Naslov—Address
NQVA doba
^33 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio HEnderson 3889)
(NEW ERA)
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION
V letu 1937 je J. S. K. Jednota pokazala več mlade življenjske sile- kot kdaj prej. Naj bi se ta sila vedno krepila in pomlajala!
 —1	 -	"	...... .............. ........................................—'v 'i    ——---------------------------————	•
rt\^_asj3econd Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, Ohio Under the Act of March 3rd, 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1925
  **    --------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
IWene
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, NOVEMBER 10th — SREDA, 10. NOVEMBRA, 1937.
VOL. Xm. — LETNIK XIII,
Mr,
Kj v p*, le^er društva št. 71 lj n eve^andu, O., bo v so-
Nilav^mbra> Prireditev se ifties °Venskem domu na
fte •	*
I" 13 ^n°u’ Pa-> se bo v so-
i:|tia ’ v,°|Vembra zvečer vršila
fštvo 5f pLla’ ^atero priredi
r:	*	^SKJ. Prostor ve-
ar,Hony Hall.
’ v * konu p
Povedi ’ w-> se bo v soboto Nelic,/^?,Ve^er vršila ples-kd ’ a^ero priredi tam-ttstvo St. 183 JSKJ.
c	*
to jo niClll9hu, Pa., se bo v
ese]jc nf*Vettibra vršila veli-
Ho dr'’v a^ero priredi tam-
lastr, S!Vo st- 36 JSKJ V t 111 dvorani.
JjjjQ	*
1 ^€Uco v počaščen je fl3, n lega vina priredi na sče	angleško po-
KSfršt-180 JSKJ v >0,
0	!l*
1?. hq fYse bo v so->ca	vršila plesna
*,Sj^nega društva ,	*
Hc/i /
f	°’’ Se 150 na Pred-
’bra, “eKa dne, to je 24. lštva-iSl'a Plesna veseli-ast-132 JSKJ.
priredi dru-
v Claridgeu, ®ebo " vJ- novembra. Ve-V tamkajšnem
i»	*
Site„ j
W d,... v 0Inače zabave nalil, v Vo št. 92 v Rock-
'V^br.rila Se v soboto
-V° Št *1 AVese^C0 naznanja S ? JSKJ v Davisu, ■P Pril t°er decembra. Osivoir! 1 bo,tudi društvo
]0 Ustavo.
W *
J* Nove Dobe se je Neri?. oglasila Mrs.
Su h lZ Elya’ Minn- V
^ein ° ob*skala številne
ntojatelje.
s«*.*« .
h Um,,, ’ a-> J e dne 30. t!Vit*lj, ,,John A- Germ,
,4 št. J c an in nadzornik ^'w/,SKj.»tar68 lot. p ^ ievX edicam poškodb, h ^kof alv02l|lič„e že-fSl^iebilpridru-J8*h . JfJ °d leta 1899 in S	aktiven,
iijebil!G(: .konvenci.i in e.	^di glavni pred-
C Polil °0nia je bil od H0Sneftina Dolenjskem.
* dfi, Sobratu Je ln'i' \	mestu-
f h ,1
',\ ‘^liclu društvenem do-t'°ven1’u ■’ Se bo v nede-^Vskee.ra	koncert
u društva “Adri-
%.	*
Sl'	"° 1)1,1	pn
^a?i|tiri?ira ponovno ^ Ut cour, dosedanji od-
Pvai Je st 0rnica v Cleve-mm CJ* nad milijon P1 k tgjj .tl ;'■> councilma-Ih’ f>V^- Sl ° Stir-ie Slovenc: P; be°^6 °Ienski odborni-
i;i0S >rav»ikar v 2 Pucel v 10 Jt' V Veh'n 0Vak v 23 ■ war-
ft C1 je hil V 32- wardi
p°novno iz ■ % J. Crown.
tin, - DRUGE
sl0VENSKE vesti
RAZNO 12 AMERIKE IN TIPIČNO AMERIŠKO INOZEMSTVA
DELAVSTVO HOČE MIR Moralni pritisk organiziranega delavstva na zastopnike C. I. O. in A. F. L., ki zborujejo v Washingtonu, je tolik, da morda pride do premirja in pozneje do pogodbe, ki bo preprečila na-daljne boje med obema delavskima organizacijama. Na obeh straneh se opaža volja za popuščanje in kompromise. Mnenje organiziranega delavstva je, da ljuti boji med obema delavskima organizacijama koristijo samo delavskim sovražnikom.
ŠTETJE BREZPOSELNIH Prvo federalno štetje brezposelnih v Zedinjenih državah se bo pričelo 16. novembra, ko bodo pismonoše dostavili prebivalstvu okoli 60 milijonov zadevnih vprašalnih pol. Dotične pole naj izpolnijo le tisti, ki so brezposelni ali premalo zaposleni, in naj jih najkasneje 20. novembra oddajo na pošto. Za oddajo pol ni treba niti kovert niti poštnine.
ZASEDANJE KONGRESA Zvezni kongres se snide k izrednemu zasedanju dne 15. novembra. Predsednik Roosevelt razpravlja z voditelji kongresa o najbolj važnih točkah programa, ki se naj predloži zasedanju.
IZID VOLITEV Dne 2. novembra so se v raznih krajih dežele vršile mestne in državne volitve in po nekod so bila izpolnjena tudi prazna mesta kongresnikov. Volitve so ponekod izpadle kot se je pričakovalo, ponekod so pa prinesle presenečenja. Organizirano delavstvo se je tu in tam letos prvič resno podalo v volilno borbo in beleži ponekod znatne uspehe, posebno v New Yorku in Pittsburghu; ponekod je pa vsaj pokazalo, da je moč, s katero bo treba v bodočnosti resno računati. V Clevelandu, O., je bil za župana ponovno izvoljen republikanec Harold H. Burton, in sicer z večino nad 34,000 glasov.
VOLITVE V NEW YORKU Veliko važnost se pripisuje ponovni izvolitvi newyorskega župana Fiorelle La Guardie, ki je, dasiravno nominelno republikanec, imel za seboj delavsko stranko in razne progresivne elemente. La Guardia je bil vedno naklonjen New Dealu in predsednik Roosevelt mu je takoj po izvolitvi čestital, nekaj dni potem, ko se je mudil v New Yorku, ga je pa še poklical k razgovoru. Mnogo se piše o tem, da je La Guardia dal New Yorku najboljšo administracijo, kar jih je to največje ameriško mesto imelo v dolgih letih.
ZA BOLJŠA STANOVANJA Predsednik Roosvelt večkrat poudarja, da tretjina prebivalcev te dežele nima primernih stanovanj, in kongres je v zadnjem zasedanju dovolil 500 milijonov dolarjev posojila za gradnjo boljših stanovanj, posebne v velikih mestih, kjer je mnoge tako zvanih “slums”. V razni! krajih dežele so bila s tem de narjem . že zgrajena moderni . stanovanja, ki so bila oddana pc zmernih cenah v najem. Vladi namerava s takimi gradnjam . pohiteti, da se “slums” čin preje odpravijo in da bodo de . lovnemu ljudstvu čim prej n; razpolago primerna stanovanj;
(Dalje na 4. str.)
ZA IZNA1DITELJE
Mnogi nadarjeni ljjadje se leta in leta ukvarjajo s kakšno iz- ] najdbo in so največkrat razoča- , rani. Včasih je taka ali slična iz- * najdba že izgotovljena in paten- £ tirana ter je bil vsled tega ves ] trud zaman. V drugih primerih ] pa je morda iznajdba taka, da za ; praktično življenje nima pome- ; na. Kljub temu pa je polje za ; iznajditelje še veliko.	i
Na kongresu iznajditeljev, ki se je nedavni vršil v Iowi, je bilo i poročano, da se nadarjeni 1 ju- ] d je bavijo z vrsto iznajdb, ki bodo dobrodošle, in da so nekatere , teh iznajdb že blizu dovršitve.
Ena teh novosti bo kopalna ] banja, ki bo sicer gladka, toda ne polžka. Znano je, da se v se- ■ danjih kopalnih banjah poškoduje mnogo ljudi vsled padcev. Dalje je v delu naprava za avtomatično zapiranje oken.
Regrat na vrtni trati daje javnim in domačim vrtnarjem mnogo preglavic, ker duši travo. Dosedaj še ni bilo nikakega zanesljivega in praktičnega sredstva za odpravo ^ega vsiljivca, toda se nam baje obeta v doglednem času.
že davno je v javnosti zahteva za produciranje:mrzle luči, toda doslej je še nimamo. Navadna električna žarnica porabi 82 odstotkov električne energije za gorkoto in le 18 Odstotkov za luč samo.
Potem je treba iznajti pripomoček proti rji, pripomoček proti počrnitvi sw.tn»ine, gaso-lin, ki ne bo napravljal oglja v motorjih, in X-ray stroj za produciranje barvastih slik.
Plavži in razne peči izrabljajo zdaj le okrog 30 odstotkov producirane vročine in velike hvale bo vreden tisti iznajditelj, ki bo izgotovil pripomoček, da se bo porabljala vsa vročina ali vsaj večji del iste.
Za letalce bo velikega pomena motor, ki ne bo povzročal o-bičajnega šuma in ropota. Taki motorji bi bili velike važnosti v vojni.
Lep denar bo lahko napravil j tisti, ki bo izumil način, kako producirati dež ob gotovem času in na določenem kraju, in način, kako ustaviti odvečno deže-vanje.
Za poštno upravo bi bil velike vrednosti stroj, ki, bi avtomatično tehtal pisma in zavitke in jih obenem opremil 2 odgovarjajočo poštnino.
Dobro bi se prodajal stroj, ki bi omogočil vsakemu enostavno in pravilno papiranje sobe.
Blizu izvršitve je baje stroj, ki bo avtomatično zabeležil na papir naročilo ali govor brez po-: moči stenografke.
Polje za izumitelje je brezmejno in skoro prav tako brezmejne so možnosti za na videz najbolj nemogoče izume. Dandanes živimo v časih, ko beseda “nemogoče” vedno bolj izgublja 1 svoj pomen.
.  ________
List listom
Listu na drevesu včasih dovoli usoda, da dozori iti se vsled starosti mirno utrne v naročje materi zemlji. Včasih pa nevihta nasilno odtrga list, ki bi lahko užil še mnogo zadovoljnih dni življenja v mehkem jesenskem soncu. Tak nasilno utrgani list je sobrat JOHN A. GERM, ki je bil pokopan dne 3. novembra 1937 v North Braddocku, Pa.
Pokojni John A. Germ je bil i nekoč, v mlajših letih naše orga-> nizacije, glavni predsednik J. S. - K. Jednote. Za glavnega pred-(Dalje na 4. str.)
Hov,
SEZONSKIJASVETI
Klet je posebno tekom hladnega zimskega časa zelo važen del hiše. Poleti se malokdo po^, sebno zmeni zanjo, toda za zimski čas predstavlja važno shrambo. V hladni kleti se navadno najbolje vzdržujejo razni konzervirani ali vkuhani sadeži in zelenjava ter razne gomoljike. Razume se, da je priporočljivo tekom suhih in prilično gorkih jesenskih dni klet dobro prezračiti in počistiti, če se to ni zgodilo že prej.
V kleti, ki je sicer hladna, toda ne toliko hladna, da bi v njej , zmrzovalo, najbolje prezimuje J krompir, korenje, repa, pesa, ze- 1 Ije, podzemeljska koleraba, pe- * teržilj, zelena, jabolka in sličnoJ 1 V kleti je možno ohraniti znano f jesensko solato endivijo po več ' mesecev svežo in okusno. V ta j( namen naj se v kakem kotu kleti 1 nasuje nekoliko vlažnega rečne- 1 ga peska in vanj se, kakor na 1 gredo, na'gosto posadi na vrtu izruvana endivija. Pri tem je treba paziti, da s^ to delo vrši v suhem vremenu, da se na kore- ; ninah endivije pusti precejšne;; gruče prsti in da se odstrani vse ; gnilo ali nagnito listje. Endivija, katero je slana oparila, ni dobra za tako svrho, ker rada začenja gniti.
Gomoljike dalij ali georgin, : gladiol, kan in .drugih lepotič- i nih rastlin se tudi čez zimo naj- i bolje ohranijo v suhi in hladni : kleti. Gomoljike teh rastlin se izkopljejo, ko jim je slana opa-lila listje in predno začne zemlja zmrzovati. Stebla naj se porežejo dva ali tri palce nad gomoljikami, nakar naj se gomoljike dva ali tri dni sušijo na svežem zraku, toda Čez noč naj | se spravijo pod streho, da ne zmrznejo. Ako je vreme mokro, se morejo take gomoljike osušiti v kaki drvarnici, v odprti garaži ali kakem drugem zračnem prostoru. Ko so se dovolj osušile, naj se spravijo v klet v kakšne odprte zaboje. Klet za spravo takih gomoljik mora biti suha in ne pregorka, toda ne toliko hladna, da bi v njej zmrzovalo.
V kleti, ki ima vsaj nekoliko svetlobe in ki ni pregorka, navadno dobro prezimijo tudi oleandri, fuhsije, geranije, rožma- * rin in slične lepotične rastline, ki so prevelike in prenerodne za na okna stanovanjskih sob. Zaliva naj se jih zelo malo, da se prepreči gnitje. Tekom sončnih in dovolj gorkih dni naj se klet prezrači.
V novembru je zadnji čas za posaditi na prosto čebulice nar-ciz, zvončkov, nunke, hiacint in tulipanov. Na prosto posajene čebulice nunke (crocus) in tulipanov včasih pozimi požro male, vevericam podobne glodavke, imenovane “chipmunks.” Da se to prepreči, naj se pod vsako čebulico natrosi za kavino žličico neke kemikalije, ki se imenuje “rodopell” in se zamore kupiti v vsaki boljši semenski trgovini. Na čebulico naj se vsuje nekoliko rahle prsti, nato pa spet za kavino žličico omenjene kemi-
! kalije.
■ Vrtnice naj se proti zimi za-
■ varujejo z listjem ali z zemljo.
■ Ako se v to svrho rabi listje, naj '■ se ga nasuje precej visoko okoli
• vrtnic in tudi med mladike, na-’■ kar se naj ga obteži z vejami ali . kosi lesa, da ga veter ne odnaša.
■ če hočemo vrtnice zavarovati
■ proti zimi z zemljo, jo nasipiji-f mo okoli na način, kakor se ob-
■ siplje krompir, čevelj visoko, ali
• pa tudi višje, če visokost rastli-
■ ne to zahteva. Ako nekaj koncev
(Dalje na 3. strani)
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
VSAK PO SVOJE
Diktatorja Mussolini in Hitler pri vsaki priliki kričita, da želita mir. Toda ta mir mora biti po njunem okusu, sicer ga ne marata. Tak mir hočeta, ki bi ga sama diktirala. Nerodno pri tem je le, da bi tak mir paraliziral Ruse, Poljake, čehoslovake, Jugoslovane in morda še nekatere druge narode. Tak mir je v ječi ali v grobu, zato ni čudno, da živi narodi o takem miru nečejo ničesar slišati.
*
Japonci tudi pravijo, da želijo mir in prijateljstvo s Kitajsko. Seveda, mir in prijateljstvo bi morala biti po japonskem okusu in diktatu. Ker pa Kitajci nečejo pristati v tak mir in tako prijateljstvo, jim hočejo Japonci te dobrine vtepsti v buti-ce s kanoni.
*
Mussolini je ob priliki petnajstletnice fašizma grmel, da v Evropi ne bo trajnega miru, dokler ne bodo popravljene nekatere bedasto določene meje, ki so bile začrtane po zaključku svetovne vojne. Pri tem seveda mož ni mislil na tiste bedasto začrtane meje, ki so dale Italiji tirolske Nemce in primorske Slovence in Hrvate. Tiste meje se mu zdijo silno pametne.
ft
Nedavno je bil prišel v Zedinjene države Mussolinijev sin, baje z namenom, da se nauči filmske industrije. Fant mora biti izredno dobre glave, da se je v enem tednu te umetnosti naučil in se vrnil v Makaroni jo. Ali pa se je prepričal, da niti za diktatorje niti za njihove sinove v deželi zvezdnate zastave ni posebno zdrava klima.
*
Novemberske volitve so za nami in zdaj si že lahko v obraz povemo, da v marsikaterem primeru nismo volili za najboljše kandidate, ampak za tiste, ki so bili med slabimi še najmanj slabi. Napol gnila hruška ni najboljša, toda popolnoma gnila je še slabša.
*
šestnajstletni rumunski prestolonaslednik princ Mihael je pred nekaj dnevi postal armadni poročnik. Ne zato, ker je fant tak junak ali ker je tako dobre glave, ampak zato, ker je njegov oče kralj.
*
Vojvoda Windsorski, ki je bil svoječasno angleški kralj, pride v Zedinjene države 11. novembra, ravno dovolj zgodaj, da bo lahko izpolnil vprašalno polo za cenzus brezposelnih. Seveda mu to ne bo dosti pomagalo, ker tak “job” kot ga je prej imel bo težko dobiti. Kraljevske pozicije so redke in v Ameriki jih sploh ni, brezposelnih kraljev je pa vsak dan več na svetu.
*
Neki veliki in splošno dostojni clevelandski dnevnik je oni dan prinesel vest, da živi v Pon-tiacu, Mich., neki Avram Nikolov, ki nosi isti površnik $,e 24 let, iste hlače 20 let, isto kapo 17 let, isto spodnjo obleko 18 let in rabi isto brisačo 23 let. In dostojni list gre in prinese tako umazano vest!
*
Bivši predsednik Herbert Hoover je oni dan na radia povedal, da si ne želi nobenega jav-
■ nega urada več. Mili ameriški
■ narod bo pa drage volje njegovi i želji ugodil.
*
Zdi se, da se je Velika Brita-- nija izpremenila iz pogumnega leva v strahopetno kokljo. Ja-(Dalje na 4. str.)
VOJAŠKA DRUŽINA
Dne 17. oktobra sta v Pod-brezju v krogu svojih sorodni- , kov praznovala zlato poroko podmaršal Jože Tomše in njegova zakonska družica Josipina, rojena Pavlinova. Kljub svoji odločni slovenski zavednosti je Tomše dosegel v bivši avstrijski armadi visoke vojaške časti kot matematik in prvovrstni strokovnjak artilerijske tehnike. Tekom svetovne vojne je s svojega visokega mesta pomagal mnogim Slovencem, ki so bili preganjani zaradi njihovega narodnega prepričanja. Njegov sin France Tomše je generalštabni polkovnik v j ugoslovanski armadi, hčerka Anica je soproga mornariškega polkovnika *Pret-nerja, vnuk Jože Pretner pa je poročnik fregate.
SPOMENIK SKLADATELJU!
Dne 14. novembra bo v Ljubljani odkrit spomenik Antona Foersterja, enega najproduktivnejših slovenskih skladateljev. Spomenik, ki bo predstavljal po-prsje, bo stal v parku pred Glasbeno Matico v Vegovi ulici. V tednu proslave bo v Filharmonični dvorani Foerster jeva razstava in podani bodo trije koncerti. S proslavami bo počaščen spomin stoletnice Foerster j eve-ga rojstva.
IVAN KOŠIR UMRL •
V Škofji Loki je umrl Ivan Košir, trgovec, posestnik in predsednik Okrajne hranilnice. Bil je eden najveljavnejših loških gospodarstvenikov, zlasti lepe zasluge si je pridobil za O-krajno hranilnico in posojilnico, kateri je bil soustanovitelj.
UPOKOJITEV STARINE
Malokdo ve, da je bil doslej v Jugoslaviji in menda sploh v vsej Evropi še edini tramvaj s konjsko vprego. Vezal je železniško postajo Veliko gorico, nedaleč od Zagreba, z mestecem, dva kilometra daleč. Zaradi konkurence avtobusov pa je ta relikvija imela malo prometa in •tako bo konjski tramvaj plemenitih Turopoljcev te dni ukinjen.
SPREMEMBA SPOLA
Nedavno je bilo poročano, da je dr. Vukota Božovič v Beogradu spremenil hermafrodita Mi-loja Avramoviča v moškega. O-peracija je popolnoma uspela in Miloje je že sklenil, da se oženi. Na svatbo bo povabil tudi novinarje, ki so svetu oznanili, da je postal polnovreden moški.
KAZNOVAN LJUBIMEC
Zidar Ludvik Stankovič je v mladih letih gojil ljubezen do Milice Lazičeve, toda kmalu jo je zapustil.in Milica se je poročila a drugim. Zdaj ima hčerko, ki je stara 16 let. Nedavni večer pa se je Stankovič napil in prijela ga je stara ljubezen, šel je vasovat k nekdanji ljubici. Mili-
■ ca je čula, da je nekdo potrkal , na okno. V mesečini je spoznala
Stankoviča. Ker ji dela sramo-i to, se je odločila za maščevanje.
■ Vzela je nož, hčerki pa dala se-i kiro. Postavili sta se k vratom . in odprli, čim je Stankovič sto-i pil čez prag, mu je Milica zada-
- la dva vboda v vrat, hčerka pa
- ga je začela mesariti s sekiro, i Zjutraj so našli Stankoviča mrt-
- vega, Milico in hčer pa so areti-/ rali.
(Dalje na 3. strani)
Nekaj tipično ameriškega je silen razvoj avtomobilske industrije. Prvi avtomobil sicer ni bil “rojen” na ameriških tleh, toda pravi razvoj avtomobila se je izvršil tukaj. To se lahko že pozvame iz dejstva, da jev Zedinjenih državah nad 25 milijonov potniških avtomobilov, po vsem ostalem svetu 0a okrog 9 milijonov. V Zedinjenih državah pride po en avtomobil približno na vsakih 5 oseb, po ostalem svetu pa po en avtomobil na vsakih 200 oseb.
Prvi avtomobil, in sicer na parni pogon, je leta 1769 izdelal francoski kapitan N. J. Cugnot. Ta avtomobil je bil prav za prav nekak traktor za top. Končal je neslavno, ko se je zaletel v neko kamnito steno. Prvi v Ameriki; izdelani avtomobil, tudi na par-j ni pogon, je lastoval neki Oliver Evans v Philadelphiji. Pravi razvoj avtomobila je pa sledil šele iznajdbi motorja za gaso-lin, ki se je posrečila Nemcu Carlu Benzu leta 1885. štirinajst let pozneje je takrat mladi Henry Ford zbral grupo kapitalistov, ki je financirala prvo avtomobilsko družbo v Detroitu. To je bilo leta 1899. Tri leta pozneje je bilo že 160 izdelovalcev avtomobilov na parni pogon, 99 na gasolinski pogon in 40 na električni pogon. Danes je v Zedinjenih državah manj ko 30 izdelovalcev oziroma tovarnarjev avtomobilov. V teku 35 let je na stotine avtomobilskih podjetij zmrznilo,toda 'industrija je rastla s čudovito hitrostjo.
Pripoveduje se, da je bil Theodore Roosevelt prvi predsednik Zedinjenih držav, ki se je vozil, v avtomobilu. Bilo je nekega jesenskega dne leta 1902, ko je1 j predsednik Zedinjenih držav f stopil v avtomobil in se pustil v
j \
takratnem neokretnem vozilu voziti po cestih mesta Hartford, ^ Conn. Za njim je vozila kočija s j konjsko vprego, da bi bila takoj na razpolago, če bi avtomobil zaštrajkal, kar je bilo za tiste čase bolj gotovo ko ne. Vsekakor ^ je bil ta čin predsednik^ za tiste; čase velika novica, ki so jo ob-1 javili ? velikimi črkami časopisi ' vse dežele. Neki reporter je za-^ pisal, da je Roosevelt pokazal svoj o tipično koraj žo.
Kako mlada je avtomobilska 1 industrija, dokazuje dejstvo, da; še ni preteklo 40 let od časa, ko ' je bil prodan prvi avtomobil ' “Winton” v tej deželi. Ni še 35 ^ let od časa, ko sta Henry Ford;, in R. E. Olds začela producirati avtomobile v pomembnejšem . številu. In ni še 20 let od časa, ko j je avtomobil prenehal biti luk-; suznost in je postal potreba a-meriškim družinam. Leta 1902 je Olds produciral 750 avtomobilov; leto pozneje jih je izdelal že 10,000, kar je bilo za tiste čase nekaj nečuvenega. Dandanes pa večje avtomobilske tovarne; izdelajo po 7,000 avtomobilov; dnevno.
; V prvih letih je povprečen av-j j tomobil stal dva do tri tisoč do-; larjev in zato so si mogli to luksuznost privoščiti le boljše situirani ljudje. Olds in Ford pa sta spravila na trg avtomobile za povprečno ceno $750.00, in šele od takrat se je ta industrija prav razmahnila. To je bilo o-mogočeno v glavnem s produkcijo na debelo.
