SVETOGORSKA
i»Q KRALJICA iq^Q
MESEiNIK SVETOGORSKEGA SVETIŠČA IW3
Stanko Stanič:
Marijina svetišča
deželi
v nasi
3. Menjgore
Med Volčami in Sv. Lucijo stoji 453 m visok grič s Čiginjem in Kožar» ščami ob vznožju. Tu nekje je zemlje» pisna sredina naše Tolminske. Za časa svetovne vojne je bil ta hrib ena naj» silnejših postojank svetolucijskega mo» stišča. Vrh tega hriba je Marijino sve» tišče Menjgore.
Cerkev Matere božje na Men j gorah je volčanska podružnica. Točne letnice, kdaj so to Marijino svetišče pozidali, ni mogoče ugotoviti. Nekje sem bral, da je bila prvotna cerkev zidana v XV. stoletju. Ta trditev bo težko vzdržala, kajti do danes znane zgodovinske listi» ne nam tega ne potrjujejo. Veliko bliže bomo resnici, če postavimo začetke te cerkve v XVII. stoletje. Do tega prepri» čanja nas dovede patrocinij tega Mariji» nega svetišča, ki se obhaja na nedeljo Marijinega imena. Ta praznik pa jo ustanovil šele Inocencij XI. v spomin na zmago nad Turki pred Dunajem leta 1683. V to dobo moramo bržkone po» staviti početke menjgorske cerkve. Na to nas tudi spominja legenda o tistem Tolmincu, ki je šel na božjo pot v Rim po odpustke, pa so mu baje v Rimu rekli: »Čemu si hodil tako daleč po od» pustke, saj ima vaša cerkev na Menjgo» rah samo za eno stopnjo manjše od» pustke kakor sam Rim.« V tisti dobi je namreč bila navada, da so za nove cer» kve prosili odpustkov v Rimu. Bržkone so to naredili tudi za novo cerkev v Menjgorah, ki je posvečena Imenu Ma» rijinemu. Ker pa tega niso ovekovečili z napisom na plošči v cerkvi sami, kakor vidimo to drugod, so na odpustke naj» brž pozabili in dekret sam se je izgubil. Danes o kakih posebnih odpustkih na Menjgorah ne moremo več govoriti.
Predvojna cerkev na Menjgorah je bila podobna današnji, samo da je ime» la spredaj še lopo. V cerkvi je bil tedaj lep iz lesa izrezljan stranski oltar sv. Antona, ki so ga strokovnjaki stavili v XVII. stoletje, kar tudi podpira našo domnevo o ustanovitvi te Marijine cer» kve.
Pred vojno je bila Marijina cerkev na Menjgorah priljubljeno zbirališče tolminskih romarjev predvsem na nede» Ijo Marijinega imena, Ta dan so se na» brali pred cerkvijo tudi številni sej« marji. Ovce so pekli na ražnju in si ta» ko tešili lačne želodce.
Znano je tudi, da je bilo leta 1712. na Menjgorah zbirališče tolminskih pun» tarjev.
Svetovna vojna pa je to lepo cerkev do tal porušila.
Da je danes to Marijino svetišče zo» pet vstalo iz razvalin, lepše in častitlji» vejše kot prej, ima največ zaslug se» danji volčanski župnik preč. g. Alojzij Kodermac. Najprej je s pomočjo vojne odškodnine postavil staro cerkev, zvo» nik in zvonove z vso notranjo opremo. Cerkev je prepleskana po načrtu g.e Mare Kraljeve. Iz njenega čopiča je po» tekla tudi glavna podoba Matere božje. V tej sliki je toliko ljubezni in prisrč» nosti, da vsakemu romarju ostane v trajnem spominu.
Ker se je obisk Menjgor vedno bolj širil, je neumorni župnik prizidal malo
hišico pred cerkvijo, nato pa še dve ro» marski hiši. V večji izmed teh dveh lahko za silo prenoči 200 romarjev. Na poti, ki pelje iz Volč na Menjgore, je štirinajst postaj križevega pota. Za po» staje služijo zidane kapelice. Škoda je, da ta križevi pot ne končuje s Kalvari» jo in oltarjem božjega groba v cerkvi sami, kar je drugod običajno. Morda bo s časom tudi ta pomanjkljivost izpopol» njena. Neumorni gospod župnik je imel pač drugo važnejšo skrb. Cerkev je namreč radi številnih obiskovalcev po» s'ala premajhna. Tudi to vprašanje je rešil. Za glavnim oltarjem je dozidal še eno cerkev v obliki dvorane. Ta je združena s cerkvijo s tremi dohodi, ima pa tudi sama svoj srčkan oltar sv. Jo« žefa s prostorno obhajilno mizo.
Če povemo, da imajo danes vse stav» be na Menjgorah električno razsvetlja« vo, lahko ta popis zaključimo.
Obisk Marijinega svetišča na Menj» gorah je danes zelo razveseljiv. Običaj» ni so postali na Menjgorah stanovski shodi za žene, dekleta, može in fante iz Tolminskega. Nad 700 se jih zbere in nad 10 duhovnikov sedi vsakikrat pozno v noč po spovednicah. Govorniki mora» jo večkrat kar pred cerkvijo pridigati.
Na Ime Marijino pa je običajni veliki shod na Menjgorah. Romarji prihajajo iz vseh sosednjih grap sem gori pred oltar Marijin.
Pri današnjih prometnih sredstvih pa se ni čuditi, če obiskujejo to Marijino svetišče tudi skupine iz goriške okolice, Vipave in Krasa.
Do 4000 obiskovalcev na leto more zabeležiti kronist na Menjgorah.
O da bi ta lepi procvit Marijinega če. ščenja, ki ga zaznamujejo Menjgore v naših hribih, še bolj napredoval in tako utrjeval kraljestvo božje med našim ljudstvom!
Škofijsko romanje na Sv. goro
Svetogorska štiristoletnica traja vse to leto. Uradno se zaključi pa 8. oktobre t. I. V ta namen je razpisal prevzvišeni gospod knezonadškof goriški msgr. dr. Karol Margotti za nedeljo 8. oktobra velikofromanje na Sv. goro.
Med i*rugim bo ta dan daroval slovesno pontifikalno sv. mašo prevzv. gosp. nadškof Fr. Borgongini - Duca, apostolski nuncij pri Nj. Vel. kralju in cesarju v Rimu.
Udeležimo se v velikem številu, zlasti pa naj pridejo tisti, ki letos še niso bili na Sv. gori, da priporočimo Kraljici miru našo deželo!
Opozarjamo posebno na sledeče pobožnosti :
V	soboto 7. X. zvečer: ob 7. pridiga in blagoslov, od 10. -11. pridigana ura češčenja za mir.
V	nedeljo 8. X. ob 6. uri prelatska sv. maša s pridigo.
[isijonska nedelja 22. oktobra
Kaj tudi letos, v teh težkih časih bomo nabirali za misijone? Ali ni ta zahteva vprav predrzna?
Počasi, ljubi prijatelj! Predvsem zapomni si, da je že marsikdo obubožal, ker je trosil denar za pijačo, za ničemurnost, za raznovrstno uživanje, a nihče ne zato, ker je podpiral misijone in druge dobrodelne ustanove.
Pa še nekaj. Vsiljuje se mi drzna sodba, da ti, ki ti je ta zbirka na poti, tudi lani in predlanskim in vse svoje življenje nisi dal kaj prida za misijone, ne storil sploh kaj dobrega za zveličan je svojega bližnjega. In vendar je Jezus za tvoje zveličan j e žrtvoval zadnjo kapljico krvi.
Torej le bodi miren, po misijonskih prispevkih ne pride na ljudstva gospodarski polom, pač pa prihaja gospodarski in vsak drug polom na narode, ker za kraljestvo božje doma in med neverniki premalo store.
Dokler bodo hudobneži v vseh časih in prilikah tako neizmerno veliko hudega delali, tako dolgo moramo tudi mi delati in se žrtvovati v vseh okoliščinah za zadeve božjega kraljestva. Ne boj-mo se nikdar, da napravimo dobrega preveč, pač pa se bojmo, da ga storimo premalo. Hudo bo, ko bo Bog iskal na drevesu našega življenja sadov dobrih
del, ako jih ne bo našel, ali jih bo našel premalo. To naj pomislijo zlasti tisti, ki jim je Bog veliko dal in bo od njih tudi veliko terjal.
Zato na misijonsko nedeljo obnovimo članarino misijonskih družb, darujmo čim več prostih prispevkov in predvsem molimo veliko za misijone in misijonarje, ki v današnji zmedi preživljajo izredno težke ure, saj je marsikako misijonsko polje, zlasti na Kitajskem, zrušeno.
Bolnike in vse trpine prosimo, naj na misijonsko nedeljo darujejo svoje bridkosti Bogu za misijone in misijonarje.
Pa še to pomislimo, da z dobrimi deli najbolj nagnemo božje Srce k usmiljenju do nas samih, ki ne moremo gledati v bodočnost brez zaskrbljenosti.
Napravi čim več dobrega in glej v bodočnost z zaupanjem na Gospoda!
Duhovnih vai
za može in fante radi časovnih razmer letos na Sv. gori ne bo.
Možje I
Svetoletno romanje za same može bo 17. oktobra zvečer in 18. zjutraj.
