška admiraliteta naknadno objavlja, da je izgubila eno podmornico.
Pariz, 9. nov. A A. Havas: Uradno poročilo od 9. novembra zjutraj pravi: Na vsem bojišču se je ponoči delavnost povečala. Krajevni boji med ogledniškimi oddelki, predvsem med Mozelo in Saaro.
London, 9. nov. AA. Reuter: Vojni minister Hore Belisha je v spodnjem domu dejal, da se angleška vojska ne bo zadovoljila z 72 divizijami, pač pa da bo v kratkem razpolagala z mnogo "večjo vojaško silo.
Zvonovi gredo v vojno
Pariz, 9. nov. lj. Katoliški dnevnik »La Croix« poroča iz Nemčije, da je oblast na Bavarskem zaplenila cerkvene zvonove in jih vzela v vojne svrhe. Omenjeni dnevnik tudi poroča, da je ta ukrep med prebivalstvom povzročil zelo različne občutke.
Koliko porabi nemška armada dnevna
Berlin, 9. novembra dl. Po objavljenih podatkih porabi nemška armada dnevno 3700 ton kruha, 1500 ton mesa in mesnih izdelkov, 2500 ton krompirja, 1250 ton zelenjave, 500 ton riža in drugega, kar služi za prikuho, 200 ton masla, margarine in marmelade, 600 ton sira in ribjih konzerv, 100 ton kave in 300 ton čokolade in sladkarij.
V zraku
Letalski boji nad Severnim morjem
London, 9. nov. AA. Reuter: Vojno ministrstvo je izdalo tole poročilo: Danes so na Severnem morju tri nemška letala napadla 2 angleški izvidniški letali obalske službe. Videti je bilo, da je bilo prvo sovražno letalo sestreljeno in da je padlo v morje. Drugo pa je strmoglavilo na tla, ker ga pilot ni mogel več imeti v svojih oblasti. Cim je tretje letalo videlo, da sta prvi dve zgubljeni, se je podalo v beg, prej pa je porabilo še vso municijo. Čeprav poročilo o tem, da je bilo uničeno drugo letalo, ni še potrjeno, vendar mislijo ,da je padlo nekje v morje.
London, 9. nov. AA. Reuter: V včerajšnjih zračnih borbah nad Severnim morjem je neko angleško letalo zbilo neko nemško pomorsko letalo. Borba se je vodila 30 m nad morsko gladino. Pilot, ki je zbil nemško letalo, ie dejal, da je tudi neko drugo angleško letalo vodilo uspešno borbo z nekim nemškim letalom
Nemški letaki nad Parizom
Pariz, 9. nov. dl. Včeraj ie zelo visoko v, oblakih letelo nad Parizom nemško trgovsko letalo, ki je metalo letake. Protiletalsko topništvo je pričelo streljati, toda letalo se je hitro izgubilo v oblakih in odletelo v neznano smer. Letaki so vsebovali dele Molotovega govora in so bili tiskani v Nemčiji. Zvečer je poskušalo poleteti še drugo letalo nad Pariz, pa so ga pregnale protiletalske baterije.
Pariz, 9. nov. b. Poluradno poročajo, da so se nemška letala dvakrat pojavila v predmestju Pariza ter zmetala cele svežnje narodno-socialistič-nih letakov. Francoska protiletalska obramba jih je pregnala. Ti letaki so obsegali celoten tekst zadnjega govora predsednika sveta ljudskih komisarjev Molotova, v katerem trdi, da se Nemčija in Rusija vedno bolj približujeta ter da sta napadalca v današnji voini Francija in Velika Britanija.
Na morju
Angleži zajeli nemški parnik
London, 9. nov. AA. Reuter: Poročajo, da je angleška vojna ladja zajela včeraj neko nemško 7.600 tonsko ladjo, ki je odplula pred mesecem dni iz Lorenzo Markesa s tovorom opija v vrednosti 250.000 funtov šterlingom (okrog 60 milij. din).
Washington, 9. nov. AA. Havas: Ameriška ladja »City oi Flint« je dobila ukaz, da takoj, čim naloži svoj tovor, odplove v Newyork, in da se izogne vojnemu pasu, ki ga je označil Roosevelt.
London, 9. novembra, t. V spodnjem domu je državni tajnik mornariškega ministrstva izjavil, da Anglija zaenkrat nima namena naročevati v Ameriki posebnih ladij za preganjanje podmornic. To bi prišlo v poštev šele. ako bi jih ne bilo mogoče zgraditi doma.
Zanimiva odkritja med nemškimi vojaki v Južni Afriki
Capetown, 9. nov. t. Južnoafriška vlada je danes razglasila po radiu, da je dobila v roke popolnoma verodostojno dokazno gradivo za to, da so narodni socialisti v Južni Afriki pripravljali z a r o t o, ki pa jo je razpršil izbruh vojne. Vlada je dobila v roko nespodbitne dokaze, da je na-rodnosocialistična skupina med Nemci v Južni Afriki bila v rednih stikih z nemško vlado glede nafrta. kako oborožiti črnce in organizirati načrtno uničevanje vseh življenjskih pogojev za južnoafriško industrijo. Južnoafriška vlada ima v svojih rokah originalni spisek vseh oseb, ki so bile udeležene pri tej narodnosocialistični zaroti. Zarotniki so imeli svoja gnezda po vseh večjih naselbinah ter so delovali po navodilih, ki so prihajala iz Nemčije skozi nemška diplomatična zastopstva. Južnoafriška vlada bo v kratkem spregovorila o tem v posebni izjavi. (Reuter.)
Budimpešta, 9. nov. AA. Štefani: Poročajo, da bo v petek odpotoval v Italijo na čelu posebnega zastopstva bivši madžarski finančni minister Fa-binyi, ki bo razpravljal z italijanskimi uradnimi zastopniki v Rimu o vprašanjih zboljšanja odnoša-jev med obema državama.
Močne besede Saradžogla
»Pogodba z Anglijo in Francijo največji dogodek v sodobni zgodovini sveta«
Ankara, 9. nov. AA. Reuter: V svojem govoru v parlamentu je Saradzoglu dejal tudi naslednje:
S podpisom pogodbe o medsebojni pomoči ž Veliko Britanijo in Francijo Turčija ni prevzela nase nobene obveznosti, ki bi jo sililo, da ere v vojno s Sovjetsko Rusijo, kar potrjuje prijateljske odnošaje, ki obstoje med Turčijo in Sovjetsko Rusijo. Pogodba o medsebojni pomoči i Veliko Britanijo in Francijo predstavlja najvažnejši dogodek v sedanji zgodovini sveta. To ponavljam zaradi tistih, ki še vedno ne verjamejo, da ljubosumno cenimo svoje pravice, ki izhajajo iz te pogodbe, prav tako kakor se zavedamo svojih obveznosti, ki nam jih pogodba nalaga.
Italijanski pogledi na Balkanu
Rim, 9. nov. AA. Štefani: »Messaggero« posveča svoj uvodnik razvoju gospodarskega po-i ložaja med Italijo in Balkanom, Omenja, da j« po
berlinski pogodbi leta 1878. bila Italija potisnjena ob stran glede gospodarstva na Balkanskem polotoku, tako da si je Av6tro-Ogrska priključila Bosno in Hercegovino, ne da bi bila prej obvestila svojo zaveznico Italijo o tem. List poudarja, da je Rim takoj podpisal trgovinsko pogodbo • Srbijo in na ta način zavzel prvič svoje mesto na Balkanu. Od tedaj dalje je Italija podpisala tudi druge pogodbe še z ostalimi državami na Balkanskem polotoku, kakor z Jugoslavijo, Bolgarijo, Grčijo, Romunijo in Turčijo, ki so njeni najboljši odjemalci in iz katerih Italija prav tako v največji meri dobiva svoje potrebščine,
* Maršal de Bono v Albaniji
Rim, 9 nov, b. Inšpektor italijanske preko-morske vojske maršal de Bono je za časa svojega bivanja v Albaniji obiskal tudi Porto Eda in je danes odpotoval v Valono.
Naš 4. veliki š U g e r v s e z i j i 1939/1S40
Velika rusko -potiska umetnina po znanem romanu
__- DOLENGA MOSTOVJO
Po poti
Hiteli ri w w usode
ZNACHOR"
Prvi slovanski velefilm iz družabnega živ-ljenja Poljske. Največji uspeh do sedaj v slovanskem filmskem svetu Film bo z največjim navdušenjem v srcu te dni gledala najširša masa ljubljanskega občinstva. Režija in igra hudožestvenikov: Kazimir Itinoia Stempmkl, ladvlga Barievska. VltoM ZtharevK---Režija: Mihael Vailnskl
Vsebina filma je vieta po resničnih tragičnih da^odkih na fol.sUem.
KINO MATICA, telefon 21-24
Premiera danesl
Ob 16., 19. in 21. url. Nabavite vstop niče v predprodaji
Proizvodnja domačih pogonskih sredstev
Te dni je zasedal plonum odbora za domača pogonska goriva pri ministrstvu za gozdove in rudnike. Odbor je imel na dnevnem redu zelo važna in aktualna vprašanja, pa Je bilo sklenjeno, da se začne s čim bolj živim delom za pospešenje domačih pogonskih sredstev. Da bi se to doseglo, je odbor sklenil izdati dve publikaciji in sicer publikacijo o sedanjem delu odbora za propagando uporabe domačih pogonskih sredstev in publikacijo o pogonu motornih vozil z domačimi pogonskimi sredstvi. Ti dve publikaciji se bosta razdeljevali brezplačno zainteresiranim ustanovam in osebam za propagando. Odbor je zlasti obrnil svojo pozornost vprašanju poplemenitenja našega najslabšega in po količini najbolj znatnega goriva lignita, ki prihaja po svojem pomeniu prvi vpoštev. Na ta način bi se namreč dobilo oplemeniteno gorivo z 2 krat večjo kalorično močjo. — Odbor se je odločii za daljše delo v tem vprašanju in bo izdelal poseben načrt. Poleg tega se je odbor zlasti bavil z vprašanjem načrta z uredbo o pospeševanju in proizvodnji domačih pogonskih goriv in je po daljši razpravi sestavil poseben odbor, ki bo izdelal končno besedilo te uredbe. Dalje se je odbor bavil z vprašanjem preskr-bovanja naše države s pogonskimi gorivi. To vprašanje je proučeval podrobno in se postavil na stališče, da je treba omogočiti v naši državi zadostno količino domačih pogonskih goriv ter je sprejel sklep, da se mora omogočiti gradnja instalacij za pridobivanje umetne nafte iz ležišč parafinskih in bituminoznih škriljevcev v naši državi. Da bi se omogočila gradnja instalacij, je odbor podal poročilo merodajnim činiteljem z namenom, da se zagotove krediti za izvedbo teh naprav. Odbor meni, da bo to važno vprašan ie naletelo na polno razumevanje pri merodajnih či-niteljih in da se bodo mogli zagotoviti potrebni krediti za postavitev rafinerije, ki bo proizvajala zadosti domačega pogonskega goriva za vsa motorna vozila v naši državi.
Plenarna seja zbornice TOI
Za torek, dne 14. novembra, so sklicane seje zborničnih odsekov, plenarna seja Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani pa bo v sredo, dne 15. novembra ob 0 dopoldne s sledečim dnevnim redom: 1. Naznanila predsedstva. 2. Poslovno poročilo o delovanju zbornice od zadnje plenarne seje. 3. Zbornični proračun za leto 1940 in sklepanje o kritju proračunske potrebščine. 4. Vprašanje izpopolnitve strokovno-nadaljevalnega šolstva. 5. Predlogi odsekov in zborničnih svetnikov. 6. Tajna seja.
KINO KODELJEVO. Tel 41-64.
Danes in jutri ob 8 velciiknp.:
MARIONETE
Gigli, Paul Kemp, Lucie Englisch, Theo Lingefl, Hans Moser. To je najlepši Giglijev film, poln modemih popevk in klasičnih ariji
PREDSTRA2A MAROKA
Harry Baur v najbolj senzacionalnem in pusto-lovnem orientalnem filmu.
Znižanje cen cementa. Gradbeni minister dr. Miha Krek je izjavil v 6redo časnikarjem na vprašanje o znižanju cen cementa, da je to vprašanje praktično precej težko izvedljivo. Državna ttoša-rina na cement se namreč pobira pri proizvajalcu, Težka pa je kontrola, ali se bo cement re6 uporabil za kmečke potrebe. Zato je to praktično težko izvesti. Črtanje te trošarine predstavlja neznaten efekt v melioracijskem in cestnem skladu, za poedinca pa pomeni mnogo. Pri črtanju te trošarine pa bi nastala vrzel, skozi katero bi uhajal cement tudi za bogve kakšne druge svrhe, G minister pravi: To vprašanje sem rešil na drugi podlagi. Na koncu koncev sem sprejel idejo, da se omogoči banovinam, da bodo one dajale kmetom iz teh skladov podporo za zidanje kmečkih objektov, pri katerih se bo uporabljal cement. Izdelana je že uredba, ki sem jo predložil že gospodarskemu odboru ministrov. Po tej uredbi bodo banovine dobile te podpore, namenjene v višini trošarine, ki odpade na tisti cement, ki se bo uporabljal za zidanje in zboljšanje kmečkih gospodarskih poslopij.
Sklican je poštnobnojrrvni svet. Z odlokom poštnega ministra dr. Josipa Torbarja je sklican za 23. novembra poštno-brzojavni-telefonski svet, ki ima funkcijo posvetovalnega organa ministra. Ptt-svet se ni sestal od 20. marca 1931 leta. Zdaj je sklican zaradi važnih vprašanj, ki se morajo rešiti v najkrajšem času in ki se nanašajo^na izpopolnitev poštne, brzojavne in telefonske službe.
Reforma nasledstvenega prava na Hrvatskem.
V zvezi z uredbo kmečkega minima za posest piše g. dr. Rudolf Bičanič v Gospodarski slogi, da je potrebno za preprečitev prevelike delitve kmečkih posestev izvesti še reformo kmečkega dednega prava. G. dr. Bičanič pravi, da bo to eden izmed prvih poslov hrvatskega sabora.
Uredba o pobijanju draginje. Banovina Hrvatska je izdala pojasnilo, po katerem uredba o pobijanju draginje od lanskega septembra ne velja •ia Hrvatskem, ampak še stara uredba lz 1. 1921.
Nov odsek ravnateljstva za prehrano. V kratkem bo pri ravnateljstvu za prehrano osnovan nov odsek za elektrifikacijo vasi.
Izvoz paketov v vrednosti do 250 din. Iz Belgrada poročajo, da bodo pristojna mesta v deviznem gospodarstvu najbrže sklenila, da je dovoljen izvoz blaga v vrednosti do 250 din v poštnih paketih brez zavarovanja valute.	*
Kompenzacijski posli z neklirinškimi državami. Iz Belgrada poročajo, da so na merodajnih mestih že večkrat razpravljali o možnostih kompenzacijskih poslov z neklirinškimi državami. Sprejet je bil načelni sklep, po katerem lahko devizno ravnateljstvo odobrava, ko prouči, če je izvoz odn. uvoz neobhodno potreben, 100% kompenzacije v prometu z neklirinškimi državami. Ni pa še prišlo do sklepa, za katere vrste blaga naj velja ta sklep in za katere količine, tako, da se »klepa z ozirom na konkretne prošnje.
Japonska zunanja trgovina. V sept. 1930 je znašal japonski izvoz 382.6 (avgusta 1939 377, »ninmhra 19SS 241.9) milil, jenov, uvoz pa 218.7 (avgusta 1939, septembra 1938 205.2) milij. jenov.
GmpcrtLcMtvjo
Dohodki naših železnic
Po končanih pregledih voznin, ki trajajo navadno tri mesece po dnevu prevozov, so sklenjeni definitivni dohodki naših železnic za prvih šest
mesecev letošnjega leta.
Slika Je sledeča:
I. potniški promet (vrednost v dinarjih):
a) lokalni: 1939: 232,303.167, 1938: 221,697.370; b) inozemski in društva Putnik: 1939: 51,307.418, 1938:48,2-18.100; c) ostali: 1939: 17,572.970, 1938: 17,(558.796; skupno: 1939 : 301,273.566, 1938 : 287 milij. 604.267; 1939; + 113,689.298 = +4.7%.
II. Prtljažni promet (vrednost v dinarjih):
a) lokalni: 1939 : 7,509.841, 1938 : 7,397.965; b) inozemski: 1939: 1,872.186, 1938: 1,024.727; skupaj: 1939 : 9,382.027, 1938: 9,022.693; 1939: + 359.334 = +3.9%.
III. Blagovni promet (vrednost v dinarjih):
1.	lokalni: a) brzovozni: 1939: 13,831.787,1938: 13,257.875; b) navadni: 1939 : 656,107.220, 1938: 626,754.230; c) ostali: 1939: 34,982.592, 1938: 24,107.034; skupaj: 1939: 704,922.602, 1938 : 664 milij. 119.140; 1939: +40,803.461 - +6.1%.
2.	inozemski: a) neposredni: 1939 : 78,456.329, 1938 : 87, 449. 613; b) blagovni: 56,973.842, 1938: 52,747.429; skupaj: 1939: 135,480.171, 1938: 140 milij. 197.043; 1939: —4,766.871 = —3.4%.
IV.	Skupni transportni dohodki (vrednost v din):
a) potniški: 1939: 301,273.566, 1938 : 287,604.267 b) prtljažni: 1939: 9,382.027, 1938 : 9,022.693; c) blagovni: 1939: 840,358.774, 1938 : 804,316.183; skupaj: 1939: 1.151,008.368, 1938: 1.100,943.145; 1939: + 50,065.223 = +4.57o.
V.	V preračunu predvideni dohodki (v dinarjih):
a) predvideni: 1939: 1.040,000.000, 1938: 957 milij.; b) ostvarjeni: 1939: 1.151,008.368, 1938: 1.100,943.145; c) presežki: 1939: 111,008.368, 1938: 143,943.145; 1939: +10.6%, 1938: +14.9%.
Iz teh številk se vidi absolutno in relativno povečanje čistih transportnih dohodkov pri potniških, prtljažnih in tudi pri blagovnih prometih. Iz računsko-tehničnih razlogov se prikazujejo dohodki iz tranzitov samo za one tranzite, ki se obračunavajo v posebnih zvezkih (jadranske tarife), dočim se oni tranziti, ki se obračunavajo v obmejnih kreditih, nahajajo v lokalnih obračunih. Stvarno predstavljajo dohodki iz tranzitov letno nad 400 milijonov dinarjev in od tega odpade na slovenske proge nad 75%, česar nihče ne more pobiti. Tranziti na slovenskih progah pa se bodo v prihodnjih dneh še povečali s prevozi šleskega premoga v Italijo in z novo jugoslovansko,turško blagovno tarifo. Samo slovenske železniške proge (ki se ne dajo centralizirati) prinašajo letno v skupno državno blagajno več kot 500 milijonov dinarjev čistih dohodkov. Če pogledamo sedaj preračun izdatkov za ljubljansko železniško ravnateljstvo, vidimo, da ostane letno v korist centrale več kot 200 milij. din, katerih Slovenija nikdar več ne vidi. S temi milijoni bi mogla Slovenija podvojiti v nekaj letih svojo železniško mrežo in nastaviti na svojem področju še tisoče in tisoče železničarjev, ki bi jih potrebovala. Število slovenskih železničarjev, ki služijo po raznih železniških službah izven Slovenije, znaša po železniškem šema-tizinu 3286 (skupaj z uradniki in delavci). Ako, vzamemo tu sem še njihove družine, tedaj vidimo, da bi samo železnice mogle iz viškov dohodkov preživljati še več kot 10.000 Slovencev, ki pa morajo danes zaradi centralizma v svet. Za koliko bi se pa zaradi povečanja in zboljšanja prog v Sloveniji železniški dohodki jiovečali, nam ni treba računati, ker je to za pametne ljudi razumljivo, za one pa, ki jim samostojna slovenska banovina ni po volji, pa je vsak argument odveč. Ako bi ostalo teh 2100 milij. din doma V Sloveniji, bi brez dvoma ti milijoni plodili tudi druge veje gosjx>darstva. Zato moramo zahtevati brezpogojno, da 6e tudi železnice reorganizirajo finančno1 na ta način, da se posameznim pokrajinskim ravnateljstvom da po ključu dohodkov njihovih prog na razpolago potrebni kredit za ' gradbo novih prog, za izboljšavanje obstoječih prog in za samostojno nastavljanje f>otrebnega osebja.
Ob tej priliki bi bilo pripomniti, da je brezpogojno potrebno, da se tudi v sami upravi izvede nujno potrebna revizija. Pri nas se je ustalila praksa, da vodijo gradbeni inženirji železnice. Z ozirom na nedavni spor med inženirji ekonomije in poljedelskimi inženirji, se mi zdi potrebno tudi
v tej zvezi izreči svojo sodbo. Vsi: pravniki, zdravniki, agronomi, strojni in gradbeni inženirji itd., so se učili nacionalne ekonomije. Učili pa so se nacionalne ekonomije tudi ekonomski inženirji. Toda, učili so se risanja, pisanja, prava, higiene, sociologije, sodne medicine, geografije, tehnologije itd., itd. vsi oni, ki pripadajo posameznim in akademskim poklicom. Vendar pa je za pametnega človeka jasno, da pravniki, katerega izobrazba je v glavnem osredotočena na normo, ne bomo prepuščali nacionalne ekonomije, ker tehnike trgovine in celokupnega gospodarskega in finančnega sistema (uzance knjigovodstvo, arbitraže itd. itd.) ne pozna. Tudi organiziranje gospodarstva ne bomo prepuščali agronomu, ker je težišče njegove izobrazbe v poljedelstvu in v pospeševanju poljedelske kulture, dočim nacionalna ekonomija, sociologija, tehnika trgovine, socialna politika itd. samo sporedni predmeti, oziroma predmeti, kateri se na agron. fakulteti sploh ne predavajo. Tudi zdravniku ne pripada mesto upravnika bolnišnice, kajti njegovo mesto je med bolniki in ne v upravi. Jasno je tedaj tudi to, da ne pripada vodilna vloga pri železnici niti ne gradbenemu inženirju niti ne pravniku, marveč nacionalcu ekonomu!!! O tem se je že mnogo pisalo in govorilo. Celo v senatu je nastopil senator g. dr. Krulj proti temu, da vodijo naše železnice gradbeni inženirji, ki so v svojih načrtih najmodernejši in najiznajdljivejši, vendar pa je iz izkušenj dokazano, da je njihove načrte dosedaj moral drago plačevati naš davkoplačevalec. G. senator dr. Krulj zahteva, da vodijo železnico ekonomski inženirji, ki bodo v skladu s potrebami nacionalne ekonomije in naroda mogli presoditi ali je ta ali ona proga, ta ali oni načrt v interesu gospodarstva ali po predstavlja samo remek delo moderne tehnike.
Brez dvoma najdemo med raznimi akademskimi poklici sposobne ljudi, ki imajo nemalo gospodarskega duha in kateri se tudi odlikujejo po svojih gospodarskih sposobnostih. Toda mi iz tega ne moremo napraviti pravila. Kam bi prišli, ako bi dovolili, da smejo lajiki lečiti ljudi! Zdraviti družbeno gospodarstvo, od katerega je odvisen obstanek stotisočev in milijonov ljudi, pa tudi ne smemo prepustili lajikom ali ljudem iz nepristojnih akademskih poklicev, ako želimo, da se narodno gospodarstvo dviga in napreduje! S tem, da se to pri nas ne dogaja, še ni rečeno, da se mora dosedanja praksa obdržati. V vseh kulturnih državah ima nacionalni ekonom v gospodarstvu prvo mesto in ne zadnje. Tamkaj je razmejitev področja že davno rešena stran, pri nas pa je tako, da imamo v vodstvu železnic gradbene inženirje, zdravnike kot upravnike bolnišnic; agronome kot organizatorje za prehrano, okrajne načelnike z maturo in tudi brez mature itd.
Tudi v železniški upravi vlada v tem oziru velik nered. Komercialno politiko vodijo pravniki in to izključno pravniki, od referentov do pomočnika glavnega ravnatelja. Ekonomsko politiko vodijo gradbeni inženirji. Finančno politiko železnic vodijo pravniki oziroma ljudje s pedagoško visoko šolo. Tehnični pomočnik glavnega ravnatelja je strojni inženir, glavni ravnatelj je gradbeni inženir. Minister je pravnik, njegova pomočnika sta gradbena inženirja, njegovi referenfje so, ali pravniki ali gradbeni inženirji. Cela železniška politika je prežeta ali z gradbenimi načrti ali s pravnimi normami. Življenja tu ni. Narodno gospodarstvo nima tu svoje besede. In, ali je potem kaj čudnega, ako se na socialno funkcijo, na nacionalno ekonomsko funkcijo, katero bi železnice morale vršiti, polaga tako malo važnosti. Ali je potem čudno, če na primer naše trgovslvo toži o nerazumevanju železniške uprave o njegovih potrebah, ako naši slovenski železničarji tožijo o nesocialni obremenitvi in neenakosti dela, o slabih plačah, o boleznih in glado-vanju v njihovih vrstah? Ali je potem čudno, če naše zadrugarstvo ne more nikamor, kajti tudi to ima svoje zveze s slabo upravo železnic, z nizkimi plačami, s padanjem socialne ravni 45.000 tisoč ljudi v Sloveniji, ki pripadajo železniškemu stanu, od katerega žive. Ali je potem kaj čudnega, ako morajo proge Slovenije pokrivati deficite tehnično sijajno izpeljanih, ali pasivnih prog, ki so jih zgradili naši odlični gradbeni inženirji na jugu države? Ali je potem kaj čudnega, če morajo zaradi takega stanja stvari naši ljudje s trebuhom za kruhom na jug, da poslušajo dan za dnem pesem o kruhu, ki ga jedo?
Tako bi skleni! fe vrste, ki sem iih napisal namesto analize železniških dohodkov, ki še vedno rastejo, z željo, da bi se merodajni zamislili nad temi dejstvi.	n„g
Borze
Denar
Ameriški dolar 55,— Nemška marka 14.30
9. novembra.
K
Devizni promet ie znašal na zagrebški borzi
5,548.870, na beigrajski pa 7,000.000 din. Prometa v efektih je bilo na belgrajski borzi 400.000 din,
Ljubljana — Uradni tečaji
London 1 funt . ■ ■ ■ ■ Pariz 100 frankov • ■ . Newyork 100 dolarjev . ■ Ženeva 100 frankov . > • Amsterdam 100 goldinarjev Bruselj 100 belg ....
Zagrebški detaflistl ustavili kreditiranje. Skupščina zagrebških detajlistov je sklenila ustaviti kreditiranje in v bodoče prodajati samo proti gotovini, ker tudi sami trgovci ne dobe več blaga na kredit.
Dobavei Gradbeni oddelek ravn. drž. žcleznic v Ljubljani sprejema do 21. novembra ponudbe za
dobavo raznega gornjegradbenega materiala. — Ravn. drž. železnic v Ljubljani, 6trojni oddelek, sprejema do 13. novembra ponudbe za dobavo kemikalij in laboratorijskih potrebščin.
Licitacije: Dne 13. novembra bo v pisarni komande 37. pešpolka v Ribnici licitacija za oddajo del čiščenja dimnikov ribniškega garnizona. — Dne 5. decembra bo pri upravi policije v Ljubljani javna ustna licitacija za dobavo zimskih in dežnih plaščev ter drugih uniformskih potrebščin za po-cijsko stražo; 6. decembra zimskih 6uknenih pla-čev.
Prodajal Ravnateljstvo verskega zaklada v Ljubljani prodaja potom pismenih j>onudb cirka 250 plm smrekovega in jelovega tehnično porab-" nega lesa izdelanega v gozdnem kompleksu Po-kljuka-Rudno polje.