K razvoju avtomobilske industrije je mnogo pripomogel
■ tudi Charles F. Kettering, seda-i nji podpredsednik General Mo-
■ tors. On je iznašel avtomatični l pogon (self-starter), električno
l vžiganje in preparacijo za gaso-j (Dalje na 4. str.)
iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiinHiiiiiimmiimimiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiii(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiisiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiEiiiiiiuauiiiii«iiiiiiiiiiii
L
MLADINSKI ODDELEK - JUVENILE DEPARTMENT
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHii!HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiH>iiiiiiiiiiiiii!ui(!!uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiuiii!iiiiiii:^iiui]niiuiiiiiiiiiiiiii;iitHiiinMitititi!iin;iiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiii]aii:iiiiiuiuiiHiiaiiiiuiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
THE RUNAWAY
Mara J. Tavčar:
IZPRAŠEVANKA
Southeastern Georgia knew no game fate. But when the Indians made merry laws in 1836, and there was nothing re- over the scalps of the two blacks his an-markable in the August turkey hunt of ger rose. He declared that they ran Dan and Tom, half grown sons of their fingers through the short kinky neighboring settlers. Their traps had hair and looked at him and laughed, failed them, their mothers complained “Dem red devils up an’ tole me a of the lack of turkey dinners, and so the black pusson wasn’t a rale human pusson boys agreed to undertake a before-day because ’sted o’ hair he had wool on his hunt and arranged to start off together haid. Dat made me mad—makin’ fun at 3 o’clock in the morning.	o’ my hair dat-a-way!—an’ I wished I
After tramping for several miles in could ’a tole ’em day was a lair and ’a the starlight to a spot where they had busted ’em all wide open. And befo’ reason to believe the game roosted, Dan mornin’ I give ’em de slip—and yuh I and Tom noiselessly took positions and is."
soon heard welcome duckings and flut- Dan and Tom politely suppressed an terings in the treetops. In the first glim- involuntary desire to laugh, and then mering of dawn they made sure of their the former urged that, as all was quiet, aim apd, after a low signal, fired their they ought to start on their way. But rifles almost at the same moment. Then when Sam stood up to look over the the roost scattered wildly and uproar- palmettos again, he ducked down sud-iously, but the boys rushed forward With denly and commanded quiet, glad shouts for each had dropped a “I tole you so,” he whispered. “Hit’s fat and still fluttering gobbler.	.	de Injuns. Yuh dey come!"
Daylight found them in a low swampy Through the level forest of scattered bottom grown with water-oak, cypress long-leaf pines, in and out «f the island-and gallberry brush, which sloped up to like clumps of palmettos, one of the In-a level stretch of comparatively open dian bands, some forty in number, came woods where the tall yellow pines tower- tramping in two single files. Many of ed abouve a carpet of wiregrass dotted them were naked to the waist. Some with scrub-oak thickets and small carried rifles and others only clubs or clumps of fan-palmettos. As the boys knives. One led two dogs tied with a
stood comparing their prizes, they turned suddenly to face a young negro of some twenty years who burst through the brush and stood regarding them in great surprise.
They instantly recognized the new- 1 comer as “Brown’s Sam,” a runaway who had been missing for months. Both boys shouted the negro’s name, and then Dan asked, with something of accusa- : tion in his tone:
“Sam, .where’ve you been all this ( time?"	\	:
“I been wid de Injuns crost de riber j in Alabama," said the negro, with a , smile, though his face was serious.
“What made you run away?” asked Tom, also slightly accusing in tine.
“Too much ploughin’' and hoein’— wanted some fishin’ and huntin’,” was , the brief response.
“Did you get it?"
The negro laughed disgustedly. “Dem Injun work me hard ez you all did,” he said. “I aimed to follow ’em to Fluridy, but I ain’ gwine do it. I dont quit ’em. I gwine back to you white folks.”
“You. boys better hide out or de Injuns ’11 git you," he said in a lowered voice. “Dey comin’s through dese woods.
I was wid ’em, but I quit ’em.”
“Indians!”, .
Astonished, almost incredulous, the two boys then listened intently as Sam reported that bands of marauding Creek Indians from Alabama, on their way to join the Seminoles in Florida, where not only looting but scalping the inmates of the isolated farm houses in their path; that one band of them was only a mile or two away; and that he, unwilling to stay with them longer, had “given them slip" within the hour. The last Indian troubles having been before their timfi, the boys could hardly believe what they now heard, but they agreed when Sam proposed that they sneak along with him to the nearest farm, that of Dan's father.
So the three now ventured up .into the opefi pine woods and hurried on their way, the boys clutching their rifles rind the negro bearing the turkeys. But they had not gone far when, at the not distant sound of the baying of a dog, the black runaway dropped flat in the wiregrass, calling on the boys to do likewise. Then he crawled, and the boys' followed, into a covert formed by four clumps of fan-palmettos, so grouped, that the small grass space was screened from every direction. Sam then paid that he believed they had heard an Indian dog anti that they had better Jhide awhile. He looked cautiously over the . tops of the palmettos In all directions, then dropped beside the boys gain, and, as all waited in keen suspense, explained why he had deserted the Indian®.
He said that he could have stood the scalping of white on the march; oven the scalping of two negroes did not greatly disturb him, for they fought with their white masters and invited their,
“Kaj pa dela mali Marko?
— Dudo, dudo vleče. —
“Kaj pa zjutraj dela Marko?”
— Nočne hlačke sleče. —
“Kaj še dela mali Marko?"
— V gajbici poseda. —
“Kaj tam dela mali Marko?”
— Na igračke gleda. — “Kakšne pa ima igračke?”
Vpraša mala Metka.
'— Zajčka, leva, goske, račke in medvedka Tedka. —
“Kaj še dela mali Marko?”
— Smej a se in vriska. —
“Kaj še dela mali Marko?”
— Na piščalko piska. —
“Kaj še dela mali Marko?”
— Mamici nagaja. —
“Kaj še dela mali Marko?”
— Pleše ringaraja. —
“Kaj še dela mali Marko?”
— K stari mami hodi. —
“Kaj še dela mali Marko?"
— Dedka k zajčkom vodi. — “Kaj še dela mali Marko?”
— Čokolado liže. — Nagajivka, mala Metka,
stopa vedno bliže . . . “Čokolada ni za Marka, saj vseh zobkov nima, čokolada je za Metko,” drobna punčka kima.
“Kaj je dala teta Minka danes na polico?
Mislim, sladko čokolado, ali pa potico.”
— Ne drži, baletka-Metka, štruklji so pri dedu,
vse bonbone in potico nesla je k sosedu. —
“Grem pa tja pogledat hitro, če je kaj ostalo, morda bi se le še v košček, meni kaj nabralo.
“Nič ne grem,” pomisli Metka “sonce je prežarko, raje dalje govoriva, kaj zdaj dela Marko.”
— Spati dala teta Minka, Marka v postelj belo, kmalu zbudil se bo sinko, zasmejal veselo. —
“Kr.j bo delal mali Marko, ko se bo prebudil?”
— Dobrovoljček, mali Marko, dudko bo zasnubil. —
“Kam bo dudko nesel Marko?”
— V usta na jeziček, pela bosta gongongongon.
dudka in fantiček. —
“Kaj potem bo delal Marko?” Z dudko pil bo kavo, to bo lokal, to bo stokal, kot bi šlo za stavo. —
“Kaj potem bo delal Marko?”
— Z Metko bo zaplesal, da se kosmatinec medved, bo od smeha stresal, čuješ, Marko se oglaša,
kavo brž tja v lonec in zdaj ljuba Metka naša je povesti konec.
green rope of bear-grass. They were alert in manner but plainly were not expecting to encounter foes in the immediate vicinity. They were soon less than two hundred yards away and, unless they swerved aside, would march directly into the palmettos screening the white boys and the negro.
The anxious watchers held their very breath until, when some twenty yards away, the redskins in the lead turned to the left, and, marching on, passed the palmetto screen within about thirty feet. Great was the fright of Dan and Tom when one of the dogs turned a sniffing nose in their direction, growled and puj,led on his rope.
Many eyes were then fixed on the clump of palmettos, but no halt was made, a single word being passed back and forth indifferently—the Creek word for “rabbit,” as Sam afterwards explained. The dog was pulled away from his quarry and the Indians moved on.
Half an hour later the two boys and the. negro came out of their covert and fairly skooted as the latter put it, in the direction of the farm of Dan’s father. There they told their story and within an hour horseman were racing across the country giving alarm. The people first gathered into long unused blockhouses, but aftefr a sufficient fighting force had been collected, the Indians were followed, engaged in battle, defeated, and the scattered remnants driven into Florida.
When it was all over Tom one day found Dan laughing quietly all by himself and asked his friend the cause of his merriment.
“I was laughing," said Dan, “to think that it was Brown's Sam’s kinky hair that ;->«d us.”
PETELIN IN PMKA
Ze je tukaj lepo jutro, lepo jutro, dan svetal, petelinček je poskočil, da bi ga oznanjeval.
To zagledala je putka, naša tolsta jarčica, ki se vozi po dvorišču kakor kaka barčica.
Pa tako je govorila;
“Petelinček, čuj me, čuj, saj je še prezgodaj! Jutra še nikar ne oznanuj!
Odgovoril petelinček:
“Le ne trudi se nikar, kaj bi rekli drugi moji, da sem kakšen gospodar!
Kaj bi rekle druge putke ih sosedov petelin, f.ko ne bi se oglasil jnz najpreje z naših lin?”
Ih prosila lena putka petelinčka jc zaman, gori v lino je poskočil in zapel je beli dan.
JAMA V GOZDU
Deta, če ti je življenje drago, ne zahajaj v gozd mi samo.
V gozdu vem za jamo, v Jami mlaka,
v mlaki žaba kvaka.
Kdo mi je povedal zanjo?
Sam sem gledal vanjo.
Bil je Janezek poreden, neposlušen, radoveden.
Kjer je našel jamo, mlako, hop! je skočil v vsako.
Zjutraj — komaj se predrami, že ukrade v gozd se k jami.
Žaba, ki ji glad razjeda
čreva, gleda, gleda, gleda
in ko Janezka zagleda,
hop! iz mlake, hop! spet v mlako,
v mlaki Janezka v omako
samo usta je odprla,
pa je Janezka požrla.
Skočim brž na pomagaj:	*
“2aba, Janezka nazaj!
Siccr bo ti joj, prejoj!”
"O, ne bom ga ne vrnila!
Janezek je moj, je moj!” žaba v mlaki je zaupila — vse zaman, nič ne pomaga, žaba več nazaj ne da ga.
Dete, če ti je življenje drago, ne zahajaj v gozd mi samo.
V gozdu vem za jamo — sam sem gledal vanjo.
“Ali Francika ve zanjo?”
Ha, kar nič mi ne odlašaj, pa še Franciko poprašaj!
CHARADE
t.ly first is a thing From which water will flow;
It is useful at welt Or at cistern, you know.
My second denotes A “family tree” —
People close-bound To you and to me.
My two joined together A huge fruit will make;
It is toothsome to eat When in pie crust you bake.
Danilo Gorinšek;
STRAH
■ Le urno zbeži, dete malo, strašilo zdaj bo pridivjalo! Boje se ga vsa bitja mlada: ko smola črna mu je brada, na glavi pa mu, — o strahovi! groze zakrivljeni rogovi!
Da bi resnico dete znalo, ne bi domov za peč zbežalo, ja mislilo, da vrag priteče, pa le — črn kozel primekeče!
Tf/r
'J’Uff/Of?
£ook f
Oskar Hudales:
KITAJSKI TEMPLJI
POVEST O ZORI IN VEČERNICI
(Po leplanski bajki G. Koritnik.) I
1
Nekoč je živel kraljevič, ki je imel dragocen zaklad, kakršnega je le redko- ^ kdaj najti med tako visokimi otroki: bil je nenavadno dober in preprost. Kra- j ljevič ni maral ne za bogastvo ne za t svoje odlične sovrstnike, marveč je naj- j rajši tovariševal z nekim pogumnim pre- j prostim kmečkim dečkom. Skupaj sta j se igrala, skupaj urila v streljanju z lokom in puščicami. Lars je bilo ime j tistemu dečku, čigar puščica ni nikoli izgrešila. Tudi kraljevič je bil dober strelec, toda Larsova roka je bila neprimer- . no mirnejša in zanesljivejša. Kraljeviču !, je bilo hudo zaradi tega in razmišljal je vedno, kako bi prekosil ali pa vsaj do- ; j segel svojega tovariša.
“Pomeril bom v solnce,” je dejal neki dan prijatelju “in videl boš, da bom zadel.”
“Velja,” je pritrdil Lars, “bom pa še jaz poskusil.” Pa sta fantka vzela vsak svoj lok in tulec puščic, se odpravila | na zeleni travnik in odpela vsak svojo strelico. š—š—š—k, je zabrnelo po zra-i ku, ko sta puščici odleteli s tetive. In prva je švignila naravnost proti soncu kakor napet konopec in šele čez nekoliko minut padla na tla. Ta je bila kraljevičeva. Druga pa je letela in letela in ni je bilo več videti, šele po dolgem, dolgem času je padla v travo. In ko sta fanta stekla in jo pobrala, se je njene ostre konice držalo nekaj zlatega kokošjega perja, tla pa, kjer je obležala, so bila oškropljena z rdečo krvjo.
“Strelica je moja,” je vzkliknil kraljevič.
"Ne,” ga je zavrnil Lars, “moja je." In 1 res je bila njegova. Tovariš kljub temu ni odnehal od svoje trditve, tako da sta se začela prepirati in zadeva je prišla pred kralja samega. Kralju seveda ni ! bilo ljubo, da bi bil takle kmečki fant • prekosil njegovega sina, zato je zelo osorno velel Larsu:
i “Odpravi se takoj na pot in poizvedi, kje je zlata kokoš, ki ji je strelica izpulila perje. Pa glej, da se mi ne vrneš,
1 dokler nisi izvršil mojega naročila.”
Najti zlato kokoš, pa seveda ni lahko 1 opravilo! Ubogi Lars se je ves zaskrbljen 5 odpravil v kraljevo kuhinjo, kjer je dobil potrebno brašno za svojo pot. Dobrosrčni ‘ debeli kuhar mu je dal v torbo nekoliko 1 hlebcev belega kruha in celo kračo pre-’ kajene bravine, tako da je tU r/a prvo
I i silo zadostno preskrbljen.
Hodil je me v e in dneve, pogledal za i i vsak plot in na vsako dvorišče, koder se i je pasla zgovorna perjad. Videl je nič koliko kur — belih in črnih, pegastih in £1 čadastih, videl je tudi rdeče med njimi,
II toda o zlati kokoši ni bilo ne duha ne 1 sluha. Tretji dan je bil že tako truden,
E da ni mogel nadaljevati svoje poti, pa 3 i je legel pod drevo in zadremal. Trdno ”; je zaspal in ko se je prebudil, je zagledal' pred seboj staro lisico, ki je z žareči i čimi očmi gledala vstnj. i.! “Kam, pa kam, mladi prijatelj?” ga - je odgovorila.
-!	“Oh,” je zastokal Lars, “težko pot
v! imam pred sabo. Najti moram zlato ko-a koš, ki je izgubila tole perje, pane vem, . kod mi je iti.”	v .
o Lisica, ki seveda pozna dobro vse ko-koši, je povohala perje in mu zašepetati la: "Meni so znana vsa kurja dvorišča na e svetu. Tista zlata kokoš je last sončne p sestre Zore. Stopi za menoj in pokazala . ti bom, kod prideš do nje.”
0 :	In	Lars je stopal za lisico čez hribe in
^ 1 doline, dokler nista nazadnje dospela na u' vrh silno visoke gore, na kateri je stala sončna palača. Lesketala se je v zlatu j. od vrha do. tal, da je ubogemu Larsu je-u malo vid, ko je tiho kakor miška stopal h proti dvoriščnim vratom. n “Pojdi kar naravnost in ne oziraj se i_ ne na desno ne na levo,” mu je velela t. lisica, “dokler ne prideš do kokošjega dvorišča. Ondi boš zagledal zlato kokoš u Naglo jo ujemi in jo popihaj z njo, kai j. ti bodo noge dale. Jaz te bom počakala j zunaj.”
|e Lars je šel skozi dvoriščna vrata, jc 10 previdno urezal naravnost mimo razko-šnih vrtov in že skoraj dospel do ko; Ci košjega dvorišča. Zdajci pa je zagleda! odprto okno in nehote je pokukal noter In tisto, kar je videl pred seboj, je bile tako krasno in mameče, da je hipoma i- pozabil vse, kar mu je bila lisica velela,
'------- „ la*' ik “*e
Pred njim je bila dvorana, j j
lesketala v zlatu in svili in tov**,, so bile kakor zarja na ■)utrL^ -=iter t In v dvorani je stala drag m g0 postelja, na kateri je spal* ^	f0]
klica. Tako lepa je bila, ®a. sj(j 'J°vere^ mogel vzdržati, pa je sPle?'a,e,j| f ^ that in se po prstih približal w j «anijj0 Njena lica so bila kakor	_Uttie g.
ka in zlati lasje so se j' .jJ "les, for po blazini. To je bila Lars se je lahno sklonil > ^ na čelo. Kraljična se ni P1.,^ "4that Nato je naglo splezal na« in stopil proti kokošjem*1 j! tam je bila cela družina S i % of ] nov in petelinov, a med ^ tudi zlata čopka. Lars j° 1 , $ ^°stesse toda vsa operjena jata je glasno zavreščala in zako p J^iaiii je prebudila kraljična Zor oknu.	j^elf
“Kaj iščeš tukaj, dečk°- ^ nad Larsom.	^’1	^ in tj
“Hotel sem ujeti zlato ^ i^hi vrnil fant.	k0 $ ^ to gj,
“Oh, krasti si hotel, de ' j, Jtyeta] šati kaj takega,” ga je P° j/ Peopif čna. Ko pa je videla, W je: dečko, se ji je smilil in ie geSti<,i moreš privesti nazaj mojo ^	^
nico, ki so jo odvedli S°r : bo zlata čopka tvoja.”
Lars je odšel nazaj k	'I,Uie ar
vedal, kar se mu je bilo »■	^
“No, krasno zbrodo si J1"/ Jh a ( rekla lisica malo nejevolJ rp s^e tl ne kaže nič drugega.	j^ai
gorske škrate, stopi hitro ^4	^
Pa sta Lars in lisica sP-j p ^ pot in dospela na nasP1^ t£j> ^ strme gore, na kateri je s ^ J grad. V tistem gradu s škratje.
“Preneroden si,” je re* kaj opravil. Počakaj tor® # pojdem v grad po kra J1 0 pon ^Toj Lisica je odšla in g'aS oI#, ^, duri dvorane, v kateri so p oayj ravno popivali in se vese « rjit^ '	v gradu	zelo temno in s ^	t	t' a,.
so imeli veseljaki na 1	^	tyj1 e
’1 sveče.	igsil 1
1 "Kdo	trka?” se je ^'■	/	W
'škratov,	ko je zaslišal v v	,	hej.,
HcteVil* (hi ^ i In lisica se je predstf ^ jj ‘W«Ui]j0,
- plesalko in prosila, da	j	^
) dvorano, da bi pokazala .	.
spretnost, škratje so , [Ustregli in jo spustili, Plycaus, .j In v dvorani je	l»Blve	a
i kraljično s temnimi * i očmi. Bila je prav taiw lfrlčl»J» Sul ljična Zora, samo da	^
j j ca, a ne rožnata kak° ^ Kraljična je bila videtl ijiliJ i
i na, kajti gorski škratje j M V
3 stitelji in niso nikomur j
’ rilL	ajr«	V
“če hočeš, lahko ple“ t9j«^ šo kraljično,” je relf:,.v# f iii i tov, ki je bil res pravi ^pe 0v In lisica je ovila sV<?Jste !;.j iL/'Joy t okoli pasu in zasukal' J, jWste,
- rani. In sukali sta se 1 ,j ^ j> l, valino, da se je raznie' j.^ u ^
rani in razgibni zračni	C*	tl)
- svečo za svečo, ki so g°r .j )A t •
- ca je seveda prav t0 m (M tkjht] a njeni škratje niso v te, ^
e	hudega. Ko je na ta na	^	a^
a nja sveča in je tema
je lisica s kraljično Ve	^	K.
n plesala skozi duri in ) j Nt^ltl a naj čakajočemo LarsU. . p , L Dg a “Zdaj pa jo hitro M A u roči kraljično njeni ^ j ^
- jala lisica, “zame pa s	^
il In Lars je srečno od jy ha, zlati sončni palači, n '^ * ^ta ;e ljična Zora za nagico -) v. a	zlato kokoš. Lars je o	,
a kralju in tako izpričal ^ :
š. venstvo v streljanju-	*	k
,r Lisica pa je pija«e	l^To]
a nila. Kakor hitro	,
izginila z gore, je ste tgtj ((JV o no in zaklicala: “Hitr° ‘j jK J I >- tukajle!” In lahkovf # ^
>- j čez drn in strn ub oljl^V il bodo ujeli. ubeglo r. goro pa so zabredli v V*	‘
lo in ondi obtičali.	, vo
a mahala z repom v sl° „jjl
FRENCH FRIED POTATOES
Peel a half-dozen medium-sized potatoes.
Cut* into strips about the size of your finger.
Wash well and drain.
Spread on a towel or cloth and dry thoroughly.
Put two or three cupfuls of fat or oil (we prefer one of the standard brands of cooking oil now on the market) in a deep pan. The amount of oil needed will depend upon your container. The fat should be two or three inches deep.
Heat till a bit of bread dropped into the oil will brown in 1 minute .
Drop in the potatoes, a few at a time, being very careful not to splash the hot oil.
Cook briskly till the potatoes are brown. This should take 20 minutes. If you have a regular deep frying pan, use the wire rack and lift the potatoes out simply by removing the rack. This is much the best method. If you have no such utensil, use a deep pan and remove the finished potatoes by using a perforated spoon.
Place on brown paper for three minutes to drain.
Salt ard serve at once.
Zadnjič sva s Frančkom brala v časo- ] pisu, da se Japonci in Kitajci zopet la- dr: sajo. Zanimalo naju je, kaki vroči ljudje kd so to, pa sva se namenila do botra Ma- je tjaža.	j	lje
i SVI
“čujte boter,” sem rekel, “povejte na-ma kaj o Kitajcih! Vi gotovo mnogo ' veste o njih.”	!	se
Boter Matjaž se je nekako ponosno lo!
v.zravnal:	j
I izf
“Toliko vem ,da bi vama nekaj veče- ]e( rov znal pripovedovati o njih. Mnogo 111C zanimivega bi lahko povedal, a najbrže, je da bi bila razočarana, ker vem, da si Ve jih predstavljata kot, nekake prismuk- ; se njene ljudi, ki letajo okrog z dolgimi kitami in smešnimi skledami. Nekdaj CU so bili Kitajci precej taki, a danes je to ! de drugače. Razmere so se spremenile tedaj, ko je dr. Sunjatsen, vodja Kitaj- ja cev, nagnal cesarja in ustanovil re- i Sv publiko. Od tistega časa se na Kitaj- ni skem vedno bolj pozna evropski vpliv.! st Od nekdanje kitajske kulture so osta- ; ki li samo še spomeniki, bodisi da so to pi ljudje še v notranjosti dežele, ki so ob- ki držali stare navade, bodisi stara pala- k< če ali pa templji. Tri take pristne ki- lj tajske templje sem sam videl. Iz njih n: diha v resnici še ono staro kitajsko živ- di ljenje, ki je nam tako tuje, morda celo f£ rrrešno.	oi
k'
Nekoč me je zaneslo tudi na polotok b Malaho. Tam biva mnogo Kitajcev. Prišli sotja v rudnike in obogateli. Da- ^ nes se vozijo v avtomobilih, prebivajo v vilah in se po evropsko oblačijo. Toda to f( jih nič ne moti, da ne bi blizu mesta Re- n nang, sredi palmovih in gumijevčih ga-jev .vzdrževali čisto svojevrstnega tem-plja. Ne moreta si misliti, kako sem se b prestrašil, ko sem stopil v to svetišče. Nasproti mi je stopil rumenopolti sve- 0 čenik in me s čudnimi, grgrajočimi glasovi opozoril na prebivalce tega tem- ^ plja. Spočetka jih še zapazil nisem, še- j le ko sem se v polmračnem prostoru (] nekoliko razgledal, sem videl, da vse-1 povsod gomaze kače. Zelena, luskinasta c telesa so se zvijala po tleh, plezala čez 1 0 1 dragocene vaze, visela na okvirjih raz- ^ nih slik in se obešala po vejah, zatak- (] 1! njenih za stebri. Vem, da sem prebledel j ’ kakor stena. Moj strah je zapazil tudi j. 1 [ rumeni svečenik. Nasmehnil se mi je in s ' j me potolažil, češ, da živali niso strupe- j ,1 ne. Kljub temu sem le skrajno previdno stopal za njim, ko me je vodil po tem!V ’ čudnem svetišču. Duhovnik mi je pra- j j vil, da se kače vsako jutro pojavijo v j templju, kjer jim verniki pokladajo na j 5! oltarju dišeča kadila in košarice s kur- ! t * jimi jajci. Ta jajca tekom dneva kače ‘ polagoma izpijejo in se zvečer vrnejo j a v džunglo. Zjutraj naslednjega dni pri-' hajajo druga za drugo zopet v tempelj... j
r! Tempelj vesoljstva se imenuje neko < e I svetišče sredi glasnega mesta Pekinga. e i V ogromnem, s stebri okrašenem dvo- : B rišču združuje to svetišče nad sedem-~! deset tempeljčkov, iz katerih se reže v. i 1 i obiskovalca najrazličnejši maliki. Tja 1 ! prihajajo pobožni Kitajci na — spo- ; 1 r ved. Izvrše jo pa nekoliko drugače ko e mi. Svoje grehe — pa tudi dobre last- 1 nosti — napišejo na košček papirja in jih pokladajo na žrtvenike. Meni je '• najbolj ugajal otroški bog. Njegov kip 1 k je narejen tako, da mu po glavi, ra-d mah, rokah, nogah in po telesu plezajo o otroci. Celo iz vreč, ki jih nosi na hrbtu, 1 it gledajo otroške glavice. K temu bogu d se zatekajo v prvi vrsti matere, ki bi e rade imele otroke, zlasti seveda — deč-e ke. Tudi kmetje se zatekajo k njemu d in ga prosijo za rodovitnost domačih ie živali. V to svrho zažgo na njegovem if oltarju papirnatega konjička. Nič ni-e sem utegnil vprašati, če to tudi poma-a ga, ker sem moral hiteti iz mesta k ne-li! kemu drugemu templju. Pravijo mu o zvojiov tempelj. V njem hranijo Kitaj-is ci velik zvon, morda največji na svetu, e Skrivnosten glas ima ta zvon in ves Je e posut z verskimi izreki. Ti izreki pa niso i- morda vklesani vanj, temveč vliti z zvonom vred. O tem zvonu mi je tempeljski it čuvar povtdal sledečo zgodbo: tt j
,r Zvon bi moral biti vlit na povelje ne-lt kega cesarja. Delo pa se je livarju dva-,s krat ponesrečilo. Cesar mu je zagrozil, e da ga da ubiti, če se mu ponesreči še [t v tretje. Neki zvezdogled je takrat pove-n dal livarjevi hčerki, da mora v to svrho u darovati svoje življenje. Ko je livar v tretje poizkusil vliti zvon, je hčerka skočila v razbeljeno kovino in — delo se je posrečilo. Deklica je morala umreti, zato ima zvon, kakor pravijo Kitajci, tako mil in tožeč glas.”