Zanimanje za Družbo za širjenje vere
V Avstraliji je bila ustanovljena Družba za širjenje vere 1. 1932. L. 1938. je nabrala že 12.000 avstralskih funtov. Eno tretjino te vsote so porabili za m » sijone v Avstraliji, ostali dve tretjini pa so izročili osrednjemu odboru v Ri» mu. Družba je ustanovljena v vseh 23 škofijah, katere štejejo 1.225.000 katoli» čanov. Letos je bil prvič navzoč pri vr» hovnemu zboru v Rimu tudi avstralski narod in voditelj, ki je prispel v Rim z letalom. Tudi doma napravi ta narodni voditelj največ svojih uradnih obiskov z letali, ker so v Avstraliji razdalje ze» lo velike.
Španija je v 1. 1938. kljub vojni na» brala za Družbo za širjenje vere pol milijona pezet. Pri tem so sodelovale seveda samo škofije, ki so bile osvobo» jene od oblasti rdečih. Poročila pravi» jo, da je vprav vojna zbudila med ljud» stvom veliko zanimanje za misijone.
V 1. 1938. je nabrala že skoro pol mili» j ona frankov. Mnogi vikariati in župni» je bi mogli biti nam za zgled. V misi» jonu Bikoro je na primer daroval vsak katoličan 1.14 franka. Gojenci misijon« skih zavodov v Ruandi so nabrali celo po 3 franke. Misijonarji navajajo narav» nost ganljive zglede misijonske vneme. Celo tisti, ki še niso krščeni, so prine» sli svoje skromne darove. Neki šport» nik je pri tekmi dobil častno darilo 7 frankov. Rad bi si bil kupil kolo, kljub temu pa je vseh 7 frankov daroval Druž» bi za širjenje vere. Marsikak delavec je izročil misijonarju ves tedenski zaslu» žek. Neki ženi je pogorela koča. Ostal ji je le novec za 5 frankov, katerega je našla na pogorišču, toda kljub temu ga je darovala Družbi za širjenje vere.
Na visoki soli v Pekingu je prejelo sv. krst zopet 7 izobražencev. O veliki noči se je udeležilo duhovnih vai 180 dijakov in profesorjev.
V Belgijskem Kongu kaže Družba za širjenje vere vsako leto nov napredek.
Veliko zanimanje kažejo kitajski pro» testanti za katoliški verski nauk. Več odličnih misijonarjev je dobilo povabi» lo, da bi predavali o verskih resnicah protestantom.
Sv. oce - zastopnik Kneza miru
Kdor brez predsodkov zasleduje be» sedo in delo papeštva, zlasti pa pape» žev tega stoletja, ve. kako silno in ne» prenehoma se trudijo, da bi zedinili po grehu in odpadu od Boga razdvniemo človeško družino. Kar čudno in nera» zumljivo je, kako so ljudje zgubili ves smisel za pravo bratovstvo in kako silno jih je preslepila sebičnost, da ne pri» znavajo bližnjemu nobene pravice, ako kakorkoli ovira njihove pohlepne in se» bične namene. Kolikokrat je po svetov» nem klanju klical narode k pravici in miru sv. oče Pij XI in kolikokrat se je pritožil, da ga v svojo pogubo ne ma» rajo poslušati. V veliki bridkosti radi človeške nespravljivosti mu ie često prihajala iz ranjenega očetovskega srca strašna svetopisemska beseda: Razkro» pi narode, ki hočejo vojne!
In sedanji sveti oče od samega začet» ka svojega pontifikata neprenehoma de» luje z vsemi duhovnemu poglavarju kr« ščanske družine razpoložljivimi sred» stvi za pomirjenje usodnih mednarod» nih strasti. In tudi sedaj, ko se zdi, da v bobnenju topov nihče več besede o miru slišati ne more, še in še svari, ro» ti in prosi: Še je čas, ni še prepozno, še se lahko najhujše razdejanje preprečil
Ob sprejemu novega belgijskega po» slanika je sveti oče Pij XII. med dru» gim dejal tudi to:
Stenko Andrejevič:
»Spričo tega žalostnega položaja mo» ramo povzdigniti svoje molitve k Bogu, ki ima v svojih rokah ljudska srca, naj skrajša dneve izkušnje in odpre naro» dom, ki jim groze nepopisna zla, nova pota do miru, preden bi se sedanji po» žar izpremenil v splošno uničevanje in razdejanje. In ker, čeprav smo nevred» ni, nadomestujemo na zemlji tistega, ki je Knez miru, in ker čutimo, da nas podpirajo molitve vernikov in da so z nami nešteti ljudje dobre volje, ne bo» mo opustili niti enega trenutka v paz» ljivem motrenju dogodkov, da zagrabi» mo prvo priliko, ki bi se nam nudila, da bi pripravili tako razburjene in razprte narode do miru, ki bi bil časten za vse in v soglasju s človeško in krščansko vestjo — do miru, ki bo ščitil življenj» ske pravice vsakogar«. Tik prej je de» jal sveti oče, da se bo trudil za mir« na podlagi tiste pravice, ki je pravična sla» botnemu pravtako kakor močnejšemu, in na podlagi tiste ljubezni, ki se ne da voditi od sebičnosti, tako da ohranitev in obramba pravic enega ne pomeni za» nikovanja ali celo kršitve pravic dru» gega«.
Vsak dober katoličan podpira delo svetega očeta za mir na ta način, da se sam najprej varuje vsake krivice in da za mir med narodi veliko moli.
Nebeško lepi angelj
Nebeško lepi angel oznanjenja ažurno rahel preleti svetovje jutranje in nad tiho se domov je življenja novega in pr ero jen j a — resnice in ljubezni sel poniža.
V skrivnost nadzemsko vgreznjena Devica, edinstvena ko čudežna cvetlica, sprejema vdano sla iz paradiža.
Ljubezni božje, milosti skrivnost pobožno objema nje srce in se poklanja v poslušno službo Bogu, dasi zvanja enako čuti čast in bol otožno.
Nebo se je v prelesti zaiskrilo, iz Nazaret a cvetje je priklilo.
Iž svetogorske zgodovine
(Nadaljevanje.)
Od 1. 1894. do L 1900 je vodil	, ponižnega ter prijaznega gospo-
svetišče bivši grgarski kurat An-	j da. Bolehal je dolgo in se podal
dre j Leban. Ta vodja je napra-	! na Mirenski Grad, kjer je umrl
Razvoj svetišča do I. 1906.
Goriški škof Inzaghi je izročil sodstvo obnavljajočega se svetišča svetnim duhovnikom.
Prvi vodja je bil Josip Giron-coli, ki je dotlej živel zasebno -od svojega premoženja v Gorici. Ta gospod je zelo veliko daroval za svetišče od svojega, a mu je znal pridobivati tudi drugih dobrotnikov, zlasti med goriškim plemstvom. Tako je daroval grof Cassis Faraone obnovljeni cerkvi krasen glavni oltar, ki je bil prej v samostanski cerkvi benediktink v Monasteri pri Ogleju. En oltar je daroval grof Karol Coronini - Cronberg itd. Gironcoli je oskrboval svetišče do 1. 1808. in je v tej dobi preskrbel cerkvi 5 oltarjev, zvonik in vsakovrstno drugo opremo, obenem pa je popravil stanovanja za duhovnike in romarje. Za njim je vodil svetišče beneški duhovnik Celotti oelih 25 let. Ta je dozidal drugo polovico samostana, priredil poslopje za gostilničarje, napravil dobro vozno pot do vrha, dal izkopati vodnjake, zasadil drevje za senco, postavil kamenite kipe pred cerkvijo, omislil orgle, spovedni-ce itd. Pod njim so slovesno obhajali 300 letnico božje poti in 1. 1843. petdesetletnico obnovljene božje poti.
Tretji vodja Frančišek Visin-tini je posvečal skozi 11 let svojo skrb le bolj duhovni strani božje poti in je bil rad v spo-vednici.
Za njim je vodil svetišče le začasno spovednik Janez Veliko-nja, od 2. III. 1871 do 26. VIII. 1894 pa bivši čepovanski vikar Lovrenc Rutar. Pod njim so se obhajale na Sveti gori pomembne slovesnosti. Dne 2. IX. 1872 je bila velika Pijeva procesija, ki jo je vodil 75-letni nadškof Andrej Golmajer. Prišlo je molit za sv. očeta okrog 40.000 vernikov in 150 duhovnikov. S to svečanostjo se je zelo dvignila ljubezen do svetogorske božje poti. Takrat so sklenili omisliti svetišču primerno velike zvonove, ki jih je nadškof Golmajer na Sveti gori posvetil 7. I. 1874. Veliki zvon je tehtal 63 centov t. j. toliko, kolikor let pripisuje izročilo Mariji. V spomin na Pijevo proslavo so postavili tudi nov oltar sredi cerkve, pri katerem so lahko maševali na obeh straneh. Predstojnik Rutar je založil tudi prvo izdajo Crvove svetogorske zgodovine. L. 1890. je bila še večja procesija za Cerkev in domovino. Slavnostni govor i e imel dr. Mahnič.
Vodja Rutar si je pridobil za svetišče toliko zaslug, da ga je nadškof Zorn imenoval za častnega kanonika.