Plemenski sejem za ovce ho v kranjskem okraju po naslednjem razporedu: v torek dne 21. novembra na Jezerskem, v sredo dne 22. novembra v Kokri in v četrtek dne 23. novembra v Tržiču.
Trgovski Tovarii. St. 9—10 te revije, katero izdaja Trgovsko društvo »Merkur«, prinaša na uvodnem mestu članek g. Drag« Potočnika o kulturi InduMrljlitih rastlin v naši državi, ki kaže da sc da preskrba naše
industrije z rastlinskimi surovinami v veliki meri Izvesti s povečanjem tozadevne proizvodnje v naši državi, za kar je dano mnogo predpogojev. Nadalje prinaša članek g. dr. Vinka Sarabona o gospodarstvu Rusije. Članek je sestavljen na osnovi velikega števila raznih virov in daje vpogled v sedanje stanje niskega gospodarstva. Slede članki; Preskrba srednje in vzhodne Evrope z nafto, Kovinska preskrba Anglije in Francije, Javne finance in narodni dohodek, Svetovna trgovina v 1. 1938 in razni pregledi.
Hranilnica donavske banovinp v Novem Sadu Izkazuje lani zmanjšanje vlog od 78.4 na 76.6 mi-linn?o d"?' do8im 7nnJa bilančna vsota za 1. 1938 110 (97.66) milij. din. Hranilnica ima 6 podružnic ter svoj silos, nadalje eksploatacijo bukoviške kisle vode v Arnndjelovcu.
Povečanje industrijske proizvodnje v Ameriki. Indeksna številka, ki jo izračunava Federai Re-serve Board za ameriško industrijsko proizvod-ni°\<£ "nrasla od septembra na oktober od 111 na 120 (podlaga je produkcija v letih 1923-1925). S tem je produkcija dosegla najvišje stanle od leta 1929 sem. Najnižje stanje Je bilo doseženo maja meseca 1938 s 76
172.90- 176.10 97.85- 100.15 4425.00—4485.00 995.00—1005.00 2348.50—2386.50 729.00— 741.00
LJubljana — Svobodno	tržišče.
London 1 funt .......	213.58— 216.78
Pariz 100 frankov.......120.93— 123.23
Newyork 100 dolarjev ....	5480.00—5520.00
Ženeva 100 frankov..........1228.18—1238.18
Amsterdam 100 goldinarjev . .	2900.55—2938.55
Bruselj 100 belg............900.38- 912.38
Ljubljana — Zasebni kliring.
Berlin 1 marka 14.20—	14.40 Zagreb — Zasebni kliring.
Solun 100 drahem ...... 34.15-	34.85
Belgrad — Zasebni kliring.
Solun 100 drahem..... 33.90—	34.60
London. Newyork 402.04, Pariz 176,77, Madrid 93.75, Montreal 443.47, Amsterdam 752.58, Bruselj 2405—2425, Milan 77, Curih 17.80—95, Kopenhagen 16.70—90, 20.62, Stockholm 17.50— 70, Oslo 16.90—17.40.
Curih ob 12. Belgrad 9.90, Pariz 17.45, London 446, Newyork 73.50, Bruselj 22.50, Milan 236.75, Amsterdam 178, Berlin 106.25, Stockholm 101.30, Oslo 82.12, Atene 3.40 blago, Ilelsingfors 8.85, Buenos-Aires 104.
Vrednostni paplrp Volna Skoda;
v Ljubljani 437.50—439 v Zagrebu 438.50 blago v Belgradu 437.50—438.50
Ljubljana. Državni papirji: 7% inv. pos. 97 do 99, agrarji 51—53, vojna škoda promptna 437.50 do 439, begi. obv. 80—81, dalm. agrarji 74—76, 8% Blerovo pos. 92—93, 7% Blerovo pos. 89—90, 7% pos. DHB 98-99, 7% stab. pos. 92-95. — Delnice: Narodna banka 7000—7100, Trboveljska 200—210.
Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. pos. 97 bi., agrarji 53 blago, vojna škoda pr. 438.50 blago, begi. obvez. 81.75 blago, dalm. agrarji 75—75.50 (75), 6% šum. obvez. 76 blago, 8% Bler. pos. 94 —95, 7% Bler. pos. 89.75—91 (89.75, 90), 7% pos. Drž. hip. banke 99.50 denar, 7% stab. posojilo 91 denar. — Delnice: Narodna banka 7000 den., Priv. agr. banka 200 denar, Trboveljska 205— 220, Gutman 45—55, Sladk. tov. Osijek 95 den., Osj. livarna 150 denar.
Belgrad. Drž. papirji: 7% invest. pos. 99— 100.50, vojna škoda pr. 437.50—438.50 (437.25), begi. obv. 80.75 denar (81), dalm. agr. 76.25—1 76.50 (76.25), 4% sev agr. 51.50 denar, 6% šum. obveznice 73—74.25 (72.50), 8% Bler. pos. 93.25 —94, 7% Bler. pos. 89.75 blago (90), 7% posoj. Drž. hip. banke 98 50 blago, 7% stab. pos. 95 denar. — Delnice: Nar. banka 7000—7150, Priv. agr. banka 200 denar.
Zltnl trg
Novi Sod. Oves: bač., srem., slav. 184—i 150. Rž: bač. 140—142.50. Koruza: bač. in bač. pariteta Indjija 134—136, ban. 131—133. Tend. neizprem. Promet srednji.
— Bodoče matere morajo paziti, da se izognejo vsaki lenivi prebavi, posebno zaprtju z uporabo naravne »Franc-Joseiove« grenke vode. »Franz-Josefova<i voda se lahko zavživa in učinkuje že po kratkem času brez neprijetnih pojavov. Reg po min soc pol. in n zdr. S-br 15 485 25 V. 33.
2ivinskl se|ml
Redni mesečni živinski sejem v Novem mestu dne 6. novembra t. 1, Dogon: 220 volov, 130 krav, 48 juncev in 34 tclic Prodanih je bilo: 45 krav, 80 volov, 20 juncev, 16 telic in 590 prašičev. — Voli so dosegli najvijo ceno 5 din, druga goveja živina se je prodajala povprečno po ceni od 3 din do 4.50 din, krave klobasarice pa po ceni od 2.20 do 2.50 din za kg žive teže. Prašiči pršutarji so bili po 6 50 din do 7 din za kg žive teže, mladi pujski okoli 8 tednov stari pa po 110 din do 150 din za glavo. — Kmetijski pridelki: ajdova moka od 3.50 din do 4 din, surovo maslo od 20 do 32 din za kg, jajca od 0.75 do 1 din, mleko 1.50 din do 1.75 din za liter in drva od 60 din do 70 din za 1 m*.
Cene živine in kmetijskih pridelkov v okrafu Ptuj dne 4. novembra t. 1. Voli I, vrste din 4,75, voli II. vrste din 4, voli III. vrste din 3, telice I. vrste din 5.25, telice II, vrste din 4 50, telice III. vrste din 3, krave I, vrste din 4, krave II. vrste din 3.50, krave III. vrste din 2, teleta I. vrste din 4.50, prašiči špeharji din 8.25, prašiči pršutarji din 7.75 za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrste prednji del din 9, zadnji del din 11, goveje meso II. vrste prednj del din 7, zadnji del din 9, svinjina din 13 do 16, svinjska mast din 19, čisti med din 16 do 20, goveje surove kože din 10, te-lečie surove kože din 12, sviniske surove kože din 7 do 8 za 1 kg. — Pšenica din 160. ječmen din 160, oves din 150. koruza din 150, krompir din 100. seno din 50 do 75. slama din 25 do 30, jabolka I. vrste din 300 II. vrste din 200, III vrste din 60 do 70 hruške 1, vrste din 300, II. vrste din 200, pšenična moka din 300 do 325, koruzna moka din 225, aidova mopa din 300 do 350 za 100 kg — Drva din 80 za 1 m", jajca din 1 za komad, mleko din 1.50 za liter, surovo maslo din 24 do 28 za 1 kg, grozdie din 3 do 4 za kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih din 3 do 4.50 za liter, fi-nejše kortirano vino din 5 do 7 za liter.
KINO SIOGA, tel. 27-30. Danas potlednjll! Ob 16, 19 In 2115.	Kot dopolnilo vele«enzacija:
Roža iz Rio Grande -Izgubljeno mesto"
VeMČastna melodrama ljubezni in junaštva! V al. vlogi naj- Ia1* nA ;'F™n.keng,oi?a":1 ."■Prtejfa lepši cvet Amerike, divna Movila m stasiti John Carroll od M^aku!«* in razburlj.vejše od
.,King tvonga .
Dr. Janez Fabijan 50 letnik
Ljubljana, 9. novembra.
Danes je dopolnil petdeseto življenjsko leto g. dekan ljubljanske bogoslovne fakultete, redni profesor dogmatike dr. Janez Fabijan. Rodil se je 9. novembra 1889 pod Sv. Joštom v prijazni in sončni Zg. Besnici. Sin preproste, skromne kmečke kajže je v mladosti okušal usodo revnega slovenskega študenta. Kot tretje-šolec je bil sprejet v Alojzijevišče. Študiral je odlično ter je v tedanjih malo krščanskih razmerah na gimnaziji odločno izpovedoval svoje katoliško prepričanje, nekoč na škodo klasifikacije. Po odlični maturi 1. 1910-11 ga je pok. nadškof dr. Anton Bonaventura poslal študirat v Collegium Germanicum et Hungaricum v Rimu. Na gregorijanski univerzi je dovršil filozofijo z doktoratom. Kot teologa ga je v Rimu zatekla svetovna vojna, ki je pred njo s kolegom vred moral bežati v ipnsbruški konvikt Canisianum. Bogoslovne študije je dovršil na innsbruški univerzi 1. 1917 z doktorsko promocijo, ko je bil že leto prej — 15. julija 1916 — posvečen za duhovnika. Strogo dušnopastirske službe ni imel nikdar, dasi je v dušnem pa-stirstvu mnogo pomagal, zlasti v rojstni fari in v komendski fari. Ko se je vrnil po končanih študijah v domačo škofijo, ga je cerkvena oblast nastavila za podvodjo in ekonoma v du-hovskem semenišču. V tem svojstvu je bil pri bogoslovcih zelo priljubljen. Služba ekonoma v letih stiske in pomanjkanja ni bila lahka. Kolikokrat je dr. Fabijan romal po farah in moledoval za živež bogoslovcem! Z vso energijo sc je zavzel za to, da je uvedel v semenišče redovnice — šolske sestre, ki od tedaj vzorno vodijo semeniško gospodinjstvo. S to reformo si je dr. Fabijan pridobil za semenišče trajnih zaslug.	..... , .
Ko je bila i. 1919 ustanovljena ljubljanska univerza, je bil dr. Fabijan imenovan za docenta dogmatike. Kot tak je še nekaj let pomagal bogoslovcem kot studijski prefekt, nakar se je posvetil povsem znanstvenemu delu, ki mu je 1. 1927 prineslo imenovanje za izrednega profesorja, leta 1938 pa za rednega profesorja. Kot dogmatik se je mnogo bavil s problemom vere ter z mariološkimi vprašanji. Sadove svojega znanstvenega dela je objavljal predvsem v Bogoslovnem vestniku in v Času.
Dr. Fabijan je eden izmed znanstvenikov, ki se ne zapirajo pred življenjem in njegovimi potrebami v svojo studijsko sobo. Zato je ob svojem profesorskem delu mnogo predaval, opravljal tajniške posle ob zadnjem katoliškem shodu, deloval pri KA, ki ji je bil dlje časa duhovni asistent, se zanimal za pestro povojno javno življenje. L. 1930 je prevzel tudi uredništvo Časa.
Svest si, da se v ozkih mejah vtesnuje obzorje, je več počitnic prebil v Parizu ter skoraj sleherno leto napravil kako večje potovanje. Mnogi slovenski izletniki in romarji se ga spominjajo kot prijaznega, uslužnega in vestnega voditelja.
Dr. Fabijan se v svoji karijeri ni prevzel. Ostal je skromen. Ohranil je čut za malega človeka, ki je iz njega srede sam izšel. Svojo rodno grudo ljubi z mladostno ljubeznijo. Ker je sam trpel, čuti s trpečim. Ad multos annos!
Pomembni socialno - politični uredbi
Uredbo o odložitvi plačevanja najemnin In uredbo o odlaganju Izvrib bo treba ie dopolniti
Uredbi o odoližtvi plačevanja najemnin ln o odlaganju izvršb bo treba dopolniti.
Začetek oktobra ie vlada izdala pomembno uredbo o odložitvi plačevanja najemnin in o odložitvi izvršb za vse tiste osebe, ki so poklicane v vojaško službo, izvzemši za službo v stalnem kadru. Delavska zbornica je kot predstavnica delavstva in nameščen6tva Slovenije napram tema pomembnima uredbama zavzela stališče in stavila l>redloge za njih spremembo in dopolnitev. Predlogi sami eo upoštevanja vredni, zlasti ker je iz besedila uredbe o odložitvi plačevanja najemnin razvidno, da je bila izdana v naglici in brez posvetovanja s predstavniki prizadetih.
Uredba, ki naj uredi
vprašanje najemninskega razmerja
med v vojaško službo vpoklicanimi najemniki ter hišnimi lastniki, ne zadene le teh dveh, ampak tudi še denarne zavode in v veliki meri celo držav, no blagajno. Ima sicer namen ščititi vpoklicane stanovanjske najemnike e tem, da omogoča odložitev plačila dolžnih najemnin in najemnin, katerih plačilo dospe med časom vojaške službe. Ne določa pa uredba take zaščite, da najemniku t tem času ni mogoče odpovedati stanovanja. Zaradi tega bo vpoklicani vojni obveznik le navezan na socialni čut hišnega lastnika. Ta bo lahko obdržal najemnika, če bo hotel in mogel. Lahko pa bo tudi odpovedal stanovanje in vzel novega najemnika, ki bo plačila zmožen. V marsikaterem primeru pa bodo z uredbo prizadeti tudi hišni posestniki. Saij jih je mnogo zadolženih in morajo poleg davkov skrbeti še za vzdrževanje hiše in za redno odplačevanje obrokov, zavodu, s pomočjo katerega so si zgradili hišo. Kako naj zadoete tem obvezam, ako bo več njihovih stanovanjskih najemnikov vpoklicanih v vojaško službo. Zato bi uredba morala določiti tudi postopek glede plačevanja takih anuitet, davkov itd. Med hišnimi lastniki so dalje razne socialne ustanove, organizacije in zavodi, ki so denar naložili v hiše in izplačujejo iz najemnin recimo podpore onemoglim članom, štipendije itd. Če bo ugasnil za več mesecev vir najemnin, tudi te ustanove ne bodo mogle izj>olniti svojih obvez.
Tudi denarni zavodi, ki so omogočili graditev stavb, kakor tudi socialne ustanove, na primer pokojninski zavodi, borze dela, Suzor itd,, ki imajo velik del svojega premoženja v stavbah, računajo z rednim odplačevanjem anuitet. Saj jih prav to obročno plačevanje omogoča, da vedno lahko izpolnijo svoje obveznosti napram vlagateljem in zavarovancem. Če pa sedaj ustavimo osnovni vir najemnin, se s tem ustavi ves krogotok, kar se bo poznalo celo pri državnem proračunu, ki je zelo odvisen od rednega plačila davkov in doklad. Saj hišni lastnik vsem svojim obveznostim ne bo mogel zadostiti, če mu bodo za daljo dobo ugasnila večina najemnin.
Uredba naj zaščiti le potrebne
Odložitev plačila najemnin je torej sprožila celo vrsto vprašanj, ki jih je treba istočasno reševati tako, da bo uredba res koristila in dosegla svoj namen. Ako bi torej veliko število najemnikov bilo deležnih ugodnosti, ki jo nudi uredba, bi nastala prav gotovo precejšnja stiska. Zato bi bilo prav, da 6e uredba spremeni tako, da bo nudila pravo zaščito le dejansko potrebnim stanovanjskim najemnikom, vendar pa ne bo težje prizadela ostalih treh interesentov, torej posestnikov, denarnih zavodov in državne blagajne. Preurejena uredba naj zato 1. ščiti najprej tiste, ki so zaradi vpoklica ▼ vojaško službo izgubili vse svoje dohodke in so navezani izrecno le na državno ali javno podporo. Po današnjem besedilu velja uredba tudi za vpoklicane državne uslužbence in uj>okojence. Ti vendar obdrže pravico do neokrnjenih prejemkov. Uredba ščiti v celoti celo družine, kjer sta mož in žena vsak za6e v službi itd.
2.	Zaščito, ki jo nudi odlaganja plačila najemnine, je treba za vse tiste, ki 60 s tem izgubili vse svoje dohodke, izpopolniti z določbo, da se jim za ves čas zaščite ne sme odpovedati stanovanje, izvzemal one razloge, ki imajo za posledico takojšnjo deložacijo.
3.	Določiti je treba tudi takojšnjo odložitev plačila davka za zaščitena stanovanja a tem, da se na ta stanovanja odpadajoči davek plača šele tedaj, ko bo najemnina dejansko plačana.
4.	Določiti je treba postopek za primer, da hišni lastnik zaradi stanovanjske zaščite ne bi mogel v celoti plačati anuitet. Obenem z odgodit-
vijo plačila anuitet pa je treba zavarovati redno delovanje prizadetih zavodov in bank na primer s tem, da bi te anuitete prevzela v plačilo Hipotekama banka, ki bi (ih kasneje v obrokih izterjala od hišnih lastnikov.
5. Končno bi morala uredba določiti gotove Izjeme za hiše, ki so la6t posebnih ustanov in organizacij, ali pa bi tudi za te primer morala prevzeti Hipotekama banka tekoče obveze.
Uredba o odlaganju izvršb
pa je pomanjkljiva, ker ne določa
1.	Postopka o načinu izterjave dolgov, po prestanku vojaške službe in
2.	postopka za primer, da bi moglo med časom vojaške službe nastopiti zastaranje dolga, ker dolg sploh še ni bil iztožen. Ni namreč zadosti, da se odgodi le postopek, 6aj je treba upoštevati, da je obveznik po povratku domov navadno v go-
spodarsko težjem položaju, kakor pa je bil pred odhodom v vojaško službo. V tem času je ugubil redni zaslužek, določene podpore pa niti ne zadoščajo za preživljanje družini.. Tudi je vprašanje, ali bo takoj našel ponovno zaposlitev. Omogočiti bi mu bilo treba v tem primeru obročno odplačevanje in sicer tako, da bi lahko odplačeval v šestih zaporednih in enakih mesečnih obrokih. Prvi-obrok naj zapade s prihodnjim prvim po mesecu, s katerim j« obveznik zopet nastopil svoj posel, najkasneje pa tretji mesec po vrnitvi iz vojaške službe. Zavezanec, ki bi se želel poslužiti te olajšave, bi morel o tem pismeno obvestiti upnika. Zavezanec, ki se teh rokov ne bi držal, izgubi nadaljno zaščito in se celotni še dolžni znesek sme iztirjati z Izvršbo. Glede zastaranja pa naj se določi, da naj ostanejo v veljavi vsi ostali predpisi glede iztožitve dolga s tem, da počiva sodni postopek ves čas, dokler je zavezanec v vojaški službi in še potem, dokler izpolnjuje obročno odplačevanje, predvideno zgoraj.
Newyorška svetovna razstava zaprta
Usoda vseh svetovnih razstav: Velikanska izguba
Njujorška svetovna razstava, ki je vabila ljudi z naslovom »Svet od jutric, je končana. Široki drevoredi razstavnega ozemlja so zapuščeni. Namesto gledalcev so prišle ženske-čistilke, monterji, stražniki. Paviljoni so zaprti. Le v pisarni razstavnega ravnateljstva je še nekaj življenja. Ravnatelj »Sveta od jutri«, brhki trgovski strokovnjak Grover Whalen, sedi za pisalnikoin in prireja s pomočjo statistikov, grafičnih krivulj in neskončnih vrst številk svoje veliko končno poročilo za njujorškega župana, mr. La Guardia. Pač težko delo — in čim bolj se Grover Whalen poglablja v številke, tem večkrat mora zavzdihniti.
Politične in gospodarske razmere so zabra-nile, da ni bilo število pričakovanih ljudi, 60 milijonov, niti od daleč doseženo. Visoka vrednost dolarja in dragi življenjski pogoji so ostrasili evropske turiste. Narodna razstava San Francisko-vega »Zlatega roga« je povzročila konkurenco. Pod temi pogoji pa vendarle ni število obiskovalce, 23 milijonov, tako majhno. Seveda je treba priznati, da je pariška svetovna razstava leta li«7 z 31 milijoni ljudi prekosila njuyorško, da niti ne omenimo nekaj predvojnih razstav v Londonu in Parizu. Toda Njujork ima še nekaj v žepu- Namreč vsi razstavijalci so dovolili, da se vrata njih paviljonov spomladi še enkrat odpro. Če bo j>o-litika malce bolj mirna, se bo nemara izguba tega leta zmanjšala — ali je celo ne bo>
»Dobiček navzlic izgubi«
Ko je La Guardia, njujorški župan, prebral končni obračun svetovne razstave, to je 56 strani dolgo poročilo z 12 stranmi statističnega dodatka, 14 grafičnimi podatki in 35 zahvalnimi pismi inozemskih razstavljalnih komisarjev, je bil navzlic skeptičnemu tonu poročila vendarle zadovoljen. Ko je prebral zadnjo stran, se je celo nasmehnil. Izguba? Seveda, kaj pa drugega! La Guardia se dobro zaveda, da se je doslej še sleherna svetovna razstava končala z deficitom, kar se tiče golih razstavljalnih financ. A denarni dobiček je vendarle tu, in sicer za mesto, ki je imelo pod streho razstavo in obiskovalce; za industrije in delavce, ki so delali zanjo, in slednjič moralni, propagandni dobiček glede na javnost, zlasti na inozemstvo. Ali niso bili pred dvema letoma vsi ameriški turisti, prišedši iz Evrope, polni hvale o pariški razstavi, o umetnosti, umetni obrti, dobrem okusu in tehnični genialnosti, ki je bila ta razstava zanje okvir? in ali ni bila jako občutna priljubljenost Francije v javnem mnenju Amerike neposredna posledica tega?
La Guardia misli še na druge, na politične posledice razstave. Tako je tu, na primer, napol prirejeni paviljon Češkoslovaške, ki ni mogel biti nikoli dokočan. Toda rdeče-bela-modra zastava te republike je vse poletje vihrala, in vseh tistih 25 milijonov ljudi, ki so pravkar še hrupno in v smehu hodili po drevoredih, je mahoma umolknilo, je dolgo in nemo zrlo rdeče-belo-modro zastavo in je resnih obrazov odhajalo dalje. In tisti lepi, mogočni paviljoni Francije in Anglije, ki so obiskovalce vedno privabljali, in to, da ni bila Nemčija zastopana — ali je bilo vse to brez pomena? Nikakor; La Guardia ni nezadovoljen. Ze več let se jx>sveča na vso moč, skupno z Rooseveltom, orjaškemu vzgojevanju ameriškega ljudstva: da
bi mu vcepil samozavest, da bi se z zavestjo demokracije udeleževalo evropskih dogodkov... Zatorej: razstava je le dosegla svoje 1
Najvišji gospodar vseh svetovnih razstav
Nato je La Guardia narekoval »Western Uni-onu« dolgo brzojavko generalnemu tajniku »Mednarodnega razstavnega urada« v Parizu, na Aveniji Kleber. Malokomu je znano, da je na svetu »Mednarodni razstavijalni urad«, napol zasebna komisija, ki so njeni člani ravnatelji raznih vele-sejmov, člani trgovskih zbornic, mestnih uprav in ladijskih družb. Vendar je avtoriteta tega urada, ki čuva, da nista nikoli dve razstavi ob istem času, ali tik druga za drugo, neof>orečna. Leta s sodim številom, tako je ta urad enkrat za vselej ukazal, so brez svetovnih razslav; samo leta lihih številk smejo imeti svetovne razstave. In zatorej je moral ta urad dati dovoljenje, preden je Grover Whalen uradno poročal, da sme biti sjx>mladi leta 1940 njujorška razstava spet odprta. In zato je moral La Guardia poslati dolgo brzojavko in prošnjo temu uradu, da pristane na še enkratno otvoritev.
»Mednarodni razstavijalni urad« je ugodil prošnji. Vprašal je v Rimu, ali so morda zoper. Zakaj, Italija se že zdaj pripravlja na svetovno razstavo v Rimu leta 1941, in mogoče se je bilo bati, da se občinstvo ne bo naveličalo... Toda Kvirinal je pristal na to. La Guardia je prejel iz Pariza brzojavko s pritrdilnim odgovorom. In to, kar La Guardia imenuje politični uspeh svetovne razstave, to, kar je Rooseveltu in notranjemu mi-nistu Yckeju ponosno prijH>znanje ameriškega ljudstva k demokraciji in svobodi, se bo v pri-hodnejm letu moglo še bolj jasno uveljaviti.
Morski slon, ki se mu v berlinskem živalskem vrtu zdeha.
Boleslav Prus — Vinko Lovšin
Lajna
Gospod Tomaž je bil naprošen za izsleditev: kdaj je bil X. prav za prav norec? nato: za spravo vseh treh razdvojenih strank, od katerih nobena ni hotela slišati o popustitvi.
Ko je bil pravnik tako zatopljen v zapleteni slučaj, se je odigral čuden, nerazumljiv dogodek.
Na dvoriču, prav pod oknom gospoda Tomaža ee je oglasila — lajna!.,.
Ko bi mrtvi X. vstal iz groba, dobil prisotnost in vstopil v sobo, da bi pomagal pravniku razrešiti težko zagonetko, bi gospod Tomaž ne občutil takega čustva, kakor sedaj, ko je zaslišal lajno!...
In ko bi bila vsaj to talijanska lajna, e prijetnimi flautinimi glasovi, lepo zgrajena, ki igra lepe komade! Kje neki! Kot nalašč za nagajanje je bila lajna pokvarjena, igrala je napačno najbolj proste valčke in polke, pa tako glasno, da so se šipe tresle. In na vso nesrečo je tromba, ki se je včasih v njej oglasila, tulila kakor stekla zver.
Utis je bil mogočen. Pravnik je ostrmel. Ni vedel, kaj naj misli ali kaj naj počne, Ze je bil pripravljen pustiti, da se je pri reševanju zapuščine umobolnega posestnika X., njemu samemu zmešalo v glavi in da je podlegel halucinacijam.
Toda ne. to niso bile halucinacije. To je bila resnična lajna, s pokvarjenimi piščalkami in preglasno trombo!
V srcu pravnika, tega uvidevnega, tega mirnega človeka, so se zbudili divji nagoni. Obžaloval je naravo, da ga ni ustvarila za dahomejskega kralja, ki je imel pravico ubijati svoje podložnike, in mislil je, s kako naslado bi napravil ta hip iz živeža lajnarja mrtvo!
In ker v ljudeh s takim temperamentom, kakor je bil gospod Tomaž, preide kmalu jezno razpoloženje iz drznih načrtov do najstrašnejših dejanj, je pravnik skočil k oknu kot tiger in sklenil — napasti lajnarja z najgršimi izrazi.
Ze se je nagnil ven in odprl usta, da bi zakričal: »Ti, potepuh ti!« ko je medtem zaslišal otročji glas.
Ozrl se je nasproti.
Mala 6lepa deklica je plesala po sobi in ploskala z rokami. Njeno bledo lice je zardelo, usta so se smejala, a iz slepih oči 60 vrele debele solze.
Uboga revica ni že dolgo v tej hiši doživela takih občutkov! Kako lep pojav so bili zanjo ti napačni glasovi iz lajne! Kako veličasten krik trombe, ki bi bila spravila pravnika skoraj ob pameti
Ko je lajnar videl otrokovo veselje, je začel na vse to še tolči močno ob tla in požvižgavati kakor lokomotiva, kadar se srečata dva vlaka.