Boter Matjaž nama je pokazal tudi nekaj slik iz teh templjev. Uprav smešen in grozen obenem se nama je zdel storoki bog Budha in če bi mogla, bi se tudi midva tako našemila — za pust.
Is Your Cap a Chapel?
It is a safe guess that when the school boy takes his cap and rushes out to play it never occurs to him that the cap has anything to do with a chapel or a chaplain, or even with the cape which his mother wears to keep out the cold. All these objects took their names from the same place, however. They come from a Latin word “Cappa” or “sapa.” In Latin the word was the name of a flowing garment which covered the entire body, and some authorities say that the Latin word was kin to another Latin word, “Caput,” meaning “the head.” From “cappa” or “capa” the English language gets “cape" and “cap,” as coverings. We also get “cape” as applied to land jutting out into a body of water, as Cape Race or the Cape of Good Hope. In this sense a cape is also called a headland. “Chapel" c,omes from another form of ''capa,” spelled “CApella,” which was the name given by the Latin speaking pecple to the canopy or “covering” over an altar. It is easy to see how this word came to be applied to the building used to “cover” the altar. A “Chaplain” was so called because he had charge of a j “chapel.”
The word “coping” is from the same source, and means the top part or “covering” of a wall. “Capital” is another word from this source, and means the ‘ head” city of a state or country, the I “head” letter of a sentence or the "head” money of a business concern— its “capital” stock. When we speak ol I “capital” punishment it is because il refers to putting a criminal to death oi removing his “head,” as used to be the custom.
WHY AND WHEREFORE
One day Ned was playing in the pari near the fountain pond. As he leanec over the edge of the fountain bowl t< see the pebbles in the bottom the brigh shiny new dime which his uncle hat given him fell out of his pocket into th< water and settled on the bottom of iht bowl. The water was clpar and he coulc see the dime plainly, it looked to bi about a few inches below the surface o the water, so he put his hand into thi water to draw out the money/ But : funny thing happened. The dime whicl looked so easy to pick up was really to< deep for Ned’s arm to reach without hi: falling into the pond. What was thi matter? Had his eyes made a mistaki or had the water suddenly become deep er? What had happened?
That night Ned told his Daddy abou it ancf'this is what he said: “The ligh reflected from dime under the wate: did not reach your eyes in a straigh line, but bent down towards your eye as they passed from the water into thi air. This bending of the ray of ligh made the dime seem closer to you thai it really was, and that is why yoi thought it could easily be reached.”
THE TOUCHDOWN
Danilo Gorinšek:
SVARILO
čg se naša punčka zlaže, ni dobiti take maže, ki bo takrat pomagala:
Ko bo pod večer zaspala, splazi v punčklno se hiško črni bratec mišek Miško, ne potrka nič na duri, v postelji00 jo brž odkurl, prav potiho čez odejo, da pri hiši nič ne vejo, spleza Majdiči do nosa, več odgrizne> P°1 kosa. Komaj miško nos bo snedel, maček trn ga bo pojedel. Majda se bo prebudila, mačka črneEa lovila, maček spleza brž na bor: Hočeš nosek? Pridi gor!
DNEVI V TEDNU
Ponedeljek torku pravi,
da po si edi četrtek nas pozdravi.
In po petku čez soboto cesta pelje do nedelje.
NOVEMBER
Bhak and chill the winds will blow In November;
Sometimes comes a breath of snow In November.
The trees of all their fruits are shorn,
The once bright fields look quite forlorn In November.
Inside the homes the fires burn In November.
And travelers hearts for the hearth-side yearn In November.
Outside the world seems cold and bare,
Inside the flames leap high in air In November.
Hey, you kids, I’ve got the ball here!
Choose up side and start the play! Nearly four o’clock already—
Golly, we ain’t got all day!
Kick off there! Hooray, it’s our ball!
Go it, Billy, all you might!
Down! A ten-yard gain! I call that Starting things a-rolling right!
Line up now and watch the signals.
Golly, what a fumble! Hey,
What you think you’re doing, Reddy Playing ball or digging clay?
Good boy, Bun^y^nfmX^ Yowee—yow!
Yowee! How	t'XJJ
'	t
Touchdown	^
Yowee!
Maybe that won .p-
,„^-llI>£ if ^
Try for goal, no* e
Buck, don’t fil	Ai
When you kick.1	y *
Lucky ball—stl
Now right after e^’^L ,
Bunny; 0t Vj.
>w	^	’
Go it! Go it! BUrn y,y0,1	„
Justastepa^;^- J ^ %
mladinski dopisi
ptibutions From Our Junior Members
? editor	pueblo, colo
^ that in
^^ta.**« ^ime that some-Wrote	got down to busi-
* L0Va Doha ,,ast a brief letter to ^flat! t«, Wel]' here I am and * »hv Tv? Written’ although I ^ave been so neglect
stf f 10 the ^ 'ilte a11 the other dele-(K1 W*, j .nc.onci bienniel juvenile
^ .1Vetymuoh°yed the whoIe con .(i1 fetter ti^g ’anc*1 certainly neve
% SV* the deta»s Of what d tv,. any delegates already ^ it ^at I COnvention. but I must ip! jok^enjoyed LittIe Stan’s
^ it 6 Stan	much- More than
P f°r wo u not foi'get Pueblo jf , his “Ane*., the privilege of ii>	!n"	which was not as
^that Lh t0	see-
‘‘le Star> ought to come «?’ r°r his r 6’ llke Colorauu ±ui ^ i °f to»« Vacati°n- Colorado ^ ‘i ^ Wm.ij l3eautiful girls, and t'! .Hsses t„T simP1y be delighted ^ Prph Stan. We cer-h'tallvw„,are a swell time for J^fle en 0k°rcn, Josephine -	ThiaVec	and last but not
kf'tle Stan r?Sa	RuPar. So, don’t
A v *» the ,*’? prePare your next ,	of Colorado, the
fliP	tO	'
if' i^etar! ^ best regards to su-tr, ^pie nf nion Zbasnik and to ]«;i	%• Also, to Little
i#*,
^ I legato <■ Theresa Rupar
lodge 42, SSCU
'P.	ana *v, ELv- Minnesota
iP, ^ Nj m,e children are riding
i n! a °ar Thhelr father and ,r - Sn the ^ hey arrive at the
t*** afrai ,eei;11 seems as if the
K C*0f the M°!,the deer’ and the ‘ i	the	r, en- After a nice
/	ne	Park, the family re-
>' ik °iy fi
... ^ ^uiLstury to the Nova
isi(	e It very much.
Ada Goard
A Koft.^DOWLANDS, PA tf, %ck
'K	tlle tri!?(.t0 tel-1 you mure
ill ^ L*1 aftipii 1° Ely this summer.
trin u ^Ust gave a few il; K,Sorei;^Ut now 1 will tell
V >thl« n deta»-
J (t^StoT111 enjoyed very ^ '^eti t, 0Wer. On the way
J’ j K At- et *)oat' ride across 4 ^ I becar! the fet sight of 11! N yo^6Veryexcited,be-i efore, I never saw ? ’ it etched everything t«®6 a talk? Very educational.
1 s°the it n English class ’in Object r,resting subject, so ‘i® What TVery one was very
^esti0nshau t0 say and ns about it after
j^eflStous wWch th6 B°y
9lSI ^me v	®* Was	very good.
rf 1^	y	Sood	singi
4	of	the Forest
lili kt°y^ it. a big success.
^	^he	all-day pic-
/ S to N'titie „ We spent the
V S 6 baildar0Und' dancing, "lili1 X«	and	conversing
y Sessi
V SaV ar>d ^f°ns’ u’hich were
J t0llltereqtUrday’ Were very ■ J St'^ry a,-,t g' We honored 1 »SSn Zbasnik with ^ Nh le	Juvenile	Con-
Štk' ai„ We a11 think is d\ K c°titrih ? made a motion V1 K Ute articles to the
y5 C1‘'aV Very sad h
A	f°r	a11 °f
^ces T goodbye to our
J *le8ateo W'Sh 1 could see fi-	‘-es	again
yff.	Ann Milavec
$ I	PittSburgh,	pa.
/{ »C^Uite . ,
A l-\i0r the ^g tlnie since 1
j°’V	Hi * nile depart-
»5 RS;	even	though I
JJ ^tk^ba atnly read every
rj f1 a >m6r v 'V 35 W 611 tim ation 1 cer-1	a, 0tlce a v' As vacation
O611 tak«ear’ 1 thought
\ S\ I h°Urs nladvantage of
C 6Ut' a>so ayinS tennis A k'lshi'Vllen I^unt swimming / ^Vbr;‘h‘nkofswim-.% l SQ!r. _ • Because we’re W^I'erati,,,Cold October ^ ' v ^,e6f6e	e which soared
^CtVfelyandAug-
,\\ytheir Wiahd « degrees. V’ ty!; nter coats and
U	I	sLthe subJect of
^ ifC1* M *nan atnLboresome t° 1	V	0? eab°dy High
lSfcb>» at-Slh°01 studies,
v°me’ 1 find
Sm	th) d some ex-
kV y	stun season on our
^ O' o>aU ch s are anx"
. j SNL^^P^hip.
V ■	»	' ^asn,’ in6s along
J\	Durnleradlng’ Par‘
&t LNe%JtP^Pki„pies>add
yjs V *}#], aVe u	for the past
kV^oSeen	,some rain
ki^Ntj.^eing ^hlch marred 'Yj	, the interesting
'TiSNh® thu
I hniCle with an of composed >•»
r°Uc and fun,
silV®
When masqueraders come, one by one, Oh! but they’re a sight When they come,
On Halloween night.
They’re dressed as spooks,
Oh! my what looks,
And they’re dressed as a fright,
On Halloween night.
They peek in your windows at night, With jack-o’-lanterns bright,
And they send the chills down your back,
On Halloween night.
They come for nuts and candy,
But won’t show their identity,
When they come,
On Halloween night.
Mary Zugell (Age: 13)
PITTSBURGH, PA.
DEAR EDITOR:
I haven’t written to the Nova Doba for a long time, but I have read every issue of it.
This summer I spent most of my time in swimming pools and tennis courts. .Now that summer is over, I haven’t much leisure time, for I am kept quite busy with my homework.
The weeks are rolling along. Halloween reminds of masqueraders, spooks, and pumpkins. It makes you think of a night of fun.
"Prešeren,” the Slovene singing so-ceity of Pittsburgh, is sponsoring a play on November 28.
Herp is a poem which I have written for Halloween:
Did you ever see a witch A-riding on a broom?
Did you ever see a pumpkin face A-grinning at the moon?
Did you ever see a pussy-cat,
As black as it could be,
Go hurrying through the alley,
Then scamper up a tree.
’Twas Halloween! ’Twas Halloween!
Did you ever see a man With a scary face,
With eyes that never winked or blinked,
But stared right into space?
With a great big mouth from ear to ear,
Some weedy kind of hair,
And teeth that looked so very strange, Because they were not there?
’Twas Halloween! ’Twas Halloween!
Do you like to see such sights,
Or do they scare you some?
Can you laugh and call them funny, Or does fear strike you dumb?
Well, if you’re not just bold and brave As you would like to be,
You’d better stay right in your home, And go to bed like me,
On Halloween! On Halloween!
Elsie Klun (Age: 14) No. 26, SSCU
ELY, MINNESOTA DEAR EDITOR:
Although I am kind of late, I still haven’t forgotten the juvenile convention, which will always live in my mind. I became acquainted with many new friends, and certainly am very happy to know my brothers and sisters of the SSCU. I think conventions such as this do a lot towards linking us together in a greater spirit of fraternalism.
I think everyone has enjoyed the convention very much—I know that I have. But throughout the convention, I always thought of Robert Machek—who made such a hit at the first convention. He didn’t even write any articles, although I looked over the Nova Doba each week to see if his article wa^there. I think our good friend Machek was afraid of the mouse!
It was fun to see everyone having so much fun at the Indian pow-wow at Lake Vermillion; the Minstrel show which was given by Troop 174, and proved to be a big hit; and,^last but not least, the big picnic which "was held at Sandy Point.
We had lots of fun with Little Stan, and his “ahs-tin.” I was one of the very few boys who got a ride in this car, and I learned that I didn’t have to get out and push. It had some kind of floating power. So much for the convention.
The week after, Vickie Kumse and Dorothy Gruden, with Vickie’s older sister Vida, were guests at a dinner given by my father and mother. Vickie, Dorothy and I ate quickly, and told everyone we were going out for a walk. Little Stan didn’t suspect a thing. He was still eating and talking to my dad. He showed some movies of the convention, and after we saw what we wanted to see, we went outside.
Little Stan’s car was parked in front of my house. We then went to work. We pasted swans of all kinds all over the car. We also wrote "The biggest Swan in Town” on his doors.
We just finished, and were looking over our job when we saw the door open, and also saw Little Stan ready to leave. We all jumped into his car, and waited to see if he could “take It.”
We had the hardest time to keep from laughing. Then he came outside, and he stopped and looked so surprised, he didn’t know what* to say at first. Then we all burst out laughing. He knew that the girls got even for the joke he pulled on them about the swans in the Ely park. And he laughed it off, and we had lots of fun over it together. That was one of the biggest laughs I had for some time.
I know that everyone enjoyed the convention as much as I did. Others were luckier. They had a nice long trip to boot, but I had loads of fun anyway. I only hope that when we have the next convention there will be many, many more delegates.
We juveniles should get together some
way to plan and help our SSCU cele brate the 40th anniversary. We should all write every month, just as Little Stan says, and we can be sure that together we 'can do our part and give ideas.
Before I close, I want to say that I am going to write an article once each month. How about you pals!
Robert Champa No. 184, SSCU
CHISHOLM, MINN.
DEAR EDITOR:
Before I begin to write my little letter I wish to thank you for the dollar check I received for contributing my last article to the Nova Doba. A little late in sending my letter, but I hope it gets there in time. I sure am busy with school.
A week ago Thursday, our SSCU Lodge No. 150, gave a party for the new members. Lunch was served. Bunco and cards were played and I am sure all the members who came had an enjoyable evening. Prizes were given for first and second highest in bunco and the same in cards..
Halloween is coming and our school, the Junior High School of Chisholm gave a Halloween party for the ninth graders on Friday night, the 29th of October. Boy, did we have fun! Some of us were dressed in costumes. By the way, it was supposed to be a pirate party. The Senior High School which has the 10th, 11th and 12th graders had their party Saturday night with an orchestra playing. The grades under ninth had their parties before Friday.
Signing off from Chisholm.
Goldie Miklaich No. 150, SSCU
CLEVELAND, O.
DEAR EDITOR:
I haven’t written for a long time, but here I_ am again. I attend the fourth grade and we have a club named “Buzy Bee Club” of which I am secretary. The first meeting was held on October 21. We decided to hold a Hallowe’en party on October 27.
At the party we played games. First we tied apples to strings which were attached to ropes. We also played the game of apple in the tub. Then our teacher threw candy and we took turns catching it in our mouths. One boy was lucky, for he caught the candy, got a prize and also got an apple from the tub. He got a big one, too. We also passed upon costumes to see who would be elected for the three prizes. We told spooky stories. I recited a poem about Miss Carlotta, and here it is.
Giuseppe de barber, es greata for mash,
He gotta da bigga, da blacka moustache.
Good clo’es an good styla an’ playnta good cash.
Wenevera Giuseppe ees walk on da street,
Da people dey talkd, ‘‘how nobly! how neat!
How softa da handa, Jiow smalla da feet.”
He leefta hees hat an’ he shaka hees curls,
An’ smila weeth teetha so shiny like pearls;
Oh, manny, da heart of da seelly young girls.
He gotta.
Yes, playnta he gotta— ,
But notta Carlotta!
Giuseppe, da barber, he maka da eye,
An’ lika da steam engine puffa an’ sigh,
For catch Carlotta w’en she ees go by.
An’ lika da steam engine puffa an’ sigh,
For catcha Carlotta w’en she ees go by.
Carlotta she walka weeth nose in da air,
An’ look through Giuseppe weeth far away stare,
As eef she no see dere ees som-body dere.
Giuseppa, da barber, he gotta da cash,
He gotta da clo’se an da bigga moustache,
He gotta da seely young girls for da mash,
But Notta
You bat my life, notta Carlotta,
I gotta!
I	wish Little Stan could see me do my motions. I will close my letter saying good-bye until next time.
Florence Prosen (Age: 9)
' No. 173, SSCU
NAGRADE .
Za dopise, priobčene na mladinskih straneh Nove Dobe v mesecu oktobru 1937, so bile nakazane nagrade po en dolar ($1.00) vsakemu sledečim mladinskim dopisnikom:
Robert Jurgel, društvo št. 2G, Pittsburgh, Pa.; Milan Peich, društvo št. 225, Milwaukee, Wis.; Victoria Kumse, društvo št. 6, Lorain, O.; Veronica Barbič, društvo št. 149, Canonsburg, Pa.; Jennie R. Kern, društvo št. 54, Hibbing, Minn.; Ann Marie Milavec, društvo št. 75, Meadow Lands, Pa.; Edward Laurich, društvo št. 170,.Chicago, 111.
Iz urada gl. tajnika
From the Office of Supreme Secretary
NOVI ČLANI V AVGUSTU New Members in August
št. društva	Odrasli	Mladinski
Lodge No.	Adult	Juvenile
1	  1
2	  1
5		 1	1
11	  1
18 .......................... 3
20   1 ' 1
21	   6	i
26   1
27 ......................................... 1
28 .......................... 1	4
30 .......................... 2
33 .......................... 2	i
35 .......................... 1	1
36 ......................... ‘1
39 ........................   1
43 ........................   1
45 ......................................... 1
49 .........................  1
66 ........................ 2	4
77 .......................... 1
84 ......................................... 1
85 .......................... 1
92 .......................... 2
94 .......................... 1
103 ........................ 1	1
106     2
Ul ........................... 1
114 .......................... 1
120   2
124 ........................ 1 '	4
130 .......................... 1
136 ......................................... 1
137 .......................... 1
138 .......................... 1	3
144 .......................... 1
149 .......................... 1
154 ....................■'................... 2
159 ......................................... 3
166    1	1
171 .......................... 2
172 ........................ 1
182   1
184 .......................... 1
199 ......................... ..	4	3
200   1
202   2
211	...................... .4l
218   1
221  *. 1
222   1
226   1
228     4**	1
50	44
Skupaj-Total .....................  f....... 94
NOVI ČLANI V SEPTEMBRU New Members in September
Št. društva	Odrasli	Mladinski
Lodge No.	Adult	Juvenile
1	...................... r	2
2 ........................ 4	1
6	    2
n .............................    :	1
15 .................-...... 1
is ........................ mm	3
20 ........................ 2	2
21  :  1
25 ........................ 1
26 ........................ 2	1
29 ........................ -	j
36 ........................ 1
40 ........................ 1
45 ........................ 2	1
54  i  ........................... '	1
57 ........................ 1
66   2	1
71 ........................ 3
75 ........................ 1
81      1 .
82 , .......;  2
84 .1'..................... 1	2
86     1
88     1
90 ........................ 1
92 .......................... ■	1
101   2
110	...................... l
Ul ......................... 2
120 .......................... ’	° 2
123 ........................ 1
133 ......................................... 1
138  ....................... 1
140 ........................ 1
155 ........................ 1
159 ........................ 1	1
162 .......................................   5
182 ........................ 1	1
190 ........................ 1	12
203 ........................ 1
221 ........................ 1
225 ......................................... i
227 ........................ 1
228	  j
229  ....................... 2
232 ........................ 1	x
47	42
Skupaj—Total ,.............................. g9
Posojila na članske certifikate za mesec oktobra 1937
LOANS ON MEMBERSHIP CERTIFICATES FOR OCTOBER 1937
Dr' fit.	cert.	St. Vsota
Lodge No.	Cert.	No. Amount
1 ................... 33598	$324.84
11	 ................. 40035	18.68
47 ................... 33545	132.27
61 ................... 40036	5.01
66 ................... 40037	38.24
66 ................... 38518	138.88
66 .................... 33490	141.72
82 ................... 33389	223.52
84 .................... 35365	257.56
I52 .................... 33527	356.72
I58 .................... 39974	8.64
16° ••■■■»•....... 39975	15.30
I74 ..................... 33918	418.35
Skupaj—Total .........................$2,079.73
ANTON ZBASNIK, glavni tajnik—Supreme Secretary
ŠEST VZROKOV
Statistika o avtomobilskih nesrečah v 26 državah naše Unije kaže, da je za te nesreče odgovornih	sledečih	šest	vzrokov:
Prehitra	vožnja	za okoliščine;
vožnja na napačni strani ceste; neupoštevanje prometnih signalov; vožnja	po	cesti	ali delu
ceste, kjer bi imela biti prosta pot za druge avtomobiliste; vrivanje v strnjeno vrsto avtomobilov; prehitevanje na ovinkih ali v klancih.
U. S. Unemployment Census od 16. do 20. novembra 1937
V	torek, dne 16. novembra, bo poštni urad dostavil na vsak dom v tej deželi listek, ki naj ga vsakdo izpolni, ki je nezaposlen ali deloma nezaposlen. Ta listek (Card) bo vseboval 14 vprašanj, na katera je treba odgovoriti, in bo v njem uvrščena sledeča poslanica s strani predsednika Združenih držav:
THE WHITE HOUSE j Washington	,
Vsakemu delavcu:
Ako ste nezaposleni ali deloma nezaposleni, pa ste zmožni za delo ter iščete dela, prosim; da izpolnite takoj ta prijavni listek in ga vpošljete po pošti pred polnočjo dne 20. novembra 1937. Ni treba nikakih znamk.
Kongres mi je naložil, da izvedem to štetje. Važno je za nezaposlence in za vsakogar v tej deželi, da je to štetje popolno, pošteno in točno. Ako mi.podate vsa dejstva, bom skušal rabiti jih v korist vsem, ki potrebujejo in si želijo delo, pa ga nimajo še sedaj.
FRANKLIN D. ROOSEVELT. Evo 14 vprašanj. V listku bodo navedena v angleščini. Ako kak čitatelj tega časopisa ne razume dobro angleški, naj si odreže in shrani to prevod, da mu bo pomagal izpolniti listek, ko ga pismonoša dostavi dne 16. novembra:
1. Ime (v tiskanih črkah) ..............................................
(Prvo) (Srednje) (Priimek)
I
Ali živite na farmi? ..............................................
(Da ali ne)
Naslov (v tiskanih črkah)..........................................
(Ulica in štev. ali R.F.D.) (Mesto ali vas) (County) (Država)
2. Ali ste:
(a) Popolnoma nezaposleni in hočete delati?........................
(b) Deloma nezaposleni in hočete VEČ dela?.........................
(c) Zaposleni pri WPA, NYA, CCC ali drugem pripomož-
nem delu?....................-................................
(Zabeležite le eno)
3. Ali ste zmožni za delo?.................Da..............Ne...........
(Zabeležite eno ali drugo)
4. Starost ob zadnjem rojstnem dnevu................................ let
(Zabeležite le eno)
5. Barva ali pleme Belo Črno Drugo......................................
6. Spol ...... (zabeležite eno)  Moški ................ Ženski .........
7. Koliko ur'ste delali zadnji teden?................................ ur
(Ako nič, pišite “None”)
Zapišite skupno število ur, v katerih ste bili zaposleni v VSAKEM delu (razun WPA, NYA, CCC in drugem pripomož-nem delu) tekom tedna začenši od nedelje, 7. novembra, do vštev-ši sobote, 13. novembra.
8. Iyoliko tednov ste delali v zadnjih 12 mesecih?................tednov
(Ako nič, pišite “None”)
Zapišite skupno število tednov, v katerih ste bili zaposleni v VSAKEM delu (razun WPA, NYA, CCC in drugem pripomož-nem delu) tekom 12 mesecev od 1. novembra 1936 pa do vštevši oktobra 1937.
9. Kak je vaš poklic ali vrsta dela?....................................
(Na. pr.: Mizar, mašinist, natakarica, čuvaj, premogar, poljedelski delavec Itd.) Poklic, ki ga nevedete v odgovor na to vprašanje (štev. 9) opisuje vrsto Vašega dela. Odgovor na prihodnje vprašanje (štev. 10) opisuje vrsto posla ali industrije, v kateri se to delo vrši. Zapišite “New worker” (Novi delavec) na obe vprašanji 9 in 10, ako niste nikdar imeli stalnega dela in hočete delati. V odgovor na vprašanje 10, ne navedite imena svoje kompanije ali delodajalca.