Predvojni glavni
vil stopnice proti vrhu hriba in olepšal cerkev na zunaj. Ohranili so ga pa v spominu predvsem kot vnetega spovednika in zeio
Novi prefekti. — V zadnjih tednih smo dobili v Pulju, v Trstu in v Gorici nove prefekte. Prefekt v Pulju, eksc. Cimoroni, ki je bil tam šest let, je od» šel za prefekta v Padovo. Na njegovo mesto je prišel eksic. Renzo Chierici iz Pescare. Tržaški prefekt eksc. Rebua je doslužil in je bil upokojen. Za njegove» ga naslednika je bil imenovan eksc. Di» no Borri iz Barija. Goriški prefekt eksc. Karel Manno je postal viceguverner v Rimu. Njegov naslednik je eksc. dr. Al» do Cavani.
Nova maša v Jelšanah. — G. Alojzij Kristan, doma iz Jelšan v reški škofiji, je zapel svojo prvo slovesno sv. mašo v lepo okrašeni domači cerkvi. K izred» ni svečanosti je prihitela velika množi»
oltar na Sv. gori.
27. I. 1901. Tudi on je bil, kakor vsi svetogorski predstojniki, pokopan na Sveti gori.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
ca pobožnega ljudstva. Prišli niso samo sovaščani, ampak tudi bližnji in daljni sosedje. Kakor drugod, tako je bil tudi tukaj ta dan vesel, spodbuden ljudski praznik. Zato se je cerkveni pevski zbor tudi močno potrudil, da je s svojim le» pim petjem dal slovesnemu sv. opravi» lu poseben sijaj. Dvanajst duhovnih so« bratov in več bogoslovcev je spremlja» lo g. novomašnika pred oltar. G. novo« mašnik je študiral bogoslovje v Benet» kah in je bil posvečen v stolnici na Re» ki. Veseli smo ga, ponosni smo nanj in mu iskreno želimo obilo božjega bla» goslova pri težavnem delu v .vinogradu Gospodovem.
Nove orgle in prenovljena cerkev. — Pod vodstvom delavnega g. župnika so 1
si Šebreljci z veliko požrtvovalnostjo nabavili nove orgle, ki jih je po načrtu dr. Kimovca izdelala solidna tvrdka Va» liček. Orgle, ki imajo 2 manuala ui II pojočih registrov, je 8. septembra bla» g oslovi! domačin g. župnik Ivan Rejec, slavnostni govor je pa imel g. kaplan Petrič iz Cerkna. Fantje in dekleta so okrasili vso v zadnjih 2 letih popolno« ma prenovljeno cerkev izredno lepo, » pravtako je poveličal praznik pevski zbor s krasno podano Mavovo mašo.
Šebreljci so v svoji požrtvovalni l:u« bežni do domače cerkve vredni, da bi jih vse duhovnije posnemale.
Huda nesreča. — Dne 23. septembra popoldne se je pripetila na majniški cesti pod Ločnikom huda nesreča. Avtomobil je povozil gč. Gabrijelo Lucchesi, 31 ktno uradnico naše tiskarne, ki je zelo vneto sodelovala tudi pri upravi našega lista. Njej želimo večnega miru, vsem njenim pa izražamo najiskrenejše sožalje!
Ker je bila rajnica nečakinja gospodarja našega tiskarskega podjetja g. Lucchesija in je z njo izgubil tudi izvrstno delovno moč, ki mu je stala 13 let ob strani, naj sprejme tudi on izraze našega sožalja!
ROMANJE DEKLIŠKIH MARIJINIH DRUŽB
Dne 13. septembra je prišlo z občudo» vanja vredno požrtvovavnostjo vkljub silnemu nalivu nad 1000 družbenic na Sveto goro. Pot je bila vprav obupna, ali zato so vrle Marijine hčerke užile temveč duhovnega veselja pri lepih po» božnostih ob 8. in 10. zvečer ter nasled» nje jutro ob 5.30 ter ob 9., ko je bila zaključna pobožnost. Z družbami je prišlo tudi lepo število voditeljev, ki so zasedli vse spovednice in nudili poz» no v noč priliko za sv. spoved. Tudi pri obhajilni mizi je bil tako lep red, da so mogle združitev z Jezusom obha» jati v popolni zbranosti
Glavna misel prelepih govorov je bi» la: Gojimo v družbah prisrčno ljubezen do Boga, do sosester, do tovarišic izven družbe, do vseh ljudi in molimo za mir in pravo bratstvo med narodi. Po zgle» du nebeške Matere Marije gojimo v družbah pravo krščansko ljubezen — to bo najlepša reklama za družbe, ki je o njih dejal sveti oče Pij XI., da so na nebu svete Cerkve to, kar Rimska ce» sta na nebeškem svodu, ki skriva v Siebi brez števila zvezd, kakor družbe skriva» jo v svoji sredi brez števila zares bo» goljubnih in tudi vprav svetih duš
Družbenice so se tudi med seboj po» svetovale, kako bi vedno bolj dvignile pravo družbeno življenje. Največji pou» darek so dale globokemu duhovnemu življenju, iz katerega mora vse drugo izvirati kot studenčnica iz studenca. Iz» razile so tudi željo, da bi se vsako le» to shajale pri svetogorski Materi in ta» ko vedno znova poživljale svojo vne» mo za prelepe marijanske vzore. Bog bodi zahval j en, da imamo še veliko de» klet, ki so zmožne navdušenja za veli» ke duhovne vzore. . in se ne strašijo nobenih žrtev, ko gre za Boga, Marijo 1 in svojo ter bližnjega neumrjočo dušo.
100 litrov vode na osebo na dan. — Trst dobiva pitno vodo iz nabrežinskega vodovoda. Na dan je porabi 55 milijo» nov litrov, vendar ne porabi vsega do» toka. Iz tega vodovoda bi lahko dobil vsak Tržačan nič manj kot 100 litrov vode na dan. Žeje se Tržačanom tedaj ni treba bati.
Skoro tisoč romarjev s Postojnščine na Sveti gori. — V nedeljo 20. avgusta popoldne je dospelo k Materi božji na Sv. gori 940 vernikov iz postojnske, tr» novske in jelšanske dekanije. Pripeljali so se s posebnim vlakom. Prenočili so na vrhu. Po opravljenih pobožnostih pri Mariji so si drugi dan ogledali še zani» mivosti v Gorici, nakar so se popoldne vrnili s svojim vlakom domov. Sprem» ljali so jih številni domači duhovniki.
Tomajska dekanija ima novega dekas na. — Dosedanji tomajski dekan konzi» storalni svetn'k in župnik v Povirju g. Mihael Barbič je radi visoke starosti stopil v zasluženi pokoj. Za njegovega naslednika je bil imenovan g. Jožef Gla« žar, župnik v Sežani, ki ga je prevzv. g. škof tržaški imenoval za častnega ka» nonika.
Tomajska dekani ja na Sveti gor'. — Dne 27. avgusta proti večeru je priro« malo okrog 400 vernikov iz tomajske dekanije k naši ljubi Materi na Sv. go» ro. Romanje se je izvršilo v najlepšem redu in v splošno zadovoljnost. Udele» žile so se ga vse duhovnije v dekanatu.
Duhovniške vesti. — G. Zorko Mar» tinčič, žup. upravitelj na Srpenki, je šel za vikarja v Trnovo pri Kobaridu.
—	G. Sava Zor, kaplan v Bovcu, je imenovan za vikarja na Srpenici. — G. Mirko Mazora, novomašnik, je name» ščen za kaplana v Idriji. — G. Bernar» din Godnič, novomašnik, gre za župne« ga upravitelja v Gradno. — G. Alfonz Čuk, ki končuje višje bogoslovije študi» je v Rimu, je imenovan za glavnega pre» fekta v bogoslovnem semenišču. — G. Jožef Kušman, župni upravitelj v Log» jeh na Kobariškem, je nastavljen kot župnik v Kojskem. — G. Luka Ander» vald gre za kaplana v Kobarid.
40 letnica dekliške Marijine družbe.
—	Dekliška Marijina družba v Ledinah nad Idrijo je 8, septembra obhajala svojo 40 letnico. Ob tej priliki se je vr« šil na Ledinah dekanijski shod Mariji» nih družb, ki je zelo lepo uspel. Doma» ča Marijina družba, ki je praznovala pomemben zgodovinski dan, se je zbra« la polnoštevilno. Članice sosednih Mari« jinih družb so pa v počastitev svoje po« sestrime prihitele na Ledine v izredno velikem številu. Govoril je knezonad« škofijski voditelj Marijinih družb msgr. dr. Mirko Brumat. Ker je bila tudi na« rava vsa sončna in prijetna, bo ostalo ledinsko slavje vsem udeleženkam v veselem spominu.
Smrt dobrega fanta. — Na Gorah nad Idrijo so 14. sept. pokopali 28 let» nega posestniškega sina Antona Les» kovca. Rajnki se je udeležil vojne v A» besiniji in se je od tam vrnil bolan. Se« daj ga je bolezen spravila v prerani
Julij Zeyer (Poslovenil Marko Kranjc)
Vrt Marijin
Pesem o Materi (Nadaljevanje.)
XVI. »MARIJA! TVOJ SIN ŽIVI!«
Ko je Kristus ležal pokopan v kameniti grobnici, so peljali Marijo v Betanijo. Tam, v hiši Lazarjevi, je bil samoten kot, kamor nikdo ni prihajal. V tej pusti dvorani je stal osamljen visok stol iz slonove kosti. Bil je iz Sidona, mesta sijaja. Stal je zapuščen na tlaku, čigar edina preproga je bila že rjava, bujna pletenica.