»Jejhata, kako je lepo žvižgal!«
V pravnikovo sobo je prisopihal zvesti sluga, privlekel za seboj vratarja in klical:
»Jaz sem prigovarjal temu lopovu, jasni gospod, naj takoj nažene lajnarja! Rekel sem mu, da bo od vas dobil plačo, da imamo pogodbo! ,.. Toda ta robavs!... Pred enim tednom je prišel s hribov, pa ne pozna naših običajev. No sedaj pa poslušaj,« je kričal strežaj, in stresal za rame pre-padenega vratarja, »poslušaj kaj ti bo gospod državni pravnik povedal!«
Lajnar je igral že tretji ko« prav tako napačno in kričeče kakor prva dva.
Slepa deklica je bila vsa očarana.
Pravnik se je pa obrnil k vratarju In rekel mirno, kakor po navadi, čeprav malo bled:
»Poslušaj, dragec... Ja, kako ti je pa ime?«
»Pavel, jasni gospod.«
»Torej, moj Pavel, pet kovačev ti bom plačal na mesec, pa veš za kaj?«
»Zato, da ne boš nikoli pustil na dvorišče kakega lajnarja!« se je naglo vtaknil lakaj.
»Ne!« je rekel gospod Tomaž. »Zato, da boš
vsaki čas čez dan pučal na dvorišče lajnarje. Razumeš?«
»Kaj pravite, gospod?« je zaklical sluga, katerega je ta nerazumljivi ukaz popolnoma zmešal.
»Da bi, dokler mu ne prepovem, puščal lajnarje vsaki dan na dvorišče,« je ponovil pravnik in vtaknil roke v žep.
»Ne razumem vas!« je odvrnil sluga z znaki užaljenega začudenja.
»Tebi se blede, dragec,« mu je rekel dobrohotno gospod Tomaž.
»No, le pojdi na delo,« je še dostavil.
Sluga in vratar sta odšla, a pravnik je opazil, da njegov zvesti sluga šepeta tovarišu nekaj na uho in kroži s prstom po čelu.
Gospod Tomaž se je nasmehnil in da bi še potrdil služabnikovo domislico, je vrgel lajnarju kovača.
Potem je pa vzel v roke koledar, poiskal v njem seznam zdravnikov in napisal na listek nekaj okulistov (zdravnikov za očesne bolezni). In ker se je lajnar obrnil sedaj k njegovemu oknu in začel za njegovega kovača tolči ob . tla in žvižgati še glasneje, kar je silno dražilo pravnika, je ta vzel listek z naslovi zdravnika in odšel, mrmrajoč:
»Ubogi otrok!... 2e davno bi 6e bil moral
zanj zavzeti...«	.
(Konec.)
L. St.
Srečanje s Cankarjem...
Sto dinarjev! Sto dinarjev! Že ves popoldan iščem žrtve, človeka, ki bi mi posod,! sto dinarjev. Papirnatega, lahkega metuljčka — do prvega ali boljše za nedoločen cas.^ femu? Zato ker sem državni uradnik in je se celili pet dni do prvega. Treba bi bilo nekaj večerjati, a v žepu ni prebite pare. Nekaj krepkega za večerjo, ko je bilo kosilce bolj svinjska kosta: sladka repca in nezabeljen krompirček. 1 ro-
kleto, moški potrebuje krepke hrane! Duševni delavec sem, ker ne prenašam samo aktov iz sobe v sobo, in potrebujem mesene hrane. Tako nekaj svinjskega imam na primer vedno zelo rad na mizi. In še v teh časih! Čez noč je trgovcem v mestu zmanjkalo volne, mila. krompirja, galoš, in vse je podražuje, kakor da smo preživeli zapovrstjo več slabih letin, suš, povodnji ali najmanj zopet štiriletko — v vojni. Trgovci skrivajo blago, preplašeni ljudje nakupujejo vreče moke, kave, sladkorja, sodčke masti, zaboje mila in cigani imajo mnogo dela in uspehov. Prav jim je! Jaz pa sem državni uradnik, živim iz rok v usta in trenutno iščem kljub prebrisanosti trgovcev in zbeganosti premožnih strank samo sto dinarjev, da se nocoj pošteno najem in da bo za gospodinjstvo za celih pet dni. Žena in otroci, ki je urednikovo edino bogastvo, žulijo doma kofetek z nadrob-ljeno štruco. Pravijo, da je mnogo otrok ob tem zraslo.
In hodim, hodim in iščem, iščem, a danes imam smolo in ne najdem tega človeka. Kadar imam po prvem sam kakega kovača odveč, ga devetkrat na dan srečam, da me zapeljuje na polaž in dva deci. Zdaj pa pa od nikoder ni! Menda vendar sam ne išče prav tako kake žrtve kot jaz. Somec je, otrok nima, niti žene in njenih nogavic, prenarejan.ja oblek in klobučkov ter rokavic. Le neko revno vdovo podpira, a to iz golega (gol-ega!) usmiljenja, prosim, in je torej neodvisen. Ali se skriva pred menoj? Na šoli ga ni in po telefonu ga ne prikličem, stanuje pa tam za Ljubljanico, v nnih temačnih labirintih, kjer ga ob nobeni dnevni uri ne morem stakniti in kjer ga končno nihče ne pozna. Saj to je tisto! Ne vem, ali ljudje po novem pod psevdonimom stanujejo ali kako. Včasih je človek kaj dal na svoje zveneče ime in se dolge ure vadil v podpisovanju, povsod je tudi izobešal svojo vizitko, donos pa se tak-le zmeni z gospodinjo in naroči po-strežnici, naj pove vsakemu in vsaki, ki ga išče, da ne stanuje več tik.
(Dalje.)
&\o£ute novice
Koledar
Petek, 10. novembrai Andrej Avelin, spozna-Valec; Trifon, mučenec.
Sobota, 11. novembra; Martin (Davorin), škofi Mena6. Mlaj ob 8.54. Herschel napoveduje 6neg in dež,
Novi grobovi
"+ V Ljubljani je umrla gospa Vlastimila Ha-nuS. Na zadnji poti jo bodo spremili danes ob 2 popoldne iz niše žalosti Gregorčičeva ulica7a na pokopališče k Sv. Križu. Nai ji sveti večna luči Žalujočim naše globoko sožalje!
-f- Pri Veliki Nedelji je mirno v Oospodu zaspala gospa Roza Miki roj. Mihelčič, veleposest-nica. Pogreb blage rajnice je bil včeraj popoldne. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Mariji Kerinovi v slovo!
»Mila in nežna roža,« smo dejali, ko si pred meseci prvikrat upila svoje čiste oči v nas in nam stisnila roko.
Spoznavali smo Te... Tvoja skrb v poklicnih dolžnostih je pričala, kako dobra vzgojiteljica si. Tvoja neprestana želja po izpopolnjevanju je Rojila v nas najlepše upe za bodočnost. Občudovali smo Tvoje junaštvo. Težka križeva kot bolezni je bila za Teboj in še si stopala po njej, potrpežljiva in vdana. Kako utrujena si prišla včasih iz šole in vendar vedra. Zajel nas je čar Tvoje mile osebnosti. Znala si razveseljevati, bodriti, tolažiti. Najplemenitejše umetnosti človeškega srca Ti niso bile nepoznana dežela. Vero v Boga, globoko l jubezen do domačih, sočustvovanje do trpečih, čisto veselje, to si izžarevala bogato.
Kako lepa si bila v svo jih tihih trenutkih I Lepo čtivo, glasba, petje! Tihi trenutki Tvoje največje bogastvo!
Marija, tiho si odpela svojo zadnjo pesem. Neslišno si nam ugasnila. Nisi nam obteževala src s predsmrtnimi tožbami, ker obteževati nisi znala. Navidezno čila, n že zapisana smrti, si odšla od nas za Vse svete domov. Zakaj? Maminemu ljubčku »tako mi pravi mama«, si ljubeče povedala nekoč, je Bog naklonil zadnje veliko zemsko plačilo. Poslal te je umret v njeno naročje, Tvojim dragim in nam v tolažbo.
Osebne novice
—	Na veterinarskem oddelku zagrebške univerze je bil diplomiran g. Silvan Vodopivec iz Ljubljane. — Čestitamo!
—	Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce, da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dne po prejemu plačilnega naloga! Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovalni prispevki dejansko plačani! To opozorilo je smatrati kot opomin! Proti deladajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuste odlašanja.
—	Revizija uredbe o kmetskih dolgovih. Vlada pripravlja revizijo uredbe o likvidaciji kmet-
skih dolgov. Pri tej priliki je potrebno, da se popravijo nekatere krivice, ki jih je sedanja uredba prizadejala Sloveniji, kjer so gospodarske in pravne razmere znatno drugačne, kakor na jugu. Zato bi bilo umestno, da b| začela posebna časopisna anketa o tem, kaj bi bilo treba za Slovenijo posebej drugače urediti. Vlada bo utemeljene predloge v sedanjih spremenjenih razmerah nedvomno upoštevala. Tak primer so mali podeželski gostilničarji, ki jim je kmetijstvo glavni poklic. Ti so kmetsko zaščito zgubili zato, ker je bila predpisana kmetskim gostilnam pred letom 1932 enotna povprečna gostilniška pristojbina ne glede na resnični promet in dejanske dohodke v znesku 3000 ali 4000 din. Ta znesek je sedaj edino odločilen. In tako se je zgodilo, da so vsi mali gostilničarji-kmetje zaščito izgubili, nasprotno so jo ohranili veliki kmotje-gostilničarjl. Saj je že prilično dober kmet, ki plača nad 4000 din ne-jx>srednih davkov. Za določitev dolžnikovega kmečkega svojstva bo potreben torej drug ločilen znak, in sicer najbolje na pr. množina iz-točenega vina. Po sedanji uredbi se smatrajo za zaščitene tudi dolgovi, ki so nastali z novačijo (prenovitvijo), ne pa tisti, ki so dejanski novi. Izraz »novacija« je preozek, ker ima po občnem drž. zak. čisto določen pomen. Treba bi bilo tu sem vzeti tudi tiste primere, ko gre za spremembo v osebi upnika (odstop), kar je zelo pogost primer. Tak dolg dejansko za dolžnika ni nov, toda zaščite navadno ne dobi, ker uredba zašči-tuje le dolgove, ki so nastali z novačijo.
—	V »Službenem listu« kraljevske banske uprave dravske banovine od 8. t. m. je objavljen »Pravilnik o zatiranju svinjske kuge«. (Priloge: obrazci, naredba o cepljenju svinj zadrug in kmetijskih organizacij proti svinjski kugi, navodilo za razpoznavo in varstvo pred svinjsko kugo in navodila za rejo in krmljenje 6vinj), dalje »Spremembe in dopolnitve pravil za opravljanje strokovnega držav, izpita za učitelje meščanskih šol«, »Sprememba v pravilniku o obsegu in razmejitvi gradbenih obrtov«, »Sprememba pravilnika o opravljanju izpita za pooblaščenega inženirja za tehnično kemijo in za tehnologijo« in »Odločba glede vozne ugodnosti za obveznike na vajah, kadar ne potujejo službeno«.
—	19-letnega fanta pogrešajo. Anton Oeršak, doma v Plesu v občini Sv. Peter pod Svetimi gorami, od 3. novembra ni prišel domov, čeprav ni bilo nobenega razloga, da bi odšel od doma. Fant je srednje visok in je bil oblečen v novo rjavo obleko in rjave čevlje. Na vratu ima kot posebno znamenje vreznino od operacije. Pri sebi je imel prometno knjižico o dsvojega kolesa. Morda je postat žrtev kakega zločina.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi, vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne >Franz-Josef< grenčice.
—	Nesreča pri žaganju drv. Krt Matevž, posestnik s Primskovega pri Kranju, je s cir-kularko žagal drva in si je pri tem delu odrezal dva prsta desne roke, dva pa je poškodoval. Zdravi se v ljubljanski bolnišnici.
—	Skoro tričetrt milijona je poneveril. V Murski Soboti je spomladi vzbudila precejšnjo pozornost aretacija 6odnega oficiala Štefana Friedricha. Takrat so govorili, da je poneveril 300.000 din varstvenga denarja. V preiskavi ki je trajala več mesecev, pa so se pokazali vedno novi pri-mankljaji, ki 60 povečali vsoto poneverjenega de-
Maistrovim borcem!
Kakor je dnevno časopisje že poročalo, je osnovana spominska kolajna za vse one borce, ki so se udeležili akcij za osvoboditev severnih krajev Jugoslavije, in sicer za borce na rdečem, za neborce pa na modrem traku. Sedaj je izšel tudi pravilnik, ki določa, kdo ima pravico do te kolajne in kako je treba predložiti prošnjo za dodelitev.
Člen 1. dolola: Do spominske kolajne na rdečem traku imajo pravico vse one osebe, ki so se kot borci v bojnih edinicah v času od 29. oktobra 1918 do 5. maja 1920 udeleževali bojev za osvoboditev severnih krajev Jugoslavije (Koroške, Štajerske, Prekmurja in Medmurja).
Vse ostale osebe, katere so se kot neborci udeležile osvoboditve zgoraj navedenih krajev, obrambe Slovenije, vdušenja neredov in vzdrževanja reda v omenjenih krajih, imajo pravico do spominske kolajne na modrem traku.
Člen 2. dolola: Za borce, ki imajo pravico do spominske kolajne na rdečem traku se smatrajo:
a)	Vsi oni, ki so prostovoljno vstopili v bojne formacije ter se kot borci udeležili borb za osvoboditev severnih pokrajin Slovenije. V te formacije spadajo: Vse trupne edinice, ki so se konec leta 1918 pa do 6. junija 1919 udeleževali borb za osvoboditev Koroške in Štajerske, kakor vsi višji štabi poveljstev (II. vojno okrožje, Štajersko obmejno poveljstvo, komanda dravske di-vizijske oblasti operativna in teritorialna) in pa končno vse tiste formacije, ki so se pod poveljstvom generala Maistra udeležile osvoboditve Maribora.
b)	Vsi oni prostovoljci, ki so od 29. oktobra 1918 naprej v bojnih formacijah prekoračili de-inarkacijsko črto: reko Dravo in se udeležili v operacijah za osvoboditev Medmurja in Prekmurja, kakor tudi oni udeleženci iz teritorija Prekmurja in Medmurja, ki so kot prostovoljci sodelovali v predhodno označenih bojnih formacijah in v medmurskem dobrovoljskem odredu majorja špoljarja.
c)	Vse srbske trupe, ki so se v bojnih formacijah udeležile leta 1919 bojev za osvoboditev Koroške.
č) Vsi obvezniki (rezervisti), ki so se kot mobilizirani udeležili leta 1919 bojev za osvoboditev Koroške, Štajerske, Prekmurja in Medmurja.
Člen 3. dolola: Do spominske kolajne na modrem traku imajo pravico vse one osebe, ki so se v nebojnih formacijah udeležile osvoboditve severnih krajev, obrambe Slovenije, Medmurja in Prekmurja, vdušenja neredov in vzdržavanja reda v označenih krajih v času od 29. oktobra 1918 do B. maja 1920.
V te nebojne formacije spadajo vse one edinice, poveljstva in ustanove, ki se niso aktivno udeleževale bojev za osvoboditev severnih krajev.
Člen 4. dolola: Vse one osebe, ki imajo pravico do spominske kolajne na rdečem ali modrem traku, morajo za dodelitev predložiti prošnje in
a) Onf, ki so organizirani v Zvezi leglonar-
za osvoboditev ScVcmih krajev, predložijo
prošnje svoji organizaciji, ki bo dalje postopala po določilih pravilnika. V zvezo legionarjev spada: Zveza Maistrovih borcev v Mariboru, Legija koroških borcev v Ljubljani in Združenje vojnih dobrovoljcev za osvoboditev severnih krajev kraljevine Jugoslavije v Zagrebu.
b) Oni, ki niso organizirani v zgoraj navedenih društvih, predložijo prošnje poveljstvu svojega vojnega okrožja.
Da bi se izognili nepotrebnemu pisanju, prosimo naše tovariše — Maistrove borce, da se točno in dobesedno drže naslednjih navodil:
1.	Zveza Maistrovih borcev bo upoštevala edi-nole prošnje onih prosilcev, ki so liani Zveze in ki so izpolnili svoje obveznosti nasproti Zvezi do konca telcotega leta.
2.	Prošnje morajo biti kolkovane z 10 dinarskim kolkom, napisane na celi poli, naslovljene na ministrstvo vojske in mornarice, adjutantsko oddelenje in poslane na Zvezo Maistrovih borcev v Mariboru.
3.	Prošnja mora vsebovati razen imena in priimka prosilca še naslednje podatke:
a)	v kateri edinici (komandi, ustanovi) je služil; prvo navesti osnovno edinico: četo, baterijo, eskadron, štab bataljona ali polka, potem bataljon ali divizijon in končno polk;
b)	kjer, kdaj in pod čigavim poveljstvom se je prosilec udeležil bojev za osvoboditev severnih krajev;
c)	Ali je za te borbe že odlikovan in kako.
č) točen naslov prosilca in pod lastnoročnim
podpisom njegovo pristojno vojno okrožje.
Opomba: Pod točko 3., b) in c) odgovorijo samo borci, neborci pa na kratko označijo vrsto svoje službe.
4.	Kdor ima pismene dokaze, da je od dne 29. oktobra 1918 pa do B. maja 1920 služil v vojski, naj prošnji priloži prepis teh listin, ki morajo biti potrjene edino od, sodUla. Originalnih dokumentov (listin ni treba prilagati k prošnjam, ker je dvomljivo, da jih prosilec lahko dobi nazaj. Isto velja tudi za tiste, ki imajo pismene pohvale za svoje delovanje v predhodno označeni dobi.
B. Kdor je odlikovan, mora v smislu točke 3. pod c) točno označiti odlikovanje n. pr. Kara-djordjeva zvezda z meči IV. reda, Beli orel z meči V. reda, zlata ali srebrna medalja za hrabrost. Poleg tega se mora tudi navesti ukaz, s katerim je prosilec odlikovan, n. pr.:
c. Odlikovan z zlato kolajno za hrabrost z ukazom F. A. Br. 8374 od 11. IV. 1920. Ukaz je označen na dekretu, ki ga je vsak odlikovanec prejel.
6.	Skrajni rok za dostavljanje prošenj Zvezi Maistrovih borcev v Mariboru je 28. febr. 1940, po tem dnevu se nobena prošnja ne bo več sprejela oziroma upoštevala. Navedeni rok je pogojen od ministrstva vojske in mornarice, zaradi česar priporočamo tovarišem, da nam prošnje čimprej pošljejo.
7.	Za odgovor na morebitna vprašanja Je potrebno priložiti znamko. Nepopolne prošnje bomo primorani vrniti prosilcem na njihove stroške.
Vprav, Ouuor zveze Maistrovih borcev v Mariboru.
narja. Zaslišanih je bilo več kot 400 prič. Zda) je preiskava končana. Preiskovalni sodnik je odstopil spise državnemu tožilcu, ki bo v kratkem sestavil obtožnico. Friedricha obremenjuje vsota 700.000 din poneverjenega denarja, ki je z obresti narasla na 800.000 din. Razprava bo gotovo vzbudila velikansko zanimanje v Murski Soboti,
—	Kurja očesa in otiščanci se ne tvorijo ako uporabljate za nego nog »SANOPED«. Glavna zaloga: drogerija Jančigaj, Ljubljana Krekov trg,	,
—	Nož v hrbet. Pred okrožnim 6odičem v Murski Soboti je bil obsojen Alojz Baligač iz Bra-toncev na 5 mesecev zapora, ker je svojega tovariša Štefana Vereša v prepiru zabodel v hrbet in mu ranil pljuča. Na veselici so se fantje pod vplivom alkohola sprli. Vereš je Baligaču strgal z vratu kravato, ta pa ie skočil za njim in mu zasadil nož v hrbet. Zaradi podobne poškodbe je bil obsojen tudi Rudolf Sijanec iz Zihlave na 7 mesecev strogega zapora. Ker so ga člani Mariničeve družine obkladali z nevšečnim priimkom, je prinesel od doma nož in ročico z voza ter navalil na Mariničeve. V metežu ln splošnem pretepu je z nožem sunil Jakoba Mariniča v hrbet. Kari Marinič je maščeval brata e tem, da s kolom nakle6til Ši-janca in mu tudi prizadejal lažje poškodbe, za kar je dobil 1 mesec zapora.
Sveti oče fe svojo okrožnico napisal v italijanščini
Kakor zatrjujejo vatikanski krogi, je papež Pij XII. svojo prvo okrožnico, ki jo objavljamo v teh dneh v našem lislu, osebno napisal od prve do zadnje besede. Med vsem časom bivanja v Castelu Gandolfo jo ie sestavljal in pisal. Pij XII. je napisal prvotno besedilo v italijanščini. Prevod v latinščino je oskrbelo tajništvo latinskih poslanic pod vodstvom msgr. Antonia Baccija. Preden je okrožnica izšla, je papež latinsko besedilo natančno pregledal.
P-O dhžcm,
*	V Sarajevu so našli srednjeveški sarkofag.
Pri prekopavanju starega pokopališča v Vrbanji ulici v Sarajevu so delavci naleteli na dobro ohranjen srednjeveški sarkofag, v katerem je bilo žensko okostje, palica in ostanki usnjenih čevljev. Po mnenju kuslosa sarajevskega muzeja, Sege-jevskega, izvira sarkofag iz 11. stoletja. Kakor poroča belgrajska »Politika«, pa sarajevski deželni muzej nima potrebnih sredstev, da bi to važno najdbo, ki so jo našli komaj 100 m od muzejskega poslopja, prenesli v muzej.
*	90-lctni natakar. Kdor ceni hitro postrežbo, se nikakor ne bo zatekel v kavarno Omerja Pa-šoviča v Palah pri Sarajevu. V tej kavarni namreč streže gostom lastnik sam, ki je star že 90 let in je seveda temu primerna tudi hitrost postrežbe. Muslimanski kmetje, ki obiskujejo Pašo-vičev lokal,
pa so z 90-letnim natakarjem kar zadovoljni, kajti časa imajo dovolj, da jim je vseeno, ali dobijo svojo »turško« pol ure prej ali kasneje.
*	Zagrebški trgovci so ustavili vsak kredit svojim kupcem. Združenje trgovcev v Zagrebu je sklenilo, da se ustavi vsak kredit kupcem. To velja predvsem za trgovce s kolonialno, delikatesno, špecerijsko in mešano robo. Trgovci pravijo, da so k temu sklepu prisiljeni zaradi tega, ker tudi njjm veletrgovci in tovarne ne dajejo več na kredit, ampak samo proti gotovini.
*	Namesto divje race je zadel prijatelja. Upokojeni kapetan Aleksa Protič iz Dubrovnika je šel te dni s svojim prijateljem na lov na divje race. Prijatelja sta se postavila kakšnih 200 m narazen na prežo. Ko je Protičev prijatelj streljal na divjo raco, je ena šibra zadela Protiča v desno oko, ki mu je takoj izteklo. Hudo ranjenega Protiča so prepeljali v dubrovniško bolnišnico.
*	Avto s pijanci padel v Jarek. Na cesti Banja-luka-Bosanska Gradiška 6e je pri Klašnici na asfaltirani cesti pripetila avtomobilska nezgoda, ki jo je pripisati na rovaš alkoholu. V nekem avto-izvoščku se je peljala po cesti družba več moških, ki so bili precej vrnjeni s šoferjem vred. Kljub temu, da je asfaltirana cesta široka osem metrov, je bila vendar preozka, da bi jo bilo mogoče po mili volji meriti z avtomobilom. In tako se je vozilo naenkrat znašlo na robu ceste, podrlo tri konfine in strmoglavilo v tri metre globok jarek ob cesti. Avto se je ves razbil, od ljudi pa, ki so bili v njem, sta dva precej nevarno poškodovana, tretji pa je po čudnem naključje odnesel povsem zdravo kožo.
*	Po materinem nalogu je ubil očeta. V vasi Čegljih pri Karlovcu se je dogodila te dni huda dru-žindta žaioigra v hiši Lončarjevih V Lončarjevi družini so bili prepiri na dnevnem redu. Pravijo, da je bil teh prepirov največ kriv stari 60 letni Ivan Lončar, ki 6e je cesto opijal in v pijanem stanju zlo-stavljal svojo ženo Maro. V zadnjem času so bili takšni prizori tako pogosti, da je Mara Ivanu večkrat zapretila, da ga bo ubila, Ker tudi to starega kmeta ni spametovalo, je Mara odšla k svojemu sinu, 23-letnemu Dragutinu in ga nagovorila, naj ubije očeta. Sin je mater ubogal, vzel kol in odšel domov, kjer je napadel očeta. Pobil ga je s kolom na tla ln toliko časa udruhal po njem, da je starec izdihnil. Sina in mater so orožniki zaprli
*	Roparski napad na ccrkcv in župnišče. V noči od torka na sredo je več roparjev vdrlo v župno cerkev v Velikem Trojstvu pri Varaždinu. Roparji so odnesli iz cerkve več dragocenih predmetov, med njimi tudi oltarni kelih. Očitno pa s tem plenom niso bili zadovoljni in so zato vdrli še v župnišče. Vlomili so vrata, nato pa začeli v veži streljati, da bi preplašili stanovalce. Streli so zbudili vse prohivalce župnišča. Stara kuharica se je tako prestrašila, da je skočila skozi okno in si pri tem zlomila nogo. Neki hlapec pa je stekel iz hiše in pričel zunaj na vse grlo klicati
na pomoč. Prihiteli so sosedje, oboroženi z vilami in sekirami, katerih so se roparji prestrašili in se spustili v beg.
*	Iz maščevanja je cigan podtnknil pet požarov. V vasi Vojakovcu pri Križevcih, je v zadnjih desetih dneh petkrat gorelo na različnih krajih. Petim gospodarjem so pogorela razna gospodarska __ poslopja, napolnjena z jesenskimi pridelki. Orožniška preiskava je ugotovila, da je vse te požare podtaknil cigan Marko Horvat. Ko so ga orožniki prijeli, je prostodušno priznal požige in pristavil, da je to storil iz maščevanja, češ da so ga kmetje, katerim je zažgal, stalno preganjali.
*	Nevarnega izsiljevalca je prijela zemunska policija. Bivši izdajatelj raznih zakotnih listov, Fran Cenič, je raznim uglednim zemunskim meščanom poslal pisma, r katerih jim je zagrozil, da bo objavil razne nečedne afere Iz njihovega življenja, ako mu ne pošljejo do tega in tega dne določene vsote denarja. Neki rentir pa Je pismo izsiljevalca izročil policiji, fta njen nasvet se je
Ljubljana, lO.novembra
Gledališče
Dramai Petek, 10. novembra: »Neopravičena ura«. Izven. Zniiane cene od 20 din navzdol.
—	Sobota, 1. novembra: »Kozarec vode«. Red A.
—	Nedelja 12. novembra ob 15: »Pikica in Tonček«. Mladinska predstava. Izredno znižane cene od 14 din navzdol. Ob 20: »Striček Vanja«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Opera: Petek, 10. novembra ob 15: »Trubadur«. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 16 din navzdol, — Sobota, 11. novembra: »Kjer škrjanček žvrgoli«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. — Nenelja, 12. novembra ob 15: »Glu-mac Matere božje«. Izven. Znižane cene od 30 din nuvzdol. — Ob 20: »Pri belem konjičku«. Izven. Zniiane cene od 30 din navzdol. — Ponedeljek, 13. novembra: Plesni večer Maksa Ktir-bosa in Irene Litvinove, članov in solista BalleU Ruse de Monte Carlo. Izven,
Radio Ljubljana
Petek, 10. novembrai 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče)-— 11 Šolska ura: Glasba starih narodov (Stanko Prek) — 12 Naši napevi (plošče) — 12.30 Poročila objave — 13 Napovedi — 13.02 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Poročila — 18 Ženska ura: Gospodinjsko knjigovodstvo (Vida Peršuh) — 18.20 Nekaj valčkov (plošče) — 18.40 Francoščina (dr. Stanko Leben)
—	19 Napovedi, poročila — 19.20 Nacionalna ura: Inšpekcija državne obrambe — 19.40 Objave — 20 Plošče) — 20.30 Koncert. Sodeluje ga Angela Hauc-Megla in Radijski orkester — 20 Napovedi, poročila — 22.15 Veseli zvoki (plošče).