10. Vrsta posla ali industrije, v kateri ste bili oziroma ste zaposleni v tej vrsti dela?.................-..............................;	-
(Na pr.: Strojna delavnica, jeklarna, premogovnik,
železnica, gostilna, bombaževa plantaža itd.)
11. Koliko DRUGIH delavcev je v VAŠI DRUŽINI živečih skupaj z vami?............................................- delacev
Vštejte vse osebe, ki delajo za zaslužek ali hočejo delati, IZVZEMŠI SAMEGA SEBE.
12. Koliko izmed teh delavcev je:
(a) Popolnoma nezaposlenih in hočejo delati? delavcev
(b) Deloma nezaposlenih in hočejo več dela? delavcev
(c) Zaposlenih pri WPA, NYA, CCC ali drugem pripomož-nem delu?..................................................delavcev
(Opomba: Vsak popolnoma ali deloma nezaposleni delavec v Vaši družini naj izpolni in povrne svoj posebni prijavni listek.)
13. Koliko oseb je v glavnem odvisnih od vas za svoje vzdrževanje? (Ne vštevajte samega sebe).................................odvisnih
14. Koliko je znašal vaš skupni osebni dohodek v zadnjem tednu,
v	gotovini ali drugače? ...............................................
(Ne vštevajte plačila od relifa, WPA, NYA, CCC ali drugega
pripomožnega dela).
VAŠ PODPIS
Toliko ameriški državljani, kolikor inozemci naj bodo zagotovljeni, da vse informacije, podane z odgovori na vprašanja v listku, se bodo vporabljale le za svrhe tega štetja nezaposlencev.
V	pozivu na vse nezaposlene in deloma nezaposlene osebe, naj izpolnijo listke, je John D. Biggers, katerega je predsednik Roosevelt imenoval, da izvede štetje nezaposlencev (Unemployment Census), nedavno izjavil: “Nimate se bati prav ničesar. Informacije na teh listkih še bodo rabile le za svrhe štetja nezaposlencev. Ne bodo se rabile za nikake preiskave, davčne svrhe, poizvedbe o državljanstvu ali sploh za nikako drugo svrho, ki bi bila na škodo nezaposlenega poedinca. Imena onih, ki podpišejo, se ne bodo priobčevala, in nikako ponižanje Vam ne preti vsled tega, da ste se odzvali zahtevi vlade. Ta narod ima velik in življenski interes, da pomaga Vam in vsakemu, ki mu more na kak način pomagati; za Vašo lastno korist in za narodno korist mora ta narod Vam pomagati, da najdete častivredno in stalno zaposlenje v onih strokah, za katere ste najbolj izurjen in najbolj sposoben.”
SEZONSKI NASVETI
(Nadaljevanje s 1. strani)
mladik moli iz kritja, ne škoduje ,ker je treba spomladi mladike vrtnic itak precej nazaj prirezati.
Suho bilje cvetlic, zelenjave in plevela na vrtu naj se pospra-
vi	in sežge. Na ta način se uniči zalega marsikakega mrčesa.
Debla sadnih dreves je priporočljivo v jeseni ali v zgodnji zimi pobeliti z apnom. Beležu se sme dodati nekoliko petroleja. Tak belež navadno prepreči, da zajci ne oglodajo drevesne skorje, obenem pa tudi preprečuje tako zvani “pereči ogenj,” ki na
stane, če v gorkih zimskih dneh sonce tako ogreje deblo na nekaterih mestih, da se pod skorjo začne pretakati sok, nato pa v sledeči hladni noči zmrzne, kar povzroči, da nastane na drevesni skorji rana. Apneni belež tudi zamori zalego raznih mrče-sov, ki se skriva v razpokah med lubjem. Zato je priporočljivo pobeliti tudi debla in debelejše veje starejših dreves, katerih lubje ni v nevarnosti pred zajci.
s _______________
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV 4
/;
(Nadaljevanje s 1. Btranl)
STRAHOTEN OBRAČUN
V	vasi črnem potoku pri Glini sta bila izvršena dva strašna zločina. Pred hišo kmeta Bučana je prišel neznan človek s harmoniko čez rame in s fesom na glavi. Vprašal je 81etnega Dušana Bučana, kje je oče. Ko je fantič povedel tujca proti hiši, je neznanec potegnil nož in začel udrihati po otroku, kamorkoli je dosegel, očitno iz sadizma. Okrvavljeni Dušan je kričal iz vsega grla, nakar je neznanec v strahu pobegnil. Prihiteli so otrokovi starši, sosedje pa so sfe pognali za neznancem, ki je izginil v bližnjem gozdu. Dolgo so ga iskali in neznanec bi bil gotovo pobegnil, da ga ni izdala harmonika, ki je zaječala, ko se je z njo obregnil ob grm, za katerim je bil skrit. Strahovito razjarjeni kmetje so ga obkolili in ga tako izmrcvarili, da je obležal na mestu mrtev. Takoj nato so oblasti izvedele za oba zločina in uvedle preiskavo. Močno ranjenega Dušana so medtem prepeljali v bolnišnico v Glini, kjer pa je siromak izdihnil.
ZA ODPRAVO BERAŠTVA
Dom za pobijanje beraštva u-stanovi zagrebška občina. Zagrebčani so na glasu dobrotljivih ljudi, vsaj berači se sami tako hvalijo. Zaman so izgoni po-tepuhov In beračkov, ki se venomer spet vračajo. Zato bo zdaj dala zagrebška občina poloviti vse nadležne berače, zlasti mladino, ki noče nikjer delati, v novem domu pa se bo tega gotovo naučila. Socialni odsek, zagrebške mestne občine ima 12 milijonov proračuna, vendar s tem ne bo mogla sama zgraditi in vzdrževati doma. Pomagati bodo morale ostale oblasti in pa zasebniki. Zagrebško mestno poglavarstvo apelira na meščane, naj nikakor več ne dajejo beračem podpore v denarju ali v naravi, marveč samo preko mestnega socialnega odseka, ker se bo samo s takimi podporami lahko čimprej zgradil Dom za pobijanje beraštva.
ZAKLAD IŠČEJO
Okolico Kumanova je prevzela mrzlica za zlatom. Razširila se je govorica, da je na Kuma-novskem polju zakopana blagajna Feti-paše, ki je leta 1912 poveljeval turški vojski na ku-manovskem bojišču. Početnik izkopavanja je stari “arheolog” Safir Zlatanovič, ki že nekaj let trdi, da je blagajna Feti-paše gotovo zakopana nekje blizu Ro-manovačkega pokopališča, kjer je bil štab turške vojske in od koder je Feti-paša pobegnil, čim je bila turška fronta prebita. Razkopavanja se mrzlično nadaljujejo na različnih krajih.
JUNAŠKA MATI
V	hiši 251etne posestnice Kate Jučiničeve blizu Karlovca je ponoči nastal požar. Vsa vas je prihitela na pomoč, toda nihče se ni upal v ogenj reševat gospodinjo in dva njena otroka. Mislili so že, da so vsi trije zgoreli. Naenkrat pa je Kata zbrala poslednje moči in je z obema o-trokoma v naročju planila skozi ogenj na prosto. Vnela se ji je obleka in je sirota dobila hude opekline, oba otroka pa je zaščitila z lastnim telesom. Zdravniki upajo junaški materi rešiti življenje.
rf
NOVA DOBA
rr
Jednota in njeno glasilo se skuša po najboljši možnosti izogniti vsega, kar bi moglo žaliti versko ali politično prepričanje katerega koli člana. Dalje skuša naša organizacija biti dobra sestra vsem dragim sličnim organizacijam ter nikoli ne išče prepirov z ustanovami,^ skupinami in posamezniki izven svojega delokroga. Naša Jednota je mnenja, da je zanjo važnega dela dovolj v njenih lastnih mejah, četudi skuša biti samo bratska podporna organizacija.
Glavni odbor, ki je bil izvoljen od konvencije, torej posredno od večine članstva, se zaveda, da je za svoje delo odgovoren samo temu članstvu in seveda postavnim ! oblastim dežele. Skuša se po najboljših možnostih rav-' nati po postavah, ki jih je članstvo po svojih zastopnikih ! na konvenciji sprejelo, skuša, kadar potreba nanese, nejasne točke tolmačiti v splošni smernici pravil in skuša oglaševati organizacijo tako in razpolagati z njenim pre-. moženjem tako, kakor smatra, da je najbolje za Jednoto.
- Kadar potrebuje nasvetov, jih išče pri članstvu samem in pri legalni profesiji. Odgovor za svoje poslovanje bo
) glavni odbor kot celota in vsaki odbornik za svoj po-
- sebni delokrog dajal članstvu oziroma od članstva izvoljenim zastopnikom. S kakimi očmi gledajo na to poslovanje neodgovorne skupine in posamezni samopostav-
■ ljeni kritiki in svetovalci izven Jednote, pa ne smatra za [ važno in še manj za merodajno.
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE
Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote
IZHAJA VSAKO SREDO________________
Cene oglasov po dogovoru
OFFICIAL ORGAN of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn.
ne kolonije bi ji ne dajale niti jj važnih surovin niti niso pripravne za naseljevanje njenega odvečnega prebivalstva. Poleg tega bi bile za razvoj kolonij potrebne velike investicije in Nemčija finančno ni posebno trdna. Namen Nemčije je torej razširiti se na vzhod, to je a-nektirati Avstrijo, Češkoslovaško in Rumunsko in končno bogato rusko žitnico Ukrajino.
VOJNA V ŠPANIJI S španskega bojišča zadnje čase ni bilo čitati o večjih aktivnostih. To se deloma pripisuje slabemu vremenu, deloma pa utrjevanju pozicij na obeh straneh. Nekateri vojni opazovalci menijo, da so lojalisti zdaj bolj zmožni vzdržati in odbiti napade rebelov kot kdaj poprej. Zdaj imajo dobro izvežbano vojsko in njihove pozicije so dobro utrjene. Vsaka ofenziva od strani rebelov bo zahtevala velike žrtve.
V angleški poslanski zbornici je David Lloyd George kritizi-i ral zunanjega ministra Edena, češ, da se je Anglija pred diktatorji umikala toliko časa, da se zdaj sploh nima več kam u-makniti. Zunanji minister Eden je na to odgovoril, da je Anglija pripravljena sodelovati z vsakim, toda diktatov ne sprejema od nikogar. Na naslov Italije je odgovoril, da vlada, ki sama ni pripravljena odstopiti nikakega ozemlja kaki drugi državi, nima pravice zahtevati od drugih držav takih žrtev. To se je nanašalo na govor Mussolinija, ki je zahteval, da mora , Nemčija dobiti nazaj svoje predvojne kolonije. Zdi se, da je ton . zadnjih govorov angleškega zu-. nanjega ministra postal nekoli-[ ko ostrejši, kar morda znači, da . je Anglija v vojaškem oziru [ mnogo bolje pripravljena za vse .j slučaje kot je bila v nedavni 1 preteklosti.
ji VOJNA NA KITAJSKEM ;' Na severni kitajski fronti be-
. ležijo Japonci nadaljne uspehe.
Ves čas sovražnosti je bil ki-. tajski odpor na severni fronti i slaboten. Japonci so zavzeli province Hopej, Cahar, Sujuan in Šansi. Izmed peterih kitajskih provinc je ostala pod kitajsko kontrolo samo še provinca Šan-tung.
Na fronti pri Šanghaju pa je kitajski odpor še vedno zelo trdovraten. Kljub hudim bojem Japonci ne morejo beležiti posebnih uspehov.
Zastopniki 19 narodov, zbrani v Bruslju, so poslali Japonski spomenico, v kateri ponujajo posredovanje za rešitev kitaj-sko-japonskega spora.
Istočasr.o se poroča, da namerava nemški diktator Hitler na svojo reko posredovati za mir med Kitajsko in Japonsko.
Med Nemčijo, Japonsko in Italijo je bila podpisana pogodba za zatiranje komunizma. Takoj po podpisu pogodbe od strani Italije je odplulo v Sredozemsko morje pet nemških vojnih ladij, z izgovorom, da bodo prisostvovale strelskim vajam italijanske vojne mornarice. Nestrankarski opazovalci pa menijo, da hoče Nemčija z navzočnostjo svojih vojnih ladij na Sredozemskem morju dati po-udarka protikomunistični ali-anci Nemčije, Italije in Japon-’; ske.
l! Med Italijo in Rusijo je postalo razmerje tako napeto, da ' se Evropa boji pretrganja diplomatskih odnošajev med o-menjenima državama.
2 DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI
1	(Nadaljevanje	s 1. strani)
fl	-------
- Močno poškodovan v avtomo
L- bilski nesreči je bil Ludvil
1 Lampreht, član društva št. 3
'ijjSKJ v Chisholmu, Minn.
-i zdravi se v bolnišnici v Hibbingi
a, Minn. — V isti bolnišnici j
!- umrl Edvard Drganc, član S,M
Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY
Subscription for members $.72 per year; nonmembers $1.5U '	—Advertising rates on agreement
NOVA DOBA
iNaslov za vse, kar se tiče lista:
6233 St. Clair Ave.	Cleveland,	O.
vol. xm.
NO. 44
0 NAŠEM POSLOVANJU
_, ------------
Najvišji instanci j.S.K.Jednote sta konvencija in splošno glasovanje. Postave, katere predstavljajo naša pravila, se delajo in sprejemajo na konvencijah, v slučajih potrebe pa tudi potom splošnega glasovanja. V vsakem primeru odloča večina oddanih glasov. Te postave veljajo za vsa društva in vse. člane. Posamezna društva imajo lahko še svoja posebna pravila, ki pa v nobenem primeru ne smejo nasprotovati jeclnotinim pravilom. Razmerje je nekaj podobnega, kakor je razmerje med federalnimi m državnimi postavami. Vsaka država naše Unije ima svoje posebne postave, toda iste ne smejo nasprotovati federalnim postavam, ki veljajo za vso republiko.
Vodstvo Jednote je med konvencijami poverjeno glavnemu odboru, ki je za določeno dobo izvoljen na konvenciji z večino oddanih glasov. Glavni odbor mora voditi in upravljati organizacijo v smislu od konvencije sprejetih pravil. V slučaju, da kakšna točka pravil ni dovolj jasna in se pojavi potreba natančnejšega tolmačenja, je pravica tolmačenja poverjena glavnemu odboru. Taka tolmačenja ostanejo v veljavi, dokler jih ne ovrže ali spremeni konvencija ali splošno glasovanje.
Nikoli še niso nobena pravila zadovoljila vsa društva in vse člane, kakor najbrž tudi nobena federalna ali državna postava še ni zadovoljila^ vseh državljanov. Isto-tako je tudi dvomljivo, da bi bilo tolmačenje kake nejasne točke pravil po glavnem odboru katere koli organizacije zadovoljilo vse člane. Toda v vseh demokratičnih institucijah velja pravilo, da večina odloča. To je logično, ker sicer bi nastala anarhija.
Pravila J.S.K.Jednote prepuščajo članstvu popolno svobodo v vseh postavno dovoljenih aktivnostih izven organizacije. Neka druga organizacija ima ali je imela v svojih pravilih točko, ki je omejevala gotove društvene pravice članom, kateri so se na gotov način udejstvovali pri verskih organizacijah. Druga izobči člana, če se civilno poroči. Naša organizacija nima takih omejitev oziroma kazni. Pri tem pa naj bo izrecno poudarjeno, da to ni bilo zapisano z namenom kakega kritiziranja. Gornje;' je bilo omenjeno v svrho poudarka široke svobode naše- 1 ga članstva. Vsaka organizacija ima popolno pravico « sprejeti taka pravila, s kakršnimi se večina članstva ali ■ večina konvenčne delegacije strinja. To velja prav tako 1 za našo kot za vse druge organizacije. Mi ne vsiljujemo ■ naših nazorov nobeni drugi organizaciji in nobena druga organizacija nam ne vsiljuje njenih. Sploh se mi ne vtikamo v notranje razmere nobene druge organizacije in vsem drugim organizacijam dajemo odkritosrčno priznanje, da se ne vtikajo v naše razmere. Vse organizacije spoštujemo, ker se zavedamo, da so na svoj način potrebne in našemu življu koristne.
V smislu naših pravil sme vsako društvo JSKJ nalagati redne in izredne društvene asesmente do določene višine. Pravila določajo, da član, ki neče plačati rednega ali izrednega društvenega asesmenta, tudi ne more plačati jednotinega asesmenta, in se s tem izpostavi nevarnosti suspendacije in črtanja. Društveni asesmenti, redni in izredni, gredo v društveno blagajno. Včasih pridejo v blagajno še kaki drugi dohodki, toda v večini primerov se društvena blagajna vzdržuje z rednimi ali izrednimi društvenimi asesmenti. Ker morajo take prispevke plačevati vsi člani društva, brez ozira na njihovo versko in politično prepričanje, ščitijo pravila osebna prepričanja posameznih članov z določbo, da se iz društvene blagajne ne sme direktno ali indirektno podpirati nikake politične ali verske propagande ali ustanove. Jednota, ki s pravili prisili člane, da plačujejo društvene asesmente, ki gredo v društveno blagajno, jih spet s pravili zagotovi, da se ti njihovi prispevki ne bodo delno porabljali v svrhe, s katerimi se posamezni člani morda ne strinjajo, pa naj bodo te svrhe take ali take. Konvencija je smatrala, da se na ta način utrdi nestrankarska smernica naše Jednote in se najmanj žali ali rani osebno prepričanje posameznih članov.
Izven Jednote in društva pa se lahko vsak član udejstvuje, kakor mu drago, v kateri koli verski, politični ali drugačni skupini in prispeva lahko zanjo kolikor hoče ali more. Njegovo javno in privatno življenje izven društva in Jednote, dokler z istim ne krši postav dežele, nima najmanjšega vpliva na njegovo stališče in njegove pravice v Jednoti. Dosedanje izkušnje so dokazale, da ta sistem skoro popolnoma onemogoča spore verskega in političnega značaja v naši organizaciji in mnogo pripomore bratstvu, ki vlada med članstvom.
Jugoslovanska Katoliška Jednota v ^
ELY, MINNESOTA
VSAK PO SVOJE
(Nadaljevanje s 1. strani)
ponči so obstrelili britanskega poslanika na Kitajskem ter ubili in ranili več britiških vojakov v Šanghaju, sin italijanskega diktatorja je z bombami potopil britiški tovorni parnik na Sredozemskem morju, toda ponosna Velika Britanija samo pro-; testira in sklicuje konference. Prav kot stara zmešana koklja, ki kokoče in kokodajsa, kavsni-ti si pa ne upa.
* f
Sobrati in drugi rojaki večkrat prihajajo v uredništvo. Nekateri po opravkih, drugi kar tako. Vsak tak poset mi vzame nekoliko časa, kar se posebno pozna ob ponedeljkih in torkih, toda kljub temu imam rad te I obiske. Nekateri posetniki so mi popolnoma novi, nekateri so kolikor toliko stari znanci. Nekatere spoznam takoj, četudi jih morda nisem videl že več let, drugih se domislim pri navedbi imena ali pa šele po daljšem pojasnjevanju. V splošnem si ženske obraze bolj zapomnim kot moške. Morda to ni lepo, ampak tako je, in ne vem zakaj bi igral hinavca. Saj pravijo, da so tudi ženske ustvarjene po božji podobi, četudi jih nekateri primerjajo angelom, drugi pa hudičkom.
’ I Ampak oni dan se mi je zgo-, dilo nekaj takega, da me res malo skrbi, če tisto ni znak bližajo-) če se starosti. Dobro razpoložen i sem se vračal od kosila po slove-) či St. Clair cesti in zadovoljno ) sem vlekel mojo cigaro. Mesto
1 se je kopalo v pravem indijan-
2 skem poletju, sonce je prijetno j sijalo in vlekle so mehke južne _ sapice. Pa me je srečala devoj-g ka, ki se mi je dražestno na-. i smehnila, me prijazno pozdravila in gibčno odbrzela v svoji
_ smeri. “Kakor da je mimo šla g splašena mladost,”-kot je rekel a pesnik. Seveda sem vljudno in1 i_ dostojno odzdravil in vse do tu-kaj ni bilo nič nenavadnega. Nič \ ^ nenavadnega tudi ni bilo, da je q bila deklica lepa kot sama po-mlad in da je bil njen nasmeh j kot sončni sij v rosnem majni-e kovem jutru, čudo prečudno pri 0 tem pa je bilo, da sem deklico j_ na videz sicer takoj spoznal, to-le da nisem se mogel spomniti kdo ce je in kje sem jo že videl. In še y danes ne vem, kdo je bila nezna-e na lepa znanka, ki sem jo srečal •’ na St. Clair cesti, če to ni škan-’ dal vseh škandalov, potem ne vem kaj bi bilo. Par sivih las in a’ visoko čelo to me ne vznemirja; tega so dostikrat deležni tudi mladi ljudje. Toda taka pozabljivost v takem oziru je pa že od sile. Spominjam se kje sem . videl lepe vrtnice, lepe breskve lepe magnolije, lepe pokrajine lepe pirhe, kje sem slišal ler j" govor, lepo godbo ali lepo petje ’ tu pa naenkrat spomin odpove Ye kakor bi bil s plankami zabit . i Vi se morda temu smejete, a me
m ni gre skoro na jok!
»0-
A. J. T
RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
(Nadaljevanje s 1. strani)
po primernih cenah, obenem pa da se preskrbi delavstvu več zaposlenja pri gradnjah samih in pri industrijah, ki so s tem v zvezi. Izdatki za take zgradbe se bodo v teku let z najemnino pokrili.
ODPOVEDAN POSET Bivši angleški liralj Edvard, ki se je odpovedal prestolu in je sedaj samo vojvoda Windsor-ski, je bil namenjen priti 11. novembra na partedenski obisk v Zedinjene države. Z njim je nameravala priti tudi njegova v soproga Wally. Tik pred odplut- 2 jem parnika pa je vojvoda po- r set odpovedal oziroma odložil k na nedoločen čas. Odložitev po- J seta §o baje povzročili ameriški I r organizirani delavci, ki so pro-j 3 testirali, ker si je bil Edvard I za svojega vodnika po Zedinjenih državah izbral bogataša Charlesa Bedauxa, kateri je smatran za velikega izkorišče- 1 valca in priganjača delavcev. ^ Bedauxu se tudi očita, da je fa- t šist, in fašisti nimajo posebnih £ simpatij v tej deželi. To se je i ' j okazalo pri nedavnem posetu * Mussolinijevega sina in japon- 1 ske delegacije. Anglija ne želi, 1 da bi V teh burnih časih, ko ji t je prijateljstvo Amerike tako potrebno in zaželjeno, na kak I način povzročala slabo razpolo- 1 ženje v Zedinjenih državah, za- ■ to je najbrž kralj Jurij svetoval i svojemu bratu Edvardu, da naj za enkrat nameravani poset Amerike odloži.
FILIPINI ZA INOZEMSKO TRGOVINO
Šanghaj na Kitajskem, ki je bil zadnje čase nekako središče za inozemsko trgovino na Dalj-i nem Vzhodu, bo morda v bliž-1 nji bodočnosti izgubil to pozici-1 jo. Kitajsko-japonska vojna, ki 1 se zdaj vrši ob tem mestu ozi-
- roma v mestu samem, zelo ovira trgovino, in morebitna ja-
3 ponska okupacija mesta bo naj-‘ j brž inozemsko trgovino sploh 1 onemogočila. Predsednik Filipi-
- nov, Manuel L. Quezon, vsled
I tega sugestira, da naj bi si ino-:) zemska trgovina izbrala Manilo " na Filipi™!1 za svoje središče 0 na Daljnem Vzhodu. Manila bi e postala prosta luka in bi za ' inozemsko trgovino sijajno na-
i domeščala Šanghaj. Trgovski 1‘ krogi so to Quezonovo sugesti-e jo vzeli z navdušenjem na zna-" nje.
l; t	_____
II ZAHTEVA KOLONIJ
J’ Nemški diktator Hitler je že :e večkrat izrazil zahtevo, da mora 11 Nemčija dobiti nazaj kolonije, e’ katere so ji bile odvzete tekom C: svetovne vojne. Večino dotičnih ’’ kolonij imata Anglija in Fran-e’ cija, nekaj pa tudi Japonska. Nekateri poznavalci razmer pa sodijo, da se Nemcem v resnici °"1 ne gre za kolonije v tropski Afriki, ampak da je ta zahteva r. le kamoflaža, ker nekdanje nje-
GLAVNI ODBOR: a). Izvrševalni odsek:	,	$
Predsednik: PAUL BARTEL, 225 N. Lewis Ave., WauKeg^ Prvi podpredsednik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. , pP Drugi podpredsednik: PAUL J. OBLOCK, R. D. 1, BOX »
Creek, Pennsylvania.	at	pet^
Tretji podpredsednik: FRANK OKOREN, 4759 Pearl »<« Colo.	.	sj
Četrti podpredsednik: JOHN P. LUNKA, 126G E. 173ra o ■ land, Ohio.
Tajnik: ANTON ZBASNIK, Ely, Minn.
Pomožni tajnik: FRANK TOMSICH, JR., Ely, Minn Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Ely, Minn.
Vrhovni zdravnik: DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St., r
Penna	ct.»
Urednlk-upravnik glasila: ANTON J. TERBOVEC, 6233 Ave., Cleveland, Ohio.
b). Nadzorni odsek:	nhi0	,
Predsednik: JOHN KUMSE, 1735 E. 33rd St., Lorain, ^
1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6208 Schade Ave., ^
Ohio.	cl	&
2. nadzornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center d-
Illinois.
3. nadzornik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn. ^
4. nadzornik: ANDREW MILAVEC, Box 31, Meadow^y
GLAVNI POROTNI ODBOR:
Predsednik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., »ar C0K>
1. porotnik: JOHN SCHUTTE, 4751 Baldwin Ct., Denver.