V to sobo se je kakor v grob zatekla Marija. Zgrudila se je na stol ter sedela tam, vzravnana sicer, toda kakor v smrti otrpla.
Od petka ponoči je sedela Marija v svoji otrplosti. Minila je sobota, bila je nedelja. Koraki se oglase in v hipu se prikaže pri durih Marija iz Magdale. Močno in naglo je sopla kakor človek, ki je dolgo časa hitro hodil. Nato dvigne glavo, visoko povzdigne roke ter v vriska-jočem navdušenju zakliče: »Marija! Živi! Premagana je smrt! Tvoj Sin je vstal od mrtvih! Hosana na višavah!«
Marija, mati Jezusova, se ne zgane. Toda Magdalena naglo nadaljuje: »On živi! Grob ga je zopet dal! Me slišiš? ... Pred svitom smo šle Šaloma in jaz in Marija, mati Jakobova, venkaj ter nesle dišav, da jih vlijemo na umrlega drago telo ... Ah, žalostna je bila na-
ša pot... Besede nismo bile zmožne; le kakor v odmevu smo med seboj ponavljale: »Kdo nam odvali kamen?« — Solnce je vzšlo, ko smo bile v vrtu; in ko pridemo h grobu — je bil prazen in kamen odvaljen! Plakale smo, ker smo mislile, da je kdo telo božjeropno odnesel. In v obupnosti smo bežale k Petru in Janezu. In oba sta z največjo urnostjo hitela z nami ter vstopila v grob — bil je prazen, prazen! Kaka žalost! Stala sem sama na skalo oprta ter plakala in se s čelom bila ob njo... Tedaj začutim v hipu nekako skrivnostno pihljanje in kakor od čara gnana stopim v grobnico. Tam vidim v senci nejasno svetli postavi, pri glavi groba je stala ena, druga pri nogah. In eden teh mož pravi: »Čemu plakaš, žena?« Jaz nato: »Mojega Gospoda so odnesli odtod in ne vem, kam so ga položili.« In zunaj je zavel veter močneje in morala sem obrniti oči k vhodu, sama ne vem, zakaj. In glej, tam v vrtu nekdo hodi... Hitro grem ven, kakor omamljena v svoji bolesti ter zakličem: »Gospod, ki hodiš mimo groba, si morebiti ti odnesel mojega umrlega Učenika? O povej mi, kje je, kje je?« In zalomila sem roke... In med pišem, ki je tako čudovito in sanjavo vel po vrtu, izpregovori glas tega gredočega edinole: »Marija!«. . Toda kako je izrekel to! O zemlja, o nebesa! Nikdar še nista slišala takega glasu, dokler ni zadonel Njegov glas! Moja duša se je izgubljala v neizmernih sladkostih in v blaženosti, da so utešene najsvetejše slutnje! To je bil On, On! Stal je pred menoj. Skozi zastor svojih solz sem spoznala drago, sveto obličje in vzkrik srca je zamrl v meni in padla sem na zemljo. Le: »Učenik!« sem mogla iztisniti iz tresočih se ust. In hotela
sem mu poljubiti noge, te noge, z žreblji prebodene. . Toda On mi je s kretnjo roke branil ter rekel sladko: »Ne dotikaj se me, Marija! Toda pojdi in povej mojim bratom, da grem k svojemu Očetu, k svojemu Bogu in vašemu Bogu!«... Tako mi je rekel in moje oči, zroče kakor gladne, ga niso videle več. Le velika svetloba je sijala na me, kakor od vetrička zibana, ter se razpli-vala ,v senco vrta... In vstala sem in letela ... In oznanjala sem vsem v hiši, kar pripovedujem zdaj tebi: da živi in da je od mrtvih vstal in da se je prikazal meni, meni nevredni, meni, zadnji izmed vseh stvari!« ...
In Magdalena ni mogla govoriti dalje. Brez diha se je zrušila zopet na zemljo in v zamaknjenju in sanjavi navdušenosti gledala nemo na mater Jezusovo ...
Marija Devica je slišala, a je molčala in ni zganila otrplega telesa. Toda svetel žar ji je kakor duhovni smehljaj stopil v oči, ki so jele sijati kakor jutranji svit nad morjem ...
In v luninem čaru žarkov, predečih na svojih stebelcih srebro v preprogo, je v temnem plašču stala moška postava. Bil je Kleofa, eden učencev Kristovih. Kakor zjutraj Magdalena, tako je zdaj on iztegal svoje od ginjenosti trepetajoče roke naproti Materi božji ter jo nagovoril: »Čuj, češčena, kaj se je zgodilo! Solnce se je že sklonilo in z Lukežem sva šla v Emavs, oh, tako tiho in žalostno... Glava nama je klonila in pogovarjala sva se o našem gorju. V malodušnih dvomih sva govorila nespametno: »Čemu se ni Bog v polni slavi razodel, ko je njegov Sin na križu krvavel, da priča pred vsem svetom o Njem?« V tem se nama pridruži neki tuj popotnik in vpraša, zakaj sva žalostna. Skoro
3tev. 10
SVETOGORSkA kraljica
Stran ?
grob. B>'1 je pošten, dober mladenič, 'član fantovske Marijine družbe. Naj počiva v Bogu!
Aquilinia — novo tržaško predmestje. — V Žavljah pri Trstu je velika čistil« -niea nafte »Aquila«. Za vse osebje, ki je zaposleno v tej čistilnici, bodo ob vznožju hriba zgradili nove stanovanj« -ske hišice z dvema in tremi stanovanji. To novo naselje, ki so ga s 1. septem« brom že začeli zidati, se bo skupaj s starim naseljem Zavljami imenovalo A» quilinia.
Rudno bogastvo v Julijski krajini. —
V starih časih je veljala naša dežela za bogato na rudah. Potem so prišla stole« tja, ko so jo smatrali le za toliko vred» no, .kolikor je veljalo njeno poljedelstvo in morje. Sedaj po svetovni vojni se je znova začelo upoštevati njeno rudno bogastvo. Pričelo se je z odkritjem la» binskega rudnika, ki daje danes že po« membne količine premoga in jih bo da« jal še več v bodočnosti, ker so razisko« vanja potrdila, da se ležišča premoga v Labin ju raztezajo od juga proti severu skozi ves istrski polotok. Drugo boga« stvo, ki ga daje Istra, je aluminij. Hw tro po svetovni vojni je znašala proiz« vodnja aluminija komaj 2000 ton na le» to, danes pa je petnajstkrat večja in se bo še povečala. Julijska krajina ima tu» -di zelo mnogo kremena, ki je potreben za izdelavo stekla, Končno imamo v I« driji bogat rudnik živega srebra, ki za» posluje okrog 600 oseb. Če upoštevamo še ležišča bakrene rude, cinka in svin|ca v Alpah, moramo priznati, da je naša dežela bogata na rudah.
Drugo jugoslovansko romanje. — Dne 26. in 27. avgusta se je izvršilo drugo romanje iz Slovenije na Sv. go« ro. S tem je bilo zaključen jubilejni o« bisk pri svetogorski Kraljici, kot ga je bil zamislil prevzvišeni ljubljanski kne» zoškof Rožrnan in so ga priredili go» spodje salezijanci z Rakovnika. Udelež» ba pri tem romanju ni bila tako velika kakor pri prvem; pripeljalo se je s po« sebnim vlakom preko Postojne m Trsta nekaj čez 600 oseb iz vseh delov slaven» ske zemlje. Vodil jih je ljubljanski prošt msigr. Nadrah. Gostje so imeli zelo lepo vreme in so bili z romanjem prav zadovoljni. Zlasti njihovo cerkveno ljudsko petje je bilo učinkovito in je močno podvignilo romarske pobožnosti.
Komenska dekanija na Sv. gori. — V nedeljo 17» septembra so se prišli po» klonit nebeški Materi in zaščitnici ver« «liki komenskega dekanata. Bilo iih je •okrog 800. Večinoma so se pripeljali z vlakom, nekateri pa z vozovi in kolesi. Spremljal jih je g. dekan s skoro vse» mi duhovniki v dekaniji. Bili so prav veseli, da so tako lepo praznovali sve« logorsko štiristoletnico.
Velik požar. — V Landolu pri Postoj« ni je silen požar uničil šest kmečkih hiš z gospodarskimi poslopij vred Ker so «goreli skoro vsi že spravljeni poljski pridelki s krmo in tudi precej lesa, ce« nijo škodo na približno pol milijona lir. Tudi trije prašiči so poginili v svojih hlevih. Na pomoč so prihitele sosednje požarne brambe in tudi brambovci iz Trsta z veliko brizgalnico.
Zvezdnato nebo oznanja slavo božjo
(15. nadaljevanje.)
Ničnost človeškega telesa in veličina njegovega duha.
Sama na sebi je naša zemlja ogrom» ita, ali kaj je v primeri s planetnim si» stemom, ki je v njem na tisoče nebes» nih teles, kaj v primeri z zvezdnato ko« pico, ki je v njej združenih do 50.000 sonc in sončnih sistemov, kaj šele v primeri z našim galatičnim sistemom, (Rimska cesta), v katerem se vrti 40.000 milijonov sonc in sončnih si« stemov — in kaj v primeri z vsem vesoljstvom, ki ima na stoti« soče takih galatičnih sistemov? Naša zemlja je vkljub njeni neizmerni veli» kosti v primeri z vesoljstvom le revno zrnce peska, ki ga le»ta vleče za seboj v divjih vrtincih — je le kapljica v morju, bakcil v zraku, atom v brezda» njem breznu.