Drugi programi
Petek, 10. nov.: Belgrada-Zagreb: 20 Simfonični koncert (Zinka Kunc-Milanov) —Sofija: 19.50 Verdijeva opera »Falstaff« — Ankara: 19.10 Orkestralni koncert, 20.20 Operetna gl., 20.45 Jazz — Beromiinster: 20.45 Operna glasba, 21.20 Beethovnov koncert, 22.05 Balalajke
—	Budimpešta: 19.50 Opera — Bukarešta: 19.35 Opera — Hilversum: 19.30 Španska glasba, 20.30 Orkestralni koncert, 21.20 Kvartet, 22.40 Komorni koncert — StockhoIm-FIorby: 20.30 Orkestralni koncert, 21.15 Igra, 22.15 Verdijevo »Pogubljenje« — Trst-Milan: 17.15 Vokalni koncert, 21 Igra, 22.20 Vokalni in pianinski koncert — Rim-Bari: 21 Indijska igra »Sakuntala«
—	Florenca: 21.15 Moderna glasba, 22 Violina
—	Reykjavik: 21.45 Konservatorijski koncert
—	Oslo: 20.45 Pianino, 22.15 Italijanska glasba
—	Sottens: 21.20 Orkestralni koncert.
Rokodelski oder
Društvo rokodelskih pomočnikov bo imelo v nedeljo, 12. t. m. ob 7 zvečer običajno martinova-nje s prav pestrim sporedom. Pevski zbor je pripravljen za nastop z novimi pesmimi, igralci na« bodo razveselili z novo komedijo in solisti z novimi kupleti. Oskrbimo si vstopnice že v pred-prodaji, ki bo v nedeljo od 10 do 12 in zvečer eno uro pred pričetkom prireditve v Rokodelskem domu. Kocnenskega ulica št, 12,
Prireditve in zabave
Na Martinovo nedeljo dne 12. t. m. ob 5 popoldne uprizorijo Velike 6estre sv. Klare na frančiškanskem odru v Ljubljani čudežno igro »Roksana«.
Martinov večer s pestrim sporedom priredi v soboto, 11, novembra ob 20 Prosvetno društvo Trnovo v društvenem domu Karunova ulica 14.
Cerkveni vestnik
Sodaliteta Ss. Cordis za ljubljansko mesto bo
imela svoj sestanek v petek, 10. novembra ob 5 popoldne v dvorani duhovskega semenišča. Predaval bo preč. g, župnik P. Kazimir Zakrajšek OFM o »Katoliški atmosferi« v Ameriki«.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek', Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta,
Poizvedovanja
Izgubljeni so bili 4 ključi na obročku in se naproša naj jih najditelj odda v naši upravil
rentir podal v kavarno, ki je bila označena v pismu kot kraj sestanka. Ko je izsiljevalcu izročil 1500 din v kuverti, je pristopil k le-temu detektiv in ga aretiral. — Cenič je delj časa živel v inozemstvu kot vojaški dezerter. Pred dvema letoma pa se je vrnil v Jugoslavijo. Sarajevsko vojaško sodišče ga je zaradi dezerterstva obsodilo na 13 mesecev zapora. Ko je odsedel kazen, je poskusil svoje delovanje kot izsiljevalec, vendar mu je že pri prvem poskusu spodletelo.
Anekdota
Znana pevka Jenny Lind je bila v neki "družbi. Poleg nje je sedel ob mizi zelo raztresen starejši gospod. Ko so povečerjali, je pevka zapela par pesmi, nato pa spet sedla k mizi in prosila stre-žaja, naj ji prinese kozarček konjaka. Strežaj se je kmalu vrnil s konjakom, ki ga je pa pomotoma postavil pred pevkinega soseda. Ta je v svoji raz-tresenosti kozarček prijel in konjak izpil. Pevka Jenny Lindova je zakašljala.
»Kaj pa vam je, milostiva?« jo je vprašal sosed. »Ste li morda prehlajeni?«
»Ne, ne,« je odvrnila Lindova precej nevoljnOb »samo konjak je zašel v napačno grlo.«
»Kaj sem pa hotel storiti — ko je pa ta zverina čoln požrlal«
HIP BI JANA
Najnovejša poročila
Po monakovskem atentatu
7 mrtvih, 34 lažje, 29 nevarno ranjenih
Pariz, 10. nov. t Bomba je eksplodirala natančno 11 minut potem, ko je Hitler odšel iz zbocovalne dvorane. Kakor je dognala preiskava, je bila bomba položena tik nad sedežem, kjer je govoril Hitler. Eksplozija je zahtevala 7 mrtvih, med katerimi je tudi ena ženska. Ranjenih pa je bilo vsega skupaj 63 ljudi, med njimi 29 smrtno nevarno. Takoj po eksploziji ie policija začela z aretacijo sumljivih ljudi. Vendar doslej atentatorja še niso ugotovili. Ge-stapo je pozaprla zlasti mnogo Židov, ki jih sumijo, da so v zvezi z atentatom.
Himmlerlevo uradno sporočilo
Berlin, 9. nov. A A. DNB: Glavni vodja SS fet in šef nemške policije Himmler objavlja: Sledovi izvršilcev zločina v Monakovem vodijo
v inozemstvo. Zaradi tega se za podatke, sporočene v inozemstvu nemškim diplomatičnira zastopnikom, konzulatom itd., ki bi vodili k odkritju zločina, razpisuje neodvisno od nagrade, razpisane v Nemčiji v znesku 600.000 mark, dopolnilna nagrada 500.000 mark v tuji valuti, ki bo izplačana od pristojnega nemškega predstavništva v ihozemstvu.
Čestitke tujih driav
Bratislava, 9. nov. AA. DNB: Predsednik slovaške države Tiso je poslal Hitlerju brzojavko, v kateri mu čestita k srečni rešitvi ter izraža svoj stud nad zločinskim antentatom.
Bukarešta, 9. nov. AA. Predsednik vlade Argetojanu ie izrazil nemškemu poslaništvu svoje zadovoljstvo, da se je Hitler izognil nevarnosti. V imenu romunske vlade je izrazil sožalje zaradi nedolžnih žrtev.
Francoski finančni minister govori Ameriki
Za 20 stoletno krščanstvo - Kako se Izognemo gosp. krize po vojni
Pariz, 9. nov. A A. Havas: Finančni minister Paul Reynaud je imel danes kot gost na kosilu v ameriškem klubu govor v angleščini, ki so ga prenašale radiopostaje Združenih držav. Rey-naud je v prvi vrsti omenil, da je vse, kar je Francija napravila za ohranitev miru, bilo s simpatijami sprejeto tako o'd Američanov, _ ki živijo v Parizu, kakor Američanov v Ameriki. Toda navzlic temu je Francija v vojni, ki je nastala zaradi globokih razlogov.
Že pred nekoliko leti je nastalo v Evropi pojmovanje o življenju, ki je predstavljalo vrnitev k zastarelemu zakonu. Začelo se je z delom proti 20 vekovnemu krščanstvu. Francija se še danes spominja plemenitih besed, kj jih je takratni kardinal Pacelli in današnji papež Pij XII. izgovoril na evharističnem kongresu v Budimpešti v zvezi z omenjenim pojmovanjem. Dejal je: Kje so zdaj Herod, Pilat, Neron, Diokleclan in Julij Apostat, tirani prvih krščanskih stoletij? Postali so prah in pepej kakor vse ono, kar so želeli v posvetni moči in slavi doseči.
V teku 20 mesecev so bili pred očmi vsega sveta pokopani trije narodi, zdaj pa Nemčija izgovarja besede miru, katerih pravi smisel je v tem, da se ji omogoči prebaviti svoje žrtve in da nastopi potem, ko se okrepi, nov pohod. Vojna predstavlja preizkušnjo sil. Zaradi tega se vi vsi veselite, da je Francija danes močnejša, kakor je bila pred letom dni. Francija je prišla do te moči po svoji zaslugi. Pred enim letom je Francija na vsako grožnjo iz inozemstva odgovorila s stoičnim pristankom na nove žrtve. Kaj so te žrtve napram onim žrtvam, ki jih nam vsiljuje vojna?
Pet milijonov ljudi je odtrganih od svojih ognjišč ter se nahaja na bojišču. Tisoče družin 'je prisiljenih iskati v drugih krajih Francije varnost zase in za svoje otroke, gospodarsko
življenje je zapustilo svoje mirno delovanje ter se podvrglo vojnemu režimu. Uvedeni so bili novi davki, ki so neobhodno potrebni. Francoski narod doprinaša te žrtve z vedrim čelom, ker jih doprinaša za stvar svobode. Francoski narod se zaveda, da mora napeti nove sile, da bi zamenjal pet milijonov vojakov, ki so na mejah in da bi ohranil do skrajnosti gospodarsko življenje države. V tej volji požrtvo-vanja črpamo gotovost, da bomo zmagali. Amerika je objavila svojo nevtralnost. Vsi tukaj vedo, da se Francija in njeni zavezniki nikoli ne bodo dotaknili ameriške nevtralnosti. Francoski republiki in angleškemu imperiju niso potrebni ljudje, temveč orožje, surovine in pa stroji. Postavlja se torej vprašanje izmenjave med nami in Ameriko.
Pri tem ne smemo pozabiti nauka iz pretekle vojne in gospodarske krize, ki je po njej nastala. Ako napravimo v teku sedanje vojne napako, da pustimo, da se ladje, ki so nam pripeljale blago, vrnejo prazne, sejemo samo seme za novo krizo povojni dobi. Ameriška naročila se morajo plačati večinoma s francoskim delom. To je potrebno za obe državi. Ne sme se misliti samo na vojno, temveč tudi na dobo, ki bo nastala po vojni, ko bo vstajala nova Evropa, ne Evropa v nasilju, temveč Evropa v tradiciji. Na dan miru se bodo upoštevale legitimne gospodarske potrebe naroda. Pri tem delu obnove bo vloga vaše domovine velika. Ko pride do nove dobe miru, ki ie prenehala že davno pred začetkom te vojne, bo obnova mnogo hitrejša, kakor mnogi mislijo. Zaradi česar so trpele evropske države pred vojno z Nemčijo na čelu, ki je vodila kolo? Od poloma njihovih financ in ogromnih vojnih izdatkov. Na tem je nemško gospodarstvo umiralo, ko je nastala vojna. Za gospodarski razvoj naroda mora obstojati ozračje miru, ki je ozračje življenja.
Skrb Ljubljane za zavetišča
Uredba o zaščiti pred zračnimi napadi je naložila mestnim občinam težka bremena, vendar ljubljanska mestna uprava ni omahovala in je skušala ustreči vsem predpisom. Ker izvršitev teh nalog zahteva velike izdatke, bodo mnogi načrti, ki so prav tako potrebni uresničitve, morali počakati. Kljub temu pa je prav, da Ljubljana v zaščiti pred zračnimi napadi prednjači pred drugimi jugoslovanskimi mesti. Saj je končno razumljivo, da vsa predavanja in pozivi, naj tudi zasebniki kaj store, vse dotlej nič ne zaležejo, dokler ne vidijo, da skušajo tudi javna oblastva izpolniti svojo dolžnost. In tako imamo sedaj v Ljubljani vrsto javnih del, ki so bila v drugih državah v Evropi opravljena že zdavnaj, še preden se je razvnela vojna.
Ljubljanska občina je napravila obsežen načrt za dograditev zavetišč v vseh mestnih hišah in kolonijah. Od tega načrta bo nekatera zavetišča že v delu in časnikarji so se v četrtek popoldne ogledali ta gradbena dela. Tako so bila v Kresiji v kleteh urejena razsežna zavetišča, ki bodo varovala pred ruševinami in lažjimi izstrelki. Kleti so sedaj urejene tako, kakor so učila številna predavanja o ureditvi kleti za zavetišča. Za pešce na cestah je za primer zračnega napada treba tudi poskrbeti. Preprosto zavetišče zan je gradijo sedaj na trgu Kralja Petra. To zavetišče bo sicer enostavno, vendar bo prišlo v prid ne samo pešcem, ampak prav gotovo tudi mnogim prebivalcem iz bližnjih hiš. V graditvi sta nadalje dve veliki zaklonišči, eno na Mestnem trgu in drugo ob Mestnem domu. Zavetišči bosta pod pobočjem zvezani med seboj. Zavetišče na Mestnem trgu bo tudi primerno za varno shrambo dragocenih mestnih arhivov. Seveda bosta zavetišči nudili varno zavetje uradništvu in velikemu številu v bližini stanujočega prebivalstva. Najbolj pomembno pa je dejstvo, da bo v zavetišču tudi shramba gasilnega orodja in avtomobilov in vsi prostori za zdravstveno in tehnično službo ob času zračnega napada. Zavetišča bodo prav sodobno urejena in bodo imela seveda zadostno število potrebnih zasilnih izhodov. Taka graditev seveda ne velja malo, vendar so izdatki po-
polnoma upravičeni, čeprav smo lahko prepričani, da teh naprav v nližnji bodočnosti še ne bomo potrebovali. Dolžni pa smo poskrbeti, da
Seja vlade
Belgrad, 9. nov. m. Nocoj je bila pod predsedstvom predsednika vlade v ministrskem predsedstvu dolga seja vlade, ki je trajala od pol šestih do desetih zvečer. Seje so se udeležili vsi ministri, razen ministra dr. Bariše Smoljana, ki je bolan. Vladna seja se je pečala s proučevanjem raznih gospodarskih in socialnih vprašanj ter je izdelala poseben načrti ki bo vlada po njem rešila razna važna gospodarska vprašanja. Za rešitev teh vprašanj je bil izvoljen poseben odbor ministrov, v katerem so: minister za javna dela dr. Miha Krek, prometni minister inž. Beslič, kmetijski minister dr. čubrilovič, trgovinski minister dr. Andres, minister za socialno politiko dr. Budisavljevič, minister dr. Bariša Smoljan ter minister pri predsedništvu vlade dr. Konstanti-novič. '
Drugi del seje se je pečal s poročili ministrov iz posameznih resorjev. Med drugim je bil dovoljen povečan kredit za prehrano pasivnih krajev.
Avdience
Belgrad, 9. nov. m. Nocoj je bil pri kraljevem namestniku Peroviču sprejet v avdienci minister za gozdove in rudnike dr. Džafer Ku-lenovič. Avdienca je trajala od petih do pol sedmih. — Hrvatski ban dr. šubašič je bil ob petih sprejet v avdienco pri knezu namestniku Pavlu.
Pogajanja s Finsko
Moskva, 9. nov. h. Rusko-finska pogajanja eo se danes zopet nadaljevala. Finska delegacija je dobila včeraj iz Helsinki nova navodila v zvezi z zadnjimi ruskimi predlogi.
Večerno poročilo z zahod, bojišča
* i « m j t ,..|4 » l l .. * 4 . 4 4 , J — , , 4 ,
Pariz, 9. nov. t. Na zahodni fronti zadnjih 24 ur ni bilo nobenih važnih dogodkov.
Nemški bombnik padel v morje pri Rigi
Riga, 9. nov. t. Blizu Rige, glavnega mesta Latije, se je spustil na morje velik nemški bombnik. Mala ribiška ladja je bombnik pripeljala v riško luko. Posadko 4 nemških letalcev so latiške oblasti internirale.
Gandhl poziva k strpnosti
Kalkuta, 9. nov. t. Mahatma Gandhi je danes izjavil, da sporazum glede složnega sodelovanja vse Indije v kongresu še ni dosežen. Sporazum je tudi nemogoč, dokler angleška vlada ni jasno izpovedala svoje vojne cilje v pogledu bodočnosti Indije. Toda on poziva svoje pristaše, naj ne delaijo indijski vladi nikakšnih težav, dokler se podkralj trudi, da bi našel pametno rešitev iz obstoječih težav.
nesreča ne preseneti nikogar, niti naše potomce. Bolje je, da čez nekaj let, ko bo Evropa zopet v miru, uredimo v njih grajsko klet, kakor je tradicionalna v drugih mestih, kot pa da v
primeru nevarnosti ostanemo brez vsega. *
1 VI. prosvetni večer bo danes ob 8. uri v franč. dvorani. Na sporedu je proslava 400-letnice svetogorske božje poti. Za uvod bomo slišali romarsko pesem in deklamacijo o svetogorski Kraljici. Nato pa bo v besedi in sliki podal zgodovino in razgled s sv. Gore predavatelj dr. Ivo Česnik. Brez dvoma bo to predavanje zanimalo vse obiskovalce sv. Gore. Predprodaja vstopnic pri Sfiligoju na vogalu Franč. ulica in pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva 7.
1 Tablice za tombolo v Kranju ima v predprodaji tv. A. Goreč. V Ljubljani kupljena tablica bo imela še posebno ugodnost o kateri se prepričajte v izložbenem oknu pri A. Gorcu. Upoštevajte tudi, da sta odšla iz lanske tombole oba avtomobila v Ljubljano.
1 O današnji Ameriki ter o potovanju skozi, večino Združenih držav Severne Amerike bo predaval inž. Mitja švigelj z mnogimi skioptičnimi slikami, tudi v naravnih barvah, v Frančiškanski dvorani tekom tega meseca. Podrobnosti bodo objavljene.
1 Premiera največjega slovanskega filma »Znft-chor« v kino Matici. Uprava kino Matice je ustregla številnim željam našega zavednega slovenskega občinstva in si preskrbela največji in najlepši slo* vanski film, kar se jih ie do sedaj izdelalo, to je rusko-poljski film »Znachor«. Videli smo že razna lepa dela tako ruska, češka, kakor poljska, vendar je film »Znachor« (Po poti usode) prvi slovanski
film, ki se odigrava v družabnem življenju Poljske. Znachor je po romanu Dolenga Mostoviča, v režiji genialnega Mihaela Vašinskega, z izbranimi hudožestveniki: Kazimir Junoša Stempovski, Jad-viga Barčevska in Vitold Zaharevič. Vsebina filma in dejanje je vzeto po resničnih dogodkih velike tragedije slovitega kirurga proi. dr. wilczurja, ki je zaradi hudega udarca po glavi izgubil spomin (amnezija), ter polnih 12 let živel pod drugim imenom, pozabil svoje življenje in svojo preteklost Film in dialogi v polskem jeziku so lepo razumljivi vsakemu Slovencu, režija in igra pa tako dovršena, da si bomo le želeli videti takih slovanskih umetnin. Kar nam ne more pokazati niti ameriški, niti Irancoski, niti nemški film — to vidimo edino pri edinstvenem filmu »Znachor«. Belgrad in Zagreb sta bila vzhičena in film predvajala skozi tedne in tedne pri razprodanih predstavah, tudi pri nas je zanimanje že veliko, še večje pa bo, ko bodo očividci filma delali reklamo sami. Premiera je danes v kino Matici in priporočamo, da si preskrbite vstopnice v predprodaji.
1 Travnata piramida se podira. Prehod iz Mirja v Murnikovo ulico med novim kemičnim institutom ln vrtom tehnične srednje šole je okrašen z ličnim stopniščem in obokom, nad katerim se pne velika travnata piramida, ki je bila po večkratnih poskusih vendarle tako zgrajena, da ie letos skozi vse poletje vzdržala Zadnje deževje pa jo je tako razmočilo, da ee je najprej znatno sesedla, nato pa so se začele trgati z vzhodnega pobočja velike krp« travnate ruše. Prav verjetno je, da bo v kratkem piramida popolnoma razpadla, saj že sedaj kaže lesene vezi, ki so tvorile glavno nosilno ogrodje konstrukcije, ki naj bi držala zemljo v določeni obliki.
1 Nabava rentgenske aparature za prizidek ki-rurgičnega paviljona splošne bolnišnic«. Za 30. november je razpisana prva licitacija za dobavo in montažo diagnostične rentgenske aparature za novi kirurgični prizidek ljubljanske bolnišnice. Licitacija bo v upravni pisarni splošne državne bolnišnice v Ljubljani in so stroški za aparaturo in montažo preračunani na 230.000 din.
1 Tatvine koles. Zadnje dni so zopet izginila štiri kolesa in sicer 1500 din vredno kolo »Mifa«, ki je bilo ukradeno na legličevi cesti Franju Cesarju, dalje 1000 din vredno kolo »Horizont«, ukradeno iz vrta gostilne »Miklič« Davidu Remškarju, 1000 din vredno kolo znamke »Prior«, ukradeno na Celovški cesti Dušanu Obidu, in 800 din vredno kolo znamke »Homa Record«, ukradeno iz veže gostilne Marinčič v Marenčičevi ulici Ivanu Kušarju.
1 Številne tatvine. Iz stavbe mestnega zavetišča ob Cesti v Mestni log je neznan tat odnesel 45 električnih stikal, vrednih 500 din. Pošteno je iz-
praznil shrambo Francu Luzarju v Ribniku pri Ljubljani tat, ki je odnesel kar 4 litre slivovke, 17 kg suhih sliv, 15 kg orehov in celo 30 kg krompirja. Poleg tega se ga je prijel par ženskih čevljev, par rjavih moških sandal in nekaj gospodarskega orodja. — Iz stanovanja Suhadolc Juike na Bleiweisovi cesti je bila ukradena pokromana ženska ura, vredna 400 din. — Posestniku na Vodnikovi cesti Francu Permetu so neznanci v noči odvlekli z dvorišča 60 kg težak kotel, vreden 350 din.
1 Lov za tatom. V sredo popoldne se je ujel 30-letni F. K., ki je bil že sedemkrat predkaznovan zaradi tatvifi. Posebno pa je znail zaradi številnih nakupov sumljivih predmetov, ki so bili ukradeni. V sredo se je lotil beračenja V Hrenovi ulici in je v prvi hiši dobil pri neki stranki 50 par, nato pa se je hitro zopet vrnil tja, vendar so ga opazili, tako da je moral takoj zbežati. V sosedni hiši pa se je kmalu po 1 vtihotapil v predsobo, medtem ko so domači sedeli pri kosilu. Odtod je neslišno odprl vrata v spalnico, katero je hotel temeljito pregledati; pa so ga opazili. Vendar se mu je posrečilo, da je odšel na Grudnovo nabrežje. K sreči ni imel časa ničesar odnesti, čeprav je
precej predalov in omar prebrskal. Ker se je precejšnja skupina otrok podila za njim in kričala: »Držite tatu!«, je dirkal naprej v Rožno ulico ter
se skril za kratek čas v vežo, da bi se znebil preganjalcev. Medtem obveščeni stražnik pa se ni dal prevariti in ko je tat skočil iz veže in bežal naprej po Rožni ulici, ga je stražnik pred Lozarjevo gostilno aretiral. Sedaj se bo moral zagovarjati zaradi poskusa tatvine.
Najveija tragedija naše dobe. nepozabne MARIA STUART Katarina Hepburn v prekrasnem filmu borbe in trpljenja za pravico in enakovrednost žensk.
UPORNICA
Krasni posnetki iz Siclije, iz londonskega muzeja voščenih lutk itd. Ta film je vzbudil svoj čas veliko senzacijo po vsem kulturnem svetu' Predstave ob 16., 19. in 21. uri
KINO UNION T«i«r.22.21
Prvo predavanje Ljudske univerze
Ljubljana, 9. novembra.
V sredo zvečer je bilo v mali filharmonični dvorani prvo letošnje predavanje v okviru Ljudske univerze, ki skuša s poljudno znanstvenimi predavanji seznaniti občinstvo o najrazličnejših sodobnih problemih iz znanosti, tehnike, gospodarskega in socialnega življenja. Prvi večer je obsegalo zanimivo in pregledno predavanje univ. prof. dr. Maksa Samca o modernih nadomestkih in umetnih tvorivih. Predavatelj je popeljal poslušalce v skrivnostni svet tehnične kemije, ki je v zadnji dobi odkrila človeštvu nebroj koristnih iznajdb. Človek je sicer v današnjem času zelo razvajen in se liitro razvadi ob najrazličnejših dobrotah. Če mu katera od teli primanjkuje, skoraj ne more tega razumeti in godrnja. Kemija je pa ustvarila celo vrsto nadomestkov za snovi, ki morda niso na razpolago, ali ki jih je težko dobiti. V začetku sicer takih nadomestkov ne cenimo, a kmalu se jih navadimo, kakor smo se navadili prav tako umetnih snovi in tvoriv, kakor so na primer milo, steklo, apno itd. Kemija nadomestkov pozna v glavnem štiri pa-
noge, ki se pečajo s pripravljanjem umetnih beljakovin, dalje umetnih masti, tretjič umetnih tkiv in končno najrazličnejših plastičnih mas. Za večino teh nadomestkov je izhodišče les, in sicer lesna celuloza, ki se lahko spremeni v lesni sladkor, katerega glive kvasovke predelajo v beljakovine. Za umetna tkiva je treba najti samo pot, kako raztopiti celulozo in jo potem izvleči v tanke nitke. Za umetne maščobe pa je kemični postopek tak, da je treba oksidirati parafin, iz katerega nastajajo ma-ščobne kisline, iz katerih se v nadaljnem postopku lahko izdelujejo najrazličnejše maščobe, kot višek na primer umetno maslo. Kemija kondenzatov in polimerizatov pa dovede končno do umetnega bencina, olja, lakov in kavčuka, kakor tudi do številnih umetnih plastičnih mas. Predavanje so spremljale tudi zanimive skioptične slike in je razumljivo, da so poslušalci nagradili predavatelja s priznanjem. V kratkem bo v okviru ljudske univerze predaval v Ljubljani tudi sloviti nemški kemik dr. Ostwald, ki bo v Ljubljani gost g. prof. dr. Samca.
Tat odnesel 100*000 din vreden kovčeg
Maribor, 9. nov. Snoči se je pripetila v Mariboru tatvina, ki je presenetila tako osebo, ki je bila z njo prizadeta, nadalje policijske organe, najbolj pa menda samega tatu. Tat, ki je tatvino izvršil, namreč gotovo niti ni v sanjah pričakoval, da se bodo nahajale v kovčegu, katerega je enostavno sunil v hotelskem hodniku, dragocenosti, vredne nad 100.000 din. Lastnik kovčega je bil presenečen, ker je bil okraden, policija pa zaradi tega, ker je tatvino ,povzročila neverjetna nepazljivost. Potek te nenavadne tatinske zgodbe pa je sledeč:
Včeraj je prispel v Maribor zastopnik celjske zlatarske in urarske veletrgovine Antona Lešnika, Slavko Rus. Imel je s seboj v navadnem usnjatem kovčegu 600 raznih zlatarskih in urarskih predmetov, tako zlate in srebrne žepne ter zapestne ure, zlate verižice, zlate zapestnice, prstane in slično zlatarsko blago. Vse skupaj je predstavljalo efektivno vrednost okrog 100.000 din. Zastopnik Rus je obiskal več mariborskih urarjev in zlatarjev ter ie zaključil svoje kupčije. Zvečer okrog 18 je odšel od zadnjega svojega odjemalca. Kovčeg z dragocenostmi mu je nesel postrešček. Podala sta se v neko prenočišče, kjer je imel Rus najeto sobo. Postrešček je postavil kovčeg na tla v hotelskem hodniku, dobil plačilo ter odšel.. Zastopnik pa je očividno pozabil, da ima s seboj tako dragocen kovčeg. Spomnil se je. da se mora še nekaj pomeniti z zlatarjem, pri katerem je nazadnje bil, pa je naglo odšel tja, kovčeg pa je ostal v hotelskem hodniku. Mimo njega je šlo veliko ljudi, ki se za kovčeg niso zmenili, nesreča pa je prinesla mimo tudi neznanca, ki je imeli bolj kosmato vest ter ga je tuji kovček zanimal. Pobral ga je ter odnesel. Okrog 7 zvečer se je vrnil Rus v hotel ter pogledal, kje ima kovčeg. Ves prestrašen je ugotovil, da je med tem časom že izginil ter je naglo odhitet po policijo. Dosedaj pa je bilo vse iskanje tatu in dragocenega kovčega zaman.