2. porotnik: FRANK MIKEC, Box 46, Strabane, Pa.
3. porotnica: ROSE SVETICH, Ely, Minn.	^lrlfft11'
4. porotnik: VALENTIN OREHEK, 264 Union Ave., »ro°*" _
Jednotino uradno glasilo.	nhj0
NOVA DOBA, 6233 St. Clair Ave., Cleveland,
Vse stvari, tikajoče se uradnih zadev, naj se poiiljajo na »•	Dii f
denarne pošiljatve pa na glavnega blagajnika. Vse pritožbe ln Pj'	{UtC; •
slovi na predsednika porotnega odbora. Prošnjo za sprejem n0 |l0ji|jti<> nje za zvišanje zavarovalnine ln bolniška spričevala uaj se v hovnega zdravnika.	,	lzpre®?ii!».
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in* vc>^'.o 3V naj se pošiljajo na naslov: Nova Doba, 6233 St. Clair A	jtc
Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki Je najboljša tatovalnica v Zedinjenih državah ln plačujo naJUberalnejSe>	r ^
članom. Jednota je zastopana skoro v vsaki večji slovenski nase ln kdor hoče postati njen član. naj se zglasi pri tajniku lokan * (l$P.y pa naj piše na glavni urad. Novo društvo se lahko us^f^^odDO61* ^ plemena, neozlraje se na njih vero, politično pripadnost ali sprejema tudi otroke v starati od dneva rojstva do 16 leta 1»	,*
mladinskem oddelku do 18. leta. Pristopnina za oba oddelka je Premoženje znaša nad $2,000.000.00. Solventnost Jednote znaša
slovov Ju
varovalnica
NAGRADE V GOTOVINI	^
ZA NOVOPRIDOBLJENE ČLANE 01)1	,1(11
MLADINSKEGA ODDELKA DAJE J. S. K. GRADE V GOTOVINI.
Za vsakega novopridobljeneSa člana nia delka je	predlagatelj deležen 50 centov nagrade.	s
Za novopridobljene člane odraslega oddelka r lagatelji	deležni sledečih nagrad:	,^5!
za člana,	ki	se	zavaruje	za	$ 250.00 smrtnine •!>
za člana,	ki	se	zavaruje	za	$ 500.00 smrtnine 9
za člana,	ki	se	zavaruje	za	$1,000.00 smrtnine ?	^
za člana,	ki	se	zavaruje	za	$1,500.00 smrtnine
za člana,	ki	se	zavaruje	za	$2,000.00 smrtnine •>	'
za člana,	ki	se	zavaruje	za	$3,000.00 smrtnine
Te nagrade so v veljavi za nove člane, pr*10 ^ februarja 1937 naprej. Jednota jih izplača šele P° novi član vplačal vsaj tri asesmente.
LIST ZA
(Nadaljevanje s
sednilca je bil izv° Sobrat je,, ki 80 0 ^ znali, ga opisUJeI° M ga in navdušenj p I našo organizacij • ^1 dvomno moral bi' jjm njegovo društvo s ^Jtr1 Rraddocku, I>a" kot delegata i‘a konvencija ne bl rf^j rila časti glaVTie^jjh^f I)asi že precej v je bil 68 let, je » M1 tiven, kar je zavzemal me* društvenega TlCl '.n jt% pri društvu, katf A ustanoviti.
dvomno še vrsto ^ r^rj
dela nesreča i*1 "
gala iz naših v,s al
umi* A Dne 29. oktob’a, (fl
v Iiraddocku & {S^ a
železnice in ga Je (j1'M
val, da je dan
oktobra, vsled P I
• preminil.	J®
Pokojni	F ji
Dobrem polj11 ;	leta 1869 in je	/ JI
,	okrog 50 let. L	J J
od leta 1899, to > /jI
V Iiraddocku yf\
sa Germa in hce Jm
- Njegovi tetes^/l
- izročeni v vars f i ’ in njegov sP°' • s0 rJi \	in pri j at d jHl’ .^/cl
1	bo polagoma 0	A
katero je <>Pr(tl‘,(l(rA noto, bo oS^°1 " dokler bo ist(* ' l^š ® lež bo tako tralf $/A ' ’ na organizacij ^
sobrati in s°seij(ill^ M v hvaležnem 1/1
0	w/i"	VI
Njemu sd»te <Fjj o rom na »jeff01 (C A ,o ./. S. K. .led110 M z- pesnika Gre9°^Jk h sr s tem ji * 1 c i’ ’ I rt del Tvoj osta* loti!”	j
'liK
PJ; podlegel je poškodbam, katere je dobil pred par tedni v avtomobilski nesreči.
»I*
Umrli so v Clevelandu: John Srakar, star 54 let, po rodu iz Tomačevega pri Ljubljani. Tu zapušča soprogo, sina in dve hčeri. — Louisa Mandel, rojena Gregorčič, stara 58 let. Zapušča soproga, štiri sine in dve hčeri. Rojena je bila v Mirni na Dolenjskem. — Martin Klemenčič, star 60 let, rodom iz Borovnice. Zapušča hčer in tri sinove.
TIPIČNO AMERIŠKO
(Nadaljevanje s 1. strani)
lin, da ne stresa. On je tudi največ odgo\*oren za nov način končnega barvanja avtomobilov. Barvanje, ki je včasih zahtevalo več tednov natančnega dela, se zdaj izvrši v eni uri.
Dandanes izdelajo 80 odstotkov vseh avtomobilov v tej deželi tri velike družbe, namreč General Motors, Chrysler in Ford. General Motors izdeluje sledeče vrste: Chevrolet, Buick, Oldsmo-bile, Pontiac in Cadillac. Chrysler izdeluje: Chrysler, Plymouth, Dodge in De-Soto. Ford izdeluje: Ford, Lincoln in Lin-coln-Zephyr.
Letna plača delavcev v avtomobilski industriji te dežele zna: ša nad 500 milijonov dolarjev . letna plača uradnikov pa okroj ■ 100 milijonov. V avtomobilsk • industriji investirani kapita znaša znatno nad tisoč milijo nov dolarjev, namreč okrog $1, \ 343,000,000. V preteklem letu ji 12 večjih avtomobilskih druži izdalo nad 41 milijonov dolar jev za oglaševanje na radio ter ’ časnikih in revijah. Lansko leti
- se je v tej deželi prodalo 4,616, k 000 novih avtomobilov, za. let t) 1938 pa se računa, da se jih b ; prodalo okrog pet milijonov, h i, voz v inozemstvo bo po sedanji e računih dosegel prilično četr
- milijona.
i
B ENGLISH SECTION Of
▼ o1f»cial 0r9&n ▼
o/ the
SouthSlavonic Catholic Union.
AMPLIFYING THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS
Current Thought
TOO FAR APART
the sV*116 *s r*Pe ^or a movement to bring closer together all of °Vene y°unS men and women, and their elders in W'a ^ovene settlements.
I ^Pre ^ew excePtions most of the Slovene colonies ’»I SePat-Sf outsider as units consisting of two widely I ''’ho e • £rouPs: Those who are native born and those il pm|p‘ated from a foreign country.
’ I exists efhaPs we c^° no^ rea^ze that such a condition I the n our daily contact with each other we overlook i)\ frojjj *le. gap of strangeness that separates our youth I du +if eJ*^ers- Not that we favor such a situation, A tion i e.^o disinterestedness no one has called our atten-
A o°lfc-
grate (°Venes are °ne of the last foreign groups to emi-*1 groun jx states. As such, naturally they constitute a M T *s one ^e	accustom	itself	to	the	new
VI t^ditincJlngs. The first generation clung closely to the . SI Ho\Ve °ns and ways of living practised by their elders. /I ideas v®r\the second generation acquired the American ^ I t)r°f ’ anc^ the change is so pronounced that each k C^n-ed to follow his own way without giving much
T iv w*c^e ^at sePara^es them.
I We t°- crec^t of our elders it must be said that they have ’le^ to Americanize themselves, and many of them cati0;, . e a good job of it, considering the limited edu-I 1-^1Ven them and limited opportunities confronting
t?*1!	0;:.the s^a^es-
1 ll,ief] i youth, on the other hand, too often has not s8! pi°i Un^ei'stand the difficult situations confronting 1 jrs' ^Hstead of helping them along they chose to PfediL them, which was the easiest path out of the
A Slent-,
iO^i^U will r a °y or 8^ attending grammar school, and
10«^ tran i ^a^ ^ they who take the time and trouble
)0^ ^'ent p0 many English words and phrases to their
jO"*! c i once this same boy or girl- graduates from
Ije^I^ny 1 an(^ begins to work, you will find that in
t}iaSeS or	s^e ^oes no^ Mother to continue to	ex-
K It ttlany new w01'ds and ideas to their parents.
f5 iUP to us» the American youth, to make our
S^W^eiir. i ^at they are part of these United States of!
Biwo 3 We should continue to explain American life M see it.
, |dGl.g , °Ui‘ social entertainrtient we should include our eA Jtily Plan for such activities as will interest them. r	^ el(] Way	wiH we be able	to make real pals of
k<>L ^ S> w^ose chief interest in life is to bring us up i & '^port, • and, strong individuals, who would have more fr	Cities in life than they..
,sij Tl >	*	*	*
’ jf	. same strange feeling exists between many of
ciallY-^peaking and Slovene-speaking members. Es-0/;i	ls	this true in the large metropolitan centers.
tAt	i	^eveland for a good example. The English-
p/	''‘fjVen„e SSCU	lodges operate	independently of	the
#5	of °f?ducted SSCU lodS'es-	Although it is to	the
H j 0f tl;“e English-speaking units to be able to take 'e K f0,,k \vifvTeniSelves' ^he ^act rema^ns that they do not i fj |l Sihgji ^e*n in undertakings of a common character. ,i#. vfejj g e.^ settlements enjoy better cooperation be-oh o5e nn8‘ush-speaking and Slovene-speaking members. >/f ^ 3, ai1(?^anda, N. Y., where Pathfinders, Lodge No. f/i J c°n kt. Joseph Lodge No. 89, are a living symbol , ^ ^ers_ pte understanding between youth and their ■GXj" Very year these two groups unite to hold an
hi We r Day-
K ave other splendid examples of good feeling ^oetween the two groups,
Michaels Hold Dance On Nov. 27th
Claridge, Pa. — On November 27, St. Michael’s lodge, No. 40, SSCU of Claridge will hold a dance in conjunction with the awarding of prizes. The dance will be held in the Slovene National Home. Although an orchestra has not yet been selected, I assure all guests that there will be plenty of good music on the evening of our dance.
And now for some good-natured ribbing. Ribbing, you know, is the slang term for making fun of other people. I’ll bet Little Stan enjoyed the football game between Ely and Aurora (providing Ely won) much better than listening to the Notre Dame-Minnesota game, i! also wonder what Stan Progar I was thinking about when he ended his last week’s article with “Buenos Dios.” (Editor’s note: Due to a typographical error, “Buenos Dios” appeared in print instead of “Buenas Dias,” which in Spanish means, good day.)
I realize now why there are so few contributions to the Nova Doba. It takes ten times longer to write about little or nothing than it does to write about something. A person who can: do the former is little less than a genius, one of which I certainly am not.
Martin Regina
Pres., No. 40, SSCU
Lodge No. 170
Chicago, 111. — All members of lodge Zvezda, No. 170, SSCU are hereby notified that the regular monthly meeting will bej held Wednesday, November 17,, in the usual quarters. All members are cordially invited to be sure to attend.. Included in the order of business will be many important items which must be disposed to the satisfaction of all.
Members are further notified that a special assessment of one dollar has been levied on each member. The lodge decided that this special assessment may be paid in four monthly installments, during the months of September, October, November, and December. The year is nearing its end and the lodge expenses must be paid. Since the special assessment applies to all members, I request that all meet the payments.
Agnes Jurecic, Sec’y|
Did You Know | That... i
By Anna Prosen, Lodge 173 S
Cleveland, O. — Roque re-l sembles the game croqu&t, but is played with narrower wickets?
United States consumes more i than half of the rubber production in the world?
! Ernestine Schumann-Heink,
1 Austrian opera singer, who died in 1936, was the principal con-; tralto at 'the Dresden Court 1 Opera before she was eighteen? She gained an international reputation and for several seasons • she was a member of the Metro-1 politan Co. in New*York? After-: wards devoting her time to concert work ?
There are about four million 1 sewing machines made each year? Sewing machines were r; patented by Isaac M. Singer in 1851?
Third supreme vice-president
Frank Okoren and his wife, both of Denver, Colo., celebrated their Silver Jubilee on October 16th. Many friends attended the celebration.
A street car accident ended the life of Bi’o. John A. Germ on October 29, in Braddock, Pa. Bro. Germ was a former supreme president of the SSCU, having attended many conventions as delegate from lodge St. Aloysius, No. 31, SSCU of Braddock. A very active member, the deceased was one of the organizers of lodge 31, where he also served as lodge secretary. At the time of death he served as president on the lodge board of trustees. Bro. Germ was born in 1869 in what is now Jugoslavia, and after emigrating to the U. S. joined the SSCU in 1899. He was 68 years old at the time of death.
Saturday, November %3, 1937 seems to be a popular day for SSCU lodges to hold dances. We have the following branches on record who will celebrate that evening:
George Washington lodge, No.
180, who will hold a Wine Festival at the Twilight Ballroom on 6021 St. Clair Ave. Scarlet Mask orchestra will furnish the music. Wine Festival is adopted from the Slovene, which according to tradition, commences the flow of the newly made wine of the season. -<
Lodge No. 71, SSCU of Cleve-< land, will hold a dance in the Slovene Home on Holmes Ave.
Pathfinders lodge, No. 222, SSCU will hold, their annual Fall Dance in the- Slovene Hall of Gowanda, N. Y. Admission, before November 13th will be 25 cents; on the night of the dance, 35 cents. Get your tickets in advance. 1	,
Cleveland Inter-Lodge League
will hold a dance on Wednesday evening, November 24, at the Slovene National Home on St. Clair Ave. Three orchestras will provide the music: Frankie Yan-kovich and his popular Aces, Ray’s Blue Barons and the SSPZ Vrtec orchestra. A large crowd is anticipated. The George Washington lodge, No. 180, SSCU has a basketball team entered in the circuit.
Vnemployment report census is now being undertaken by the Federal Government. All unemployed people, or those partially employed, are requested to fill out a blank card prepared by the Federal Government, so that the President and his administration will be informed of the approximate number of unemployed or partially unemployed individuals.
*
New members enrolled during the months of August anc September 1937 are as follows: Fifty in the adult and 44 in the juvenile for August, for a total of 94; 47 adults and 42 juveniles in September, for a total of 89, making a grand total for the two months of 183.
Cleveland Community Fund
Campaign commences its annual drive for funds on Monday, November 15th. The Community Fund Festival will include mu-I sical. selections by The Cleveland Orchestra, Rudolph Ring-
G. W.’s Invite You To Their Wine Festival On Nov. 13th
Cleveland, O. — Weeks of preparations and arrangements to cover every detail will culminate next Saturday, November 13, for the George Washington lodge, No. 180, SSCU at the Twilight Ballroom, 6021 St. Clair Ave., when the lodge’s annual dance will be given.
Called appropriately the “Wine Festival”, since, according to tradition the new wine of the season is supposed to be ready November 11th, the G.W.’s will also live up to the tradition as near as possible by serving choice wine and other refreshments to the many guests in attendance.
Scarlet Mask orchestra will provide the music. A top notch ^ orchestra is just the thing to round up an excellent evening ^ of entertainment, and the G.W.’s left no stone unturned in their effort to select the “best of the ^ bestus” (with apologies to Ben ^ Bernie) in music.
All the members are expected to be on hand at the dance, t Neighboring SSCU lodges are ( cordially invited, as are friends s and acquaintances.	1
Admission to the dance is i 35 cents. Dancing will begin 1 at 8 p. m.
Agnes Kardell £
Sec’y, No. 180, SSCU
  . 1
Dr. Stitcher — Ah, you are 1
looking very much better today, 1
Mr. Wimpus.	J
Wimpus — Yes, Doc, I fol- 1
lowed the instructions on that ^
aottle of medicine you gave me.
Dr. Stitcher — Indeed. That j
is fine. But let me see — what ]
were they ?	1
Wimpus — Keep the bottle ^
(
well corked.	‘
  ]
First Co-ed — Have you noticed Jack’s new mustache; it 1 makes me laugh.	:
Second Co-ed — Tickled me, . too. *
Lodge No. 54
Hibbing, Minn. — Members of lodge St. Francis, No. 54, SSCU are hereby notified to be sure and attend the coming meeting, which will be held on Sunday, N o v e m b er 21, commencing promptly at 10 a. m. At this meeting we will have to discuss and pass upon many important matters. Further, we will have to make some steps for the benefit of our lodge treasury.
Members who do not attend our meetings each month, should at least make an effort to attend at least one assembly every month. This -is the duty of each member. At each meeting some important matter is disposed, and the more there are present, the better we can decide upon its disposition for the benefit of the lodge. Those who fail to attend the foregoing mentioned meeting should not complain if some decision is made contrary to their wishes. Therefore, all members, come and attend the November 21st meeting.
Caroline Kern, Sec’y
! well, conducting; Orpheus Male Chorus, Charles D. Dawe, director; Russell v Morgan, organ [ prelude. Annually, the Commu-l nity Fund Festival and Concert ■ is held on the Sunday preceding r the opening of the campaign as
- part of the community’s obser-
- vance of the Cleveland’s great
- plan of mutual helpfulness.
it1
ATTENTION: SSCU BASKETBALL TEAMS
eprffe Washington lodge, No. 180, SSCU of Cleve-5q8£ l^shes to book match games with any SSCU lodge teams. For further details, managers are re-
e8te<l to
(('
off- lo write or get in contact with the Nova Doba °e' St. Clair Ave., Cleveland, O.
I \ <I?Sm Tale
i oslJ * jv. .8-tory—and this is the o ft :I t eWhaii ars—has to do with U Sr*"« drove up to a; s° f	,,*•	aboard a_ motoi--
I Ou'cki» ,
rJ	he	shouted.	“Which
a cWrgo?’’
/V	they, G °^icer could an-
'iA	|	1	P°inted ahead and
//	]?**!'-a :	“That	way?
ir1' J He‘ve ^ off he sped. df i t_hr. Haft ll^es later, the same J ‘,5*% J^lcd up alongside
% nJ?s Cl'
} JFj	“a	^rong,”	he cried
you sure they
^/l	He	P°inted in
* t’ < \	Vo |,ent direction—
^ the (hized cop could nut was off again.
STEALING HIS STUFF
By LITTLE STAN
Ely, Minn. — PRESENTING!...
The new 1938 streamlined Magic Carpet! From coast to coast, juveniles of our SSCU will marvel at this 20th century streamlined Persian charm! And it is destined to v play an impressive part in our t SSCU’s 40th anniversary cele- -v bra tion!	\
Eager to make this announcement as soon as possible, Little J Stan had been perfecting his c new models for months, and r now it is ready! A masterpiecell of interwoven colors blending i with surroundings at all times £ of the year ... and the latest I improvement ... it changes to fit every passenger’s disposition. For instance, if you’re blue —a feeling that may come when £ you are in love—the Carpet is 6 blue; when you’re happy, the ^
Magic Carpet is the same.
This new model can do every- j thing ... Yes, it can even answer questions. Little Stan knew that , something had to be done.. He® had answered so many questions . at the last juvenile convention, that he knew he must have help ^
.. . and so this new feature was | ■ also embodied.
i i
Above all, when riding thru L the skies, sweet music will form I ( the otherwise quiet background.'
Now even the orchestra will bej able to dance away the night, j j Where does the music come i' from? will be a question asked.
Your Magic Carpet will flutter but it won’t tell you, because it i. is one of the greatest engineer- J ing features ever introduced to 1 the 20th century public. (Little !
Stan, doesn’t know himself?
Heh, Heh!)
Yet, with all the transformation, the Magic Carpet is the same transport which carried Juveniles throughout the country these last few years. It is the | same, only re-styled and re- : equipped—1938 model.
Little Stan worked until the wee hours of the morning, seek- ; ing the best for the juveniles’ ; dream transport. When he had ; completed his work, there wasn’t anbody more satisfied than the Magic Carpet itself!
Tired and worn out from excessive labor, Little Stan hopped into the “Ahs-Tin” and drove to his home.
Eating a delectable supper, then into the living room where he picked up a popular movie magazine,' and reclined in a big soft easy chair. He turned several pages aimlessly. Then, shock of shocks! On a page in, front of him was a picture of'
Eddie Cantor—riding through the skies with a Magic Carpet; upon which were seated a bevy . of the Sultan’s babies! First thought that rolled into Little ' Stan’s mind was his Magic Car-!
, pet, the wonderful interwoven!
masterpiece which had carried I hundreds of juveniles through-!
out the world. Had it been stolen 5 by Cantor’s Ali Baba as he went to town?
[ Little Stan did not wait for i a minute. Into the “Ahs-Tin,”
- down-town, into the little shop, i Brushing aside the curtains, he
- looked into the next room, then t toppled over in a faint! The ? Magic Carpet was gone! s; Recovering, but still some-
- what shaken from this un-t expected turn of events, Little
Stan picked up the phone. Yell-
ed to the operator “call out the state militia . . . The National . Guard ... the “G” men ... Little Stan has been robbed! Vipers haf sviped his stuff!”
Where could it have beeri taken? Who had taken it? Why?, These and hundreds of other, questions sailed through his mind. But no, Little Stan didn’t) want to wait. . . Action ... action . . . action! . . . that was what he wanted—and that was what he was going to get.
Little Stan must recover that Magic Carpet so that he can go on that deer hunting expedition next week. Will he recover it? Has Eddie’s Ali Baba “sviped" it? Turn to this page next week, and learn what actually happened to this new 1938 model!
Newsy Notes
Ely high school tied with Virginia high for Range Championship honors. Each team has won five, lost one, and tied one game. Ely placed three Slovenes on the Range Facts all-range team. Namely Joe Perko, fullback;; Tony Stukel, center; and Ed-| ward Klun, guard. Rom and Zaic were exceptionally good also.
Mrs. Earl Bliven and her sister of Anaconda and Butte, j Montana way are in Ely, where j they are attending to their;
! mother, Mrs. Pluth, who is seri-! ously ill.	(\
I When reading next months j juvenile page, look for an article from a new Ely juvenilei ! writing team ... “Dot and ?”.,, j Looks like they’ll click.
And until next week, when Little Stan will tell you about! the loss of his Magic Carpet, and the deer hunt...
Stanley Pechaver,
No. 2, SSCU
CARDINALJGHLIGHTS
Struthers, O. — I will never forget October 30th and many more feel the same, I’m sure. Yes, the Cardinals Masquerade Dance was well attended, and everyone present sure had a good time; especially the little monkey from Indiana who would drink pop out of a bottle, look at himself in a mirror, and many other things.
I want to take this opportunity to thank the people who came from Indiana, East Pales-I tine, Lisbon, Youngstown, Bes-, semer, Girard, Lowellville, and . Struthers. They sure helped to make our dance a great success.
i
l Many came dressed in costumes. Among the prize winners were Frances Steber from East Palestine, who won first prize; Dolores Zlogar of Youngstown, who won second prize; the third prize went to Frank Glavic of Struthers; and the fourth to Josephine Steber of East Palestine.
Notice to Cardinal members, don’t forget to attend the monthly meeting on November 12th, at the home of Bro. Pogačnik. It will begin at 7:30 p. m. A beautiful prize is waiting for someone to take home. Last month the prize went to Sister Jennie Cikulin. We urge all members to be present at the meeting, for important matters will be discussed. I’ll be seeing | you at the meeting.
Edward T. Glavic,
I	Sec’y,	No.	229, SSCU
Ten minutes later, the same screwball stopped beside the same officer.
“Are you sure they went that way?” he asked, pointing in still another direction. But this time the cop grabbed the nut before he could start off.
' “Hey,” he growled, “what’s going on here? Tell me—who went what way?”
The nut boiled ov^r.
“So?” he shouted angrily. “You’ve been sending me on a wild goose chase, eh?” — Mark Hellinger.
Frankie — Dad, what do you call a man who drives a car?
Dad — It all depends on how close he comes to me, my boy.
Our Supreme Officers
ELECTRONS, SPARKS “N” FLASHES
By Little Stan
Ely, Minn. — Proudest papa on the supreme board of our South Slavonic Catholic Union is Bro. Frank E. Vranichar, member of Lodge No. 66, Joliet, 111., and member of the supreme board of trustees—and he should be, because one day stork blessed his happy home with a set of the. most beautiful twins you’ve ever seen.
mmm
Bro. Vranichar has been through all the experiences showered by the hand of fate, and his work both at home and as a member of the supreme board stands a? a justifiable example.
Born in Metlika, Jugoslavia, he came to this country at the tender age of five. Schooling was first, and he completed eight years in a Parochial School. Later he mastered a two - year course in business college, and was- ready to “go out on his own.”—and the years passed by.
He joined several fraternal organizations, and was chairman of the board of trustees in Lodge 66. Joliet, 111., since 1927. He is also a member of KSKJ; HFS of U.S.A.; and LOOM. Always courteous, tactful, he won the friendship of many people. He was a delegate to SSCU conventions three times, and was elected to the supreme board at the Indianapolis convention in 1932; being re-elected again in Cleveland in 1936. As delegate, he also served on the by-laws’ committee. He is a hard worker, and regardless of accomplishments tells Little Stan in a modest manner, “I just tried to be a good member always.”