Če je zemlja v primeri z vesoljstvom tako nična, kako malo pomembne so v vesoljstvu šele stvari, ki se na njej dogajajo in se nam zde tako neizmerno važne in velike, n. pr. preseljevanja na» rodov, velike vojske, razpad velikih ce« sarstev itd. Vse te velike reči so v me« rah vesoljstva kakor kvakanje žab v mlaki in vrvenje v mravljišču, ali brne« nje muhe ob silnem bučanju njagarskih vodopadov.
Astronomija popravi marsikak napa» čen nazor. Spričo neizmerne veličine vsemira moremo pač popolnoma razu« meti, kako majhen, kako slaboten, ka» ko zares ničev je ne le posamezen člo« vek, ampak tudi vse človeštvo, kar ga je bilo, ga je in ga še bo.
Človeka so primerjali s cvetko na polju, ki danes stoji in se jutri posuši in jo veter odnese kdovekam — s peš» čico ila, ki se nekoliko trenutkov drži skupaj in se kmalu razprši v grobu — z dimom, ki se hitro razgubi v zraku — z brnenjem zvonov, ki takoj utihne. Vse človeštvo so pa primerjali majhne» mu vahi, ki se za hip dvigne iz neskonč» nega oceana večnosti in se takoj spet izgubi brez sledu. Človek je glede na njegovo telesno velikost v resnici nič, da, neskončno potencirana ničla.
O ničemuirni in prevzetni človek, ki delaš silne načrte za bodočnost, ki ni v tvojih rokah; ki si predstavljaš, da se vse vesoljstvo vrti okrog tebe kakor okrog svojega najvažnejšega središča; ki misliš, da bi se svetovna ura morala ustaviti, ako bi ti — njena najvažnejša vzmet — izginil ... človek, premišljuj malo, kar ti zvezdoznanstvo govori o vesoljstvu in njegovi veličini, da se nau» čiš ponižnosti, ki je dandanes tako red» ka čednost... in ne boš stavil svoje ve» Ijave v svojo tvarno veličino, ki je nit ni.
In vendar nosi to telesno tako ne« znatno človeško bitje v sebi luč, ki ga visoko dviga nad vse tako številne in silne svetove v vsemiru, ki pa navsc» zadnje niso nič drugega kakor neza» vestna gmota. Človek z lučjo svojega ' uma prodira v najgloblje temine ve«
soljstva in meri ter računa lazdaljo, velikost, gostoto, pritisk, svetlobo, te« žo, hitrost, sestavino itd. teles, ki si jih z domišljijo zdaleka ne more niti predstavljati. To čudovito b'tje meri in šteje zvezde in njihove poti, čeprav jih nikdar z očesom ni videlo in jih no» ben človek nikdar videl ne bo. Čeprav z največjimi napori, razkriva najtaj» nejše zakone in sile narave ter si gradi tako čudovite znanstvene priprave, ki bi se zdelo, da so prividi blazneža, ako bi se dejansko ne nahajale v velikih zvezdarnah. Take iznajdbe so bolome» ter, teleskop, fotometer, fotografični re» fraktor, interferometer itd. S iemi pri» pravami prodira v zvezde, ki so neznan» sko oddaljene, in ti zna povedati, kake rude se nahajajo v tistih svetlih sveto« vih — in to popolnoma natančno in go« tovo in v najkrajšem čaisu. Z enako na« tančnostjo tehta zvezde vkljub njihovi neizmerni velikosti in Oddaljene sti ter razkriva gibanje svetov, ki se zde več« no nepremakljivi, in ugotavlja b:vanje drugih svetov, ki so tudi v najiačjih te» leskopih za človeško oko nevidni, ker žare v ultravioletni, človeškemu očesu nepristopni svetlobi. Pravtako prodira v najbolj skrito osrčje zemlje in v glo» boka brezna oceanov ter v skrivnosti mikroskopičnega sveta, kjer je ugoto» vil, kakor na zvezdnatem nebu, sončne sisteme, kroženje in vrtenje okrog sre» dišč in osi za oko nevidnih telesc, ki spominjajo na dogajanje v vsemiru... in razodevajo sorodnost med makrokoz» mom in mikrokozmom.
Človek je s svojim umom in voljo pri» silil najsilnejše moči narave, da mu slu« žijo: elektrika, elektrodinamika, para, stroji, motorji, zrakoplovi itd. Človek je edini v vesoljstvu, ki more reči o se» bi: »Poznam samega sebe in vse, kar me obdaja, in Stvarnika.« On je res go« spodar vsega stvarstva in njegov kralj, k' je kajpada sedaj po svoji krivdi iz» gubil svoj prestol, a vendar tudi danes kaže neizbrisne sledove svojega kraljev» skega rodu.
Ko človek gleda svojo telesno revšči« no, mora pač vzklikniti: »Kaj jc človek, o Gospod, da se ga spominjaš?« Če pa misli na svojo duševno veličino, da niti ne govorimo o njegovem nadnaravnem dostojanstvu, mora hvaležno v/klikniti: »Gospod, postavil si človeka lè malo pod angele.«
Ti dve misli, namreč misel na telesno nemoč in misel na duševno veličino, sta človeku nujno potrebni, da ohrani du« ševno ravnovesje. Če pozabi na katero teh dveh resnic, zgubi tehtnica njegove duševnosti pravo ravnovesje... in člo« vek postane ali ohol in se začne samega sebe po božje častiti — ali pa poniža v blato svoje kraljevsko dostojanstvo.
Človek, stvar si, ali preodlična božja stvar, ki dolgu ješ sebi, a še bolj Stvar» niku najgloblje spoštovanje!
(Nadaljevanje sledi.)
P.Alfonz Furian
Ob 400 letnici Svete gore nas zanima vse, kar je v zvezi z njo. Živa vez, ki je vzdrževala to veliko Marijino božjo pot so pa bili mnogoštevilni duhovniki, zla» sti redovniki, ki so jo vzdrževali. In med te spada tudi p. Alfonz Furian. Ne bom tu opisoval na dolgo njegovega življenja. Rojen je bil 25. 7. 1856. na Gočah. Kot frančiškan je deloval na Trsatu, Kostanjevici, Sveti gori, v Pa» zinu, v Brežicah, v Ljubljani, med voj» sko je bil gvardijan pri Mariji Pomagaj na Brezjah in v Novem mestu, kjer jt> umrl 2. 10. 1932 kot zlatomašnik. Spisal je več molitvenikov in drugih knjig. Mnogo let je bil učitelj redovnih novin» cev, ki je najodgovornejša služba. Kjer je služboval, so ga imeli za svetega re» dovnika in ob njegovi smrti so rekli ljudje: Umrl je svetnik. To mnenje po» trjuje ena zahvala v »Cvetju«, kjer se zahvaljuje neka oseba, ki je bila na nje» govo priprošnjo rešena hude dušne stis» ke. Tu hočem napisati o njem, kako ga je Bog poklical v latinske šole, v čemer se kaže neizmerna božja previdnost.
Iz domače šole ga je dal oče v višje razrede v Vipavo. Ko jih prav dobro dovrši, pride na Goče takratni direktor vipavske šole č. g. Hiti v župnišče in
prosi, naj pokličejo očeta. »Kaj mislite z Vašim sinom?« »V trgovino pojde,« odgovori oče g. Hitiju. »Fant je nadar» jen, dajte ga v šole.« »Ne morem«, od« govori oče. »Peljite ga v Ljubljano, da» mo mi priporočilo in bo šlo«, reče g. Hiti. »Naj bo, odvrne oče. Z dobrim priporočilom g. Hitija za neki zavod, gresta v jeseni v Ljubljano. Ko prideta v dotični zavod, jima tam povedo, da imajo že zadosti gojencev in jima nasve» tujejo, naj gresta do usmiljenih sester. Tudi tu izvesta, da ni prostora. Potem reče oče sinu: »Nič nisva dobila, neko» liko si bova še mesto ogledala in potem greva proti domu.« Ko tako gresta po mestu, ju dohiti črno oblečena gospa in spregovori: »Očka, kaj iščete?« »Pripe» Ijal sem tega fanta v šole, toda povsod jih imajo že zadosti. Zdaj si še mesto nekoliko ogledava in potem greva do» mov,« odgovori oče. Nato reče prijazna gospa: »Pojdite še do uršulink, morda ga bodo one sprejele!« »Ne vem, kje so«, pravi oče. »Bom jaz pokazala,« se po» nudi dobra gospa. Potem ju pelje v sa» mostan in vratarici razloži vso zadevo. Vratarica je rekla, da je č. prednica zdaj vsled opravila zadržana, da jo mo» rata počakati eno uro, da pride in odio» ci. Sicer pa da ni upanja na sprejem za hrano, ker imajo dijakov že več kot po navadi. Spričevalo naj le tu pusti. Mesto čakati to uro v samostanu, sta si šla še mesto ogledovat. Ko se vračata proti samostanu, ju sreča vratarica in reče: »O, fantek, si že naš!« Ko prideta v samostan, pride č. prednica in pove, da je sprejet na hrano. To dobroto je užival 6 let, dokler ni vstopil v franči» škanski red. — Nastane vprašanje: »Kdo je poslal dobro gospo, da dohiti očeta? Kdo ji je položil na jezik besede: Očka, kaj iščete? Kdo je dal č. prednici pri uršulinkah dobro misel, da ga sprejme, dasi jih je že prej več sprejela kot dru» ga leta? Reči moramo, da to je čudo» vita zgodba božje previdnosti, ki je po izredni poti peljala malega dečka v la» tinske šole in ga oblikovala v svetega redovnika, ki je tudi na Sveti gori go» reče deloval v čast nebeške matere Ma» rij S.