Celje
c Inž. Ivan Marek zapušča Celje. Po odloku gradbenega ministrstva je postavljen za inšpektorja gradbenega ministrstva 5. skupine 2. stopnje dolgoletni šef tehničnega oddelka na okrajnem načelstvu v Celju g. inž. Ivan Marek. G. inšpektorju, ki je bil vso povojno dobo na okrajnem načelstvu v Celju in bil vseskozi korekten uradnik, želimo na novem službenem mestu obilo uspehov pri njegovem delu.
c Drevi ob 8 bodo Mariborčani uprizorili v celjskem mestnem gledališču opereto »Navihan-ko«. Vabljenil
c Važno za splavarje iz Savinjske doline. Splavarji iz Savinjske doline so morda spregledali odlok generalne direkcije drž. železnic v Belgradu, ki je na prošnjo Zadruge splavar-jev iz okrajev Gornji grad in Dravograd, podaljšala vozno ugodnost po železnici. Splavarji naj si nabavijo primerne fotografije, da jih bo direkcija drž. železnic potrdila. Prosimo bralce, da na to opozore splavarje.
Veledraguljar Ant. Letnik razpisal 10.000 nagrada za izsladitav tatu
Celje, 10. nov. V Celju se je danes popoldne razširila novica o veliki tatvini v hotelu »Novi svet« v Jurčičevi ulici v Mariboru, zaradi katere je oškodovan celjski veledraguljar Lečnik Anton za 100.000 din. Zastopnik Rus Slavko, kateremu je neznani tat odnesel kovčeg s 600 zlatimi, srebrnimi in nikelna-
ua Di dii tat čimprej izsleden, je g. Lečnik razpisi 10.000 din nagrade za vsakogar, ki izsledi tatu i mu vrne vrednost.
Riga, 9. nov. AA. Štefani: Z danaSnjim dnem je v Letoniji dovoljeno prodajati sovjetski list »lz-vestija«.
Okrožnica papeža Pija XII• »Summi Pontificatus«
Zato, častiti bratje, je neobhodno potrebno, da narodi xa svoje skladne in trajne medsebojne stike in plodonosne sveže prisnavajo in fzpolnu-jejo tista načela naravnega mednarodnega prava, ki urejajo njihov reden potek in učinkovanje. Ta načela pa tahtevajo, da se na obe strani spoštuje pravica do neodvisnosti in do življenja in do proste poti k napredku; dalje sahtevajo, da se pogodbe, ki so bile sklenjene in potrjene po določilih mednarodne prava, točno iipolnujejo.
Ni pa dvoma, da je prvi in nepogrešljivi pogoj vsakega mirnega sožitja med narodi in duša pravnih odnosov — medsebojno saupanje, obojo-stransko pričakovanje in prepričanje, da bo dana beseda obveljala, ker sta obe strani spoznali, da je »modrost božja kot orožje t (Prid 9, 18) in sta — ako bi nastale kake zakasnitve, ovire, izpre-membe ali spori, kar vse se more zgoditi ne vedno iz hudobije, ampak tudi zaradi izpremenjenih razmer in resnično nasprotujočih si koristi — pripravljeni pogovoriti se in se ne zateči k sili ali k grožnjam s silo.
Mednarodno pravo brez ozira na Boga ni varno
Odtrgati mednarodno pravo s sidra božjega prava in ga dati prosto na razpolago državam — to ni nič drugega kot oropati ga njegovih odlik in moči in ga prepustiti nepreračunljivi zasebni in javni želji po dobičku; za vsem tem pa se skriva naklep, uveljaviti svojo pravice in zoper-vati pravicam drugih.
Res pa je tudi, da po preteku časa ali vsled popolnoma izpremenjenih razmer, česar pa ob sklepanju nihče ni videl vnaprej niti ni mogel videti, kaka pogodba ali kako njeno določilo more postati za enega izmed pogodbenikov krivična ali le preveč težka, ali se vsaj zdi, da je taka, ali pa ne služi več namenu. Ako se kaj takega pripeti, pač ni dvoma, da se je treba takoj iskreno pogovoriti in pogodbo ali prenarediti ali pa jo nadomestiti z drugo. Že vnaprej smatrati pogodbo za nekaj plehkega in neresnega ali si molče pridržati možnost enostransko jo kršiti, kadar bo kazalo — to pa bi zamorilo vsako medsebojno zaupanje med državami. In tako se izpodkoplje naravni red in zazijajo nepremostljivi prepadi, ki ločijo narode in ljudstva.
Danes, častiti bratje, že vsi z grozo gledajo strašno zmešnjavo hudega, v katero so privedle označene zmote in kar se je iz njih rodilo. Padle so drzne sanje o neomejenem napredu in kdor se še ni ovedel, ga drami iz omotičnosti bridka sedanjost z besedami preroka: Gluhi, poslušajte, slepi, glejtet (Iz 42, 18). Kar je bilo na zunaj videti kot red, ni bilo drugega kot grozeči prevrat: zmes moralnih pravil, ki pa so se odtrgala od dostojanstva božjega zakona in so okužila vsa polja človeške delavnosti. Toda pustimo preteklost in obrnimo pogled proti bodočnosti, ki bo prinesla — kakor obljubljajo tisti, ki imajo v rokah usodo narodov — nov red, ki bo 6lonel na pravici in blagostanju, da se le poležejo sedanji krvavi spopadi. Ali pa ho ta bodočnost v resnici kaj drugačna, ali bo predvsem boljša? Ali bo novi mir in novi mednarodni red po koncu te vojne, prežet pravice do vseh, ali .bo dihal ii njega tisti duh, ki daje svobodo in pomirjen je,' ali pa bo žalostna ponovitev starih in novih zmot? Pričakovati popolne preusmeritve zgolj od vojno in od njenega končnega izida, je prazno, skušnja tako uči. Dan zmage je za tistega, ki je uspel, dan veselja; hkrati pa je tudi dan preizkušnje, ko se angel pravice bori z zlim duhom sile; srce zmagovalca kaj rado zakrkne; usmerjenost in naprej gledajoča modrost sta mu slabost; naval ljudskih strasti, ki ga žene spomin na prestano trpljenje in žrtve, večkrat vzame oči tudi odgovornim in ne slišijo svarilnega klica človeštva in pravice, ki jta prevpije in zamori nečloveški: gorje premaganim. Nevarno je, da sklepi in odločitve, ki pridejo iz takega razpoloženja, niso drugega kot s pravico pokrita krivica.
Rešitve ni od meča
Ne, častiti bratje, rešitve narodom ni od zunanjih sredstev, od meča, ki more staviti pogoje miru, ne more pa ustanoviti miru. Sile in moči, ki bodo prenovile obličje zemlje, morajo vznikniti ii notranjosti, iz duha. Novi svetovni red in red narodnega in mednarodnega življenja — ko bodo potihnile sedanje žalostne in okrutne borbo — ne sme več sloneti na nezanesljivem pesku izpro-menljivih in prehodnih pravil, ki so prepuščena sodbi skupnega in posameznega samoljubja, ampak mora biti oprt na neomajni temelj, na nezlomljivo skalo naravnega prava in božjega razodetja. Od tod naj tudi človeški zakonodavec zajema tistega duha ravnovesja in oster čut moralne odgovornosti; ako namreč tega ni. se kaj lahko zgreši meja med zakonito rabo in zlorabo oblasti. Samo na ta način bodo njegove odločitve notranjo trdne, plemenite in dostojanstvene in bodo Imelo tudi versko jamstvo in ne bodo orodje samoljubja in strasti. Kakor je res, da trpljenje, ki stiska da našnje človeštvo, izvira deloma tudi od neuravnovešenega gospodarstva in borbe za bolj pravično razdelitev dobrin, ki jih je Bog dal človeku za življenje in napredek; še bolj res pa je, da je knrenika tega zla mnogo globlja in sega na polje verovanja in moralnega pojmovanja; v postopnem odpadu narodov od celotnega nauka in vere, na-vad in nravi, ki jih je nekdaj neutrudno in radodarno gojila in pospeševala katoliška Cerkev, so je tudi teh temeljev lotila trohnoba, mora biti nova vzgoja človeštva predvsem duhovna in ver ska, da bo rodila kaj sadov; Izhajati mora tedaj od Kristusa kot iz svojega nepogrešljivega temelja, polna pravice in kronana z ljubeznijo.
Delo Cerkve za mir
Dopolniti to delo prerojenja je bistvena in materinska naloga Cerkve, ki prilagodi svoja sredstva novim razmeram in novim potrebam človeškega rodu primerno. Oznanjevanje evange lija, kakor ji je naročil njen božji Ustanovitelj, ki vernikom kliče v spomin resnico, pravico in ljubezen, in prizadevanje, da te čednosti v dušah poženejo globoke korenine — to je najbolj vzviše no in najbolj plodovito delo za pravi mir. To veli častno poslanstvo bi pač moralo dvigniti srca vseh, ki so vojskujoča se Cerkev. Pridružiti se delu za razširitev božjega kraljestva, ki se v vsaki dobi razvija na svoj način, s svojimi sredstvi, v mnogovrstnih in težkih bojih — to pa je zapoved, ki veže vsakogar, kogar je božja milost iztrgala iz suženjstva satanovega in je bil v krstu poklican v božje kraljestvo. In če pripadnost k temu kraljestvu in
*-.-u—— *i lafTAvom Hiihit In Helrt 7.« nipcrnvn
tli»ljon^f y	----— ------
rast, da bi bil njegovih' blagodati "deležen tudi tisti del človeštva, ki jih doslej še ne pozna — če vse to danes pomeni, da je treba odbijati hude in ostre napade, ki so organizirani do vseh podrobnosti kot še nikoli, vsled tega verniki še niso odvezani dolžnosti, da z jasnim čelom in neustrašeno izpovedujejo svojo vero; nasprotno to naj jih izpodbuja, da trdno vztrajajo v boju, tudi za ceno najtežjih žrtev. Kdor živi iz Kristusovega duha. ga težkoče ne bodo zlomile, ampak bo popolnoma zaupal v Boga in voljno prenašal vse nadloge. Ne bo se izmikal bridkostim in težavam časa, ampak jim bo šel naproti, vedno pripravljen pomagati z ljubeznijo, ki je močnejša kot smrt, ki ne beži pred žrtvami, ki v nobenem viharju ne ugasne.
Ponižno in iz vsega srca pa se dan za dnem Bogu zahvaljujemo za veliko tolažbo in neizmerno veselje ki smo ga deležni, ko moremo, častiti bratje, po vseh deželah katoliškega sveta opazovati očividna znamenja duha, ki odločno in pogumno sprejema silne naloge naše dobe, ki v plemenitem in neumornem delu za lastno popolnost — kar je prvo in poglavitno — deluje tudi apostolsko za razširjenje božjega kraljestva. Iz Evharističnih kongresov, ki so jih Naši predniki podpirali z vso ljubeznijo in skrbnostjo, in iz sodelovanja laikov, ki jim Katoliška akcija vliva živo zavest njihovega visokega poslanstva, pritekajo tako bujni studenci milosti in moči. da jih v današnjih časih, ko so grožnje vsak dan bolj težke in so potrebe v trdem boju krščanstva s protikrščanstvom vsak dan večje, nikdar ne moremo preceniti.
Katoliška akcija
Ko moramo z žalostjo v srcu opazovati, kako duhovnikov v primeri z njihovimi nalogami primanjkuje, ko vidimo, da se tudi danes še uresničuje Odrešenikova beseda: »Žetev je velika, delavcev pa malo< (Mt 9, 37; Lk 10, 2), se nam sodelovanje številnih, gorečih in navdušenih laikov v hierarhičnem apostolatu prikaže v pravi luči kot predragocena pomoč v delu duhovnikov in obljublja tako mogočen razvoj, da upravičuje najlepše nade. Prošnja Cerkve, naj Gospod žetve »pošlje delavcev na svojo želev< (Mt 9, 38; Lk 10, 2), je bila uslišana prav kakor zahteva nujnost našega časa, in namreč blagodejno nadomestuje in dopolnuje preobremenjene in večkrat ovirane moči duhovniškega apostolata. Strnjene vrste mož in žena, mladeničev in mladenk se po naročilu vrhovnega pastirja in po navodilih svojih škofov z vsem ognjem svojih duš posvečajo apostolskemu delu, da i»i pripeljali nazaj h Kristusu vse množice, ki so Ga zapustile. Naj njim gre v tem trenutku, za Cerkev in človeštvo tako odločilnem. Naš očetovski blagoslov. Naša prisrčna zahvala in izrazi Našega — upanja. Ti v resnici s svojim življenjem in s svojimi deli hodijo za praporom Kristusa Kralja in morejo reči s psalmistom: »Pred Kralja polagam svoja delat (Ps 44, 2). »Pridi k nam Tyoje kraljestvo« ni samo vroča želja njihovih prošnja, ampak tudi zvezda vodnica njihovega delovanja. V vseh družabnih razredih, v vseh slojih, v vseh družbah odkriva to sodelovanje laikata z duhovništVom dragocene moči, ki jim je zaupana visoka naloga, da si plemenita in zvesta srca vzvišenejše in tolažilnejše ne morejo želeti. To apostolsko delo v smislu Cerkve laika nekako posvečuje v »služabnika Kristusovega«, kakor lepo razlaga sv. Avguštin: O bratje, kadar slišite Gospodov glas: Kjer sem jaz, tam naj bo tudi moj služabnik — si pod tem ne mislite samo škofov in duhovnikov. Tudi vi morale biti vsak v svojem služabniki Kristusovi, z lepim življenjem, 7. deli usmiljenja, z oznanjevanjem njegovega imena in njegovega nauka komurkoli morete, da bo vsak družinski oče spoznal, da tudi v tem imenu dolguje svoji družini očetovsko ljubezen. Zaradi Kristusa in večnega življenja naj vse svoje opominja, uči, vpodbuja in svari, jim izkazuje dobrote, in jih navaja k redu. Tako bo v svoji hiši izpolnjeval dolžnost duhovnika in v nekem oziru tudi škofa — v službi Kristusa, da bi bil večno z njim« (In Ev. loa., tract. 51. n. 13).
Družina v Katoliški akciji
V pospeševanju tega laičnega sodelovanja pri apostolatu, ki je v današnjem času tako važno, pa posebne naloge čakajo družino, ker uprav duh družine odločilno vpliva na mlajši rod. Ako bo na domačem ognjišču gorel sveti plamen krščanske vere in bodo starši oblikovali življenje svojih otrok po veri, bo brez dvoma tudi mladina rada in z veseljem priznavala Kristusu njegove vladarske pravice in se bo pogumno in junaško uprla vsem, ki bi Ga hoteli izgnati iz družbe in mu bogokletno vzeti njegove pravice. Kadar se cerkve zapirajo, kadar križ mečejo iz šol in učilnic, ostane kot po previdnosti božji družina zadnje in v nekem oziru nedotakljivo zatočišče krščanskega življenja. In neprestano se zahvaljujemo Bogu, ko vidimo toliko družin, ki verno izpolnjujejo to svoje poslanstvo in kljubujejo napadom in žrtvam. Tudi v tistih pokrajinah, kjer je vera v Kristusa združena s trpljenjem in preganjanjem, velike množice mladeničev in mladenk vztrajajo ob prestolu Odrešenikovem in to tako mirno in odločno, da vzbujajo spomin na svetle zglede mučencev. Če bi bila Cerkvi, učiteljice pravice in ljubezni, povsod dana tista možnost delovanja, do katere ima v moči božjega naročila sveto in nesporno pravico — kakšni veletoki milosti bi se razlili čez svet, kakšna luč bi obsevala duhove, kakšen red bi vzniknil v družbi, kakšne dragocene in nenadomestljive sile bi pospeševale blaginjo človeštva! Koliko bridkih razočaranj bi bilo prihranjenih, kakšen spokojen mir bi nastal, če bi se družabne in mednarodne sile, ki si prizadevajo ustanoviti mir, v boju proti zasebnemu in skupnemu samoljubju dale voditi po neizčrpnih smernicah evangelija.
Cerkvi prosto pot!
Med zakoni, ki urejajo življenje vernikov, ln zahtevami prave človečnosti, ni nobenega nasprotja, temveč se skladajo in drug drugega podpirajo. V blagor trpečega, duhovno in materialno tako do tal zrušenega človeštva si ničesar bolj vroče ne želimo kot: da bi sedanja stiska mnogim in mnogim odprla oči in da bi gledali Kristusa in poslanstvo njegove Cerkve v pravi luči in da bi se vsi. ki imajo oblast v rokah, odločili dati Cerkvi prosto pot, da bi mogla delovati med človeštvom in oblikovati rodove po načelih pravice in miru.
(Dalje.)
KULTURNI OBZORNIK
Pogovor s hrvatsko slikarico gdč. š. Pažič
(Ob priliki razstave likovnih umetnic v Jakopičevem paviljonu)
Ko se je v nedeljo odpirala razstava likovnih umetnic v Jakopičevem paviljonu, kjer poleg skoraj vseh slovenskih umetnic razstavljajo kot gosti tudi umetnice iz Zagreba, Belgrada in Sušaka, da tako poudarimo tesno zvezo, ki veže jugoslovanske umetnice med seboj, je bila pri otvoritvi tudi hrvatska slikarica gdč. Stefa Pažič, ki razstavlja v Ljubljani oljnate slike in risbe, akvarele ter vzbuja pozornost med občinstvom. Dobil sem jo v Jakopičevem paviljonu in ji čestital k udeležbi in uspehu, ki ga bo gotovo deležna med Slovenci.
»Lepo, da je tudi Zagreb prišel v Ljubljano,«
tramo za edino nalogo prave narodne umetnosti. Za slikarja v Zagrebu je važno, da imamo tako lepe galerije, kakor je Narodna galerija ali Moderna, ki so nekako »večne« razstave. Kot znak razgibanega življenja irrvatskih slikarjev pa so pogoste razstave, ki so v raznih salonih, najbolj pa sedaj v »Domu likovnih umetnikov«, ki je bil lani odprt kot spomenik kralju Petru. Ob lanski razstavi »50 let hrvatskega slikarstva«, ki je imela izreden uspeh in i>omen, sem tudi prvikrat razstavljala, tako da je sedanja' ljubljanska razstava umetnic doslej moja največja\razstava. Prav
Stefa Pažič: Pejsaž. Oljnata slika, ki jo hrvatska slikarica razstavlja na Razstavi likovnih umetni«
v Jakopičevem paviljonu
sem ji omenil, pa je ona takoj omenila, da ni
noben tujec v Sloveniji.
»Bila sem že na Triglavu, taborila ob Bohinjskem jezeru v tistih lepih, lesenih stajah ob Savici, med katerimi smo naši koči dali lepo ime »Vila Smeli«! In koliko smeha je bilo tam in koliko lepot, ki jih ne bom pozabila. Tudi sem preživljala počitnice v Škofji Loki. Kakor vidite, Zagreb radi prihaja v Slovenijo, vsaj, kar se mene tiče. Da danes razstavljam s slovenskimi umetnicami, so krivi tudi ti živi stiki s slovenskimi slikarji. Moji tovariši na zagrebški akademiji so bili med drugimi Pregelj, Sajovic, Omer-za, kipar Vajs, med starejšimi tudi Sedej, skupaj pa smo mnogo občevale s slikarico Baro Remče-vo, katero sem tudi nasledila na gimnaziji. Ona me je tudi povabila na to razstavo, ki sem se je z veseljem udeležila.«
Na vprašanje o umetniškem življenju v Zagrebu je gdč. slikarica rekla:
»Zagreb je znan kot ljubitelj in propagator umetnosti. V njem se ne zbirajo samo umetniki iz vso Hrvatsko, temveč prav akademska šola privablja sem tudi Slovence ter tako utrjuje medsebojne zveze. Naši umetniki pa tudi mnogo potujejo v zapadno Evropo ter tako prinašajo v Zagreb moderne slikarske struje. Zagrebško umetniško življenje je zelo razgibano ter vsekakor na višini evropskega slikarstva. Seveda se v Zagrebu čuti močna hrvatska nota, ki prodira vedno bolj na dan in svetovne toke pohrvatuje, kar sma-
sedaj so v Zagrebu fri razstave, med njimi tudi »XIV. razstava hrvatskih umetnikov«, skupine, ki jo je prej tvorila Grupa Trojice. Umetniške razstave so v Zagrebu zelo obiskovane. Tudi privatna iniciativa pri kupovanju slik je precejšnja, vendar še ne takšna, kakršno bi pa Zagreb pri svojem materialnem bogastvu lahko predstavljal.«
»Zanimalo bi nas, kako so organizirane hrvatske umetnice?«
»Takoj moram povedati, da nisem organizirana v nobenem društvu umetnic. Večina slikaric pa je včlanjenih v »Klubu likovnih umjetnica«. Razen tega kluba ne obstoji drug klub, ki bi imel za cilj stanovsko organizacijo umetnikov. Veliko je tudi neorganiziranih umetnikov, ki se ob priliki raznih razstav pridružujejo kateremukoli klubu kot gost. Nekaj podobnega je z menoj, ki prav za prav šele stopam v javnost. Kako bom uspela, pa ne vem, dasi verujem v svojo umetnost kot vsak umetnik.«
Gdč. Pažič razstavlja v Ljubljani več risb' ter akvarelov in oljnatih slik, med njimi tudi pokrajino, ki jo prinašamo v reprodukciji in ki je bila objavljena že v zagrebškem katalogu »50 let hrvatskega slikarstva«. Mladi umetnici želimo na jx)t kar največ uspeha, na pot, ki jo prav za prav začenja v Ljubljani na tej razstavi likovnih umetnic, ki je sedaj v Jakopičevem paviljonu, kjer predstavlja zagrebške umetnike kot hrvatski gost naših likovnih umetnic.
Karlova univerza v Pragi — prešla v nemške roke. Dne 5. novembra se je vršila v praškem stanovskem gledališču, ki so ga Nemci zopet prekrstili v nemško gledališče v Pragi, velika svečanost, pri kateri so spremenili češko Karlovo univerzo v »Deutsche Karls Universilat in Prag«.
Slovenski prevod Machovega Maja v češkem tisku. Češka javnost, kolikor sedaj moremo i>o časopisnih ocenah, ki so izšle v »Češkem slovu« (Berkopec), »Lidovih novinah«, »Poledniku«, »Narodnih listih«, »Našincu«, »Razhovorih o knihah«, je prevod Machovega Maja, ki ga je izdala Bi-bliofilska založba v Ljubljani v prevodu T. De-beljaka ter opremi in ilustracijah Mihe Maleša, toplo jjozdravila ter je celo časopis »Razhovor o knihach« končal svojo oceno z besedami: »Zahvaljujemo se zanjo bratom Slovencem in ne bomo pozabili.«
, Prof. dr. Jul. Heidenreich, naslednik prof. Mukka na stolici južnoslovanske književnosti v Pragi, pa je napisal za literarno prilogo »Lidovih novin« (Literarni pondeli 23. okt. t. 1.) članek »Machov Maj slovenski«, iz katerega posnemamo samo nekaj misli. Začenja: »Zaj>omnimo si: naj-zveslejo in z največjo ljubeznijo se nas danes spominjajo za mejami Slovenci! Za neštetimi dokazi nov dokaz! Machov Maj, ki je izšel v »teh težkih dneh za uteho in spomin« v neprekoslji-vem razkošju (honosny pfepych). O prevajalcu T. Debeljaku pravi, da je združil pri prevodu »iz-brušeni umetniški okus s strokovno znanostjo literarnega zgodovinarja«. Dalje podaja vsebino in pomen njegovega uvoda ter strne oceno prevoda v besede: »Debeljakov prevod Machovih verzov je ohranil zvesto in izrazito vso njihovo godbe-nost z virtuoznim čarom zvokov in lahko igravost-jo ritma. Prirojeni jambski metrum slovenščine je seveda prav primeren za ritmično osnovo. Poslušajte, kako melodiozno točno zveni začetek Maja v slovenščini! (Tu citira uvod.) Prav tako lahkotno se je posrečilo prevajalcu obvladati tudi druge težke partije Machove skladbe, zlasti slavno kaskado metafor v zadnjem spevu Maja.« Nato pa preide na oceno Malcševe opreme: »Kar pa daje še posebno ceno in kar izvirno bogati ma-chovsko literaturo sploh, je likovna okrasitev slovenskega prevoda. Miha Maleš, eden izmed najboljših slovenskih slikarjev mladega rodu, znan tudi pri nas, je pristopil k Machu z romantično navdahnjenimi čuti in s kongenialnim razumevanjem revolucionarnega svojstvenega umetnika. Njegova slikarska vizija Maja nima v sebi nič seh ti mentalnega, akademskega in polizanega. S krutimi kretnjami polnokrvnega oblikovalca zajema edinstveno živi gib in kretnjo, bolest in trpljenje, notranji razvrat in obupajoči nemir notranje tragedije Viljema, Jarmile in Mache. Maleš je bral Maj po svoje in tudi grafično naznacil odstavke teh verzov, ki so ga najbolj ganili. Njegove ilustracije, risbe in gravure dokazujejo znova, kako je Macha čudežno živ in moderen umetnik — in kaj vse lahko beremo v njem, če prevede slikarjevo oko njegove metafore v lik in
barvo. Morda se nam tak Maj zdi na prvi pogled preveč nemiren, toda kmalu se uklonimo novemu pojmovanju: Da, to je resnični in pravi Macha, kakor ga je občutil jugoslovanski temeperamentlc Ko tako oceni Maleševo opremo, samo vzdihne: »Škoda, da je ta krasna in razsipno luksuzna slovenska knjiga taka bibliofilska redkosti« Morali bi jo imeti in hoteli bi jo imeti vsi češki ljubitelji Maja!
Naše osrednje ognjišče:
»Slovenski dom« naloga letošnjega leta!
Klavirski vlrtuos Ignac Friedman, ki je i velikim
uspehom ksncertiral 7 Ljubljani
Nakaznica za iivila ie ¥ starem veku
»Nič ni novega pod soncem« — in tako so I tudi živilske nekaznice poznali ie Perzijci, Orki, I Cimbri in drugi narodi.
Psametih I., osvoboditelj Egipta izpod Asir-eev leta 672 pred Kr., je ukazal izdati živilske nakaznice in nakaznice za blago, ki ga je v oblegani državi primanjkovalo. Sleherni Egipčan je dobil papirusov zvitek, ki ga je moral nesti v tempelj, če je hotel dobiti to ali ono. Tam so svečeniki,' ki so znali pisati, napisali s posebno, le za ta namen določeno, barvo na papirus, kar je dotični hotel dobiti v bazarjih, ki so jih imeli vojaki v rokah. Ponarejalci in tajni prekupčevalci so bili kaznovani s smrtjo.
Posebno vrsto razdelitve' je uvedel Naboned leta 586 pred Kr. v Babilonu, ko so Perzijci odrezali mesto od zaledja. Vsakega prebivalca so natančno izmerili, nato je dobil lončeno ploščico, kjer je bila napisana njegova mera. Po tej meri so mu »odmerili« iivila, ki jih je prejel v templju.
Za ženske so imeli Se poseben predpis. Ce so hotele imeti blago, ali snov za tkanje in prejo, so tudi morale prinesti svojo tablico z mero a seboj. Le največje so dobile zaželjeno, in iz tega so morale potem narediti obleko še za svoje manjše sovrstnice. Pravijo, da si je takrat mnogo ženske želelo, da bi bile čim višje rasti.