Bro. Frank Vranichar’s big interest,	besides his “twins”
and the SSCU, is his own business in Joliet where he is a general	insurance specialist.
Little Stan can just picture him at his desk, scurrying through papers, busier than a bee.
Until	the arrival of the
“twins”	last February, Bro.
Vranichar’s charming wife served as his secretary and bookkeeper. She is also president of “Ladies of SSCU”, active social auxiliary organization of Lodge No. 66, SSCU.
Proudest moment in Bro. Vranichar’s life was the arrival of the “twins” — a girl, Francille Agnes; and a boy, Franklin Edmund — increasing the Vranichar family to four, totaling three girls and one boy.
One of the hardest workers at the juvenile convention held in Ely last August was Bro. Vranichar. He was up half the night preparing resolutions, doing other work which spelled a successful convention. Of the juvenile convention idea, Bro Vranichar said: “It is a splendid event; one which will more intimately acquaint our young er members and delegates with the lofty aims and purposes of our Union and bear good'fruit because it will make sincere and enthusiastic future leaders in our branch lodges throughout America.”
Bro. Vranichar does things shrewdly and makes certain
By Stan Progar
Springdale, Pa. — It is a funny thing about us humans; the minute we get together we start discussing the weather. Out of the million conversations that take place daily, almost 999,999 either start of talking about the weather or end their chat with a casual remark in that direction. But that is a certainty. At some time or another in the conversation ,the weather is bound to be brought up. We even go so far as to greet our acquaintances with “Hello Joe, nice day we’re having.” But one can’t very well blame us, for after all, so much of our daily doings depend upon the weather. The women say they will wash tomorrow if it doesn’t rain. The baseball managers say, if it rains today, we’ll play the game tomorrow. And right now, your friend is probably saying, we’ll make the trip if the weather permits.
And so it goes on daily, from farmers to city dwellers, from the big business executive, to sport leaders and also to our different SSCU lodges that sponsor social gatherings. The one foremost thought in our mind, when we arrange a dance or any other form of entertainment is, “Gosh, we hope it doesn’t rain tonight.” Isn’t it the truth ?
Nova Doba Day
That is one reason it is almost impossible for me to forget Nova Doba Day. One of the very first thoughts that enter my still sleepy mind as I greet every new-born day, is what’s the weather like. And whenever I think of the weather, I think of the day. Every day I realize the importance of being protected against sudden sickness and injury, and that brings to mind our SSCU which in turn makes me think of the Nova Doba. So, there you have it. The day, the weather, the SSCU and the Nova Doba form a string of thoughts that always remind me of Nova Doba Day.
And this I really do believe. If our long missing fellow scribes would follow this policy, the Nova Doba would return once again to the old standard that it enjoyed a few years back. Those were the good told days when we waited and waited until we thought the week would never roll around. Those were the days when we knew that within those pages we would meet our far distant friends for a brief but pleasant chat. Those were the good old days when Thursday or Friday really meant something to us. Now, they are just ordinary days, with the postman carrying a heavier load and taking a few more stops. What say, fellow and sister scribes, should we make the Nova Doba alive and sparkling as we did in the days of yore? We should, don’t you think?
Seeing Eyes
Unfortunately, every time we think of the SSCU with its grand protective policy, we always remind ourselves of the many accidents that may befall any one of us. Today we are in the best of health, but tomor row—who knows. But we derive some consolation in the fact that the medical profession and the scientists are doing everything in their power to relieve pain,
Ladies of SSCU
that everything is just so when completed. It must be perfect or it’s no go. That is one of the concrete examples of why he is successful in his enterprises.
Now to make the story com' plete, Little Stan is looking forward to a fulfillment statement made by Bro. Vranichar which re^ds — “if everything goes right, I probably will bring the whole family to Ely in a House-trailer for the 1939 juvenile convention”...
to restore life to the stricken and to make life livable and h^ppy for those battling for an existence with the greatest of physical handicaps. That science has succeeded beyond their expectations cannot be denied. Within the past decade, the four horsemen of death have been successfully checkmated by science. Take the invention of the iron lung for an example. A few years back, death was the inevitable outcome to those stricken with Infantile Paralysis. Today, the iron long restores life on the average of eight out of every ten cases. Death and diptheria went hand in hand until toxin-anti-toxin became the principal factor in their divorce. The same applies to tuberculosis, until man discovered the ultra-violet ray. And so far great strides in overcoming cancer has been recorded by the use of Radium. But in spite of all these wonderful discoveries, in my opinion, I sincerely believe that the greatest discovery was in giving the blind a seeing eye. A trained German shepherd dog that leads his master around with uncanny skill.
Our eyes are the most im portant unit of our body. We do not realize this until we are stricken with a case of bad eyesight. Those of us that have had trouble with our eyes at one time or another must have given a thought to blindness. Just what would we do if we suddenly became blind? Imagine facing life in complete darkness, never seeing the ones we love, the things we like and always depending on another person if we care to go somewhere. These are the persons that can realize the boundless joy the blind receive whenever they become owners of an ever faithful seeing eye. Yes, I still believe it is the best thing ever done for mankind.
Meeting
The best thing you Electrons can do for yourself is to attend the next meeting only three days removed. I warned you last week, and I believe another warning is in order. This is really an important meeting, and if you never attend another meeting, make it your business to attend this one, just three days from now. For the benefit of the Electrons, I want to say that the meetings are still in the same place and at the same time.
Aside from the important business to be transacted, four new applicants have promised to attend, so for gosh sakes, let’s give them a favorable impression. Let’s shake off that terrible, dose of sleeping sickness that has overcome us and return once again to that wide awake, lively and full of pep gang that started to make SSCU history. Is it a go? O. K. I’ll see you all at the next meeting. Even Andy Kovach.
Today's Thought
In trying to pronounce the name of Victor Cherbuliez, it is my guess that you get it wrong. But pronounce it right or wrong, we all must agree that Monsieur Cherbuliez was right in saying:
“Half the joy of life is in little things taken on the run. Let us run if we must—even the sands do that—but let us keep our hearts young and our eyes open, so that nothing worth our while •shall escape us. And everything is worth its while if we only grasp it and its significance.
MY TRIP TO THE MEDITERRANEAN
Joliet, 111. — Mrs. Frank E. Vranichar was hostess to the Ladies of SSCU on Oct. 29.
Spooks, ghosts, goblins, pumpkins and other kinds of halloween predominations were in effect. As the guests arrived in their halloween attire, they were directed to the home by a ghost inpersonated by the hostess herself. At the doorstep lay a dummy. One can imagine the screaming that took place as everyone passed to enter the home. As the guests hung away their wraps in the closet, they were greeted by a skeleton. The entire home was decorated in halloween effect. All were masked' and wore costumes of various styles, too numerous to mention. When the unmasking took place, there was quite a number of surprised people present.
After a short business meeting, the guests assembled around the long dining room table from which a delicious lunch was served. The center piece was a huge lighted pumpkin face. The color of the table cover, napkins, nut cups, as well as the menu, was carried out in halloween effect.
The Misses Barbara and Catherine Matesha of Ely, Minnesota were the hostess’s guests for the evening. (Here’s hoping the next time you see us, Barbara and Catherine, we’ll be a little more presentable.)
Later in the evening, aeroplane bunco was in progress. Prizes were awarded Miss Julia Adamich, Mrs. John L. Jevitz, Miss Jeanette Kosick, Miss Helen Kozlica, and Mrs. Louis Skul. Guest prizes were awarded to the Misses Blarbara and Catherine Matesha.
Our November hostess will be Mrs. J. C. Morgan of Chicago. No definite date or place has been decided upon as yet.
Lucille Jevitz.
BY Doris Marie Birtic, Lodge 180
Henpeck — If I do say it myself, there are no backseat drivers in my family.
Friend — Boy, you’re lucky.
Henpeck — Yep, she rides in the front seat.
Mother — Now, Janey, if you’re a good girl today I’ll give you a dime.
janey — You’ll have to make it a quarter, Mother. I can’t afford to be good for a dime, with prices going up as they are now.
Pullfast — I can’t imagine why Smith should be so angry with his son. The boy acted on instruction.
Playfoot — In what way?
Pullfast — His father advised him to go out and find an opening, and the next thing the young fellow did was to write to the old man that he was in a hole.	i
ENTERTAINMENT FOR PROFIT
East Palestine, O., -Private enterprise employs talent to entertain the public and enjoys a profit from it. Any organization can do likewise. Any lodge owning or renting a hall with sufficient seating ca- (i pacity can easily do so. The average lodge member will spend rather freely when he knows that the profits accruing from his spending will be in the possession of his lodge And the general publio usually is very much willing to help a worthy cause.
But sometimes this good will is imposed upon. The entertainment does not belong in the class for which admission was paid. Even the most enthusiastic lodge member will not tolerate that for any length of time. Officials must al ways keep in mind that they must giye quality for the money that they ask. And they can do it and realize handsome profits far more easily than private enterprise.
Joe Golicic No. 41, SSCU
Editor’s Note: This is the third installment of a series of articles which Doris Marie Birtic has prepared for publication in the Nova Doba. Readers will recall that Doris won a sixweek cruise to the Mediterranean in a nationwide contest sponsored by The Cleveland Press and The Cleveland Propeller Club. Other installments will follow in subsequent editions.
*
Cleveland, 0. — With a light heart, I dressed for dinner, glad that my packing was finished. That evening we had a Get-Together Dinner, for the captain said that by this time we were acquainted with our ship and now he wanted us to get acquainted with each other. I was introduced to the passengers as the Captain’s guest, and I was delighted to find such a congenial group of traveling companions. The passengers were extremely interesting in as much as they were from all walks of life, and from every part of our country.
One of the best-liked of them was Father Owen B. McGuire recognized as the greatest authority in America today on the Spanish question. His tall figure would move slowly about the Promenade Deck, with the aid of a knotted wood cane. (His right leg was just healing from the two breaks he had received while in Spain a short time ago.) We all enjoyed his company and delighted in listening to him talk of his wide and varied experiences.
One elderly gentleman of rather slight build made us smile by always referring to his wife as his “better seven-eighths.” I had heard of the “better half,” but “seve n-eighths” seemed just a little out of proportion—until I saw his wife.
A Lady of English nobility was traveling with her . three daughters to Cairo where her husband is a high-ranking official. The four of us had “loads of fun.” Our favorite haunt was the swimming pool. We would play water tag, hide and seek, and other such games. The saltwater was very refreshing and I was surprised at the way it buoyed one up.
One day I thought I would go out and have a swim before lunch. The girls and I played around for a while and then they went in to get dressed for the noon day meal. Knowing that there was still plenty of time, I remained in the water, resting calmly on my back with my hands folded behind my head. My body went up and down with the waves, while I, without a worry in the world, gazed at the sky. Soon I started to dream... I moved with a start, and a spray of water washed my face. I wondered what had happened. Upon realizing that I was in the pool, I hurried out hoping that there would be time to dress before the meal gong sounded. I waited for the bell, but it never rung To my astonishment, I found that when I had been in the swimming pool, I had uncon sciously dreamed away my lunch hour and then some.
The following day the sports’ tournament began. Different passengers had been elected to take charge of the various games. I had never before played shuffleboard, or deckquoits; however, I was determined to try anything once, so I entered into the competitions with enthusiasm.
The preliminary games were played that afternoon. The ping-pong and shoequoit matches were won by my opponents and they were therefore eligible for the semi-finals.
Our shuffleboard match was amusing. My competitor and I were both ignorant of the rules, the whys and wherefores of the game. With encouraging suggestions from the sidelines, and instructions from the committeeman we pushed our disks across the court. We managed to play a game, finishing with the score in my favor.
Deck quoits was not so strenuous. The contestants were given a number of rope rings which they were to throw unto one of five wooden stakes; each of which had a number of points attached. Easy as it may seem;< it took a while before we gaged the distance properly and succeeded in making “ringers.” Luck was with me and I was very successful in the match.
In a few days the final games took place. I finished second in deck quoits, and was scheduled for one more game of shuffleboard. This time I played against a jovial Port Captain. He was a rather heavy-set man, and during the course of the game, perspiration started trickling down his brow, much to the amusement of the onlookers. His disks semed to slide the blocks marked “—10”. There they would stop, and he had to keep deducting from his score. By the time the required number of rounds was completed, his score had dwindled down to almost nothing. Alas, the poor captain, who had always come out with flying colors in competition with men of his own size, had been “trimmed” by a girl!
Mikhail — Harefoot, do you still act toward your wife the same as you did before you were married ?
Harefoot — Just the same. I remember when I first fell in love with her. I would lean over the fence in front of her house and gaze at her shadow on the curtain, afraid to go in. And I act exactly the same way now. *
Bettina — Where there’s a will, there’s a way.
Harduppe — Nope, you’re wrong. Where there’s a will, there’s a lot of disgruntled relatives.
*
Mrs. Guppy (thinking of Geneva) — let me see — what is the name of that place where so much has been done to promote the peace of the world ?
Guppy — I suppose you mean Reno?
National SSCU
Athletic Board
G.W.’s Show Form In Cage Open^
Cleveland, 0. — The Int*J tional Inter-Lodge League ^ away to a flying start Wed. Mt,r
day, November 3, at the St-
Bath House, when eight te>^ ^ representing five nation8je^ and as many fraternals, P ® j( clana heads-up basketball, nlUC_ the delight of the spectator • ^ ^ Our SSCU was represent. ^ the George Washington 0 , eznjCt No. 180 of Cleveland. the SSCU boys ended a1 short end of a 29 to 21 sC^ J»0j£( the form they displayed b]:,Jr last quarter assured the to ers that they had someth1 lojZj. the way of teamwork ands 5jejj ing punch.	J.	j,
The G. W.’s failed to ta^ ■ ^ n vantages of the breaks o tog ^ them, for they failed to Vojji, many fouls. This viewp°‘n ^ Jj'tr.n, not intend to detract any^ '* biiQ from the Soca’s for then' jt?a) earned victory. Again and a the G. W.’s would	'^»s
shots within reaching “is . arSe of the basket. All of	0,^a
to show that the G.	'v^ii
a powerful factor once the ^ organized.	p	^en,
As to the personnel 0 ^ ^irl, team, the G. W.’s presentey new members in the Pel'3 * Ha
Pete Barnley,’Frank BojU Jt q( Joe Jenc, Frank Zakraja p 9,tc Johnnie “Shrimp” Korina11,^ >;,j remaining members p played last year are	6jj
krajsek, manager, Fran« j ner, Lou Skoda and &	%
Richter.	,	^
Incidentally, the G- L^° outfitted with brand lie'Veot> >’ forms, funds for which "'e, $ tained from the lodge a® ^ o side backers. The follo^®^ b|. chants and others are c0 ^ (1^ ers: Zakrajšek Funerfll ^ Kunstel’s night club;
Bros., meats; Birk’s Cafe’ nik Sr., florist; John councilman and E. Puce cilman.
The G. W. basketball teLil: pects to go places, accor the word of individual P And they will go places, ^ ^ V, continue to show the ,|}j < n; determination to win displayed in the last <lua ^ the opener in the Inter®3 0 ^ Inter-Lodge League.	3' j
On Sunday, December j G. W.’s will travel to R°c” f N. Y., a distance of s°^ ^ miles from Cleveland, a the Seagram’s five. It mentioned here that a® for the game will he ■ and one dollar. This j/ outside game, the G. y ' j to attract other outsit for match games.	,	^
Any SSCU team book a game with the C ^ George Washington 1°'	■
quested to get in touch $
Nova Doba office, 6233 Ave., Cleveland, 0.
Horace — If you »% why did you refuse me n't1 Maudine — Just to s you would do.	.
Horace — But I ^0 rushed off without Wal an explanation.	- mi
Maudine — Hardly-door locked.
*	jjr Eve-Why did you
ry you married me	j tt
a wonderful cook? VftN’ boil a potato.	, jo I
Nathan — But I some excuse.
*	n\i1 Mrs. Snicher —
$50 from my husband ^ taking candy from a jje Mrs. Snoach —• ^e3,0 tainly did put up a ter ler.
* „
Freshman — Say> jjl)f noticed the smell in ^	*
lately?	fj
Sophomore — Oh, ing — just the dead si1 keep there.
MINNESOTA
Joseph Kovach, 342 E. Sheridan St., Ely, Minn., Lodge No. 1.
Stan Pechaver, 648 E. Camp St., Ely, Minn, Lodge No. 2.
Joseph Sayovetz, 738 E. Camp St., Ely, Minn., Lodge No. 184.
Anton Zaverl, R. 1, Box 68, Ely, Minn., Lodge No. 200.
PENNSYLVANIA’
Rudy Yerina, Box 204, Claridge, Pa., Lodge No. 40.
Frank F. Pezdirc, 427 Schnylkill Ave., Reading, Pa., Lodge No. 61.
L. P. Boberg, 5414 Carnegie Ave., Pittsburgh, Pa., Lodge No. 196.
Louis Polaski, Jr., 504 priffln Ave., Canonsburg, Pa., Lodge No. 205.
Theodore Kukich, Box 42, Export, Pa, Lodge No. 218.
Joseph Yearn, R. D. No. 1, Turtle Creek, Center, Pa., Lodge No. 221.
Stan Progar, 400 Center St., Spring-Dale, Pa., Lodge No. 228.
OHIO
Frank Jancar, Jr., 1686 E. 32nd St., Lorain, O., Lodge No. 6.
Frank Drobnič, 1117 E. 64th St., Cleveland, O., Lodge No. 180.
George Kovich, 19621 Shelton Ave., Cleveland, O., Lodge No. 186.
Joe Struna, 1190 E. 61st St., Suite 2, Cleveland, O., Lodge No. 188.
Frank E. Glavic, 26 Prospect St., Struthers, O., Lodge No. 229.
ILLINOIS
Mrs. J. C. Morgan, 1219 Oakland Ave., Joliet, 111., Lodge No. 66.
Martin Zupec, 1024 Park Ave., North Chicago, HI., Lodge No. 94.
Louis Rode, Waukegan, 111., Lodge No. 193.
WEST VIRGINIA
Frank Sluger, Box 428, Davis, West Virginia, Lodge No. 106.
item*' ue $ rediie? t.ClJi'
ia»
uch
tors-nted^
thorf
at ^ sCor&
in H1* ioP hi®*" ,d sc°r'
ak«
offe^
reg*
V >ir' Ja8 jseS’ listi cH vriH hey
of	.
ted	dl:
•so»s 3og°v
°
iafl ho
,z ^ S*
smo zaposleni po osem, devet ali deset dni na mesec, tudi z našim zaslužkom nič kaj sijajno ne izhajamo. Skoro, da so relifni delavci na boljšem od drugih. Jesen je do sedaj bila še nekako prizanesljiva in mila, seveda pa nič ne vemo, koliko časa bo to trajalo.
V zadnjem dopisu iz našega mesta je bila priobčena novica
0 smrti mojega sina, kjer pa je bila napaka v imenu, kar želim tem potom popraviti, da ne bo nesporazuma. Moj sin John Levstik (ne Frank, kakor je bilo v dopisu napačno navedeno), star 25 let, je bival v Chicagu od 1. januarja do 11. oktobra letos. Zadnje omenjenega dne pa je umrl za dvojno pljučnico, nakar smo ga mi (starši) dali prepeljati sem na Auroro, da je bil tu položen k. večnemu počitku. Da je bil naš nepozabni sin John Levstik priljubljen pri vseh, ki so ga poznali, je pričal njegov pogreb, kakor tudi obilica vencev in cvetlic in prispevkov za maše zadušnice.
Pokojnik je bil član JSKJ, pa je zaradi slabih časov odšel v Chicago in pustil društvo. Seveda bi bilo pravilno od mene, da 1 bi ga bil pridržal pri društvu, torej je moja krivda in nikogar drugega, če ni bil več pri društvu. Jaz sem član društva in Jednote že 32 let.
Kot star član društva bi pri tej priliki omenil, da v slučaju smrti kakega člana bi se spodobilo, da bi ga na zadnji poti spremilo več sobratov, kot se to vidi pri nekaterih pogrebih. Vča-si se zdi, da bi skoro morali iskati pogrebce izven društva. Priporočal bi društvu sv. Jožefa, št. 85 JSKJ, da na decemberski seji nekaj ukrene glede tega, da potem ne bo prepirov med letom. — Z bratskim pozdravom.
Frank Levstik, st. član društva št. 85 JSKJ.
Helper, Utah. — Vsi člani in članice društva Carbon Mirier.s,
št. 168 JSKJ so vljudno vabljeni, da se udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 14. novembra in se bo pričela ob 2. uri popoldne. Na zadnji seji je bilo sklenjeno ,da se kupi sodček piva, s katerim si bodo člani lahko postregli po seji 14. novembra. Tega okrepčila bodo seveda deležni le tisti, ki pridejo na sejo, drugi pa naj ne godrnjajo, ker so povabljeni vsi člani in članice našega društva. Enajst let je minilo, odkar smo ustanovili naše društvo, zato že sme-1 mo imeti enkrat malo prijatelj-' sko zabavo, da se nekoliko razgovorimo o tej ali oni stvari. Taka mala družabna zabava lahko pripomore, da bodo člani v večjem številu prihajali na sejo, ker bodo vedeli, da se bodo lahko po seji nekoliko zabavali in raz-govarjali s svojimi prijatelji. Za napredek društva je velike važnosti, da se člani kar mogoče številno udeležujejo sej. Kjer je brezbrižnost za posečanje sej, je tudi brezbrižnost za splošni napredek društva. Zato, člani in članice, pridite vsi na prihodnjo sejo v nedeljo 14. novembra ob dveh popoldne! Bratski pozdrav! — Za društvo št. 168 JSKJ:
John Ogrinc, tajnik.
New Duluth, Minn. — Tem
potom obveščam članstvo društva sv. Srca Jezusa, št. 128 JSKJ, da se sedaj vršijo naše redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu in se pričenjajo ob pol dveh (1.30) popoldne • (ne več dopoldne, kakor prej).
. člane prosim, da se kar mogoče . polnoštevilno udeležujejo dru-
- štvenih sej. Posebno važno je,
1 da se udeležijo seje meseca de-. cembra, ko bo treba voliti odbor . za prihodnje leto. Sestrski pozdrav! — Za društvo št. 128
.JSKJ:
Frances Kaplenk, tajnica.
i S. pota. — Prihodnji mesec se
- bodo pri večini naših društev
- vršile volitve odbornikov za bo-i doče leto. Znani so mi slučaji, ko i| člani ne pridejo drugače na se-
jo, kakor takrat, ko agitirajo za j £ izvolitev sebe ali drugih. Potem i jih ni več blizu. Take člane, kiji kot izvoljeni odborniki ne pri- c hajajo na seje, bi se sploh ne 1 smelo voliti v odbore. Sploh je c zelo malo bratsko, če pri dru-i štvu, ki šteje 100 ali več članov, 1 prihaja na seje le 6 do 8 članov. Pa tudi drugače kažejo nekateri i člani popolno hladnost do svo- i jega društva in svoje Jednote. i Mar so jim le njihove lastne ko- 1 risti, dasi morda na društvenih < sejah vpijejo o velikem žrtvova-; 1 nju za društvo. Prihajajo na se- : je in 3ploh pripadajo našim društvom le za svoj dobiček in re- , klamo. V družbi drugorodcev celo smešijo Slovence z neslanimi opazkami. Primerilo se je pri enem takem sobratu, da mu je bil prinešen plakat z vabilom k prireditvi v korist njegovi Jed-noti, s prošnjo, da ga razstavi v svojem izložbenem oknu. Toda tam je bil oglas neke druge organizacije in je ostal tam. Oglas v korist njegovi Jednoti ni dobil prostora v izložbenem oknu.
Matija Pogorelc. I
Reading, Pa. — Društvo št. 61 JSKJ bo priredilo svojo plesno veselico v soboto 13. novembra. Ta beselica se bo vršila v Harmony dvorani in se bo pričela ob 8.30,zvečer, članstvo tega društva je prošeno, da se polnoštevilno udeleži te veselice, ker dohodki iste, v kolikor bodo pre-J segali stroške, se bodo porabili za plačanje društvenih uradnikov ob koncu leta, kakor po navadi. Pomniti morami, da brez takih priredb v korist društva.; bi morali vsi poseči v lastno žc-j pe, da bi mogli plačati naše društvene delavce ob koncu leta. Vstopnina je zelo/nizka, namreč samo 25 centov za osebe, stare nad 13 let. Mladina v starosti pod 16. letom bo vstopnine prosta. Svirala bo izvrstna godba, ki bo vsakega(pomladila, kakor hitro jo bo zdslišal, ker bo, nekaj sličnega kot “začarane go-j sli,” kdor je že slišal o njih.
Pri tej priliki tudi vljudno vabimo članstvo sosednih bratskih društev v Readingu, namreč št. 25 SSPZ in 606 SNPJ, da nas na večer veselice v obilem številu poseli. Ob priliki-njihovih prireditev bomo mi od naše strani skušali naklonjenost povrniti. Delovali smo složno dosedaj in upam, da bomo tudi zanaprej.
Torej, vsi na veselico v Har-i rnony Hall v Readingu v soboto 13. novembra ob 8.30 zvečer! —
! Za društvo št. 61 JSKJ :
John Pezdirc, Sr., tajnik.
Indianapolis, Ind.—Vse člane in članice društva sv. Jožefa, št. 45 JSKJ pozivam, da se gotovo udeležijo seje v nedeljo 14. novembra, ko bo nominiran odbor za leto 1938. Obenem prosim tiste člane, kateri kaj dolgujejo na asesmentu, da gotovo poravnajo te dolgove v novembru in decembru, in sicer najkasneje do 25. decembi'a, da bo mogoče zaključiti račune za leto 1937.
| Bratski pozdrav vsem! — Za društvo št. 45 JSKJ:
Louis Banicli, tajnik.