Al. Kralj:
Svetogorska kronika
APRIL ,
2. « Nad 200 oseb, zlasti moških, je opravilo velikonočno dolžnost.
7.	» Precej romarjev, popoldne kakih 40 avtomobilov.
8.	» Kakih 300 ljudi je opravilo veli» konočno dolžnost.
15.	» Kolavdacija orgel in blagoslovi» tev portalov ter slikanih oken.
16.	» Romarji iz Cervignana, Trsta, Vidma in od drugod — skupno nad 1000.
17» « 6 patrov karmeličanov iz Tre« visa.
20. » Romarji iz Palmanove, S. Pier d'Isonzo in Trsta.
22.	» Svetišče so obiskali bivši bojev» niki iz raznih pokrajin, največ iz Milana.
23.	« Oglejsko romanje.
25. « Romanje gojencev in gojenk sa» lezijanskega in uršulinskega samostana.
27. « Nekoliko dijakov trgovske šole.
29.	t Prihod generale frančiškanskega reda p. Leonarda Marije Bello v sprem» stvu provinciala tridentinske provinc® in goriškega gvardijana.
30.	« Okrog 400 mladeničev Katoliške akcije in romanje Tretjega reda, Skal« niče in Apostolstva molitve, o katerem smo že obširno poročali.
MAJ
7.	« Romanje goriškega mesta pod vodstvom prevzvišenega g. kneza in nadškofa Margottija Vkljub deževju je prišlo ta dan na Sveto goro kakih 2000 oseb.
8.	« Romanje gradiščanskega dekanata s 600 romarji.
nevoljno rečeva: »Odkod pa prihajaš, da ne veš, kaj se je zgodilo? Da ne veš, da je sramotne smrti umrl Jezus iz Nazareta? Tri dni je preteklo, kar se je dogodilo to grozodejstvo... In mislili smo, da je bil določen, da odreši Izrael.« Tuji popotnik pa pravi: »Je-li zares mrtev?« Tedaj rečem: »Res, da je ena izmed žen, ki so z nami in ki so verovale v Učenika, videla baje Križanega po vrtu hoditi. Toda kako ji verjeti? Saj je to nemogoče!«
Slovesno odgovori popotnik: »O malodušna in iako slabovernega srca! So li preroki za vaju zaman odpirali zvočna, resnic prekipevajoča usta? Ali ne vesta, da je Sin človekov moral tako trpeti, kakor je pisano, in vstati od mrtvih, da gre v svojo slavo?«...
Pretekli so dnevi. In glej, zopet pade čez sobin prag senca. Bil je Peter, ki je pri vhodu pokleknil ter zaklical: »O Mati mojega Boga, poglej! Bil sem na ribjem lovu in Janez je bil z menoj, on, ki ga je Kristus nad vse ljubil. Ko pridemo na obrežje, stoji ondi tujec, kakor v skrivnostni megli. Jaz ga nisem spoznal, toda Janez je šepetal: »Naš Gospod in Učenik je!...« Tresel sem se. Jezus pa mirno reče: »Sedite!« Ogenj je plamene! na obrežju in v ponvi nad njim je bila riba in tudi kruh je ležal tam v travi. Prisedemo. Toda nihče si ne upa izpregovoriti. Tesnobno nam je bilo, dasi smo vedeli, da je naš Gospod živ in ne gleda na nas kak strah iz praznine. Gospod razlomi kruh in nam ga poda, rekoč: »Jejte!« Tudi sam je jedel. Bil je torej s telesom pričujoč, vendar sem trepetal kakor list v viharju. Gospod pristopi bliže k meni ter mi pravi: »Simon Peter, povej, ali me ljubiš bolj od teh?« »Da, Go-
spod«, sem šepetal, »ti veš, da te ljubim«. Srce mi je tolklo kakor kladivo in solze sem imel v očeh. Gospod je zrl tiho na me in potem rekel: »Pasi moja jagnjeta!« In zopet vpraša: »Simon, ali me ljubiš?« »Da, Gospod, veš, da te ljubim!« mu zopet rečem in silno kesanje je bilo v meni. »Mi-li ne verjameš?« In zopet pravi Jezus: »Pasi moja jagnjeta!« In tretjič vpraša: »Simon, ali me ljubiš?« In tretjič zakličem: »Gospod, vseveden si in torej veš, kako te ljubim!« In rad bi bil umrl iz ljubezni do Učenika! Svečano mi pogleda v oči, svečano reče: »Pasi moje ovce!«... In pojmil sem docela to veliko nalogo, ki mi jo je poveril in milost božjo« in vso sladkost njegovega zaupanja. In izjokal sem ob njegovih nogah vse slabosti in čutil sem bogastvo njegovega odpuščanja in vso velikost svoje naloge in posve-čenja svoje ure!«
In prišel je dan in v pusto sobo z obledelim okrasjem in vso potopljeno v srebrnosivo senco stopi vseh enajst apostolov. Skrivnosten sij jim je žarel na licih. In Janez, ki ga je Kristus med vsemi najbolj ljubil, reče sveti Materi s sanjavosvečanim glasom bodočega preroka: »Dovršeno je vse, dopolnjeno je vse, in Beseda, ki je bila v začetku, se je povrnila v svojo slavo k Očetu. In v naših dušah jet ostal njegov odmev in od vzhoda do zahoda ostane na veke vekov blagovestl... Tvoj Sin, Marija, polna milosti, nas je peljal na goro, ki se imenuje Oljska, na kraj, kjer se je začelo njegovo veliko mučeništvo. In vpričo mesta, ki ga je zatajilo, se nam je pokazal v slavi nebeški. In padli smo na obraz in z velikim slovesnim glasom nam reče Učenik: »Sveti Duh pride na vas in priče mi boste v Jeruzale-
mu, po vsej krajini judejski, v Samariji in do poslednjih koncev zemlje!« In povzdignil je roke ter nas blagoslovil. In medtem se je počasi dvigal, kakor kadar v svečani tišini vzhaja mesec, in plui je više in više, dokler ni izginjal v modrini globokih nebes, tako globokih, da nas je prevzemala omotičnost. In izginjal nam je izpred oči kakor žar, ki ugaša, in tako bolestno in hrepeneče so zrle za njim naše oči. In dasi smo zapla-kali od radosti, da je v slavi, se nam je vendar srce stiskalo od žalosti nad ločitvijo. Kako pusta, prazna je bila zemlja, ko je z njenega obličja izginila njegova senca«.
Vzdih se je izvil Janezu od ustnic, v očeh Matere božje pa je plam tel nad vse krasen blesk. In njene roke so se visoko dvignile in kakor prebujena iz težkih sanj je vstala: Njena duša, ki je bivala skrivnostno s Sinom, ko je po vstajenju hodil po zemlji, se je zdaj vračala v telo, od bolesti strto, in mesto vzdihov, ki so se ji doslej trgali iz ust, so ji od ustnic priplule besede: »Ustanovljeno je njegovo kraljestvo! Zemlja, ki jo je odrešil, ga že ne drži več! Toda njegov je ves svet!...« In počasi in slovesno, kakor da plove, se bliža Marija apostolom in vsakemu izmfed njih vtisne na čelo poljub miru, na Janeza pa se opre in kakor cvet položi na njegovo ramo svojo glavo ter reče sanjavo, ginljivo: »S teboj grem, ker v tvoje roke me je izročil...«
In bilo je svečano tiho. Apostoli so odhajali, Janez pa je nad vse srečen peljal Marijo, Mater svojega Bogar kot sin na svoj dom.
14. • Krminsko in ločniško romanje ter 60 gospodičen K. A. iz Reke. Slabo vreme, a vendar kakih 1000 romarjev.
18.	« Lepo vreme, a le kakih 200 ro» marjev.
19.	» Okrog 600 alpincev.
21. « Tri dekanijska romanja hkrati: dornberško, mirensko in tržiško. Iz La» zareta v Istri 50 romarjev, vsega skupaj 2000 oseb.
24.	» Iz Poggio Terza Armata 70 ro» marjet.	i j
25.	» 14 redovnikov iz Vidma.
28.	» Uradna otvoritev svetogorskega svetilnika. Ves dan 200 romarjev.
29.	> Zjutraj 350 romarjev, med njimi 30 iz Trnovega pri H. Bistrici. Popoldne
250 romarjev iz nabrežinskega deka» nata.
31. » G. I. Reščič z učitelji in gojenci gluhonemnice.
JUNIJ
1. » 600 beirsaljerov.
4..» Podgorsko in pevmsko romanje, vsega kakih 300 oseb.
5. » Grgarsko dekanijsko romanje s približno 2000 udeleženci.
8.	» Kakih 200 romarjev, med njimi precej Tržačanov.
9.	» Dve korijeri gojenk zavoda No» tre Dame.
19.	« 50 romarjev iz vasi Salino in Paiularo.
20.	» Nekoliko romarjev iz Preseka in vizitacija frančiškanskega provinciala.