Pri Cimbrih je bila zapoved, da je treba šte-diti z divjačino, s kožami in s predivom. Tako ee je to germansko pleme že 150 let pred Kristusovim rojstvom domislilo, da so javno razdelili vse tisto, česar je bilo malo. Divjačino, predivo in druge stvari so znesli skupaj pod »sveti hrast«. Najstarejši in najmodrejši možje so vse to razdelili med druge, kakor je bilo pravilno. Kdor je kaj prejel, je moral napraviti zarezo v deblo pod tiste znake, ki so pomenili njegovo ime.
Jako nerodne so bile »nakaznice« za živila in vino v Atenah ob času peleponeških vojn. Jako težke marmorne plošče, na katerih so bili podatki o živilih, ki so se morali razdeliti, so morale Atenke prinesti s seboj k amfiteatru. Marsikako ponosno Atenčanko ie bilo videti, kako je v spremstvu svoje služabnice in v potu svojega obraza nesla težko, marmorno živilsko nakaznico. Ko je dobila živilo, so vklesali poseben'znak v ploščo. Nikoli niso bile' marmorne plošče tako imenitne, kot so bile- te.
Nekoč pa, kakor poroča starogrška pesem, se je zdrobilo mnogo takih plošč. To je bilo takrat, ko so se gospodinje sprle in so druga drugi razbile živilske nakaznice.
Ko so Perzijci hudo dajali Šparto in »o mesto oblegali, Je Leonidas zapovedal, naj živila strogo razdelijo. Da bi pa vsakdo dobil tisto, česar je
bil .najbolj potreben, so bili deleži tako odmerjeni, da so največ dobili oni, ki so bili najbolj krepki in zdravi. Pač zato, da so si ohranili moč za vojskovanje in delo. V dokaz svoje moči pa je moral vsak moški, in tudi vsaka ienska, preden je dobil in dobila progo pergamenta, kjer je bila označena mera živil, pokazati svojo moč z metanjem diska ali kopja, s skoki čez konja ali dviganjem marmornih plošč. Šele potem so po kraju določeni uradniki izdali nakaznico za živila. Taka raz. delitev je bila sicer jako modra, a tudi in še bolj, jako neusmiljena.
Na čelu, koj nad nosom, so Mohamedovi voj-ščaki nosili svoje nakaznice za vodo. To najvažnejšo pijačo za življenje je bilo težko dobiti in prenašati na pohodu iz Medine v Meko. Zatorej je vsakdo prejel le določeno mero vode. Da pa so imeli razdelitev vode pod nadzorstvom, so vsakemu vojaku naredili na čelu zeleno črto; ko je dobil vodo, so četrtinko črte izbrisali. A tekočino, ki je mogla to barvo odstraniti so imeli pa le tisti, ki so vodo delili. Izbrani so bili za to iz vrst najzanesljivejših in najpoštenejših mož, ki so zares točno izbrisali četrtino črte. — Če se je pa zgodilo, da je kdo svojo črto za vodo sam podaljšal in da so temu prišli na sled, so ga za kazen pustili tako dolgo trpeti žejo, dokler ni bil že skoraj mrtev. Mohamedove zapovedi so bile pametne, a tudi stroge.
Bojevito pleme Somalijcev, ob Adenskem zalivu, je imelo naredbo, ki je jako sličila našim živilskim izkaznicam in ki jo je uvedel pred davnimi davnimi časi neki modri poglavar. — Ce je nastalo pomanjkanje živil zaradi suše ali kake kužne bolezni, se je moralo vse pleme brzdati v jedi, in so morali vsi prinesti k poglavarjevi hiši vsa živila, ki so jih premogli, in ondi so se pravično razdelila. Vsakdo, ki je kaj prejel, je dobil zarezo v hrbet. Po celitvi rane so spoznali, kdaj je zaznamovanec dobil živila zase in za družino, in ali je spet na vrsti. Drugi kraji, druge živilske nakaznice I
Najstarejše nakaznice za živila pa je imela pač Kitajska pod vlado dinastije Cou, leta' 1111 pred Kr. Takrat je bila taka strahotna povodenj, da je bila tretjina neizmerne države pod vodo. Riževa polja in druge njive in mnogo živine je voda uničila. Tedaj je dobila vsaka družina — natančno istega dne — svilen trak, zaznamovan z znakom cesarja. Vselej ,kadar je kdo dobil del živil, so odrezali določeni košček traku. — Tako in podobno so se zaradi vojne ubijali in mučili narodi vseh časov pred Kr. r. in po Kr. rojstvu, pa vendar so se zmeraj bojevali in se še zmeraj bojujejo. Je pač človeška narava v bistvu ena sama bitka po duši in telesu.
Kranj
Navodila udeležencem tombole v Kranju, ki
bo v nedeljo 12. novembra ob 2 popoldne. Vse napovedi bodo razglašene po zvočnikih. Vsakdo bo lahko tudi na daleč jasno in razločno slišal na-povedi. Do glavnega odra bodo vodili trije prehodi, ki bodo prehodni ves čae igre. Reditelji bodo skrbeli za red. Prostor je tako odbran, da tudi deževno vreme ne bo motilo. V bližini hotela »Stare pošte« bo postavljen pomožni oder, ki bo po telefonu v zvezi,z glavnim odrom. Poleg table na odru. bo še 8 pomožnih tabel, ki bodo omogočil* kontrolo izžrebanih Itevilk. Obiskovalci naj zaradi gneče ne ailijo v bližino glavnega odra. Vsak udeleženec naj označi na zgornjem robu tablice točen naslov. Igralni načrt bo letos spremenjen v toliko, da odpadejo ambe — povečano
1>a bo število vseh ostalih dobitkov. Dostop s ko-eei v igralni prostor ne bo dovoljen. Za kolesa bodo shrambe izven igrišča. Avtobusi bodo parkirali za Narodnim domom. Vsi dopoldanski vlaki bodo ojačeni; po potrebi bodo organizirani tudi posebni vlaki. Tombola bo zaključena pred 5. tako da imajo udeleženci železniške zveze proti Mariboru, Zagrebu, Rakeku, Novem mestu, Karlovcu, Kočevju, Vrhniki in Kamniku.
Jesenice
V petek, 10 t. m. bo članski sestanek ZZD v Krekovem domu. Sestanek je v obednici ob 7 zvečer • poročilom delegata iz centrale.
Kranjska gora
Udeležencem nedeljske tombole t Kranju bo
na razpolago za povratek poseben vlak, ki bo odhajal iz Kranja ob' 17.20 ter bo imel direktno zvezo za Kranjsko goro oz, Rateče-Planico.
Novo mesto
Prosvetno društvo v Novem mesta ima danes Ob 8 zvečer v mali dvorani Prosvetnega doma redni letni občni zbor z običajnim sporedom. — Članstvo in vse, ki «e zanimate za prosvetno in
kulturno delo naše organizacije, vljudno vabimo, da se občnega zbora udeležite.
Ptuj
»Royal« kino, Ptuj. Dane« predvajamo film po najlepšem Ganghoferjevecn romanu »Gozdni akordi«. Poleg močne in globoke vsebine Vas bodo zadivili prekrasni naravni posnetki!
Slovenj Gradec
Naš priljubljeni upravitelj ljudske šole, gosp Leop. Kopač, se poslavlja iz Slovenjega Gradca, ker je bil imenovan za okr. šol. nadzornika za okraj Maribor levi breg. Leta 1922 je prišel v naš Slovenj Gradec, kjer je prevzel leta 1926 mesto šolskega upravitelja in si pridobil obilo zaslug na narodrio-vzgojnem polju naše severne meje. — V gasilstvu se udejstvuje že nad 30 let. Več ko 10 let je bil že župni starešina slovenje-graške gasilske župe in predsednik nadzornega odbora Gasilske zajednice za dravsko banovino. Kot organizator tukajšnjega gasilstva je j>odprl z globokim razumevanjem vsako dobro započeto akcijo v teh društvih, zato je tudi pri članstvu izredno priljubljen. Odlikovan je tudi z redom sv. Save V. stopnje in z mnogimi gasilskimi odlikovanji. Že dokaj let je tudi naročnik »Slovenca«. — Ob tej priliki izrekamo našemu neutrudnemu borcu toplo zahvalo za njegovo delo in mu k napredovanju iskreno čestitamo!
Poroka. V ponedeljek se je v cerkvi Marije Magdalene v Mariboru poročil g. Drago Domnik, ravnatelj mešč. šole v Slovenjem Gradcu, z gdč. Otilijo Zidar, učiteljico iz Mežice. Obilo sreče in božjega blagoslova!
Pokojninski sklad uslužbencev Okrajne hranilnice je zgradil ob poti na kolodvor stanovanjsko hišo, ki velja 500.000 din. V hiši je šest tri-do štirisobnih stanovanj ter nekaj samskih sob s kopalnicami in tekočo vodo. Hišo je gradil podjetnik Franc Grein. Zidarska in vsa druga dela so opravili domači obrtniki. Minuli torek, 7. novembra je bil zaključek del ali tako zvani »Hkof< i blagoslovitvijo ii&Vue, Blagoslovitev je opravil
gerent Okrajne hranilnice mestni župnik in "duhovni svetnik g. Soklič. Prisotni so bili upravni odbor pokojninskega fonda, uslužbenci Okrajne hranilnice in vsi obrtniki, ki so pri stavbi opravljali kakršnakoli dela. Po blagoslovitvi je gerent g. Soklič povabil vse goste na »likof« v župnišče.
Sv. MiklaVž na Dravskem polja
Prosvetno društvo pri Sv. Miklavžu priredi v šoli dne 12. novembra dramo v 3. dejanjih »Begunka« ob 3 popoldne in ob 7 zvečer. Prijatelji poštene zabave vljudno vabljeni.
Morska Sobota
Okrajni odbor društva Rdečega križa Murska Sobota namerava prirediti trimesečni bolničarski tečaj za ženske osebe, stare nad 17 let, ako se jih priglasi zadostno število. Priglasiti se je na okrajnem načelstvu soba št. 18. Ker je tečaj posebno v današnjih dneh velike važnosti, zato okrajni odbor RK prosi vse, ki imajo veselje in se čutijo sposobne, da se prijavijo za tečaj. Predavanja bodo dvakrat tedensko v banovinski bolnišnici v Murski Soboti.
Iz Julijske krajine
Vreme pri Divači. Vremenska fara je 29. oktobra doživela slovesen praznik. Tukajšnji rojak g. p. Agatangel Ercigoj, kapucin, je obhajal svojo novo mašo. Ker je bil sredi neprestanih nalivov ta dan sončen in lep, je od V6eh krajev privrelo dosti ljudstva, ki je pred župno cerkvijo počakalo sprevoda iz župnišča. Pri cerkvenem vhodu so g. novomašnika pozdravile belooblečene deklice. Najprej so mu podale šopek belih rož v znamenje čistosti in svetosti, h kateri bo kot duhovnik navajal vernike, potem so mu poklonile šopek rdečih cvetk kot simbol rdeče krvi Kristusove, ki jo bo vsak dan daroval na oltarju. Končno so mu dale v roke še pomenljiv šopek, namreč trn ovit s pelinom. Kakor trn ne bo nikoli ovenel, tako tudi ne bodo nikoli prenehale žrtve, ki ga čakajo v vzvišenem, a težavnem duhovskem poklicu. Ob tem otroško-preproeteni pozdravu tn ganljivi simboliki se je marsikatero oko zasolzilo. Sprevod je stopil v cerkev, mogočno so zadon^le orgle in 22 grl je zapelo: Novi mašnik bod* pozdravljen. Po molitvi: Pridi Sv. Duh je stopil na prižnico naš stari znanec in bivši katehet novomašnikov g. Martin Goršč župnik v Slavini, in imel slavnostni govor. Pevci so lepo prepevali Kitnovčevo latinsko mašo. Velika romarska cerkev, ki je bila ta dan bogato okrašena, je bila polna ljudstva. Dekleta iz vseh vasi so za to priliko napletla 300 metrov vencev. Po sv. maši 6e je sprevod duhovščine in svatov podal v novomašnikovo rojstno vas Škofije, kjer. so mladega g. patra pri krasnem slavoloku sprejeli in pozdravili vaščani. V prisrčni domačnosti je potekel obed na novomaš-nikovem rojstnem domu. Srečna oče in mati, ki sta oba živa in zdrava dočakala to lepo slovesnost! Še tisti dan smo zvedeli, da po odredbi predstojnikov g. novomašnik v kratkem odide v Rim nadaljevat študije in bo postal profesor.
Radio v italijanskih iolah. Skoraj vse srednje in mnogo ljudskih šol v Italiji imajo radiospre-jemne postaje. Zvočniki so razdeljeni kar po posameznih učilnicah. Po šolah v vsej državi je postavljeni nad 32 tisoč radio aparatov. Tudi v Julijski Krajini imajo srednje in po mnogih krajih tudi ljudske šole svoj radio. V ponedeljek, dne 31. oktobra je bila slovesen začetek radijskega oddajanja. Izvedel ga je naučni minister Bottai, ki je govoril iz Rima. Poudaril je važnost radia, ki po mehaničnih aparatih veže šolo z narodom. Po govoru je rimski zbor 300 deklic in dečkov pel državne in nacionalne hiinne. Vsak ponedeljek dopoldne bodo vse šole, najprej srednje, potem pa ljudske, imeli radijsko uro, v kateri bodo poslušale italijansko klasično muziko s potrebno razlago.
Živahna propaganda. Opazili smo, da Nemci zelo živahno širijo po naših krajih svoje časopisje. Nekatere večje restavracije v Gorici so n. pr. dobile pred dnevi na ogled »Deutsche Allge-leine Zeitung« — poluradno glasilo nemškega zunanjega ministrstva. Naslov so bili zelo točni, očtvidno iz zadnjega časa. Razposlala jih je neka družba iz Genovo.
Nemški pionirji gradijo brvi do brega reke Ren.
ŠPORT
Nedeljska dirka na Večni poti
Športna komisija prireditelja motoristične hitrostne dirke na Večni poti je, kakor znano, uvedla pri treningu limitiran čas. Ker mnocri smatrajo, da bo mejni čas tako urejen, da se bodo mogli obdržati samo nekateri tavoriti, je treba poudariti, da temu ni tako. Na treningu 21. oktobra ni bil nihče izločen in je Fantini, ki je odlično vozil, s svojim 100 ccm DKW dosegel celo limit za kategorijo 500 ccm športnih motorjev. Iz tega je jasno videti, da je limit tako preračunan, da ga bo mogel doseči vsak, ki je že tekmoval in ima zadostno rutino in znanje.
Na nedeljski dirki bosta med ostalimi odličnimi vozači startala tudi znana dirkača poročnik Glebov iz Maribora ter dr. Hribar iz Zagreba, kar bo brez dvoma poostrilo borbo. Posebnost na tej dirki pa bo vožnja evropskega prvaka Karla Abartha, ki je s svojo izredno vožnjo vzbudil splošno zanimanje.
Naša reprezentanca za Madžarsko
Na podlagi trening tekme med A in B moštvom, ki je bila v Belgradu in v kateri je — kakor običajno — B moštvo tolklo A moštvo, je zvezni kapitan sestavil naslednjo reprezentanco, ki bo zastopala Jugoslavijo na nedeijRki tekmi proti Madžarski: Lovrič-Beleslin, Dubac-Manola, Dragičevič. Lehner-Glišovič, Vujadinovič, Božovič, Matošič, Perlič. Za rezerve so določeni: Glaser, Požega in Aca Petrovič.
■ Punčee in KukuljevK sta na japonskem
Naša teniška igralca Punčee in KukuljoVič sta z uspehom začela nastopati na Japonskem. V Tokiu sta v doublu zmagala z rezultatom 6:8, 7:5, 6:2. V singlu sta pa izgubila: Punčec proti Nakanou z rezultatom 5:7, 3:6; Kukuljevič pa proti Oyte z rezultatom 6:8, 6:3, 4:6.
Proti Kacijanu bo obnovljeno kazensko postopanje
Proti kazni, ki jo je prejel igralec Hajduka Kacijan in sicer dosmrtno diskvalifikacijo, se je sedaj pritožil Hajduk. Upravni odbor HNZ je odločil, da se iz formalnih razlogov razveljavi odločba kazenskega odbora in zasliši Kacijana in potem izreče nova kazen.
Lahkoatletski miting SK Korotana
Za preteklo nedeljo napovedani lahkoatletski dolžnostni miting SK Korotana se zaradi slabega vremena ni vršil. Zato razpisuje gornji klub za nedeljo 12. novembra isti miting z istim programom in vrstnim redom: 1. Tek 100 m eeniorji, tek 100 m juniorji. 2. Met krogle 2.25 kg seniorji. 3. Skok v višino seniorji. 4. Tek 3000 m seniorji. 5. Met diska 2 kg seniorji; met diska 1.50 kg juniorji. 6. Skok v daljavo seniorji, juniorji. — Upamo, da bo to pot vreme ugodnejše. — Pričetek tekmovanja točno ob 9.30.
»S športniki po svetu«
je naslov knjižici, ki jo je izdala jugoslovanska športna revija in katero so spisali Momčilo Jojič, Jelica Stanojevič, Bora Kesič, Franjo Punčec, Dušan Kasapinovič, Jovan Mikič, Vlada Kustodič, Radivoje Markovič, Ljubomir Vukadinovič in Bora Jovanovič. Tovrstne knjižice nameravajo izdajati mesečno z zanimivostmi iz športnega sveta. Kakor prva knjižica tako bodo tudi nadaljne Ilustrirane in bodo in\ele približno 100 strani. Posamezna knjižica velja 10 din, če se pa naroči naprej pa samo 8 din. Naroča se pri Jugoslovanski športni reviji v Belgradu, poštni predal 973, denar pa naj se pošlje na čekovni račun številka 60.273.
Ta knjižica ima tole vsebino: J. Louis, sledi članek o zanimivosti najboljših športkinj na svetu, Ni vedno lahko biti športni novinar, športniki
in športni kritiki, zmaga nad zmagami, potem je zanimiv članek o našem in balkanskem prvaku v desetoboju Janezu Klinarju, članu SK Planine iz Ljubljane itd.
Italijanski telovadci v Nemčiji
Italijanska telovadna reprezentanca, katero so sestavljali najboljši telovadci Italije, so nastopili z nemškimi vrhunškimi telovadci v Dražda-nih. To pot niso tekmovali med seboj, temveč so izvedli javno produkcijo na vseh štirih glavnih orodjih in v prosti vaji. Povsod so bile seveda poljubne vaje, v katerih so se zlasti nekateri izredno odlikovali. Italijani so bili boljši na konju in zlasti na krogih, medtem ko so bili Nemci boljši na bradlji in drogu.
Vesti športnih zvez, klubov In društev
SK Planina, Ljubljana. V torek 7. t. m. se ]e pričel v priredbi LZSP kondicijski trening za smu-čarje-tekmovalce. Vežbe se bodo vršile v telovadnici Srednje tehnične šole (vhod iz Gorupove ulice) vsak torek in petek s pričetkom ob 18.30. Vse člane-tekmovalce pozivam, naj se treninga polno-številno udeležujejo. — Načelnik.
Predavanje SPD bo v torek, dne 14. t m. ob 20 v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Predaval bo g. dr. inž. Avčin France o letošnji zimsko-alpinski ekskurziji Zveze planinskih društev kraljevine Jugoslavije in to pod nazivom: »S smučmi preko Šar-planiae do Koraba«. Predavanje bodo spremljale številne 6kioptične slike: po-tmetkd so' tli^ravili"udfeležefici sami. Uvodne besede bo spregovoril predsednik SPD in tajnik Zveze planinskih društev g. dr. Pretnar. Vstopnice so že na razpolago v društveni pisarni SPD na Aleksandrovi cesti 4-1. Planinci, udeležite se zanimive prireditve: slovenski planinci nam bodo poročali o uspelem zimsko-alpinskem pohodu preko planin Južne Srbije.
STK Moste. Danes ni sestanka. V nedeljo ne igramo.
SK Slavija. Danes v petek ob 20 strogo obvezen članski sestanek za vse igralce. I. in junior-jev; važno zaradi nedeljskih tekem. Gospodar naj preskrbi opremo za obe moštvi. Vsi gotovo in točno. — Tajnik I.
Opozorilo funkcionarjem motodirke na Večni poti. Sestanek in seja vseh funkcionarjev za pred-etoječo dirko bo v pefek ob 20 v klubskih prostorih, Kongresni trg 1-1. Vsi zainteresirani naj se sestanka gotovo udeležijo. Motosekcija Avtokluba.
ZFO
Dopisi za oktober — november so izšli. Opozarjamo V6e Fantovske odseke, da jih pazljivo prečrtajo.
Združenje krojačev, krojačic ln sorodnih obrtov v Ljubljani objavlja, da je umrla članica, gospa
Palme Marija
dolgoletna predsednica damskega odseka združenja
Pogreb blagopokojnice bo v petek, dne 10. novembra 1939 ob 14.30 iz hiše žalosti KarlovSta cesta št. 20 na pokopališče k Sv. Križu.
Vabimo vse člane in članice združenja, da se pogreba zaslužne delavke udeleže.
V L j u b 1 j a n i, 8. novembra 1939.
Zapuatila nas je po odločitvi Vsemogočnega naša mama, stara mama in tašča, gospa
Vera Kos roj. Biernatzka-kron
K večnemu počitku bo položena na NorveStent Puškino, LJubljana, Oslo, Ženeva, dne 8. novembra 1939.
Otroci: Juri}, Ana, Marija, Vera, Nadja; vnuki, snaha in zeti.
Dobro obrit-dobre volje!
S č. ZNAMKA
ROTBART
MALI OGLASI
V malih oglatih valja vsaka beseda 1 din; tenltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskana naslovna besed* te računajo dvojno. Najmanjil znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi te plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja te računa enokolonska, 3 mm vltoka petltna matica po S din. — Za pltmene odgovore glede malih oglasov treba
priložiti znamko.
Ilužbodobe
Mlado postrežnico
■a pospravljanje sprejmem. - Naslov v upravi »Slovenca« pod 17.677. b
Mesarski pomočnik
se »prejme za takojšnji nastop. - Slavko Podboj, Ribnica 69, Dolenjsko, b
Pridno deklr
pošteno, zdravo, ki popolnoma samostojno kuha ln opravlja vsa hišna dola, sprejme slovenska družina v Splitu. Ponudbo na naslov: »Vezivo«, Split — Dioklecijanova obala 12.	(b
Kupujte pri naših inserentih!
| KRANJ
Vse za Solo
ljudsko, meščansko, srednjo itd. ter vse pisarniške potrebščine in devocionalije dobite v podružnici
jugoslovanske knjigarne
v Kranju
^^ (Majdičeva hiša sodnija)
BDI
Cerkovnik
samski, 35 let star, Išče službo. Zmožen tudi vrtnarstva. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Mežnar« 17.670.	(a
Kupimo
Aljaž: 1. in 2. zvezek
20 Mohorjevih pesmaric kupi Radio Ljubljana, k
Vsakovrstno ZlatO
srebro in briljante kupuje vsako količino po najvišjih cenah
J». Božič, Ljubljana
Frančiškanska ulica 3.
Kupujemo
podlesek, koren belado-ne, češmin ln vsa ostala zdravilna zelišča. Prevzemamo na mestu. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Amerika« 17.632. (k
Gospodinje!
Naznanjam, da se dobfpriznano najboljše
čajno maslo „Blegaš
pri Janeza Menartu — trgovina Sv. Petra 35 in na tržnici.
ff

Dotrpela je naša ljubljena mama, stara mama, sestra, teta
in svakinja, gospa
Roza Miki roj. Mihelčič
veleposestnica
ki je danes po dolgem mučnem trpljenju, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 76. letu svoje dobe mimo v Gospodu zaspala.
Truplo blage pokojnice bo danes, v četrtek 9. novembra 1939 ob 3 popoldne blagoslovljeno in preneseno iz hiše žalosti na tukajšnje farno pokopališče.
Blagopokojnico priporočamo v molitev in blag spomin. Velika Nedelja, dne 8, novembra 1939.
Bogomir Miki, sin; Marija Miki mj. Dragan, sinaha; Lucija, Ria, Tea, vnukinje.
Prodamo
Pri »Bobenčku«
zopet namočena polenov-ka.	(1
Lesno volno in zaboje
prodamo. »Radio«, dr. z o. z., Ljubljana, Miklošičeva cesta 7.	(1
Krompir
9 troikl kot/ček
po din 1.30, od BO kg dalje se dobi lz skladišča »Pri Miklavžu«, pod le-menatom, dokler traja zaloga.	(1
Stanovanjsko hišo
njivo, travnik, gozd ali posestvo s hipoteko Kmetske posojilnice ljubljanske, kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dom« 17.673.	(p
Stanovanja
Dvosobno stanovanje
oddam. Vprašati: Aljaževa ulica 22, Maribor.
Sobico s štedilnikom
oddam. Kje, pove uprava »Po božjem svetu« — Sv. Petra nasip 17. (s
Poizvedbe
Zlato damsko uro
zapestno, sem izgubila v sodnljskih prostorih med 11. in 12. uro. Poštenega najditelja prosim, da jo prinese v upravo »Slov.« proti nagradi.	(e
Razno
Gumbnlte, gumbe, plise,
monograme, entel, ažui *ino in hitro izvrši
Matek & Mikeš
Ljubljana. FranOikanska ulica
Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roč. dela
Ali
ste ie
naročeni
na
Slovenca 1
Vsak
naročnik zavarovan
SLON SAMBO
(133) Gorski duh se je koj vrnil v svojo palčo in je zaukazal opici Bambu, naj privede Tuka-na. To je bilo koj storjeno, brž je bilo koj storjeno, brž je Tukana zgrabil za perutnico in ga vlekel za seboj. »Pusti me,< je kričal Tukan, toda opica je morala ukaz izvršiti.
(134)" Zvečer je bila v gozdu sodna obravnava. Filip in Tukan sta morala stopiti pred gorskega duha, ki je jeznega obraza in s kraljem ptičev poleg sebe stal pred njima. Sodba se je glasila; > Filip naj izgine izpred mojih oči s svojo čepico, saj ne pozna gozdnih postav. Toda Tukan, ki jih pozna, pa jih je prestopil, je obsojen v dosmrtno ječo.«
V naši podružnici v Celju
dobite vsa pojasnila glede inseratovI
Tam lahko plačate tudi naročnino za »Slovenca"
Prenehalo Je utripati plemenito srce naše lj'ube mamice, omame in tašče, gospe
Vlastimile Hanuš
'vCl-. .	;	orf ..ti, Cfci
ka fe dne 8. novembra ponoči nenadoma za vedno zatisnila svoje blage oči.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, dne 10. novembra ob 2 popoldne iz hiše žalosti — Gregorčičeva ulica štev. 7 a — na pokopališče k Sv. Križu.
Sveta maša zadušnica se bo brala v soboto, dne 11. novembra 1939 ob 9 v frančiškanski cerkvi v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 9. novembra 1939.
Mafenka por. del Cott, Mila por. Stojan, Ela por. Sernec, inž. Jaromfr, /■»	hčere	gin
dr. Rudolf del Cott, dr. J. Nep. Stojan, inž. Dušan Sernec, Alojzija HanuS,
zeti	snaha
Mitfa, Igor, Ivan, Sonja, Saša, Boža, Tanja, Luka, Mili,
vnuki in vnukinje.
Arnold Fredericks:
28
Svetlobni znaki
Detektivski roman. — Priredil Fr. Kolenc.
»Jaz sem jo kupil Francu,< je pripomnil Stapleton, »da bi ponoči v primeru nezgode ali popravila lahko pregledal avto.<
»Naravno... to ste storili zelo dobrol Toda vprašam, zakaj ima svetilko tu v sobi, ne pa spodaj v garaži.«
»Mogoče, da si je ponoči svetil po stopnicah navzgor,« je dejal Stapleton.