Sharon-Farrell, Pa. — Tem
potom naznanjam članom društva Sloga št. 174 JSKJ, da se bo novemberska seja vršila tretjo nedeljo v mesecu, to je 21. novembra, in se bo pričela ob 10. uri dopoldne.
Ta sprememba v času seje za dopoldne velja samo za ta mesec, ker nas je odbor Slovenske-
■ ga doma naprosil, da tako storimo. Torej, seja se bo začela ob
• 10. uri dopoldne.
Pri tej priliki tudi obveščam , člane in članice, da je razpisan
■ društveni asesment po 50 centov. Ta asesment se mora plača-
- ti v novembru ali decembru in
> plačati ga morajo vsi člani in članice odraslega oddelka. To
. naj upoštevajo posebno tisti, ki | pošiljajo svoje asesmente po o-j trocih, ter naj priložijo običaj-7 .nenm asesmentu še po 50 centov
- naklade za društveno blagajno.
> Piknikov ali veselic ne moremo -' z usp.ehom prirejati tu zaradi
itroge državne regulacije opoj- 1 nih pijač, od nekod pa morajo! j priti dohodki, da se pokrijejo društveni stroški. Končno je pa i. tudi najbolj pravično, da vsi i člani in članice enako prispeva- i mo v pokritje društvenih stroš- 1 kov.	;	1
Dalje naznanjamm vsem čla- < nom Slovenskega delavskega doma, da se redna ali glavna seja istega vrši v nedeljo 21. novembra in se začne' ob 1. uri popoldne. Na omenjeni seji bodo volitve za mesta vseh tistih urad- 1 nikov, katerim je potekel oziroma katerim poteče terniin 1. januarja, želeti je, da pridejo vsi člani na to sejo in si izvolijo uradnike, ki bodo vsem po volji. Na svidenje torej v nedeljo 21. novembra!
Frank Kramar, Box 241, Farrell, Pa.
Cleveland, O. — Društvo sv. Janeza Krstnika, št. 71 JSKJ bo priredilo veselico na večer 13. novembra v Slovenskem domu na Holmes Ave. O tem je bilo že večkrat poročano v Novi Dobi od strani društvenih uradnikov ,kakor tudi od strani uredništva, pa sem pred dnevi govoril z nekaterimi člani našega I društva, ki sicer redno prejemajo Novo Dobo, kateri so mi povedali, da jim o veselici ni nič znanega. Pozval sem jih, da naj
0 isti čitajo vsaj v prihodnji izdaji.
Tem potom torej pozivam vse člane in članice našega društva, da se udeležijo naše (to je svoje) veselice, ki se bo vršila v Slovenskem domu na Holmes Ave. v soboto 13. novembra in se bo pričela ob 8. uri zvečer. Nikar naj omenjeni večer ne ostanejo doma oziroma naj ne hodijo drugam, če priredi zabavo njihovo lastno društvo. Saj so gro vendar za napredek društva in v prenesešenem pomenu tudi v ko- j rist J. S. K. Jednote.
Dalje vljudno vabim naše so-sestre od bližnjega društva št. 103 JSKJ, da nas v kar največjem poselijo v soboto zvečer. Seveda so prijazno vabljena tudi vsa druga bratska in sestrska društva v Velikem Clevelandu in vsi posamezni člani in članice JSKJ ,da pridejo na našo zabavo. Dobrodošli bodo tudi vsi drugi prijetne zabave željni rojaki. Za vse bo dovolj postrežbe.
že od začetka mi roji po glavi, da tudi ne smem pozabiti na naše v Clevelandu in v državi Ohio bivajoče glavne uradnike. Razume se, da so tudi vsi ti prav prijazno vabljeni, da posetijo našo prireditev. Veselilo nas bo, če jih bomo mogli pozdraviti med nami in se kaj po bratsko in prijateljsko pogovoriti z njimi. Torej, na svidenje v soboto 13. novembra zvečer v Slovenskem domu na HoLmes Avenue! Bratski pozdrav! — Za društvo št. 71 JSKJ:
Tony Rudman, blagajnik.
South Bend, Ind. — Večina dopisov se začenja^ s poročili o delu, naj pa še jaz s tem začnem. V to mesto me je prignalo iskanja dela, nekaj pa menda tudi radovednost. Zaposlen sem pri neki stavbni družbi. V splošnem se v tem kraju še dosti dobro dela. Večina delavcev je zaposlena v tovarnah, ki jih je več vrst. Tu sta dve mesti, kateri samo cesta deli, namreč South Bend in Mishawaka. V mestu Mishawaka, ki šteje nad 30,000 prebivalcev, ni, kolikor je meni znano, nobenega Slovenca. V
1 South Bendu, ki šteje nad 100,-000 prebivalcev, je samo ena slovenska družina, pri kateri sem
i na stanovanju. Drugače tu ni
■ slišati slovenske besede, šest-
■ najst milj od tu je naselbina i Elkhart in tam sem bil na par i slovenskih prireditvah. Tam ni-) som- slišal samo slovenske go-i vorice, ampak tudi slovensko pe-
- tj e, kar je bilo navzočih nekaj
- Slovencev iz metropole.
V mestu, kjer živim, stoji po-. nosna stavba Notre Dame, iz ka-> tere so včasih prihajali slavni i igralci nogometa. Letos pa sc
bolj slabi, so bili večkrat prema-!, gani.
H koncu pozdravljam vse članstvo naše dobre J. S. K. Jednote, posebno pa še člane društva št. 106 JSKJ v Davisu, W. Va., kamor nameravam v kratkem priti na obisk k moji dragi družini. Na svidenje!
Frank Tekavec, član društva št. 106 JSKJ.
Chicago, lil. — Vsem članom in članicam društva “Zvezda,”; št. 170 JSKJ, naznanjam, da se vrši naša prihodnja seja v sredo 17. novembra v navadnih prostorih. Vsi člani in članice so vljudno vabljeni, da se te seje udeleže. Na dnevnem redu bo več važnih zadev, ki se zamorejo rešiti v največje zadovolstvo, če je članstvo polnoštevilno navzoče.
Dalje opozarjam vse članstvo našega društva, da je razpisan izredni društveni asesment po en dolar ($1.00) na vsakega člana in članico. Sklep društva je bil, da se ta izredni asesment lahko plača v štirih mesečnih obrokih, in sicer v septembru, oktobru, novembru in decembru. Leto se bliža koncu in društveni stroški morajo biti plačani. Sklep je veljaven 7,a vse člane in članice enako, torej prosim, da ga vsi upoštevajo. Pozdrav vsem in na svidenje na seji 17. novembra!
- Za društvo “Zvezda,” št. 170 JSKJ:
Agnes Jurečič, tajnica.
Cleveland, O. — Današnji dopis je namenjen tistim članom našega društva št. 71 JSKJ, ki so prezrli vse dosedanje dopise, tikajoče se naša prireditve, in ki so najbrž tudi datum iste pozabili. Mogoče je tudi , da so izgubili vstopnice. Če je bil kateri tako nesrečen, da je izgubil vstopriico, naj nikar ne obupa. Saj smo jih dali tiskati nekoliko več, da nam jih ne bo zmanjkalo tudi, če vsak član še po enega ali dva prijatelja pripelje s seboj.
Kakor sedaj kaže, bodo prišli na našo prireditev vsi člani našega društva, razen sedmih. Štirje so bolni, trije imajo pa zelo važne zadržke: eden se bo ženil, drugi mora na “baby shower,” tretji pa po kupčiji. .. Ostalih 200 odraslega oddelka in 130 članov mladinskega oddelka prav gotovo pride na našo za-bavb v soboto 13. novembra zvečer v Slovenski- dom na Holmes Ave. To se pravi, če se kateremu kaj izrednega ne pripeti, da bi šel v večna lovišča ali kaj takega. če bo sobrat Anton Baraga to poročilo čital, mu bo morda kar nekoliko slabo prišlo, kajti toliko ljudi napojiti z dobro kapljico, in sicer brezplačno, to ni šala. No, pa če ne pojde drugače, se po pa “čudež” napravil, kakor se je v Kani Galilejski in še marsikje drugje, posebno tekom prohibicije.
Nekateri sobrati so me opozorili, da naj ne pozabim povabiti na našo prireditev sobrata Terbovca, urednika našega glasila, in sobrata Roglja, glavnega nadzornika. To seveda tem potom drage volje storim, toda si vseeno roke umijem, ker ne maram, da bi me kdo “bentil,” ker sem izpolnil željo članov. Vem namreč, da glavni odborniki naših bratskih podpornih organizacij nimajo nikakega sklada, iz katerega bi jemali, da bi trošiti po zabavah raznih društev. Glede svojih lastnih financ pa vsak sam najbolje ve, kako more in sme razpolagati z njimi. Torej, omenjena sobrata glavna odbornika sta na našo prireditev pri-■ jateljsko povabljena in nas bc
• veselilo, če se iste udeležita; akc i pa jima razmere ne dopuščajo, i pa tudi ne bo zamere.
Ker je to zadnji dopis pred i našo prireditvijo, naj opozorin-
* vse, ki se bodo iste udeležili, d?
- se jim ni treba doma truditi s
- preobilo večerjo, kajti v Donu
- bo na razpolago dovolj ta ki v j dobrot. Za to bo skrbe’o šest i •
bornih kuharic. Kdor ne verja
- me, naj pride pogledat. Na svi
- denje v soboto 13. novembra zve i čer! — Za društvo št. 71 JSKJ 3	Ivan Kapelj, tajnik
Janko N. Rogelj:
Pogrebnikov
oglas
Kadar koli čitam oglas kakega pogrebnika, vedno mi prihaja na misel angleški pisatelj Charles Dickens, ki je v svoji povesti “David Copperfield” poskrbel ,da je dal pogrebniku vlogo svetopisemskega Samaritana, ne pa vlogo kakšnega poželjivega in skopega kramarja. Pisatelj Dickens je menda res hotel vplivati na človečanstvo pogrebniškega posla ter predstaviti ljudem pogrebnike kot ljudi z veliko dušo in usmiljenim srcem.
V naših listih v Ameriki imamo preveč oglasov ameriških pogrebnikov. V teh oglasih vas vabijo kar žive v mrtvašnico, da si jo ogledate. V oglasih vam prinovedujejo o krasotah, milini, ugodnosti in modernem prezračevanj u: vse za vas, ko boste mrtvi. Potem vam nagla-šajo, da vam je na razpolago krasna godba, ko vaša ušesa ne bodo več slišala. V slabo sestavljenih oglasih vidite tudi vabilo, da pridite poslušat neke električne inštrumente, ko boste mrtvi. Zadnjič je neki pogrebnik tudi zapisal, da je njegova mrtvašnica čarobno lepa ter da odgovarja modernim potrebam mrtvega človeka. V nekem angleškem listu je bila v oglasu tudi odprta krsta, pod njo pa je bilo z večjimi črkami zapisano: Ste povabljeni!
Da, življenja polni so bili časi, ko smo si za bodočnost postavljali narodne domove, bratske organizacije in zadružne zveze, ko smo bili ponosni na naše zdravnike, da odvračajo bolezni iz naših teles; toda danes ni več teh lepih mislih v naših §rc.ih, clanes se je pričela huda tekma, kako nam postavijo moderne, zračne in svetle pogreb-niške domove ali mrtvašnice— za našo bodočnost, ki trpi samo dva do tri dni na mrtvaškem odru.
In da so vse to še postavili zaradi sanitarnosti in sodobnega ravnanja z mrtveci, vse to bi jim človek odpustil. Ampak, da 1i dan na dan oglašajo v listih, obešajo svoje koledarje po hišah, te direktno in indirektno vabijo kar živega v te pogrebr.iške zavode, no to je pa že preveč. To ni več vzgled samaritanstva, 1o je tekmovanje in kompeticija, kdo jih bo več pokopal.
Zadnjič sem videl v nekem listu pogrebnikov oglas, ki je imel
v znešenih besedah napisano za naglas oglasa: Godba bo igrala. Potem je bilo v oglasu, da je v teh pogrebniških prostorih čist
' zrak, moderna razsvetljava, harmonij nti elektriko, ali pa orgije, če se tako zahteva. Tudi n:i mrtvaški voz se lahko priklopi muziko, zadnje zvonenje dragemu, umrlemu, v zadnji pozdrav. In Če boste vse to videli, da boste tudi upoštevali.
Ko sem videl besede: Godba bo igrala . . . mislil sem, da je to oglas za kako veselico, pa je bil za pogrebni zavod.
človek ne more pri najboljši volji biti več vesel, če bereš časopis, ta ali oni, pogrebnikovi o glasi te spominjajo na smrt. č( s-opiš do prijatelja, v kuhinji
vi i pogrebnikov koledar, če stopiš v trgovino, te pozdravi ir spomni na smrt veliki pogrebni kov koledar, če se voziš po cesti dregajo ti v oči napisi: Funera Home, potem srečuješ še dolgo vrstne pogrebe, se voziš mi im pokopališč, in nehote misliš n:
1 našega pesnika Franceta Pro 1 šerna in njegovo pesem: “Me ’ mento mori” — spominjaj r; 1 smrti.	x
1 čudno. da še nobeden pogreb nik ni pcrabil 1eh verzov za svo. pri. !:.čen in dobičkanosen oglas Naprimer besede:
“Odprlo r.oč in dnn so ;*rob: vrata,
(Dalje na 8. str.)
DOPISI
e£;	-_____
Cii'	’ Pa\~ Ni še dolgo,
od n »Poi’°čal žalostno no-društva, in danes IeHe5rp,-, Ul£°- To pot nam hll in *. ^n^a dolgoletnega i Klat l d™štvenegii »rt,-
iNiS^'A.Germa.NalS.
’* S k11 **ie f" ?■
, Allf: e2nicejn a kara cestne ze-f ^je l *ako Poškodova-
V ^0r J1/01- A' Germ 'ie bi1.
Lil Skov nmevnjeno> eden usta-i °jziia dSef?a društva sv. 1# »AV1 JSKJ. Od začet-^ Je Iti! dn,štveni tajnik in , J ^nar) Predsednik društve-5	T"®	°'»»1'a.	Bil je
ft	mišljenja	in	v
£ s"S'h letih«bi>v dru-
J ,l>il0 Jenju zelo aktiven.
‘Vjij IJe8ane )VGditve, na kateri bi
pji!l6Vortiik 7 °’ ^ -le dober 1	% >i^radi vis°kih let zad-
•iil< ^ )»)•? ne more šteti v J iViditudt' aktiven član JSKJ, delee. !Z te^a’ da je društvo ,u b|lveticii 1 . Zastopal na več *n en krmiti je bil i %* ‘ Predsednik J. S. K. ;0#3 It ;
[at (Wi6dn0ti -Še Pokojni so-.f) 9d-tore, .prist°Pil 21. junija '®'u S.j j ;1 Je bil član 38 let. Ta-° 1f	nk^Sano v društvenih
iasu smrtiJebii
j H tin,.’ °Sreb se je vršil ,a 'Nih n ^bra po katoliških il Hščo	Braddock po-
i	jen	je	bn Ieta 1869
'V V ^ Tu]rr*.	na Dolenj-
ere.. 'siiia lyT1'] ZaPušča žalujoče-\	Germa in hčer
Hlgn.'1 e' Naj mu bo ohra-
* ,, g spomin! ot na*
'da n	•	^'’uštva opozar-
jltjVu <j0ia,l.Pr*hodnjemu ases-iVW*tje	P° 15 centov za
za venec, ka-'U®tvo Poklonilo po-Jvatu v zadnji <po-$ M; Ja društvo št. 31
tW > ^arlin Hudale, tajnik.
'S n^j! r°/o-—POPRAVEK.
Se * ,Zabvali, tikajoči se j/ 'Ha c)° * Priliki 25-letnice
j |Ko^Pnega življenja, je J ^	ma izpuščeno ime
fcSfcC** Tore-' "»i bo
J m Mei 1)0r)ravijeno, da se n'	Mary	Ken-
^ j{^veic j’10 Zahvaljujeva za
^ bltriredih°Strežbo na ome' /	jateli '!' — Z bratskim
ft	lrn ^zdravom,
)i/ r,,	ltl Karolina Okoren.
/	7r~
k Je h.-, ’	— Meseca
St. 30naT seji društva sv. '/ CK „ ,SKJ’ sklenjeno, 14ža j,.,0 0 Plačalo	ases-
A C*e dva °neea člana, ki že (T §e asesmenta ali več; i :LjHii’ ako član dela. Taj-
a l^l1^’J8tvadrn0vČeno’ da naj da \t Sjj ali bjaviti v našem
'iP1,	c^a	obvesti	člane
r CWem ^udi storil, nam-
• h«11 ti»te šestil o tem
$	une>	ki se po	nava-
/	*-» '"»j«
S 0l, an ali ne.
^vCrki Seji se je spet V l! ^kli ° ^em Problemu, ^'t,	-i0	bil, da tisti
^ ^^PUM.najape.
V \f* '1Me°F ^ Zalo4i zanj
'Ce	storiti,	naj
'Š	priPiše-	Akc
'	a,nPal/	ne bo ta-)nikovž
^ sitSe tvir njeSova lastna i V ePov. -la držati društve-'	H	’	,•	Ul^i	leto	se bližč
*	'res	zaželjivo, dt
J	doi.:aj	.dol^uJe’ p°
V i	društvu,	al
' iSif0^ka ’	.ilcor more, ds
h °^ti .Z lla-ibol j točne ra /	° 2alc^učku leta.
/ hK^^ne, da pride
ir h8toi-*° wmontc sami Pla Jj	1 Prepričajo, ka
!(Sj0 0v ni k-,ruštvu- Nekate j Kl'^oS°žePodvelet
W ° ^im članon «	(j	° .-'e bilo	na seji
|K	oh k Je ^aj,	in sice
L K:	°1"' Odbor pa na
r / i?]
v malhi nosi tisto, kar taki čla- s ni vanjo namečejo.	(
želel bi tudi opozoriti tiste ; člane, ki mi prinašajo asesmen- 1 te na dom, da to opravijo med 1
20. in zadnjim dnem v mesecu, f ne pa za to rabiti ves mesec, ka- ] kor se je delalo do sedaj. Brat- i ski pozdrav! — Za društvo št. 1 30 JSKJ:
Joseph Bovitz, tajnik. 1
  <
Hibbing, Minn. — člane in 1 članice društva sv. Frančiška, ^ št. 54 JSKJ, pozivam, da se go- 1 tovo udeležijo prihodnje seje, ki -se bo vršila v nedeljo 21. novem- 1 bra in se bo pričela točno ob 10. ! uri dopoldne. Na omenjeni seji bomo imeli za ukrepati o raz- ' nih važnih zadevah. Poleg dru-| 1 gega moramo na kak način ne- '• kaj ukreniti glede naše društve- ^ ne blagajne. Člani, ki ne priha- 1 ja jo vsaki mesec na sejo, bi se morali udeležiti vsaj vsake trimesečne seje. To je dolžnost vsa- ! kega člana. Na vsaki seji se kaj 1 važnega razpravlja in ukrepa in 1 čim več nas je na seji, tem lažje 1 ukrenemo vse v korist društva in v splošno zadqj/oljstvo. Kdor . ne bo prišel na omenjeno sejo, 1 pa naj se potem ne razburja, če < se sklene kaj takega, kar njemu 1 ne bo všeč. Torej, pridite na sejo
21. novembra vsi člani in člani- < ce! Sestrski pozdrav! — Za dru- : štvo št. 54 JSKJ :
Caroline Kern, tajnica.
Imperial, Pa. — Društvo sv. Jožefa, št. 29 JSKJ se iskreno
■ zahvaljuje vsem številnim po-
• Setnikom veselice, katera je bi-
■ la prirejena v proslavo društve-
• ne 35-letnice. Da je bila na vq-
• selici taka obilna udeležba, je
- veliko pripomogla izvrstna godba, katero je proizvajal orkester, znan pod imenom Martin Serro, ki se za take prireditve že naprej oglaša iz radio postaje v Greensburgu. Zahvaliti se moramo tudi društvu Prostost, št. 106 SNPJ, ki nam je dvorano za veselico brezplačno odstopilo, kar je precej pomagalo, da se je naša blagajna dobro opomogla. Dalje naj bo izražena zahvala 2. glavnemu popotniku JSKJ, sobratu Franku Mikcu in
a	7
l njegovi soprogi, ki sta se na večer veselice nekaj časa pomudila med nami.
i
) Dalje opozarjam člane naše-3 ga društva, ki šteje nad 160 čla-
- nov v odraslem oddelku, da bi i malo bolj številno posečali dru-
- štvene seje. Naše seje so prime-l roma kratke, toda udeležuje se
jih le kakih 25 do 30, in še to po . navadi vedno eni in isti. Ne vem, kaj je vzrok, da se nekateri čla-i ni ne morejo odločiti, da bi pri-'. šli na sejo.
i, Vsem članom sporočam, da se
- bo z asesmentom za mesec no-e vember pobirala tudi vstopnina ; ::a veselico 16. oktobra, in sicer
- plačajo enakopravni člani po 50 a centov, neenakopravni pa po 25 n'centov. Na ta društveni ases-e ment naj ne pozabijo člani, ki i- pošiljajo svoje asesmente po n pošti ali po otrocih.
Člane in članice našega dru-
0 štya opominjam, da pravočasno plačujejo svoje asesmente. Zadnji dan za plačati je zadnji dan
' v mesecu do 8. ure zvečer. Prve-ga dne prihodnjega meseca mo-
1 ra biti asesment poslan na glav-nega blagajnika, da pride pra-
5’ vočasno v njegov urad. Nikakor ne želim, da bi bil kak član sus-
0 pendiran, kajti človeku se naj-a raje kaj pripeti, kadar ni zava-'i rovan.
3" Priporočam tudi članom, da ,a tu in tam pridobijo kakega no-a vega člana za odrasli ali mladin-j’ ski oddelek. Na ta način bo dru-
1 *! štvo rastlo in napredovalo. Jed-a nota plača za vsakega novega a člana nagrado v gotovini. Bratski pozdrav! — Za društvo št.
e- 29 JSKJ:
a-	J	ohn	Virant,	ta	j	nik.
či-
e- Aurora, Minn. — Kot dolgo-:ti letni član JSKJ pošiljam tem m potom mal dopis iz našega meji, sta. Kar se delavskih razmer tier če, niso vredne pohvale, kajti aj pravega dela tu sploh ni. Mi, ki
• 5tf
)C
to
■J
it*
1' , 3 to
0301
KNIJT HAMSUN:
BLAGOSLOV ZEMLJE
(Prevedel Rudolf Kresal)
Q j BRANISLAV NUšIč:
ž Občinsko dete
lODOESaOBOEO
Tedaj je prišla Inger. Zdaj moraš k južini, Izak, je dejala zelo ljubeznivo. — Da, je odgovoril Izak, toda ni hotel, da bi prišla bliže, in ni maral nikakega klepetanja. Ah, ta Inger, prav nič ni opazila, prišla je bliže. Česa pa si se spet zdaj domislil? je vprašala, kajti s tem mu je hotela laskati, da si skoro vsak dan izmisli kaj novega in čudovitega. — Ali Izak je bil hudo hud, strašno hud je bil, odvrnil je: Tega ne vem. — In Inger je bila sila bedasta, vpraševala ga je in kramljala še o marsičem in ni šla. — No, ker si že itak videla, ta-le kamen hočem dvigniti, je dejal. — Tako, dvigniti ga hočeš? je vprašala. — Da. — Jaz ti ne morem kaj pomagati ? — Izak je zmajal z glavo. Toda od Inger je bilo vendar lepo, da mu je hotela pomagati in da bi jo še dalj podil, ni mogel. Če hočeš samo malo počakati, je dejal in tekel domov po kovaško kladivo in dleto.
Če kamen na pravem mestu malo nakrha, tako da odbije drobec, potem bi dobil vzdigalni drog boljšo oporo. Inger je držala dleto in Izak je tolkel. Da, uspelo je, drobec je odletel. In tebi ni prav nič treba čakati z južino name, najprej hočem spraviti ta-le kamen ven.
Toda Inger ni šla, in po pravici rečeno je bilo Izaku še ljubo, da je ostal^i in da ga je gledala pri delu, to je imel rad že v svojih mladih dneh. In glej, za vzdigalko je našel krasno oporo in dvignil — kamen se je premikal! — Premika se! je dejala Inger. — Pa menda me ne misliš imeti za norca? je vprašal Izak. — Jaz, koga za norca! Premika se!
Tako daleč je prišel, resnično, kamen je pridobil za stvar, zdaj sta delala oba skupaj. Izak je dvigal in premikal drog sem in tja, pa nič več. Izak je delal to nekaj časa, pa iz tega ni bilo nič. Nenadoma je opazil, da ni šlo za to, ali zadostuje njegova telesna teža, on ni imel nič več stare moči, žilavo prožnost telesa je utrpel. Težo telesa ? Saj ne bi bilo prav nič, leči čez težki drog in ga zlomiti. A on je izgubil moči, tako se je zdelo. To je napolnilo potrpežljivega moža z bridkostjo; da vsaj ne bi stala zraven Inger in ne gledala!
Zdajci pa je izpustil drog in dvignil kovaško kladivo. Jeza ga je popadla, bil je pripravljen, rabiti silo. Vidite, čepica mu je še zmerom čepela na ušesu, da je bil videti kakor razbojnik. Zdaj je tekal z ogromnimi koraki okrog kamena, kakor da bi se hotel pokazati v pravi luči, ho, bilo je videti, kakor da je ■namerjal ta kamen pustiti zdaj kot razvalino za seboj. Čemu bi tega ne storil? Kamen, ki ga kdo sovraži, raztreščiti, to je le še stvar načina. In če bi se kamen upiral, če bi se ne dal raztreščiti? O, se bo že pokazalo, kdo od obeh ostane pri življenju!