24.	» 70 fantov iz Kojskega.
25.	» Barkovljanski župnik je pripeljal 100 romarjev. Zvečer je prispelo 200 ro» marjev iz Idrije.
28.	» Kakih 100 dijakov se zahvaljuje za prestane izpite.
29.	» 200 romarjev, popoldne nekoli» ko kongreganistov jezuitske mladeniške Marijine družbe.
To in ono
V svojo domovino Zadnjo Indijo se je vmil znani slikar Le«van«dè, ki je 1. 1936. prejel v Rimu sv krst. V domo» vini je doživel srečo, da je tudi njegova mati prejela na smrtni postelji sv. krst.
NUNSKI SAMOSTAN V MOSKVI.
Še pravoslavne ruske nune so znale boljševike potegniti. Celih osem let so v sami Moskvi živele v nekem skritem samostanu. Čez dan so delale v tovarni in obiskovale komunistično delavsko vseučilišče. Vsak je mislil, da si zaved» ne komunistinje. Doma so pa živele kot redovnice pod vodstvom škofa Jerneja. Ko je pa ena izmed njih umrla in so imele za njo v samostanu žalne verske obrede, je stvar prišla na dan. Kajpada je vlada samostan takoj zatrla in za» sedla.
»JAMSKI VERNIKI«.
Tako se imenujejo v Rusiji tajni ver» ni, ki se zbirajo po raznih jamah v goz» dih in drugih brlogih k službi božji in skupni molitvi. Vlada, ki jim je cerkve zaprla in jih v kdove kake namene po» rabila, ve, da taki podz mski verni ob« stojajo. A ne ve,- kje in v kakem obse» gu. Najbolj jo pa črviči prav tako zna« no dejstvo, da so celo dosluženi vojaki, o katerih je mislila, da bodo doma apo» stoli brezboštva in jih je v ta namen vadila, često najbolj navdušeni jamski verniki.
Po letopisu, ki so ga izdali jugoslo» vanski katoliški škofje, štetejo v Jugo» slaviji 6,031.156 katoličanov, 6,785.499 pravoslavnih in 1,561.166 muslimanov. Katoličani so razdeljeni v 6 cerkvenih provinc in 20 škofij.. Cerkvena hierar« hija obsega 4 nadškofe, 20 škofov, 230 dekanov in kakih 2300 župnikov. Vseh duhovnikov je 2700. Katoliških cerkva je 4709 in 4258 kapelic.
V Londonu so oblasti pozvale vse prebivalstvo, naj po možnosti zapusti mesto in se za časa napetosti preseli kam na deželo. Poziv so prejele tudi ka« toliške redovnice. Toda redovnice so obrambnemu odboru odgovorile, da bo» do ostale v svojih hišah in v stiski stre« gle ranjencem in vsem, ki bodo potre« bovali pomoči. Obenem so obrambnemu odboru sporočile, naj si ne pomnožuje skrbi za njihovo varnost, ker je njihovo življenje popolnoma v božjih rokah, njihov poklic pa je žrtvovati se za bliž» njega, kar bodo storile v vseh okolišči» nah. Vse ostalo bo pa kakor bo Bog dal.
BLAGOSLOV MOLITVE.
Ameriške zbornice, zvezne in posa« meznih držav, višje in nižje, so svoje zasedanje že doslej otvarjale z molitvi» jo. Kajpada je to silno pisana družba, osebno vernih, in brezvernih, te ali one vere, katoliške še najmanj. Zato so po« verili otvoritveno molitev zdaj katoliš» kemu duhovniku, zdaj protestantskemu pastorju, zdaj Judovskemu rabinu. A kar jim je v čast, je prepričanje, da je tudi pri takih sejah potreben božji bla« goslov. Zdaj je bilo pa sklenjeno, da ne bodo samo zasedanja, ampak tudi po» samezne seje otvarjali z molitvijo. Kje smo ,v tem oziru še v krščanski Evropi! Kako je pa sploh z vašo skupno družin« sko molitvijo, zjutraj in zvečer, pred jedjo in po jedi Itd.?
KAKO DOLGO ŽIVIJO DREVESA.
Izmed dreves doseže najvišjo starost platana, ki se lahko postavi v 5000 leti, medtem ko se morata cipresa in tisa za« dovolj iti s 3000, hrast in kostanj z 2000 leti. Daleč za temi ostanejo smreka, ki dočaka 1200 let, lipa s svojimi 1000 le» ti, macesen s 600, bor s 570 in topol s 500 leti. Bukev obnemore že pri 200 le» tih, še prej pa gaber, ki ne preseže 150 let. Človek pa še te dobe ne doseže. Pa četudi je doba človeškega življenja kratka, je vendar pri tistem, ki živi v milosti božji in zbira dobra dela, nad vse vzvišena, saj mu Drinravl ja srečno večnost.
Jerneja Trobca
(Nadaljevanje.)
VI- V Gorici 1
Po Gorici se sprehaja, kupi sliko za spomin... Gleda, kaj se tam dogaja, med veljaki — kraSki stn.
Naslednje jutro je Jernej lepo opra» vil vse svoje pobožnosti in molil in pel pri marsikateri sv. maši. Po zajtrku in potem, ko je bil .namalal' lepo kartico za gč. Nežko, se je odpravil počasi pro» ti mestu. Med potjo se je razgovori! s tem in onim in se dal poučiti o marši» kateri stvari, ki se tiče goriškega mesta. Izvedel je, kje si lahko kupi dober klo« buk, kje primerno podobo za svetogor« sko Marijo, kje je Zlati jelen in še mar» sikaj drugega.
PRED TREMI KRONAMI
Okrog enajstih je prispel v goriško Gosposko ulico, kjer je med drugim tu» di slavni hotel Treh kron. Slaven je že zato, ker je v svojih letih dal poduha» ti marsikako pečenko ubogim dijakom, ki so prebivali na Rafutu ali v Fižolovi ulici. Ko si je kateri med njimi zaže« leL dobre pečenke, je vzel velik kos kruha in se sprehajal, jedoč ga, gori in doli pred tem hotelom in si predstav» ljal, da jè zdaj gulaš, zdaj telečjo pe» čenko, zdaj tripe.
»Cala là il Don Anguria, la politika e li barufiš lu fan diventà šimpri pluj graš. Kel visin a lui le il fi di Luka. Kišt zovin ši farà ...« . Tako je pokazal Goričan prijatelju debelega gospoda pred hotelom in mia» deniča, ki se je z njim pogovarjal. Po naše bi se reklo: »Glej tam gospoda Rdečo bučo, politika in prepiri ga ved« no bolj debelijo. Ob njem je Lukežev sin. Ta mladenič se bo naredil«.
Ko je prišel naš Jernej mimo teh dveh, je ujel sledeče besede: »Ludvik, ne brigajmo se za to, kar pravijo zrač« ni inženirji. Načela! Že dobro! Ali smo
mi brez njih? Eno so lepa načela in drugo je, kako tem načelom najbolj uspešno pomoremo do zmage. Ostanimo na trdnih tleh. Šolski dom in tiskarna sta najvažnejša in najbolj praktična krščanska zadeva«.
FIŽOL IN FILOZOFIJA.
V Semeniški ulici je Jernej kupil pri Fonu čeden in ne predrag klobuk.
Ko je prišel iz trgovine, se je znašel med dvema paroma častitljivih gospo« dov. Ker so približno enako hitro sto» pali kot on, je nekaj časa poslušal njih živahni razgovor. In pogovore gospo» dov je vedno rad poslušal, kajti zdelo se mu je, da ima od takih pogovorov več koristi kakor od samega branja knjig.
»Kako je s fižolom, Stepančič?« »Ti se šališ, ali zastonj bi onadva tam spre» daj filozofirala in ubijala stari testa» ment čmošolcem v glavo, ako bi mene in fižola ne bilo. Fundamentalka vseh fundamentalk je fižol, ki razgdnjs vse posvetne misli in daje moč in je vreden ne 7 krajcarjev kilo, ampak po moje en cekin, kajti tudi denar za zdravnike človeku prihrani. Mladina se na fižol huduje, ker je v njeni krvi, da vse naj« boljše prijatelje odklanja«.
»Pritrjujem!« je dejal g. Kodermac, med črnošolci Solfeggio, ker je učil petje. »Če je prava podlaga, se tudi no« te bolje zadenejo!«
VAŽNA DEFINICIJA.
Spredaj je debel gospod tolkel proti spremljevalcu z desnim kazalcem na levi palec in kazalec in dopovedoval: »To stvar sem zelo premišljeval in »cum lumine rationis« (z lučjo razuma) sem prišel do zaključka, da je naj» boljša definicija za človeka »ens risibi» le« (bitje, ki se smeje), kajti razumna bitja so tudi angeli, ki se pa ne more» jo smejati v našem pomenu besede, ker nimajo mišic in sploh ne telesa; in g o» voriti znajo tudi papige, dočim jim nik» dar nihče ne bo mogel vtepsti smeha. Torej človek je po moje smejoče se bitje«.
»Deus meus, illumina tenebras meas« (Moj Bog, razsvetli moje temine), tako beremo v 17. psalmu, ki je eden zad« njih, ki jih je napisal David po bur» nem življenju in polnem vsakovrstnih dobrih in slabih izkušenj. Tudi mi mo« ramo priznati pri vsem študiju: »Go» spod, razsvetli moje temine.« Skrivno» sti v naravnem in nadnaravnem redu so naš delež na zemlji. Lumen rationis (luč uma) je dobra stvar, lumen fidei (luč vere) je boljša, lumen gloriae (luč sla» ve) je pa najboljša stvar.