»Potem bi jo najbrž odnesel s seboj,« je suho odgovoril Duvall. »Danes zvečer je n. pr. ne more rabiti.«
Hotel jo je že odložiti, ko ie postal pozoren na dva predmeta, ki sta visela na obeh straneh umivalnika ob robu navzdol. Najbrž okra-' ska za božično drevo iz tankega stekla, ki sta visela na kratkih barvnih trakih.
, Na prvi pogled se je zdelo, da sta kak spomin z izleta ali plesa, in ga šofer hrani. Podobna sta bila majhnim skledicam, kateri je obrobljal pisan papir in nanj je bil pritrjen trak. Duvall je o božiču često videl take okraske. Z malim trakom so jih navadno obesili na drevo in jih napolnili z drobnim sladkornim sadjem ali sladkorčki. Niti ju ne bi opazil, ako bi barva sama ne zbudila njegove pozornosti.
Ena skodelica je bila temnomodra, druga temnordeča. Duvall je sedaj pozorno pogledal ploščo umivalnika.
Zadnji del plošče je bil pokrit s prahom. Na gornjem robu, kjer sta bila traka skodelic, je bil prah pobrisan.
Ti skodelici sta bili vzeti od tukaj, in sicer pred nedavnim. »Čemu?« se je vprašal detektiv. Naenkrat se mu je zasvitalo. Vzel je eno
izmed skodelic in jo hitro pritrdil na lečo svetilke. Natančno se je prilegala.
Stapleton je brez vsakega posebnega zanimanja gledal Duvalla. Detektiv je hitro nameril nanj svetilko in je pritisnil gumb, nakar se Je zasvitalo. Stapleton se je umaknil, ko mu je pbraz obsijala bleščeča modra luč.
Duvall je skodelico postavil točno na isto mesto, kjer jo je našel, svetilko pa je položfl na umivalnik.
»Ljubka stvar, kajne?« je dejal.
»Kako mislite to?« je vprašal bankir.
»Kakor se dozdeva, ima vaš šofer Franc navado dajati svetlobne znake,« je s smehom odgovoril detektiv.
Sedaj je že imel tipanje. Preiskava v obeh sobah obljublja uspeh.
Naslednje pol ure je Duvall z največjo pozornostjo preiskal sobo. Vsebino omarinih predalov je zložil ven in potem zopet vse skrbno naza j, kakor je bilo. Na eni strani sobe je staia majhna omara: odprl jo je in vsebino natančrro pregledal. Preiskai je stensko omaro, pogledal e za slike, tolkel po zidovih. Uspeha ni imel. 'lil je nezadovoljen.
»G. Duvall, kaj upate še najti?« se je zani-a«il bankir, katerega je ta stvar že dolgočasila.
Detektiv je stal sredi sobe in je gledal oivog, da bi zasledil kako stvar.
»Upal sem, da najdem še nekaj,« je dejal, >b\jim pa se, da tistega ni tukaj.« .
Naenkrat je šel k peči, na kateri ie stala majhna budilka iz nikla, ameriški izdelek.
»Ta budilka ne teče,« je pripomnil in izvlekel svoje povečalno steklo ter skozi to steklo ogledoval bakrenasti ročaj na zadnji strani ure, s katerim se je ura navijala: skrbno ga je preiskal. »Nekaj dni je že, da ni bila navita. Zadnja stran je prašna.«
Uro je poizkusil naviti, toda ročaj se ni zganil.
K
Hitro je privlekel iz žepa nož in je že sukal vijake, ki so držali zadnjo ploščo ure.
Stapleton ga je radovedno gledal. Po njegovem mnenju je Duvallovo postopanje na napačni sledi. V siromaška sklepanja, na katerih temelji vse moderno izsledovanje zločincev, ni imel velikega zaupanja.
Nekoliko pozneje'je imel detektiv vijake zunaj in je odločil ploščo budilke. Zadovoljno ie vzkliknil. Iz ure je padla na rob peči majhna škatlica iz kartona.
»Kaj je to?« je vprašal Stapleton.
»lobačnica s cigaretami,« je pripomnil Duvall in jo je odprl. »Treh manjka in četrto jaz odnesem.«
Vzel je ven eno cigareto in jo dejal v svojo tobačnico; potem pa je položil škatlo nazaj v urVncie ,litro Pritrdil zadnjo steno.
»G. Stapleton, mislim, da tu nimava ničesar več iskati,« je dejal. »Jaz grem sedaj domov. Jutri zjutraj zgodaj začnem z delom.«
Ko je hotel oditi, se je ustavil za trenutek JC P?Fj ?! skozi okno' ki se Je odpiralo na sever. Med hišami in drevjem se je prikazala Avenue du Bois de Boulogne, ki je bila razsvetljena z mnogimi uličnimi svetilkami in žarometi avtomobilov, ki so drveli po njej. Duvall je nekaj časa ostro gledal to sliko, potem pa se je obrnil k vratom in je šel s Stapleto-nom po stopnicah navzdol.
V trenutku, ko je hotel hišo zapustiti, ga je bankir, katerega je najbrž nekaj težilo, za-drzal.
»G. Duvall,« je dejal naglo, »zelo rad bi vedel, kaj nameravate storiti?«
»Prizadeval si bom. da ujamem te ptiče, ako bo mogoče,« je odgovoril detektiv resno.
»Kako hočete to storiti?« , . *S®daj vam še ne morem natančno povedati. Zakaj vprašate?«
»Povem vam. Oni mož, ki je bil danes zvečer tukaj, črnobradec, pride jutri zvečer ob
Za Juaosldvansko tiskarna v Ljubljani: Jož« Krmaril
osmih sem. Več vam nočem povedati; tudi tega bi vam ne povedal, toda prisiljen sem.<
»Prisiljeni? Zakaj?«
»Ker hočem imeti vašo obljubo, da ne storite nobenega koraka, da bi ga aretirali. Ako bi vam tega ne povedal, bi vi najbrž opazovali hišo. V tem človeku bi spoznali moža, ki je bil ta večer tukaj in bi ga aretirali. Želim, da mu pri prihodu in odhodu ne stavljate nobene ovire. Ko z avtom zapusti slavolok, potem lahko.«
»Toda policija?«
»Ne ve za ta dogovor. Gdč. Goncourt mi je dala besedo, da bo molčala. Pristala je na to, da se odstranijo ljudje, ki stražijo nišo. Ko temu možu zadostim po dogovoru, potem vi in policija lahko storite vse, da ga ujamete, nasprotno pa želim, da mu prej ne skrivite lasu.«
Duvall je nekaj časa molčal.
»Dobro, g. Stapleton, storim, kar želite. Da vas o tem v resnici prepričam, prebijem večer v vaši hiši.«
»Prav, pričakujem vas. Lahko noči« ' 'v'.|
»Lahko noči«
Duvall je odšel in se podal naravnost domov.
Nekoliko pozneje se je v hotelski sobi usedel v udoben stol. Cigareto, ki jo je našel v šoferjevi sobi, je vzel iz tobačnice in jo pozorno pregledoval. Potem je potegnil iz škatle na mizi vžigalico, dal cigareto v usta in jo skrbno prižgal.
Dim je potegnil v sebe, globoko ga je vdiha!. To je enkrat, dvakrat, trikrat ponovil, potem pa se je naslonil v stolu nazaj, zaprl oči in se zamislil. Preostala polovica cigarete mu je sedaj neopaženo zlezla izmed prstov in padla na tla.
Čez nekoliko minut je Duvall odprl oči in dvignil glavo.
»Izsledil sem!« je mrmral in Je na pol zgorelo cigareto pobral s tal in jo je vrgel v peč, ne da bi se več zanimal zanjo.
j7daj»!e!{: inl Jože Sodb
tirednika Viktor Čenči?
fr L1UBI14NA
Skrb Ljubljane za zavetišča
Uredba o zaščiti pred zračnimi napadi je naložila mestnim občinam težka bremena, ven-dar_ ljubljanska mestna uprava ni omahovala in Je skušala ustreči vsem predpisom. Ker izvršitev teh nalog zahteva velike izdatke, bodo mnogi načrti, ki so prav tako potrebni uresničitve, morali počakati. Kljub temu pa je prav, da Ljubljana v zaščiti pred zračnimi napadi prednjači pred drugimi jugoslovanskimi mesti. Saj je_ končno razumljivo, da vsa predavanja in pozivi, naj tudi zasebniki kaj store, vse dotlej nič ne zaležejo, dokler ne vidijo, da skušajo tudi javna oblastva izpolniti svojo dolžnost. In tako imamo sedaj v Ljubljani vrsto javnih del, ki so bila v drugih državah v Evropi opravljena že zdavnaj, še preden se je razvnela vojna.
Ljubljanska občina je napravila obsežen načrt za dograditev zavetišč v vseh mestnih hišah in kolonijah. Od tega načrta so nekatera zavetišča že v delu in časnikarji so se v četrtek popoldne ogledali ta gradbena dela. Tako so bila v Kresiji v kleteh urejena razsežna zavetišča, ki bodo varovala pred ruševinami in lažjimi izstrelki. Kleti so sedaj urejene tako, kakor so učila številna predavanja o ureditvi kleti za zavetišča. Za pešce na cestah je za primer zračnega napada treba tudi poskrbeti. Preprosto zavetišče zanje gradijo sedaj na trgu Kralja Petra. To zavetišče bo sicer enostavno, vendar bo prišlo v prid ne samo pešcem, ampak prav gotovo tudi mnogim prebivalcem iz bližnjih hiš. V graditvi sta nadalje dve veliki zaklonišči, eno na Mestnem trgu in drugo ob Mestnem domu. Zavetišči bosta pod pobočjem zvezani med seboj. Zavetišče na Mestnem trgu bo tudi primerno za varno shrambo dragocenih mestnih arhivov. Seveda bosta zavetišči nudili varno zavetje uredništvu in velikemu številu v bližini stanujočega prebivalstva. Najbolj pomembno pa je dejstvo, da bo v zavetišču tudi shramba gasilnega orodja in avtomobilov in vsi prostori za zdravstveno in tehnično službo ob času zračnega napada. Zavetišča bodo prav sodobno urejena in bodo imela seveda zadostno število potrebnih zasilnih izhodov. Taka graditev seveda ne velja malo, vendar so izdatki po-
polnoma upravičeni, čeprav smo lahko prepričani, da teh naprav v bližnji bodočnosti še ne bomo potrebovali. Dolžni pa smo poskrbeti, da
nesreča ne preseneti nikogar, niti naše potomce. Bolje je, da čez nekaj let, ko bo Evropa zopet v miru, uredimo v njih grajsko klet, kakor je tradicionalna v drugih mestih, kot pa da v primeru nevarnosti ostanemo brez vsega.
Prvo predavanje Ljudske univerze
V sredo zvečer je bilo v mali filharmonični dvorani prvo letošnje predavanje v okviru Ljudske univerze, ki skuša s poljudno znanstvenimi predavanji seznaniti občinstvo o naj-
fazličnejših sodobnih problemih iz znanosti, ehnike, gospodarskega in socialnega življenja. Prvi večer je obsegalo zanimivo in pregledno predavanje univ. prof. dr. Maksa Samca o modernih nadomestkih in umetnih tvorivih. Predavatelj je popeljal poslušalce v skrivnostni svet tehnične kemije, ki je v zadnji dobi odkrila človeštvu nebroj koristnih iznajdb. Človek je sicer v današnjem času zelo razvajen in se hitro razvadi ob najrazličnejših dobrotah. Če mu katera od teh primanjkuje, skoraj ne more tega razumeti in godrnja. Kemija je pa ustvarila celo vrsto nadomestkov za snovi, ki morda niso na razpolago, ali ki jih je težko dobiti. V začetku sicer takih nadomestkov ne cenimo, a kmalu se jih navadimo, kakor smo se navadili prav tako umetnih snovi in tvoriv, kakor so na primer milo, steklo, apno itd. Kemija nadomestkov pozna v glavnem štiri panoge, ki se pečajo s pripravljanjem umetnih beljakovin, dalje umetnih masti, tretjič umetnih tkiv in končno najrazličnejših plastičnih mas. Za večino teh nadomestkov je izhodišče les, in sicer lesna celuloza, ki se lahko spremeni v lesni sladkor, katerega glive kvasovke predelajo v beljakovine. Za umetna tkiva je treba najti samo pot, kako raztopiti celulozo in jo potem izvleči v tanke nitke. Za umetne maščobe pa je kemični postopek tak, da je treba oksidirati parafin, iz katerega nastajajo ma-ščobne kisline, iz katerih se v nadaljnem postopku lahko izdelujejo najrazličnejše maščobe, kot višek na primer umetno maslo. Kemija kondenzatov in polimerizatov pa dovede končno do umetnega bencina, olja, lakov in kavčuka, kakor tudi do številnih umetnih plastičnih mas. Predavanje so spremljale tudi zanimive skioptične slike in je razumljivo, da so poslušalci nagradili predavatelja s priznanjem. V kratkem bo v okviru ljudske univerze predaval v Ljubljani tudi sloviti nemški kemik dr. Ostvvald, ki bo v Ljubljani gost g. prof. dr. Samca.
občinstva in si preskrbela največji in najlepši slovanski film, kar se jih ie do sedaj izdelalo, to je rusko-poljski film »inacnor«. Videli smo že razna
lepa dela tako ruska, češka, kakor poljska, vendar ie film »Znachor« (Po poti usode) prvi slovanski tilm, ki se odigrava v družabnem življenju Poljske. Znachor je po romanu Dolenga Mostoviča, v režiji genialnega Mihaela Vašinskega, z izbranimi hudožestveniki: Kazimir Junoša Stempovski, Jad-viga Barčevska in Vitold Zaharevič. Vsebina filma in dejanje je vzeto po resničnih dogodkih velike tragedije slovitega kirurga prof. dr. Wilczurja, ki je zaradi hudega udarca po plavi izgubil spomin (amnezija), ter polnih 12 let živel pod drugim imenom, pozabil svoje življenje in svojo preteklost. Film in dialogi v polskem jeziku so lepo razumljivi vsakemu Slovencu, režija in igra pa tako dovršena, da si bomo le želeli videti takih slovanskih umetnin. Kar nam ne more pokazati niti ameriški, niti francoski, niti nemški film — to vidimo edino pri edinstvenem filmu »Znachor«. Belgrad in Zagreb sta bila vzhičena in film predvajala skozi tedne in tedne pri razprodanih predstavah, tudi pri nas je zanimanje že veliko, še večje pa bo, ko bodo očividci filma delali reklamo sami. Premiera je danes v kino Matici in priporočamo, da si preskrbite vstopnice v predprodaji.
1 Travnata piramida se podira. Prehod iz Mirja v Murnikovo ulico med novim kemičnim institutom in vrtom tehnične srednje šole je okrašen z ličnim stopniščem in obokom, nad katerim se pne velika travnata piramida, ki je bila po večkratnih poekusih vendarle tako zgrajena, da je letos skozi vse poletje vzdržala. Zadnje deževje pa jo je tako razmočilo, da se je najprej znatno sesedla, nato pa eo se začele trgati z vzhodnega pobočja velike krpe travnate ruše. Prav verjetno je, da bo v kratkem piramida popolnoma razpadla, saj že sedaj kaže lesene vezi, ki eo tvorile glavno nosilno ogrodje konstrukcije, ki naj bi držala zemljo v določeni obliki.	•
1 Nabava rentgenske aparature za prizidek ki-rurgičnega paviljona splošne bolnišnice. Za 30. november je razpisana prva licitacija za dobavo in montažo diagnostične rentgenske aparature za novi kirurgični prizidek ljubljanske bolnišnice. Licitacija bo v upravni pisarni splošne državne bolnišnice v Ljubljani in so stroški za aparaturo in montažo preračunani na 230.000 din.
1 Tatvine koles. Zadnje dni so zopet izginila štiri kolesa in sicer 1500 din vredno kolo »Mifa«, ki je bilo ukradeno na Jegličevi cesli Franju Cesarju, dalje 1000 din vredno kolo »Horizont«, ukradeno iz vrta gostilne »Miklič« Davidu Remškarju, 1000 din vredno kolo znamke »Prior«, ukradeno na Celovški cesti Dušanu Obidu, in 800 din vredno kolo znamke »Homa Record«, ukradeno iz veže gostilne Marinčič v Marenčičevi ulici Ivanu Kušarju.
1 Številne tatvine. Iz stavbe mestnega zavetišča ob Cesti v Mestni log je neznan tat odnesel 45
Švicarski vojaki na straži na visokbiu
električnih stikal, vrednih 500 din. Pošteno je izpraznil shrambo Francu Luzarju v Ribniku pri Ljubljani tat, ki je odnesel kar 4 litre slivovke, 17 kg suhih sliv, 15 kg orehov in celo 30 kg krompirja. Poleg tega se ga je prijel par ženskih čevljev, par rjavih moških sandal in nekaj gospodarskega orodja. — Iz stanovanja Suhadolc Julke na Bleivveisovi cesti je bila ukradena pokromana ženska ura, vredna 400 din. — Posestniku na Vodnikovi cesti Francu Permetu so neznanci v noči odvlekli z dvorišča 60 kg težak kotel, vreden 350 din.
1 Lov za tatom. V sredo popoldne se je ujel 30-letni F. K., ki je bil že sedemkrat predkaznovan zaradi tatvin. Posebno pa je znan zaradi številnih nakupov sumljivih predmetov, ki so bili ukradeni. V sredo se je lotil beračenja v Hrenovi ulici in je v prvi hiši dobil pri neki stranki 50 par, nato pa se je hitro zopet vrnil tja, vendar so ga opazili, tako da je moral takoj zbežati. V sosedni hiši pa se je kmalu po 1 vtihotapil v predsobo, medtem ko so domači sedeli pri kosilu. Odtod je neslišno odprl vrata v spalnico, katero je hotel temeljito pregledati; pa so ga opazili. Vendar se mu je posrečilo, da je odšel na Grudnovo nabrežje. K sreči ni imel časa ničesar odnesti, čeprav je precej predalov in omar prebrskal. Ker se je precejšnja skupina otrok podila za njim in kričala: »Držite tatu!«, je dirkal naprej v Rožno ulico ter se skril za kratek čas v vežo, da bi se znebil preganjalcev. Medtem obveščeni stražnik pa se ni dal prevariti in ko je tat skočil iz veže in bežal naprej po Rožni ulici, ga je stražnik pred Lozarjevo gostilno aretiral. Sedaj se bo moral zagovarjati zaradi poskusa tatvine.
BOR
Tat odnesel 100.000 din vreden kovčeg
Maribor, 9. nov. Snoči se je pripetila v Mariboru tatvina, ki je presenetila tako osebo, ki je bila z njo prizadeta, nadalje policijske organe, najbolj pa menda samega tatu. Tat, ki je tatvino izvršil, namreč gotovo niti ni v sanjah pričakoval, da se bodo nahajale v kovčegu, katerega je enostavno sunil v hotelskem hodniku, dragocenosti, vredne nad 100.000 din. Lastnik kovčega je bil presenečen, ker je bil okraden, policija pa zaradi tega, ker je tatvino povzročila neverjetna nepazljivost. Potek te nenavadne tatinske zgodbe pa je sledeč:
Včeraj je prispel v Maribor zastopnik celjske zlatarske in urarske veletrgovine Antona Lešnika, Slavko Rus. Imel je s seboj v navadnem usnjatem kovčegu 600 raznih zlatarskih in urarskih predmetov, tako zlate in srebrne žepne ter zapestne ure, zlate verižice, zlate zapestnice, prstane in slično zlatarsko blago. Vse skupaj je predstavljalo efektivno vrednost okrog 100.000 din. Zastopnik Rus je obiskal več mariborskih urarjev in zlatarjev ter je zaključil svoje kupčije. Zvečer okrog 18 je odšel od zadnjega svojega odjemalca. Kovčeg z dragocenostmi mu je nesel postrešček. Podala sta se v neko prenočišče, kjer je imel Rus najeto sobo. Postrešček je postavil kovčeg na tla v hotelskem hodniku, dobil plačilo ter odšel. Zastopnik pa je očividno pozabil, da ima s seboj tako dragocen kovčeg. Spomnil se je, da se mora še nekaj pomeniti z zlatarjem, pri katerem je nazadnje bil, pa je naglo odšel tja, kovčeg pa je ostal v hotelskem hodniku. Mimo njega je šlo veliko ljudi, ki se za kovčeg niso zmenili, nesreča pa je prinesla mimo tudi neznanca, ki je imeli bolj kosmato vest ter ga je tuji kovček zanimal. Pobral ga je ter odnesel. Okrog 7 zvečer se je vrnil Rus v hotel ter pogledal, kje ima kovčeg. Ves prestrašen je ugotovil, da je med tem časom že izginil ter je naglo odhitel po policijo. Dosedaj pa je bilo vse iskanje tatu in dragocenega kovčega zaman.
Na]ve{|a tragedija Bale dobe. nepozabne MARIA STUART
Katarina Hapburn v prekrasnem filmu borbe in trpljenja za pravico in enakovrednost žensk.
UPORNICA
Krasni posnetki iz Siclije, iz londonskega muzeja voščenih lutk itd. Ta film je vzbudil svoj čas veliko senzacijo po vsem kulturnem svetu! Predstave ob 16., 19. in 21. uri
KINO UNION Telef. 22-21
1 VI. prosvetni večer bo danes ob 8. uri v franč. dvorani. Na sporedu je proslava 400-letnice svetogorske božje poti. Za uvod bomo slišali romarsko pesem in deklamacijo o svetogorski Kraljici. Nato pa bo v besedi in sliki podal zgodovino in razgled s sv. Gore predavatelj g. dr. Ivo Cesnik. Brez dvoma bo to predavanje zanimalo vse obiskovalce sv. Gore. Predprodaja vstopnic pri Sfiligoju na vogalu Franč. ulica in pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva 7.
1 Tablice za tombolo v Kranju ima v pred-ji tv. A. Goreč. V Ljubljani kupljena tablica
bo imela še posebno ugodnost o kateri se prepričajte v izložbenem oknu pri A. Gorcu. Upoštevajte tudi, da sta odšla iz lanske tombole oba avtomobila v Ljubljano.
1 O današnji Ameriki ter o potovanju skozi večino Združenih držav Severne Amerike bo predaval inž. Mitja Svigelj z mnogimi skioptičnimi slikami, tudi v naravnih barvah, v Frančiškanski dvorani tekom tega meseca. Podrobnosti bodo objavljene.
1 Premiera največjega slovanskega filma »Zn»-čhor« v kino Matici. Uprava kino Maticc jc ustregla številnim željam našega zavednega slovenskega
Veledraguljar Ant. Lečnik razpisal 10.000 nagrade za izsleditev tatu
Celje, 10. nov.
V Celju se je danes popoldne razširila novica o veliki tatvini v hotelu »Novi svet« v Jurčičevi ulici v Mariboru, zaradi katere je oškodovan celjski veledraguljar Lečnik Anton za 100.000 din. Zastopnik Rus Slavko, kateremu je neznani tat odnesel kovčeg s 600 zlatimi, srebrnimi in nikelna-stimi urami, je o tem obvestil telefonično svojega šefa v Celju, ki se je takoj odpeljal v Maribor. Da bi bil tat čimprej izsleden, je g. Lečnik razpisal 10.000 din nagrade za vsakogar, ki izsledi tatu in mu vrne vrednost.
*
m Mariborski »Kulturbund« v radikalnih vodah. V sredo zvečer je bil ustanovni občni zbor mariborske podružnice nemško-švabske kulturne zveze (»Kulturbund«). Ustanovitev podružnic Kul-turbunda v Sloveniji je bila nedavno zopet dovoljena in tako je prišlo tudi do mariborskega ustanovnega občnega zbora, ki jc prinesel velike senzacij«. 2e dolgo časa se je vedlo, da obstojajo tudi
med mariborskimi Nemci razne 6truje, k! so prišlo do izraza dostikrat -v njihovih tukajšnjih organizacijah. Tukajšna nemška manjšina je politično razcepljena predvsem na dve skupini. Prva, ki je pod vodstvom odvetnika dr. Kieserja ter ji pripadajo najuglednejši nemški meščani, je kazala vedno precej umerjene poglede na razne probleme, ki so postali zadnja leta z ozirom na položaj in zadržanje nemške manjšine v naši državi pereči. Ta skupina je družila v svojih vrstah pristaše voditelja vojvodinskih Nemcev dr. Krafta. Ko pa je bil dr. Kraft odžagan ter je med vojvodinskimi Nemci dobila vodstvo v roke skupina, ki jo vodi znani dr. Awender in ki je prevzela nemško na-rodnosocialistično ideologijo za svojo, se je tudi med mariborskimi Nemci pojavila opozicija proti dosedanjim prvakom. To opozicijo vodi tukajšnji protestantovski pastor Baron. Opozicija je pokazala svojo moč v četrtek zvečer ob priliki ustanovnega občnega zbora, ko je povsem prevzela v svoje roke vodstvo novega »Kulturbunda« in s tem tudi vodstvo političnega življenja mariborske nemške manjšine. Občni zbor, ki ga je vodil predsednik pripravljalnega odbora pastor Baron, je bil izredno dobro obiskan, tako da je bila Gambri-nova dvorana za to množico pretesna. Med obiskovalci občnega zbora je bilo tudi precej pristašev prejšnje struje, takozv. »Weingartendeutsche« (vinogradniški Nemci), kakor naziva opozicija pristaše prejšnjega vodstva, ki pa 60 se začeli med potekom zborovanja izgubljati iz dvorane. Na vodstvo so prišli povsem novi, mladi ljudje. Za predsednika je bil izvoljen uradnik nemškega denarnega zavoda »Mariborski kred. zavod« Pepo Kling-berg, v odboru pa so tudi sami mladi, dočim so nekdanji agilni funkcionarji prejšnjega »Kultur-bunda« dr. Kieser, Pfrimer, Hausmaninger itd. izpadli, tako da umetljena struja sploh ni zastopana več v odboru. Naravno, da je ta dogodek izzval v Mariboru veliko senzacijo, ki ima posebno močan odmev med Nemci samimi.
m Ljudska univerza. Drevi predava o položaju kmečke žene gospa Mara Matočec, kmečka pisateljica iz Korije pri Virovitici.
m Prosvetni večer bo jutri v soboto zvečer v Slomškovem domu na Pobrežju. O »bojih za osvo-bojenje Maribora «bo predaval mariborski podžupan Franjo Zebot.
m Tlakovanje Kopitarjeve ulice končano. Včeraj dopoldne je bilo končano tlakovanje Kopitarjeve ulice. Sedaj bo treba tlakovati 6amo še del ceste, ki je izpeljan preko parka na Zrinjskem trgu, pa bo pridobilo mesto dolgo, novo, moderno tlakovano in urejeno prometno žilo od kolodvra od mestnega parka po Kopitarjevi ulici, Zrinjskega trgu in Maistrovi ulici. Tlakarji pa «o se včeraj preselili iz Kopitarjeve ulice na Pobreško cesto, ki jo tlakujejo na odseku med Kralja Petra trgom in Tržaško cesto.
m Gradbena delavnost v Mariboru še ni zaspala. Pokojninski zavod je že začel zidati svojo stanovanjsko hišo v Krekovi ulici. Na gradbenem uradu so vložene prošnje še za sledeče stavbe: Frančiška Berg, soproga industrijalca bo zidala v Vilharjevi ulici 10 dvonadstropno stanovanjsko hišo za 720.000 din; zasebni uradnik Mak« Kašman iz Pobrežja bo zgradil v Ljubljanski ulici 24 eno-nadstropno vilo za 220.000 din; strojevodja drž. žel. Matevž Jerina iz Črete pri Slivnici bo zidal v Dalmatinski ulici 17 visokopritlično vilo za 112.775 din.
m Ubijalec se |e sam prifavil. Poročali smo že o žalostnem dogodku, ki se je preteklo nedeljo zvečer pripetil pri Sv. Martinu pri Vurbergu. 19 letni pastir Petek Mirko je zaklal z nožem na cesti trgovskega pomočnika Pečarja. Oba sta bila uslužbena pri istem gospodarju, trgovcu in posestniku Ke«t«jn.<kii pri Sv. Martinu. Ubijalec ie po zločinu pobegnil ter se do srede skrival. V sre-
do pa se je sam prijavil orožnikom v Dupleku. Pravi, da ga je Pečar sam ustavil ter ga iz šale porival sem in t]a po cesti. Ker pa mu je pri tem zbil z glave klobuk ter ga pohodil, je potegnil nož ter Pečarja zabodel. Ni imel namena, da bi ga zadel v prsi, temveč v roko, Ubijalec je na slabem glasu ter je že kol šolar nekoč zabodel svojega tovariša in ga močno ranil, lansko leto pa je napadel nekega fanta ter ga hudo pretepel. Fanta so orožniki izročili mariborskemu sodišču.
m Vsa rebra si je polomiL Pri Sv. Lovrencu na Pohorju se je nevarno poškodoval Žagar Franc Uran. Padel je z žage precej globoko na hlode ter si je na desni strani prsi polomil vsa rebra.