Toda zdaj je Inger govorila malo boječe, ker dobro je opazil.'i, da v možu Vre, vprašala je: Kako bi bilo, če bi se oba vlegla na bruno? mislila >je. na vzdigalni drog. — Ne, je Izak besno zavpil. Ali čez trenutek premišljevanja je dejal: Da, če si že tukaj, toda jaz ne razumem, zakaj ne greš domov. Poskusiva!
In zdaj jima je uspelo, da sta kamen obrnila na rob. Posrečilo se je. Puh! je dejal Izak.
Tedaj pa se je pred njunimi očmi razkrilo nekaj nepričakovanega : Spodnja stran kamena je bila ploskev, velika, lepa ploskev, ravna, gladka kakor tla v izbi. Kamen je bil torej le-polovica kamena, druga polovica je morala ležati nekje v bližini. Izak je dobro vedel, da imata lahko obe polovici kamena različni legi v zemlji, najbrže je bil mraz, ki ju je ločil v teku dolgih dob drugo od druge. A vsa ta najdba ga je nenavadno veselila. O, ta kamen je bil uporabljiv, dal bo krasen hišni prag. Niti kaka večja vsota denarja ne bi tako razveselila srca prebivalca puščobe. To je krasen hišni prag, je dejal ponosno, in Inger je v dobri veri izustila besede: Jaz le ne morem razumeti, kako si to mogel vedeti! — Hh! je dejal Izak. Kaj misliš, da bi za nič kopal tukaj v zemljo?
Šla sta skupaj domov. Izak si je prikradel nezasluženo občudovanje; to pa ne diši nič slabše od zasluženega. Razlagal je, da je bil ves čas na lovu za poštenim hišnim pragom, zdaj pa da ga je našel. Od zdaj naprej tudi ni bilo sumljivo, če je delal na stavbišču., Tam je lahko pod pretvezo, da išče še drugo polovico hišnega praga, krčil kolikor je hotel. In ko je Sivert prišel domov, je Izak celo pustil, da mu je sin pomagal.
A če je tako daleč prišlo, da sam ni mogel iz zemlje nič več izriniti kamena, potem se je veliko izpremenilo, potem je kazalo nevarno, potem se je mudilo s stavbiščem. Starost je dohitela Izaka, pričel je dozorevati za izgovorjeni kot v hiši. Zmagoslavje, ki si ga je prilastil, ko je našel hišni prag, je v teku dneva izpuhtelo, bilo je nepristno in netrajno. Izak je pričenjal hoditi sključen.
Ali ni postal nekoč v svojem življenju pazljiv in čuječ, če mu je kdo omenil kamen ali jarek? Temu še nikakor ni bilo tako dolgo, le nekaj let. In tedaj se je moral oni ki je na osušeno barje poškilil, pred njim paziti. Zdaj je pričenjal o takih stvareh misliti vse počasneje in z večjim mirom. Nič več ni bilo tako kakor poprej, vsa puščoba se je izpremenila, te široke telegrafske poti skozi gozd prej ni bilo, hribi gori ob vodi prej niso bili razstreljeni in razkopani. In ljudje? Kaj so še govorili Hvaljen Bog! kadar so prišli in Bog te obvari! kadar so odšli? Samo pokimali so, in večkrat še tega ne.
Toda prej še tudi ni bilo nobene Sellanrae, samo šotna koča je bila; a zdaj? In potem, prej tudi ni bilo tukaj nobenega mejnega grofa.
Da, in kaj je bil mejni grof zdaj! Nič drugega kakor žalosten in usahel mož. Kaj je pomagalo jesti, kaj je pomagalo dobro črevesje, če pa to ni dalo nikake moči več? Zdaj je bil Sivert, ki je imel moči, in hvala Bogu, da jih je imel! Čemu bi naj bilo dobro, da se je njegovo kolo pričelo počasneje vrteti? Delal je kakor pravi mož, njegova pleča so nosila bremena tovorne živali, zdaj naj bi se pokazala vztrajnost v tem, da bo posedal na kaki stavki.
Izak je bil slabe volje, Izak je bil otožen.
(Dalje 'prihodnjič)
(Nadaljevanje)
“Tam je v pisarjevi sobi,” odgovori birič, a v tistem trenotku se mali Milič tako zadere v pisarjevi sobi, da so vsi, župan, pisar in birič pohiteli k njemu in so v svoj strah videli, da je Milič, ležeč na pisarjevi postelji, kjer je bilo tudi nekaj aktov, ž ujimi tako grdo delal, da niso bili za nobeno rabo več.
“Fej,” pljune Radosav in se obrne k biriču. “Pokliči mi takoj Srejo iz Prelepnice, naj odnese to nakazo.”
“Koga, Srejo?”
“Da, Srejo iz Prelepnice, ki je prinesel akt in tega otroka.” .
“Pa on” — začne birič in se počehlja za vratom, “on . . . je pustil tukaj akt in otroka in se vrnil v Prelepnico.”
“Kdo, vraga, se je vrnil?” zakriči Radosav.
“I, Sreja iz Prelepnice.”
“In otroka je tu pustil?”
“Da,” potrdi birič.
“Uh,” vzdihne Radisav, “pa kaj hočemo ž njim?”
Pisar in birič pogledata v tla. “Slušaj, tajnik, skliči mi takoj občinske može na sejo, da vidimo, kako oni mislijo o tem, ali smo dolžni hraniti tudi ono sirotinjo, katero naši Stanovniki rode v kateremkoli kotu sveta.”
In ko odhaja, še opomni:
“Čez pol ure sem nazaj in do takrat naj me počakajo.”
župan gre k Ivku, birič ostane pri otroku, in pisar je šel klicat može.
Ko so se zbrali, in se je vrnil tudi župan, so prečitali akt Pre-lepniške občine. Začeli so se posvetovati : Eden reče tako, drugi drugače in slednjič se zjedinijo v tem, da Krmanska občina ni dolžna skrbeti za sirotinjo, “ki svoje poreklo vodi iz Prelepniš-ke občine.” župan Radisav je še posebej zahteval, naj se v aktu podčrtajo besede “ki svoje poreklo vodi iz Prelepniške občine.”
Ker se je že zmračilo, sta to noč imela birič in pisar križe in težave z otrokom, a drugo jutro navsezgodaj krene birič Krman-ske občine z občinskim aktom štev. 86 in s priloženim občinskim otrokom v Prelepnico.
Ubogi Milič N. torej že drugič potuje kot priloga z aktom, samo da vselej pod drugo številko.
DEVETO POGLAVJE.
i
Grom z jasnega.
Nedelja popoldne. Božja služba je pravkar minila. Soln-ce greje in obeta naj lepši dan. Ne žge in blag vetrič pihlja ter ti hladi znojno čelo, a ljudstvo, lepo in čisto oblečeno, se je razkropilo po vasi, stoji pred cerkvijo ali krčmo.
Ko je dan tako lep, tedaj si tudi ti nekako zgovoren. In ako je kdo, tedaj so zgovorni pop, župan, štacunar in pisar prelep-I niški. Pred krčmo sede in se pogovarjajo in so veseli; le čista radost in zadovoljnost se jim bere na čelu in licih in ustnih.
Moj Bog, ali vse se ne zgodi na svetu! N. pr. kolikokrat se je že zgodilo, da je z jasnega udaril grom, in ko ti gledaš veselo na svoje lepe njive, pa prirožja toča in zmlati žito. Ali — zdrav človek sedi, pije s teboj in se šali, kar zavrti oči in umre. Da, takšni slučaji se zgode na svetu in čuden priroden slučaj se je zgodil tudi danes, baš ko je tako lep dan in ■so pop, župan, štacunar in pisar tako veseli in zadovoljni, da jim je radost zapisana na čelu in licih in ustnih.
Sede, sede, kar vam prisopiha tisti birič Sreja, ki nikoli nič dobrega ne prinese, kadar prileti ves zasopi jen, kakor smo to videli že v petem poglavju tega romana.
Sreja ne pride čisto k mizi, temveč namigne s prstom županu, nakar se ta dvigne in gre ž njim malo na stran. Sreja nekaj zašepeče in ko to župan sliši, ves
prebledi in pomodri kot zrela smokva.
Tedaj župan namigne s prstom popu in pop se vzdigne od imize in gre malo na stran, župan mu nekaj zašepeče, in ko to pop sliši, vse prebledi in pomodri kot zrela smokva.
Nato pop namigne s prstom štacunar ju Jovu in Jova se vzdigne od mize in gre malo na’ stran. Pop mu nekaj zašepeče in ko to sliši Jova, ves prebledi in pomodri kot zrela smokva.
Nato Jova namigne s prstom pisarju in pisar se vzdigne od mize in gre malo na stran. Jova mu nekaj zašeječe, a pisar ne 'prebledi in ne pomodri kot zrela smokva, ker je že od ranega jutra pil in že bil bled in moder kot najbolj zrela smokva.
Nastal je trenotek molka, težek, usodepolen trenotek, ko nihče ni ničesar mislil, temveč so se vsi glupo gledali med seboj.
Nazadnje' namežikne pisar županu in gre proti pisarni, župan namežikne popu in gre za njim, pop namižikne štacunar-ju in se obrne za prvima dvema, a štacunar ni imel nikomur na-mežikniti, zato je krenil za onimi brez vsakega izraza v očeh in na licih.
Ko so prišli v pisarno, so videli na svoje oči ono, kar so malo prej drug drugemu prišepnili v uho, videli so namreč na svoje oči akt Krmanske občine štev. 86 in qno fatalno prilogo zraven akta, ki se je tako zadovoljno smehljala, kot da ji je milo. ker se je vrnila med svojce.
“Kaj pa zdaj ?” vpraša pop in pogleda vse po vrsti.
A vsi molče, nihče ne ve, kaj naj misli, a.kaj še, da bi kaj povedal. ' jSf:
“K predstojniku pojdemo,” odloči pisar, “da se pritožimo vsled protipostavnega postopanja Krmanske občine.”
“Ali bo ka| pomagalo?” vpraša župan.
“Seveda,” pravi pisar; “predstojnik jim bo zapovedal, da sprejmejo otroka.”
“Gotovo!” Opomni štacunar Jova.
“Kaj misliš, Boga ti?” vprašajo vsi na eirmah.
“Namreč, stvar je malo težavna, pa bi zato ne bilo pametno, da mu kar enostavno pošljemo akt in otroka, temveč naj gre k njemu deputacija občanov, župan, ti bi šel, pa ti, pop, in ti, Jovo, da se osebno pritožite predstojniku. To je vse drugače, ako se osebno pritožite; potem tudi predstojnik ne more kar tako preko vsega.
Mislili so in mislili pa videli, da bo tako v resnici najbolje, kakor pravi pisar. Odločijo, da tako tudi store, in da jutri zjutraj krenejo v mesto z aktom ‘in o-trokom.
A ko je zjutraj sinila zora, gre Milič že tretjič na pot kot priloga, a zdaj z aktom št. 154.
Ko so šli skozi vas, je skril pop prilogo pod suknjo, da je ne bi kdo videl; kasneje so drug za drugim, nosili nesrečno prilogo.
Tako so se tudi približali do-tičnemu mestu po dolgem potovanju.
DESETO POGLAVJE Doiična gosposka
V povesti se navadno naša mesteca imenujejo: Mestece K. ali L. ali B. itd. Pisec tega romana je pregnal vso našo pri-povedovalno literaturo, da vidi, je-li ostala kaka črka iz abesede
neuporabljena, da s to črko i-
menuje ono mestece, v katerem se bodo godili prihodnji dogodki. Pa ker je ni našel, mu ničesar drugega ne preostaja, kakor da ga imenuje “dotično mesto.”
V dotičnem mestu torej se na-:haja, kot se razume, tudi do-tična gosposka v osebi dotične-ga predstojnika, za katerega se pravzaprav ne more reči, da je “dotični,” ker ga vsi poznamo. Ker to ti je znani predstojnik Jerotij, ki je junaško hodil po tolikih in tolikih komisijah, in čegar ime je kilo stalno v vseh
dopisih z dežele. Sicer pa si ni treba pri tem kaj slabega misliti, ker je predstojnik Jerotij užival veliko spoštovanje, kjer je služil. V devetih letih je slu-1 žil v štirinajstih okrajih in pri i razstanku ž njim mu je vsak o-kraj daroval sabljo, a ljudstvo ga je spremilo do meje svojega okraja, kar smo potem Belgraj-čani čitali v posebni depeši, ki se je glasila:
“Danes je narod okraja P. spremil svojega priljubljenega predstojnika Jerotij a do meje svojega okraja in mu na razstanku poklonil sabljo za vestno službovanje, čestitamo okraju R., kamor je predstojnik premeščen, na takšnem poglavarju, kakor ga dobi v njem.”
Resnica, hudobni jeziki so govorili, da je bila to zmeraj ena in ista sablja; ki jo. je dobil štiri-najstkrat v dar, ker je vsak o-kraj po njem naročil sabljo iz j Belgrada. Tudi o telegramu so trdili, da je zmeraj taisti, ki ga je sam štiri naj stkrat na svoje stroške poslal v list, ali — hudobni jeziki ne govore nikdar resnice.
Nazadnje pa naj hudobni jeziki govore kar hočejo, glavno je za predstojnika Jerotija, da so ga v devetih letih šestkrat izpodili iz službe in to vedno! zato, ker se ni strinjal bodisi s “programom” svojega ministra ali okrožnega načelnika, bodisi s programom “glavne kontrole”. — V dotičnem okraju, glejte, pa je že za načelnika tri mesece, in narod je prav zadovoljen ž njim, a kar je glavno, on je zadovoljen z narodom.
Torej — ta predstojnik Jero-tije sedi nekega jutra v pisarni in pregleduje tožbo neke udovi-ce proti nekemu popu, kar vstopi birič in mu prijavi župana in popa vasi Prelepnice.
“Naj vstopita,” pravi predstojnik in položi akte na stran; nato dvigne.. glavo -in pogleda popa in župana, ki sta ravno prišla pred vrata. Kasneje bomo že videli, zakaj ni prišel štacunar Jovo.	i
Predstojnik Jerotija premeri popa in župana od glave do pete, ker ju osebno ni poznal, in ju do tedaj še ni bilo pri njem.
“Po kaj pa sta vidva prišla?” vpraša nazadnje.
Ker se župan in pop nista prej dogovorila, kdo bo govoril pred gosposko, sta se med seboj spogledala in oba molčala.
“Po kaj sta prišla?” vaju vprašam.
Najprej povzame župan besedo:
“Midva”, pravi, “sva prišla v imenu nekega rejenčka, to se pravi... v imenu naše občine, ki je nezakonsko rodila otroka. .. ravno..
Ko vidi pop, da je župan ves zmešan, in da bo s svojim pojasnilom napravil še večjo zmešnjavo, ga sune s komolcem, naj molči, pa sam nadaljuje:
“V naši občini se je rodilo nezakonsko dete, ki ne spada k nam.”
“Zakaj k vam ne spada?” vpraša strogo predsednik.
“Njegova mati kot udovica je spadala k nam —,” se vplete zopet župan, a pop ga vnovič sune s komolcem in sam nadaljuje.
“Njegova mati jfe udovica, a rodom je iz druge vasi, iz Kr-manov, in potemtakem pripada njen otrok tej občini.”
“A koliko je od tega, kar je njegova mati udovica?” vpraša predsednik.
“Trinajst mesecev, zdaj že teče štirinajsti,” odgovori pop.
“Pa kje je živela sedaj, odkar je udova?” vpraša zopet predsednik.
“V naši vasi,” pravi pop.
“In vi ste seveda kot dobri ljudje pazili nanjo in jo negovali kot vsako sirotico?”
“Kako da nismo, gospod”, odgovori župan prepričan, da ta zasluga gre občini, a ne cerkvi ter da ima pravico, da na to vprašanje odgovori on, a ne pop.
“I, to se razume, da uboge sirote niste pustili lačne in žejne, pa ste grešnico tudi večkrat obiskali, da jo vprašate, kako jej je?”
(Dalje prihodnjo sredo)
veškega razpoloženj3 ti sedanjosti in bodočn°s j tanega življenja. ^1	j
sam vsakdanje napoye smrti—v staranju, b°'eZ koniti misli, da smrt, zakaj bi ga še ponovno nadlegovali njali. z oglaševanjen1
nic!	<-j
Pogrebniki bi mora'1,^ stopniki usmiljenja) ljubja in tihe tolažbei n.]) j i j stopniki grabežljivi8,^ g marskega hotenja P®\ a | ^ kot jih izdajajo to nj1 .i Mv ni, nepotrebni in nedos pč6r grebniški oglasi.	L^°
BOŽIČKI fr PRAZNl^P
se bližajo ln, ako varn puščajo, se bodete tudi «seal'll*). svojih starišev, bratov	t?
drugih sorodnikov z ’’^ilW darom v obliki denarne P m r p druga leta, se bomo m'	H
posebej potrudili, da bodo kazila točno dostavljen*. stsfl pa vam, da nam svoj dar čim prej odpošljete. Nase	^to	g
narne pošiljke so:
J>in. 20» za	if r,.—	||	I‘ir iiio >'■ :•
:;r,o zn	k.4o	i	iti»! f	, > S,
500 zu	11.05	j	gtfO !\ !*	L
700 zn	10.25	I	:{o« \ }	™l<) 0
1000 zn	23.00	I	r.OO JJ t	h\ *
2000 zn 45.00 j	i)#	J
5000 zn iij. - I	en rj*y	Joj. *
Pri večjih zneskih	.	QO
Cene so podvržene spremen1®1' t\r' hjj
Pošiljamo tudi v nmerikansKin , j
Potovanje v stari
Razne linije prirede osetono	.
praznike. Ako ste namenjeni fi»*f Iložičem. mi pišite za vse	j	It i
Sorodnike iz starega ^ pfJJ ; ■ 4() ie sedaj mogoče dobiti. nudi zadostno garancijo. ' se 1	*1	£ l0
pije Vam pošljem na zahteve jj J *)», .
Notarski in drufl* fi > v tg C e hočete v starem kraju (0 i i r če imate dobiti zapuščino i*11 je treba urediti kako drutfo , se , [ b kraju, je v vašem interesu. ‘	. i
podaj navedni naslov:	.	f	9	Dw
LEO Z A K RA^ i,*.J
GENERAL TRAVEL s*,*!rK,\ i
302 E. “2nd St., NewS
Važno za vsa^| ;
KADAR poSiljato d im ur v
KA1)AK sto namenjeni v star
KAJ>Alt želite kopa Iz stareffj lj5„ WStV(
KA.-n«£ prodajamo zn vse ^ t«
. najnižji ceni ln ^
Iziete.	JI*	■L’
Potniki so z našim posr*o jm zadovoljni. -
Denarne pošiljke IzvršuJ®*	°
'zanesljivo po dncvne
V JUGOSLAVIJO
Zn	$ 2.55	100	Din	Z"	* jlP	1
Za	5.00	200	Din	Za	.
Za	7.20	800	Din	Za	57.PJ 8	. M
7.a	11.05	500	Din	Za	j)	Hjj .
Za	23.00	1,000	Din	Zn	|	^
Za	45.00	2,000	Din	Zft	j, H	' <«)(•
Ker se cene sedaj hitro	l
ne cene	podvržene spremen	]p	,	n
Pošiljamo tudi denar brajj®■ rj||i- $ \ .
izplačila T ^	A» »	|
V Vašem	lastnem Interesu	Ji » ^	Iv
predno se drugje poslu*1 \ a. Mniv pojasnilu.
Slovenic Publ*8**1^
(Glas Naroda—Travel
21G West 18 St.
k
POGREBNIKOV OGLAS
Nadaljevanje s 7. str.
Al’ dneva ne pove nobena pratka...”
Tak oglas bi bil menda zelo uspešen, ker Bi ljudje mrli od strahu. Seveda bi naročevali tudi pogrebe pri tistemu pogrebniku, ki je tako oglaševal.
če ima človek le nekaj krščanske vere, gotovo ne želi nobenemu—smrti. Ti-le pogrebniški o-glasi niso več krščanski, v njih je želja, da bi nekdo umrl; se ne gleda: kdo?
In dobra človeška vera pravi, da ima dotični greh, ki želi so-človeku smi't. Kdo torej greši zaradi teh pogrebniških oglasov?
’ In pogrebnikov oglas, etiketa in lepoglasje-človeškega življenja? Ali morete to spraviti v harmonično umerjenost človeškega čustvovanja? Kaj se vam ne gabi to vsiljivo ponujanje, brezčutno potvarjanje resničnega samaritanstva in kramarska vabljivost na mrtvaški oder? Iz dela človeškega usmiljenja in človečanske dolžnosti je sicer vzrastla potreba modernih dni, da se to delo poveri določenim osebam, ni pa v pravi človeški etiketi in naobrazbi zapisano, da z oglasi plenijo svoje žrtve preko mej človeške dostojnosti, olike in čutenja.
Vsako delo in poklic se mora izvrševati v mejah pravega člo-
NAZNANILO
Potrtih src naznanjamo, tla jc naš ljubljeni sin in brat
IN ZAHVALA
dne 20. septembra za"Ve®n#
JOE TURK
Nepozabni pokojnik je bil rojen v Aurori, Minn., in l1)^, š1; ^ tudi položili k večnemu počitku. Bil je član društva sv. ^0^er |»3J jj. JSKJ, ki mu je v zadnji pozdrav poklonilo lep venec, zak*. j. £■ u omenjenemu društvu izražena lepa hvala. Zahvalimo se ni Jednoti za hitro izplačano smrtnino in to organizacijo vS , priporočamo.	...	JK:
Pokojnika so se dalje spomnili z venci in cvetlicami sle«1 g(,fl t. & N. Ry. Association, Duluth; Mr. in Mrs. L. Putzel. J1" ,0e Mr. in Mrs. L. Putzel, Sr., in družina, Eveleth; Mr. in M** \ilPfL-in druž,na, Chisholm; Mr. in Mrs. Frank Oražem in družin*' ^,4 j Mr. in Mrs. Frank Turk, Jr., Aurora; Mr. in Mrs. Joe Be10'. žina, Aurora; Mr. in Mrs. Matt Pirnat in družina, Aui'01’^'. jlf'ju Kobe in sin, Aurora; Mr. in Mrs. James Sales in sin, AW®'
Mrs. Peter Oražem in družina, Aurora; Mr. in Mrs. I°c družina, Aurora; Mr. in Mrs. Joe bradach in družina, AOr° $<• Mrs. Rudolph Beloy, Jr., Aurora; Mr. in Mrs. Rudolph Rc družina. Iskrena hvala vsem!
Za maše zadušnice so prispevali: Mr. in Mrs. I" J. j,, M jr Eveleth; Mr. in Mrs. Frank Turk, Jr., Mr. in Mrs. Eli Sn,?,tof Mrs. Frank Levstik, Fritz Mishmash, Tony Mishmash, ' lCtjj; mash, Frank Mishmash, Mr. in Mrs. Frank Andolšek, Evel® £Vej Mrs. Walfred Carlson, Eveleth; Mr. in Mrs. Joe SosterieO’
Mrs. John Arko, Chisholm; Mr. in Mrs. Frank Ritman’®*1^^; ^ Mrs. Agnes Rozinka, Eveleth; Slovenska ženska zveza, AO ^s-žina Topolka, Biwabik; družina Marinšek, Aurora; Mr. *	,
Strutzel, Aurora. Prisrčna hvala vsem!	■	jii
Lepa hvala vsem, ki so nam pomagali ob času b°leZ pokojnika, posebno sledečim: Mr. in Mrs. Matt Pirnat, * jgSef ji Sales, Mr. in Mrs. Frank Turk, Jr., Mary Futzel, Eveletl1' (je1, Putzel, Eveleth, Mr. in Mrs. Joe Beloy, ter Mr. in Mrs. l>-	'jf
Eveleth.	{(iii
Dalje lepa hvala sledečim, ki so dali avtomobile n*
Joe Cherro, John Elo, Herold Braatin in Adolph Hahala-	i
Prisrčna hvala vsem, ki so prišli pokojnika obiskat na vSejit' odru, vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti . nam na en ali drugi način izkazali svoje sožalje in poin°‘ • ^ 1 ^ Ti pa, ljubljeni sin in brat, ki si se moral posloviti 00^. ■Ji lepši mladeniški dobi, počivaj sladko v rodni zemlji in b® jo' njen blag spomin. Mi Te bomo ohranili v ljubečem spoimn naših dni.	jgl
Žalujoči ostali: Frank in Frances Turk, starši; Frank’ ,ft ward in Louis, bratje; Jennie, omožena Putzel, France sestre.
Aurora, Minn., meseca novembra 1937.
0,
ft
'
hh
H
1$
t;
in
GLAS NARODA
NAJSTAREJŠI NEODVISNI SLOVENSKI DNEVNIK
V	AMERIKI
je najbolj razširjen slovenski list v Ameriki; donaša vsakdanje svetovne novosti, najboljša Izvirna poročila iz stare domovine; mnogo šale in prevodo romanov najboljših pisateljev.
Naročnina za celo leto je $6.00, za pol leta $3.00; za New York City In Evropo pa za celo leto $7.00.
GLAS NARODA
216 W. 18th St., New York, N. Y.
NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIK \
ameriki je enakopravnost
Naročnina za celo leto izven Clevelanda Je Društvom in posameznikom se priporoča#10^ tiskovina.	Unijsko	delo—zmerne -m,
6231 ST. CLAIR AVE.	Cleveland,
n