Ceterum censeo! Sicer menim, opira« joč se na vaše dokazovanje, da je naj« boljša definicija za človeka ens miseri» coifs, t. j. milosrčno bitje, kajti tega ne moremo reči niti o Bogu, ki kot tak ni« ma srca. Bog je neskončno usmiljen, le človek je milosrčen. Ta je prava defi« ničija, ta! Zato pa je za človeka naj« bolj častna milosrčnost, ki se razodeva v dobrodelnosti, zlasti v skrbi za siro» te. Sirotišče je najvažnejša naša zade» va. Dobrodelnost, skrb za sirote, ljube» zen, to je, kar svet od nas predvsem pričakuje. To je tudi najboljši zagovor krščanstva. Ljubezen, ta nas bo rešila, ta, samo ta!«
Na Travniku so se gospodje razšli vsak po svoji poti in Jernej ie krenil proti Raštelu, kjer je našel Kulotovo trgovino in si kupil prav srčkano podo» bo za na Sveto goro. Bila je to podoba Marije, ki vodi fantiča mimo globokih prepadov. »Primernejše pač nisi mogel najti!«, se je zadovoljno sam sebe po« hvalil.
VLJUDNOSTI NI NIKDAR PREVEČ.
Stopivši iz trgovine je srečal gospo« diča, ki je korakal proti njemu urno in z glavo nagnjeno na desno. Spogledala sta se in gospodič se je globoko priklo« nil ter spoštljivo odkril: »Odkod meni ta čast, raca pečena, da se mi taki go» spodje klanjajo?« si je mislil in stopil par korakov za njim do bližnjega kra» marja v veži neke hiše. »Brez zamere, kdo je ta gospod, ki se mi je tako lepo priklonil?« »A — tista tam ga je ana študent — Alfonzo Berbuk, ke ga stori pozdravit vsaka peršona — ke se boji, da bi ne bla kaka konošenca... Pejte ga noter! Imam dobra roba, šaldu do« bra kup, ga boste kontenta... Ben, ga boste vzela manko an facolet za vaša gospa!« Trobec je mislil, da je dolžan
vsaj nekaj kupiti ;z hvaležnosti za od» govor in je kupil za Barbko eno ruto ter jo kar tako vtaknil v žep pri hlačah.
KOVAČEV ŠTUDENT.
Zdaj pa se je napravil k Jelenu. Pri Paternollijevi trgovini je hribovski go» spod ustavil rejenega tovariša in mu dejal: »Zdaj pa boš lahko veliko pa« pirja popisal. Napisal sem ti libreto za lepo opereto. Je to šaljiva študentov« ska zgodba, ki naj bo obenem opomin za lahkomiselne dijake. Le pridno se loti dela! Morda ti bo pomagalo to delce, da ti ljudstvo vsaj nekaj papirja plača, ki si ga zanj popisal.« »Ja, Kova« čič, pošlji, vse bom komponiral. Am« pak naredi, da bo res fajn. Veš, orlov« ska se mi je pa prav res posrečila, tudi na Češkem so jo sprejeli. V moji duši je trkaj melodij, da bi popisal z nota» mi ves Paternollijev papir. Pa kaj, zlomka, ker ne dobim pravih tekstov za večja dela. Živio Kovačev študent!«
Jernej je vzel klobuk z glave, ker je ravno zvonilo poldne. Čudil se je, da ljudje po mestu tako malo molijo, ko zvoni, a je kmalu popravil svojo sodbo, kajti tudi njegova molitev v mestnem živžavu se mu ni zdela kaj prida. »Pa vsaj znamenje vere bi dali!« je menil in podvizal k Jelenu.
POEZIJA.
Pri Jelenu na vrtu je bilo vse polno raznovrstnih gostov. Urednik Polde je Jerneja kmalu opazil in ga peljal k svo» ji mizi. Najprej sta se razgovorila o vtisih, ki jih je Jernej dobil včeraj in danes na Sveti gori, o številu romarjev, o duhovnikih, ki so bili tam, o pridi» gah itd. Nato sta pa malo pogledala po drugih gostih, kajti nemalo imenitnih ljudi se je zbiralo v tej pivski uni» verzi.
»Ali ti ugajajo ti verzi? Ne vsako» mur, prijatelju pa rad pokažem vsak cvet, kakor hitro se odpre božjemu soncu.
»Mojo srčno kri škropite po planinskih solnčnih tleh, kakor seme jo vrzite po doleh in po bregeh. itd.
Deve zorne, dečki zali brali bodo rože te, v kito bodo jih spravljali, devali jih na srce.«
»Šime, tvoja lira je zlata, ti si res slavček. Ti spaka spakastal Kar ti je Bog dal, je tako veliko, da lahko z ve» seljem preneseš bridkosti, ki ti jih mor» da še danes kdo pripravlja, ki mu je dano visoko misliti, a ne globoko ču» titi. Tvoji častilci stopajo visoko, glej nadškofa, a ti boš še v poznih rodovih najvišji.«
»Ta pa je pesnik Gregorčič«. »In _z njim je njegov prijatelj in občudovavec batujski gospod Nace.«
NOVE IDEJE SE KREŠEJO.
»Boj na nož! Kdor ni z nami, je pro» ti nam! In kdor z nami ne zbira, raz» tresa! Nič več slepomišenja — načela nad vse!«
Tako se je oglasil mlad gromovnik pri drugi mizi, kjer so bili sami ognje» viti mladi gospodje, ki so se naprav» ljali, da Mahničevim idejam z večjo ali manjšo previdnostjo dajo izraza v vsem političnem, gospodarskem in so» cialnem življenju po smernicah velikega Evangelista.
»Kaj boj na nož! Take besede kato» liški inteligent nikdar niti v šali ne sme izgovoriti. Mi poznamo samo tri nože: ta nož pri jedi, operacijski nož in uma svitli meč,« je dejal Bogdan, zdravnik med njimi. »Kdor morilno o« rodje rabi, bo z njim pokončan!«, je dodal profesor zgodovine.
»Pa boj na glaž, če ne na nož!« se je spet oglasil prejšnji ognjeviti govornik Lojze, ki je najprej trčil z Bogdanom, nato s Trentarjem in potem še s Švaro, ki je samozavestno in važno poučil: »Strogost v načelih, bomo rekli, ali lju« bežen do ljudi. Že tako nas imajo, da smo sami zaleteli, bomo rekli. Torej ži> vela načela v bratovski ljubezni!«
»Zdaj pa morate iti, g. Jernej, če ho« čete priti do prvega popoldanskega vla« ka. Čez dober teden pridem do vas in tam bova skupno pila še boljšo kaplji« co, čeprav je tudi ta bila izvrstna.«.
ZALA GOSPODIČNA GA JE UJELA.
Ko je Jernej urno hodil po kronberški cesti proti postaji, mu je prišla naproti
mlada plavolaska vitkega stasa, žlahtnih potez in lahne hoje, ki je imela v eni roki fotografični aparat, z drugo pa je vodila na dolgi vrvici velikega psa. Le* počutni plemkinji se je zdel nasproti prihajajoči Jernej zelo zanimiva oseb»-nost in zato ga je meni nič tebi nič ujela v svoj aparat in mu po hipno do* vršenem slikanju s hudomušnim nasme« hom dejala: »Hvala lepa! Zdaj pa vas imam, dobri očka!« »Odkod meni ta. čast, lepa gospodična? Rad bi se z vami pomudil, pa moram hiteti na vlak«. In je pohitel naprej.
Temu srečanju se imamo zahvaliti, da nam je ostala slika Jernejeve izrazite osebnosti.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Rešitev.
1.	Križ: Brez križa ni življenja.
2.	Slavolok: Pozdravljena, Svetogor« ska Kraljica!
Pravilno so rešili:
Karara Anica in Otilija, Faganel Stan* ka, Kosovel Marija, Rožič Karla « Bo* gomira « Vida, Marušič Pepca, Batagelj Danica, Makuc Ludvik, Burger Jože, Božič Franc, Repič Anica in Fanči, Kranjc Štefan, Bandelj Marija, Živec Fani, Velikajne Terezija, Slokar Stani* slava, Miklavčič Andrej, Babič Zofija, Lavrenčič Zorka, Rosič Marta, Ipavec Angela, Kranjc Izidor, Mavric Ivanka * Ivan « Renat, Štokelj Milojka, Lojzika Pavlin, Bavdaž Ljudmila, Mrše Matija, Povšič Cilka, Abramič Kristina, Ivan* čič Ernesta, gorenjepoljske družbenice, Žvab Roza, Velikonja Štefanija, Kacin Angela, Mersnik Nada, Sivem Anica, Slama Natalija, Lipovec Zora,
A
Makuc Ludovik
I	N Ž V E 0 L	H
I		E
M		U
H	Kapela	D
0		D
V		U
1539|SAEJI|I939		
ROZA.
Jakob Tominec.
Z dovoljenjem cerkvene oblasti.
Uredništvo in uprava: CONVENTO MONTE SANTO.
Odgovorni urednik: P. GUGLIELMO ENDRIZZI Tiska:
Prem. Stab. Tip. L. Lucchesi » Gorizk»