Gledališče
Petek, 10. nov,j zaprto. (Gostovanje v Celju.)
Sobota, 11. nov., ob 20: »Celjski grofje«. Red A.
Celje
c Fantovski odsek Celje I. je imel v sredo zvečer svoj 3. redni letni občni zbor. Iz poročil posameznih odbornikov smo videli, da je odsek v pretekli poslovni dobi oživel in napredoval ter združil vse naše dobre fante v močno falango zavednih članov naše mladinske organizacije. Tudi število podpornih članov je v pretekli dobi naraslo. Mladina je na zborovanju izrazila željo, da bi se vezi med članstvom in starešinstvom poživele, ker bi to bilo organizaciji le v korist. Predsednik br. Germek Jakob je poročal, da je bilo v pretekli poslovni dobi 42 rednih sestankov, na katerih so predavatelji razpravljali o prosvetnem in narodnem delu. Sestanki so bili dobro obiskani. Ob zanimivih predavanjih je bila društvena soba dostikrat premajhna in nabito polna. Čez zimo so člani predelali vso prosvetno tvarino in se udeležili tudi okrožnih"•prosvetnih tekem. Zaradi ustanovitve novega FO v Gaberju je število članstva nekoliko padlo, ker so mnogi člani iz okolice prestopili v FO II. Blagajnik br. Vrečar je poročal, da je imel odsek v preteklem letu 40.004.50 din prometa. Nato so poročali še
načelnik br. Vodušek, vodja naraščaja br. Jazbec in gospodar br. Paj. Poročilo vodje mladcev br. Kofcota je prečital predsednik br. Vrabl
tone. Na predlog revizorja starešine br. Šeka je po predsednikovi zaključni besedi dobil ves odbor absolutorij. Pri volitvah je bil izvoljen nov odbor s predsednikom br. Vrablom Tonetom na čelu. Na zborovanju je bilo obenem sklenjeno, da pride v odsekovni odbor kot zastopnik starešinstva član starešinskega kluba.
c Inž. Ivan Marek zapušča Celje. Po odloku gradbenega ministrstva je postavljen za inšpektorja gradbenega ministrstva 3. skupine 2. stopnje dolgoletni šef tehničnega oddelka na okrajnem načelstvu v Celju g. inž. Ivan Marek. G. inšpektorju, ki je bil vso povojno dobo na okrajnem načelstvu v Celju in bil vseskozi korekten uradnik, želimo na novem službenem mestu obilo uspehov pri njegovem delu.
c Drevi ob 8 bodo Mariborčani uprizorili v celjskem mestnem gledališču opereto »Navihan-koc. Vabi jeni I
c Važno za splavarje Iz Savinjske doline. Splavarji iz Savinjske doline so morda spregledali odlok generalne direkcije drž. železnic v Belgradu, ki je na prošnjo Zadruge splavar-jev iz okrajev Gornji grad in Dravograd, podaljšala vozno ugodnost po železnici. Splavarji naj si nabavijo primerne fotografije, ria jih bo direkcija drž. železnic potrdila. Prosimo bralce, da na to opozore splavarje.
c V Šmarjeti pri Celju je umrla 68-letna posestnica Žumer Terezija. Naj v miru počiva!
c V podružnici »Slovenca« v Celju dobite srečke loterije ZSD v Petrovčah.
c Učitelji — upokojenci iz Celja in okolice bodo zborovali v soboto II. novembra ob 4 popoldne v Nabavljalni zadrugi.
c Kongregacijski sestanek celskih gospa bo v nedeljo ob 6 zvečer pri šolskih sestrah. Običajna družbena sv. maša pa bo v torek.
c Davčna uprava v Celju razglaša, da je rok za vlaganje zgradarinskih prijav določen od 1. do 30. novembra t. 1.
c Podporno društvo za revne otroke v Gaberju pri Celju se zahvaljuje g. Josipu Heim-rathu za podporo 200 din. Odbor se priporoča in prosi tudi ostale, da podpro to potrebno akcijo.
c Iz Delavske zbornice v Celjn. Predsednik sosveta Delavske zbornice v Celju g. Dolinar je zaradi bolezni podal ostavko na svojo funkcijo, zaradi česar je Delavska zbornica v Ljubljani imenovala v članstvo sosveta g. Žagarja Janka iz Celja.
c S celjskega trga. Zaradi suše v naših krajih in še zaradi pospešenega izvoza življenjskih potrebščin je cena krompirja in iižola na celjskem trgu zelo narasla. Kilogram krompirja stane 1.50 din in verjetno se bo ta cena še dvignila. Fižola pa letos na celjskem trgu sploh primanjkuje. Prav tako so se tudi cene sadju nekoliko zvišale.
c O nesreči na železniškem prelazu v podaljšku Vipavčeve ulice, kjer jc v sredo ob četrt na sedem treščil Weinbergerjev šofer A. Ktinej z osebnim avtomobilom v tovorni vlak, ki ga je vlekel okrog 200 m daleč do Vehovar-jeve tovarne, je poročal »Slovenec« že včeraj v svoji drugi izaaji. Pri karambolu je dobil šofer le večin ran n n« levi roki, Zdravi »e v celjski bolnišnici.
Poškodovan original
mvuiiaruumi pravo brez ozira na Boga ni varno
Odtrgati mednarodno pravo s sidra božjega prava in ga dati prosto na razpolago državam — to ni nič drugega kot oropati ga njegovih odlik in moči in ga prepustiti neprcrafunljivi zasebni in javni želji po dobičku; za vsem tem pa se skriva naklep, uveljaviti svoje pravice in zoper-vati pravicam drugih.
Res pa je tudi, da po preteku časa ali vsled popolnoma izpremenjenih razmer, česar pa ob sklepanju nihče ni videl vnaprej niti ni mogel videti, kaka pogodba ali kako njeno določilo more postati za enega izmed pogodbenikov krivična ali le preveč težka, ali se vsaj zdi, da je taka, ali pa ne služi več namenu. Ako se kaj takega pripeti, pač ni dvoma, da se je treba takoj iskreno pogovoriti in pogodbo ali prenarediti ali pa jo nadomestiti z drugo. Že vnaprej smatrati pogodbo za nekaj plehkega in neresnega ali si molče pridržali možnost enostransko jo kršiti, kadar bo kazalo — to pa bi zamorilo vsako medsebojno zaupanje med državami. In tako se izpodkoplje naravni red in zazijajo nepremostljivi prepadi, ki ločijo narode in ljudstva.
Danes, častiti bratje, že vsi z grozo gledajo strašno zmešnjavo hudega, v katero so privedle označene zmote in kar se je iz njih rodilo. Padle so drzne 6anje o neomejenem napredu in kdor se še ni ovedel, ga drami iz omotičnosti bridka sedanjost z besedami preroka: Gluhi, poslušajte, slepi, glejte* (Iz 42, 18). Kar je bilo na zunaj videti kot red, ni bilo drugega kot grozeči prevrat: zmes moralnih pravil, ki pa so se odtrgala od dostojanstva božjega zakona in so okužila vsa polja človeške delavnosti. Toda pustimo preteklost in obrnimo pogled proti bodočnosti, ki bo prinesla — kakor obljubljajo tisti, ki imajo v rokah usodo narodov — nov red, ki bo slonel na pravici in blagostanju, da se le poležejo sedanji krvavi spopadi. Ali pa bo ta bodočnost v resnici kaj drugačna, ali bo predvsem boljša? Ali bo novi mir in novi mednarodni red po koncu te vojne, preiet pravice do vseh, ali bo dihal iz njega tisti duh, ki daje svobodo in pomirjenje, ali pa bo žalostna ponovitev starih in novih zmot? Pričakovati popolne preusmeritve zgolj od vojne in od njenega končnega izida, je prazno, skušnja tako uči. Dan zmage je za tistega, ki je uspel, dan veselja; hkrati pa je tudi dan preizkušnje, ko se angel pravice bori z zlim duhom sile; srce zmagovalca kaj rado zakrkne; usmerjenost in naprej gledajoča modrost sta mu slabost; naval ljudskih strasti, ki ga žene spomin na prestano trpljenje in žrtve, večkrat vzame ofi tudi odgovornim in ne slišijo svarilnega klica človeštva in pravice, ki ga prevpije in zamori nečloveški: gorje premaganim. Nevarno je, da sklepi in odločitve, ki pridejo iz takega razpoloženja, niso drugega kot s pravico pokrita krivica.
Rešitve ni od meča
Ne, častiti bratje, rešitve narodom ni od zunanjih sredstev, od meča, ki more staviti pogoje mirn, ne more pa ustanoviti miru. Sile in moči, ki bodo prenovile obličje zemlje, morajo vznikniti iz notranjosti, iz duha. Novi svetovni red in red narodnega in mednarodnega življenja — ko bodo potihnile sedanje žalostne in okrutne borbe — ne sme več sloneti na nezanesljivem pesku izpre-menljivih in prehodnih pravil, ki so prepuščena sedbi skupnega in posameznega samoljubja, ampak mora biti oprt na neomajni temelj, na nezlomljivo skalo naravnega prava in božjega razodetja. Od tod naj tudi človeški zakonodavec zajema tistega duha ravnovesja in oster čut moralne odgovornosti; ako namreč tega ni, se kaj lahko zgreši meja med zakonito rabo in zlorabo oblasti. Samo na ta način bodo njegove odločitve notranje trdne, plemenite in dostojanstvene in bodo imele tudi versko jamstvo in ne bodo orodje samoljubja in strasti. Kakor je res, da trpljenje, ki stiska današnje človeštvo, izvira deloma tudi od neuravnovešenega gospodarstva in borbe za bolj pravifno razdelitev dobrin, ki jih je Bog dal človeku za življenje in napredek; še bolj res pa je. da je korenika tega zla mnogo globlja in sega na polje verovanja in moralnega pojmovanja; v postopnem odpadu narodov od celotnega nauka in vere, navad in nravi, ki jih je nekdaj neutrudno in radodarno gojila in pospeševala katoliška Cerkev, se je tudi teh temeljev lotila trohnoba, mora biti nova vzgoja floveštva predvsem duhovna in verska, da bo rodila kaj sadov; izhajati mora tedaj od Kristusa kot iz svojega nepogrešljivega temelja, polna pravice in kronana z ljubeznijo.
Delo Cerkve za mir
Dopolniti to delo prerojenja je bistvena in materinska naloga Cerkve, ki prilagodi svoja sredstva novim razmeram in novim potrebam človeškega rodu primerno. Oznanjevanje evangelija, kakor ji je naročil njen božji Ustanovitelj, ki vernikom kliče v spomin resnico, pravico in ljubezen, in prizadevanje, da te čednosti v dušah poženejo globoke korenine — to je najbolj vzvišeno in najbolj plodovito delo za pravi mir. To veličastno poslanstvo bi pač moralo dvigniti srca vseh, ki so vojskujoča se Cerkev. Pridružiti se delu za razširitev božjega kraljestva, ki se v vsaki dobi razvija na svoj način, s svojimi sredstvi, v mnogovrstnih in težkih bojih — to pa je zapoved, ki veže vsakogar, kogar je božja milost iztrgala iz suženjstva satanovega in je bil v krstu poklican v božje kraljestvo. In če pripadnost k temu kraljestvu in življenje v njegovem duhu in delo za njegovo
tudi
- če ude po-niso Ura-naj i za /ega po-vse vam -av-kot vi-
em no iti o-0-„v
^	KL
plemenitem m iicuiuu..—
nost — kar je prvo in poglavitno — v. tu: i apostolsko za razširjenje božjega kraljestva, iz Evharističnih kongresov, ki so jih Naši predmMi podpirali z vso ljubeznijo in skrbnostjo, in iz sov delovanja laikov, ki jim Katoliška akcija vlivfi živo zavest njihovega visokega poslanstva, pritekajo tako bujni studenci milosti in moči, da jih v današnjih časih, ko so grožnje vsak dan bolj težke in so potrebe v trdem boju krščanstva s protikrščanstvoin vsak dan večje, nikdar ne moremo preceniti.
KULTURNI OBZORNIK
Pogovor s hrvatsko slikarico gdč. š. Pažio
(Ob priliki razstave likovnih umetnic v Jakopičevem paviljonu)
Ko se je v nedeljo odpirala razstava likovnih umetnic v Jakopičevem paviljonu, kjer poleg skoraj vseh slovenskih umetnic razstavljajo kot gosti tudi umetnice iz Zagreba, Belgrada in Sušaka, da tako poudarimo tesno zvezo, ki veže jugoslovanske umetnice med seboj, je bila pri otvoritvi tudi hrvatska slikarica gdč. Stefa Pažič, ki razstavlja v Ljubljani oljnate slike in risbe, akvarele ter vzbuja pozornost med občinstvom. Dobil sem jo v Jakopičevem paviljonu in ji čestital k udeležbi in uspehu, ki ga bo gotovo deležna med Slovenci.
»Lepo, da je tudi Zagreb prišel v Ljubljano,«
tramo za edino nalogo prave narodne umetnosti. Za slikarja v Zagrebu je važno, da imamo tako lepe galerije, kakor je Narodna galerija ali Moderna, ki so nekako »večne« razstave. Kot znak razgibanega življenja hrvatskih slikarjev pa so pogoste razstave, ki so v raznih salonih, najbolj pa sedaj v »Domu likovnih umetnikov«, ki je bil lani odprt kot sj>omenik kralju Petru. Ob lanski razstavi »50 let hrvatskega slikarstva«, ki je imela izreden uspeh in pomen, sem tudi prvikrat razstavljala, tako da je sedanja ljubljanska razstava umetnic doslej moja največja razstava. Prav

Katoliška akcija
Ko moramo z žalostjo v srcu opazovati, kako duhovnikov v primeri z njihovimi nalogami primanjkuje, ko vidimo, da se tudi danes še uresničuje Odrešenikova beseda: »2eleo je velika, delavcev pa malo t (Mt 9, 37; Lk 10, 2), se nam sodelovanje številnih, gorečih in navdušenih laikov v hierarhičnem apostolatu prikaže v pravi luči kot predragocena pomoč v delu duhovnikov in obl jublja tako mogočen razvoj, da upravičuje najlepše nade. Prošnja Cerkve, naj Gospod žetve »posije delavcev na svojo žetev« (Mt 9, 38; Lk 10, 2), je bila uslišana prav kakor zahteva nujnost našega časa, in namreč blagodejno nadomestuje in dopolnuje preobremenjene in večkrat ovirane moči duhovniškega apostolata. Strnjene vrste mož in
Štela Pažič: Pejsaž. Oljnata slika, ki jo hrvatska slikarica razstavlja na Razstavi likovnih' umetni«
v Jakopičevem paviljonu
sem ji omenil, pa je ona takoj omenila, da ni
noben tujec v Sloveniji.
»Bila sem že na Triglavu, taborila ob Bohinj-| skem jezeru v tistih lepih, lesenih stajah ob Savici, med katerimi smo naši koči dali lepo ime
žena, mladeničev in mladenk se po naročilu vrhov- | »Vila Smeh«! In koliko smeha je bilo tam in nega pastirja in po navodilih svojih škofov z H koliko lepot, ki jih ne bom pozabila. Tudi sem vsem ognjem svojih duš posvečajo apostolskemu H preživljala počitnice v Škofji Loki. Kakor vidite, delu, da J)i pripeljali nazaj h Kristusu vse mno- B Zagreb radi prihaja v Slovenijo, vsaj, kar se me-žice,' ki so Ga zapustile. Naj njim gre v tem tre- ■ ne tiče. Da danes razstavljam s slovenskimi nutku. za Cerkev in človeštvo tako odločilnem, H umetnicami, so krivi tudi ti živi stiki s sloven-Naš očetovski blagoslov, Naša prisrčna zahvala in B skimi slikarji. Moji tovariši na zagrebški akade-izrazi Našega — upanja. Ti v resnici s svojim H miji so bili med drugimi Pregelj, Sajovic, Omer-življenjem in s svojimi deli hodijo za praporom g za, kipar Vajs, med starejšimi tudi Sedej, skupaj Kristusa Kralja in morejo reči s psalmistom: H pa smo mnogo občevale s slikarico Baro Remče-iPrcd Kralja polagam svoja delat (Ps 44, 2)-1 vo, katero 6em tudi nasledila na gimnaziji. Ona »Pridi k nam Tyoje kraljestvo« ni samo vroča H me je tudi povabila na to razstavo, ki sem se je želja njihovih prošnja, ampak tudi zvezda vodnica B z veseljem udeležila.«
njihovega delovanja. V vseh družabnih razredih, g Na vprašanje o umetniškem življenju v Za:
.....--»«--•— -j-'- » grebu je gdč. slikarica rekla:
»Zagreb je znan kot ljubitelj in propagator umetnosti. V njem se ne zbirajo samo umetniki iz vse Hrvatske, temveč prav akademska šola privablja sem tudi Slovence ter tako utrjuje medsebojne zveze. Naši umetniki pa tudi mnogo potujejo v zapadno Evropo ter tako prinašajo v Zagreb moderne slikarske struje. Zagrebško umetniško življenje je zelo razgibano ter vsekakor na višini evropskega slikarstva. Seveda se v Zagrebu čuti močna hrvatska nota, ki prodira vedno bolj na dan in svetovne toke pohrvatuje, kar sma-
v vseh slojih, v vseh družbah odkriva to sodelovanje laikata z duhovništvom dragocene moči, ki jim je zaupana visoka naloga, da si plemenita in zvesta srca vzvišenejše in tolažilnejše ne morejo želeti. To apostolsko delo v smislu Cerkve laika nekako posvečuje v »služabnika Kristusovega«, kakor lepo razlaga sv. Avguštin: O bratje, krnlar slišite Gospodov glas: Kjer sem jaz, tam naj bo tudi moj služabnik — si pod tem ne mislile samo škofov in duhovnikov. Tudi vi morate bili vsak v svojem služabniki Kristusovi, z lepim življenjem, z deli usmiljenja, z oznanjevanjem njegovega imena in njegovega nauka komurkoli morete, da bo vsak družinski oče spoznal, da tudi v tem imenu dolguje svoji družini očetriv-sko ljubezen. Zaradi Kristusa in večnega življenja naj vse svoje opominja, uči, vpodbuja in svari, jim izkazuje dobrote in jih navaja k redu.
T I__7 _ _ ____-.' f, X,'i>n/i!>< l'/1nnl /J/ll-fflrte/ / / M ll /lfl
sedaj so v Zagrebu tri razstave, med njimi tudi »XIV. razstava hrvatskih umetnikov«, skupine, ki jo je prej tvorila Grupa Trojice. Umetniške razstave so v Zagrebu zelo obiskovane. Tudi privatna iniciativa pri kupovanju slik je precejšnja, vendar še ne takšna, kakršno bi pa Zagreb pri svojem materialnem bogastvu lahko predstavljal.«
»Zanimalo bi nas, kako so organizirane hrvatske. umetnice?«
»Takoj moram povedati, da nisem organizirana v nobenem društvu umetnic. Večina sTikarie pa je včlanjenih v »Klubu likovnih umjetnica«. Razen tega kluba ne obstoji drug klub, ki bi imel za cilj stanovsko organizacijo umetnikov. Veliko je tudi neorganiziranih umetnikov, ki se ob priliki raznih razstav pridružujejo kateremukoli klubu kot gost. Nekaj podobnega je z menoj, ki prav za prav šele stopam v javnost. Kako bom uspela, pa ne vem, dasi verujem v svojo umetnost kot vsak umetnik.«
• Gdč. Pažič razstavlja v Ljubljani ve? risb ter akvarelov in oljnatih slik, med njimi tudi pokrajino, ki jo prinašamo v reprodukciji in ki je bila objavljena že v zagrebškem katalogu »50 let hrvatskega slikarstva«. Mladi umetnici želimo na I>ot kar največ uspeha, na pot, ki jo prav za prav začenja v Ljubljani na tej razstavi likovnih umetnic, ki je sedaj v Jakopičevem paviljonu, kjer predstavlja zagrebške umetnike kot hrvatski gost naših likovnih umetnic.
Karlova univerza v Pragi — prešla v nemške roke. Dne 5. novembra se je vršila v praškem stanovskem gledališču, ki so ga Nemci zopet pre-
------- .,.....—........ i -	krstili v nemško gledališče v Pragi, velika sve-
Tako bo v svoji hiši izpolnjeval dolžnost duhov- D ganost) pri kateri so spremenili češko Karlovo nika in v nekem oziru tudi škofa — v službi univerzo v »Deutsche Karls Universitat in Prag«. Kristusa, da bi bil večno z njim« (In Ev. Ioa.,
tract. 51. n. 13).
Družina v Katoliški akciji
V pospeševanju tega laičnega sodelovanja pri apostolatu, ki je v današnjem času tako važno, pa posebne naloge čakajo družino, ker uprav duh družine odločilno vpliva na mlajši rod. Ako bo na domačem ognjišču gorel sveti plamen krščanske vere in bodo starši oblikovali življenje svojih otrok po veri, bo brez dvoma tudi mladina rada in z veseljem priznavala Kristusu njegove vladarske pravice in se bo pogumno in junaško uprla vsem, ki bi Ga hoteli izgnati iz družbe in mu bogokletno vzeti njegove pravice. Kadar se cerkve zapirajo, kadar križ mečejo iz šol in učilnic, ostane kot po previdnosti božji družina zadnje in v nekem oziru nedotakljivo zatočišče krščanskega življenja. In neprestano se zahvaljujemo Bogu, ko vidimo toliko družin, ki verno izpolnjujejo to svoje poslanstvo in kljubujejo napadom in žrtvam. Tudi v tistih pokrajinah, kjer je vera v Kristusa združena s trpljenjem in preganjanjem, velike množice mladeničev in mladenk vztrajajo ob prestolu Odrešenikovem in to tako mirno in odločno, da vzbujajo spomin na svetle zglede mučencev. Ce bi bila Cerkvi, učiteljice pravice in ljubezni, povsod dana tista možnost delovanja, do katere ima v moči božjega naročila sveto in nesporno pravico — kakšni veletoki milosti bi se razlili čez svet, kakšna luč bi obsevala duhove, kakšen red bi vzniknil v družbi, kakšne dragocene in nenadomestljive sile bi pospeševale blaginjo človeštva! Koliko bridkih razočarani bi bilo prihranjenih, kakšen spokojen mir bi nastal, če bi se družabne in mednarodne sile, ki si prizadevajo ustanoviti mir, v boju proti zasebnemu in skupnenju samoljubju dale voditi po neizčrpnih smernicah evangelija.
Cerkvi prosto pot!
Med zakoni, ki urejajo življenje vernikov, in zahtevami prave človečnosti, ni nobenega nasprotja, temveč se skladajo in drug drugega podpirajo. V blagor trpečega, duhovno in materialno tako do tal zrušenega človeštva si ničesar bolj vrdče ne želimo kot: da bi sedanja stiska mnogim ln mnogim odprla oči in da bi gledali Kristusa in poslanstvo njegove Cerkve v pravi luči in da bi se vsi, ki imajo oblast v rokah, odločili dati Cerkvi prosto pot, da bi mogla delovati med človeštvom in oblikovati rodove po načelih Dravice in miru.
(Dalje.)
Slovenski prevod Machovega Maja v češkem tisku. Češka javnost, kolikor sedaj moremo po časopisnih ocenah, ki so izšle v »Češkem slovu« (Berkopec), »Lidovih novinah«, »Poledniku«, »Narodnih listih«, »Našincu«, »Razhovorih o knihah«, je prevod Machovega Maja, ki ga je izdala Bi-bliofilska založba v Ljubljani v prevodu T. De-beljaka ter opremi in ilustracijah Mihe Maleša, toplo pozdravila ter je celo časopis »Razhovor o knihach« končal svojo oceno z besedami: »Zahvaljujemo se zanjo bratom Slovencem in ne bomo pozabili.«
Prof. dr. Jul. Heidenreich, naslednik prof. Mukka na stolici južnoslovanske književnosti v Pragi, pa je napisal za literarno prilogo »Lidovih novin« (Literarni pondeli 23. okt. t. 1.) članek »Machov Maj slovenski«, iz katerega posnemamo samo nekaj misli. Začenja: »Zapomnimo si: naj-zvesteje in z največjo ljubeznijo se nas danes spominjajo za mejami Slovenci! Za neštetimi dokazi nov dokaz! Machov Maj, ki je izšel v »teh težkih dneh za uteho in spomin« v neprekoslji-vem razkošju (honosny prepych). O prevajalcu T. Debeljaku pravi, da je združil, pri prevodu »iz-brušeni umetniški okus s strokovno znanostjo literarnega zgodovinarja«. Dalje jx>daja vsebino in pomen njegovega uvoda ter strne oceno prevoda v besede: »Debeljakov prevod Macliovih verzov je ohranil zvesto in izrazito vso njihovo godbe-nost z virtuoznim čarom zvokov in lahko igravost-jo ritma. Prirojeni jambski metrum slovenščine je seveda prav primeren za ritmično osnovo. Poslušajte, kako melodiozno točno zveni začetek Maja v slovenščini! (Tu citira uvod.) Prav tako lahkotno se je posrečilo prevajalcu obvladati tudi druge težke partije Machove skladbe, zlasti slavno kaskado metafor v zadnjem spevu Maja.« Nato pa preide na oceno Maleseve opreme: »Kar pa daje še j>osebno ceno in kar izvirno bogati ma-chovsko literaturo sploh, je likovna okrasitev slovenskega prevoda. Miha Maleš, eden izmed najboljših slovenskih slikarjev mladega rodu, znan tudi pri nas, je pristopil k Machu z romantično navdahnjenimi čuti in s kongenialnim razumevanjem revolucionarnega svojstvenega umetnika. Njegova slikarska viziia Maja nima v sebi nič sentimentalnega, akademskega in polizanega. S krutimi kretnjami |>olnokrvnega oblikovalca zajema edinstveno živi gib in kretnjo, bolest in trpljenje, notranji razvrat in obupajoiči nemir notranje tragedije Viljema, Jarmile in Mache. Maleš je bral Maj jx> svoje in tudi grafično naznacil odstavke teh verzov, ki so ga najbolj ganili. Njegove ilustracije, risbe in gravure dokazujejo znova, kako je Macha čudežno živ in moderen umetnik — in kaj vse iaiiko beremo v njem, če prevede slikarjevo oko njegove metafore y lik in
barvo. Morda se nam tak Maj zdi na prvi pogled preveč nemiren, toda kmalu se uklonimo novemu pojmovanju: Da, to je resnični in pravi Macha, kakor ga je občutil jugoslovanski temeperament!«
Ko tako oceni Maleševo opremo, samo »zdihne: »Škoda, da je ta krasna in razsipno luksuzna slovenska knjiga taka bibliofilska redkosti« Morali bi jo imeti in hoteli bi jo imeti vsi češki ljubitelji Majal
Naše osrednje ognjišče:
»Slovenski dom« naloga letošnjega leta!
Kiavirski virtuoz Ignac. Friedman, ki je i velikim uspehom konvertiral jr Ljubljani